[] 'Ji .4-. .cAiriatic '$yaha družba d.d. r s ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik IV - št. 12 - December ’95 cena 150 SIT NE Z IsT I K PAPIRNICA Lima ftrt OBIŠČITE NAS NA BAZOVIŠKI 19, TEL.: 067/A2-077 17:11 -21:12 20:221' 25:2511 21:17 1 31:31 1 20:37 Največji Petrolov Bencinski Servis pate& I V:..«1/1 £r .> c, , Občina Ilirska Bistrica II Občanom naše občine in vsem ljudem dobre volje želimo vesel božič in srečno ter uspehov WIJ A < A lil polno Novo leto Leto dni dela v novi lokalni skupnosti je za nami. Vsekakor je bilo dovolj uspešno, čeprav so nas pestile določene težave. Prepričani smo, da bomo v prihodnjem letu tudi z vašo pomočjo dosegli več kot v tem. Zupan in občinska uprava ekipa"11 Takrat tekmo''3'1 se bot*! ikim in "P jkmen v sobo'0' ri v neC” ■teken"' atekmova •edvi^n ,žja.O^ 5:» & relc^ 10 Dobrodošli na novem bencinskem servisu v Ilirski Bistrici na Vilharjevi 31A , /ob cesti proti Trstu/! Ob klasični prodaji goriva, sredstvih za vzdrževanje in nego avtomobila ter pestrem izboru izdelkov široke potrošnje se ponaša še z najobsežnejšo dodatno ponudbo: - avtopralnico, - prodajo utekočinjenega plina v jeklenkah, - mehanično delavnico, - vulkanizerstvom ter - okrepčevalnico. Bencinski servis Ilirska Bistrica je odprt vsak dan v zimskem času od 6. do 21.h, poleti pa od 6. do 24.h. ara'01 0 Za nakup nad 1000 Sit prejme kupec kupon, s katerim je udeležen pri nagradnem žrebanju s praktičnimi nagradami. I par .deti • II Šteijd MdecJ sv ne- Nagradno žrebanje poteka od 20.11.1995 do 18. 1. 1996. Prvih 10 000 kupcev dobi kupon za brezplačno skodelico kave LAVAZZA. PETROL Slovenska naftna družba Kaj je božič? V roke sem vzel drobno knjižico z naslovom "Vesel božič" in jo z zanimanjem ter radovednostjo prelistal. Opazoval sem uustracije: okrašena smreka, zavitki daril, zasnežen plišasti medvedek, nogavica polna daril, praznično pogrnjena miza ... Počasi sem prebiral nanizane misli otrok in odraslih: božič je v deželah jelk in borovcev ..., oh, kako čudovit puding..., zahvala materam, ki so pekle, kuhale, iskale škatlo z okraski..., kaj želiš;prijaznega slona, eleganten avto, tovornjak ali šimpanza ... Vse te grozovito božične vzpodbude so povzete v voščilu prve strani: "Želim ti smeha, na kupe pisem, voščil in poljubov z okusom po karamelah. Želim ti toplo zavetje, jedil in pijač, duševni mir, svobodo, prijateljstvo in ljubezen. Vesel božič!" Ne, ne, saj vam ne želim takega božiča. Samo povedal sem, kaj sem prebral. Takega božiča vam ne želim zato, ker ni nič drugačen od slabe vaške veselice ali od pojedine ob slovesu šefa, ki smo se ga komaj čakali znebiti. Božič pa je vendarle nekaj drugega. Vesel sem bil stavka v prej omenjeni knjižici, ki pravi: "Sij božiča je v tem, da se sredi zime spet prikaže poletje." Da, v trenutku zgodovine, ko so bila človeška srca ujeta v led brezosebnih odnosov in zasnežena z egoističnimi mislimi, je "Bog na prvi božični dan učil človeštvo, kaj pomeni biti človek; kaj pomeni dajati, ne jemati; služiti, ne vladati; ohranjevati, ne uničevati ..." (C. Kin-gsley) Pomislite, tega nas uči na vsak božični dan, tudi letos, ko se zdi, da zima z ledom in snegom v naših srcih ni nič manjša, kakor vsa prejšnja leta. Zato vam, dragi bralci, voščim letošnji božič z voščilom in oznanilom, ki odmeva že tisočletja: "Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli." (Lk 2, 10-12) S tem od vas ne zahtevam, da verjamete, da je Kristus Gospod. Le prosim vas, da ne bi izvirnega božičnega znamenja, ki je dete položeno v skromne jaslice, zamenjali s poticami na bogato obloženih mizah. Kajti dete, položeno v jasli, nam že tako, majhno in nebogljeno, še bolj pa kot odrasli Učitelj, govori, da je možno biti človek. Govori nam, da prijaznost in iskrenost nekaj veljata. Sporoča nam, da je na svetu dovolj prostora za vsakega in vsakršnega, če le imamo roke odprte za druge. Prepričan v to oznanilo in moč človečnosti, ki je v božični noči obsijana z nebeško svetlobo, vabim vse ljudi dobrega srca, da si božične praznike naredimo lepe z obiljem srčne dobrote, prijaznosti in človečnosti, in ne le z dišečimi poticami in bleščečimi lučkami. Naj božična luč sije v Vašem srcu in v srcih vseh Vaših dragih! Slavko Rebec Ivan Boštjančič, svetnik in predsednik Občinskega odbora SLS Bistriške mlečne zdrahe v očeh domačih politikov - užaljeni ponos ali strankarske igre?>dl Če bi sodili po razsežnostih, ki so jih bistriške mlečne zdrahe povzročile tudi izven naše občine, bi lahko mirne duše zapisali, da je posredi oboje: užaljeni ponos in nepredvidljive strankarske igre. Zadnjič smo govorili o tem, kako nas vidijo drugi, danes pa bomo skušali sliko dopolniti z mnenjem enega izmed naših domačih politikov. Problemi so ostali isti, odgovori oziroma pogledi nanje pa tako raznovrstni ali celo nasprotujoči, da ni možno govoriti o eni sami resnici, saj vpleteni postavljajo drug drugega na zatožno klop. In vseh teh zdrah naj bi bilo krivo to nesrečno mleko? Pa naj še kdo reče, da je zdravo in nekakšen dar narave ... Prej je vse kaj drugega kot to, sicer ne bi povzročalo toliko hude krvi. Najprej je zakisalo poslovne odnose med sosedi, potem je prispevalo svoje k že zakisani politični klimi v naši občini, naposled pa je povzročilo veliko zaskrbljenost in negotovost pri proizvajalcih mleka. Živinoreja je namreč edina kmetijska panoga, ki je na hribovitem in travnatem brkinskem področju sploh možna. Za kaj drugega bi bili potrebni novi programi in tvegana vlaganja, ki bi seveda spet zahtevala denar. Tega pa, kot vemo, ni in ga tudi ne bo. Občinski svet bo Kmetijsko gozdarski zadrugi Postojna le delno pokril izgubo, ki je nastala pri odkupu in prevozu ilirskobistriškega mleka v letošnjem letu, trajne rešitve pa zaenkrat še ni videti. Če se ta problem v kratkem ne bo razrešil, bodo kmetom, tako kot vedno, ostale le obljube in čakanje na poseg višje sile, ki ji pravimo država. Bodo vsi dvignili roke od teh problemov in stvari prepustili lastni usodi? Usoda kot taka pa je spet odvisna od politične volje. Kakšna je po vseh zapletih ta volja, smo povprašali "najbližjega" politika, ki bi nam lahko odgovoril na nerešena vprašanja in sicer koga drugega kot Ivana Boštjančiča, kmeta, svetnika in prvaka bivše Slovenske kmečke zveze (SKZ) oziroma sedanje Slovenske ljudske stranke (SLS). Ilirskobistriško kmetijstvo se že dolgo srečuje z najrazličnejšimi težavami. Kje vidite vzroke za sedanje stanje? Ilirskobistriško kmetijstvo se je tudi v preteklosti srečevalo s težavami kljub temu, da je imelo lastno kmetijsko zadrugo z vsemi obrati, ki so bili potrebni za njeno uspešno poslovanje (klavnica, zeljarna, mlekarni, avtopark), pri čemer je treba omeniti, da je precejšen del kmetijskih proizvodov prodala v lastnih trgovinah. Poleg tega je kmetijska zadruga oskrbovala kmete še z repro materialom in jim nudila tudi ustrezno strokovno pomoč. Občina je leta 1986 uvedla družbeno varstvo kmetijske zadruge. Se vedno mislim, da je bilo bolj politične narave in je reševalo tovarno Tok, ki je želela postati kmetijsko-predelovalna organizacija, čeprav s kmetijstvom, razen imena, ne bi imela nič skupnega. Tok je naredil program prodaje vseh vitalnih delov kmetijske zadruge, ki ga je s podporo občine v celoti realiziral. Poudariti moram, da je vodstvo takratnega občinskega kmetijskega sklada temu močno nasprotovalo. Kljub zožitvi poslovanja in ukinitvi maloprodaje prehrambenih artiklov, je bil za kmetijsko zadrugo pripravljen sanacijski program s smer-nicami nadaljnjega razvoja proizvodnje, za katerega menim, da ni bil realen, saj ni nikoli prišlo do njegove uresničitve. Kmetje v občini naj bi potem programu namolzli okoli 5 milijonov litrov mleka (2.500 krav, 1.500 ovac in 250 koz), oddali 710.000 kg junčjega mesa, 70.000 kg kozjega in ovčjega mesa ter pridelali 1.500 ton zelja in 1.250 ton krompirja. Ker se proizvodnja ni povečevala ampak upadala, je bil v zadrugi leta 1988 ponovno uveden ukrep družbenega varstva. Tudi ta ukrep ni saniral stanja v smislu racionalizacije poslovanja. Izgube so bile pokrite s premostitvenimi krediti in kar je še posebno važno - pri zaposlovanju in kadrovanju je bilo v kmetijski zadrugi storjena velika napaka. Zadruga se je ukvarjala zgolj s svojimi problemi in ni dovolj skrbela za razvoj in posodobitev ilirskobistriškega kmetijstva v času, ko bi lahko od države dobila znatna sredstva. Občina je kar nekaj let načrtovala tudi združevanje kmetijskih zemljišč, naredila pa ni nič - zaradi tega imamo sedaj zelo razdrobljeno strukturo kmetijstva. Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica seje pred stečajem ukvarjala s trgovsko dejavnostjo in manj s kmetij- stvom, njena poslovna politika pa se je z osamosvojitvijo Slovenije kar hitro pokazala za napačno in neuspešno. Pred stečajem kmetijske zadruge ste bili tudi kratkotrajni predsednik njenega upravnega odbora. Kaj je bil po vašem osnovni vzrok za uvedbo stečajnega postopka? Ko je bil spomladi leta 1992 sprejet zakon o zadrugah, sem se kot predsednik Občinskega odbora SKZ Ilirska Bistrica zavzemal za to, da bi morali kmetje v skladu s novo zakonodajo takoj prevzeti upravljanje zadruge, ki je zabredla v velike finančne težave. Kmetje smo se bali, da bo izguba naraščala, kar se je pozneje pokazalo kot upravičeno. Ko smo poskušali delovati v tej smeri, smo naleteli na določene ovire v zadružni upravi. Reorganizaciji zadruge so nasprotovali predvsem nekateri njeni delavci, ki bi ostali brez dela. Ker nismo uspeli prevzeti zadruge, ki nam je takorekoč pripadala - ne samo zaradi nove zakonodaje, temveč tudi zaradi vloženega minulega dela -smo se obrnili na predsednika občinske skupščine in izvršnega sveta. Pomoči žal nismo bili deležni ne od enega ne od drugega. Zaradi vseh teh zapletov se je postopek zavlekel za pol leta oziroma do jeseni, ko smo kmetje naposled le postali upravitelji zadruge, sam pa sem bil izvoljen za predsednika njenega upravnega odbora. Kljub nekaterim spremembam, ki smo jih uvedli v poslovanje, smo kmalu ugotovili, da smo prišli prepozno: dejanskega premoženja zadruge že ob prevzemu in tudi pozneje nismo mogli ugotoviti, trgov in poslovnih partnerjev ni bilo več in kar je bilo najhuje - zadruga je tedaj imela že pol leta blokiran žiro račun. Negativne številke so se iz dneva v dan večale. Ko smo ugotovili višino izgub (okoli 200 milijonov takratnih tolarjev), sem vsak teden skliceval upravni odbor in mu poročal o tekočem stanju. Upravni odbor je na podlagi poraznih poročil sklenil, da zadruge s tako veliko izgubo, ki je presegala realno vrednost celotnega premoženja, ni mogoče sanirati, zato je predlagal, da se članom vrnejo vplačani deleži. Upravni odbor je pri obravnavi poročila ugotovil, da je do tako velike izgube prišlo predvsem zaradi tega, ker je bila reorganizacija izpeljana prepozno, za kar nosi občina velik del odgovornosti, saj nam ni hotela priskočiti na pomoč pri odpravljanju nesoglasij z delavci zadruge. Gospod svetnik, konec leta 1992 smo vas videli med bistriškim protestnim shodom pred občinsko stavbo v vlogi pogajalca med kmeti in predsednikom Skupščine Občine Ilirska Bistrica. Kaj ste se tedaj dogovorili in kaj je bilo od tega zares uresničeno? Kot predsednik Občinskega odbora SKZ Ilirska Bistrica sem se v vlogi pogajalca znašel zaradi tega, ker smo v stranki presodili, da je do stečaja prišlo predvsem zato, ker občina ni bila pripravljena sodelovati pri reorganizaciji zadruge z novo zakonodajo. SKZ je vztrajala, da mora občina plačati kmetom oddane pridelke iz proračuna, ker jim zadruga v stečaju tega ni bila več sposobna. Takrat smo se dogovorili, da bo občina plačala kmetom vse, kar jim je zadruga dolgovala. Občina je obljube izpolnila le delno. Na skupščini je bilo poslancem prikazano, da je občina plačala 88,26% dolga, v resnici pa je ta številka dosegla le 72%, zato sem zahteval pisno pojasnilo od predsednika izvršnega sveta, vendar ga nisem nikoli dobil. Odkup ilirskobistriškega mleka je konec leta 1992 prevzela KGZ Postojna. Kmetje so na sestanku glasovali zanjo in ne za Mlekarno Vipava. Odnosi s KGZ Postojna so se začeli krhati po dveh letih, ko so prvič nastale izgube pri zbiranju in prevozu mleka. Kaj je za rešitev problema v tem času storila politika? Ko smo se kmetje umaknili iz zadruge, je tedanji direktor predlagal stečajni postopek. Ko je do tega prišlo, smo ostali brez zadruge, zato sem sam predlagal svetovalni službi, naj nas povabi na sestanek, na katerem bi skupaj poiskali možnost ustanovitve nove zadruge, ki bi spet povezala proizvajalce. Takoj po imenovanju iniciativnega odbora je ta navezal stike z občinskim vodstvom in ga zaprosil za pomoč pri ustanavljanju nove zadruge, ki bi vsaj delno nadomestila zadrugo v stečaju. Po osmih dneh je bil imenovan še iniciativni odbor za ustanovitev Kmetijske zadruge Brkini. Med ustanovitelji je bil tudi gospod Stanislav Prosen, takratni predsednik SO Ilirska Bistrica, ki je bil v začetku celo vršilec dolžnosti direktorja. Ko sta bili ustanovljeni dve kmetijski zadrugi, je nastalo vprašanje, katera od njiju naj prevzame kmete. Kmalu smo ugotovili, da ima KZ Brkini večjo podporo s strani občine kot KZ Ilirska Bistrica, ki se je za odkup mleka dogovorila z Mlekarno Vipava. Predstavniki KZ Ilirska Bistrica smo se udeležili zbora kmetov v Domu na Vidmu, kjer so vodilni iz KZ Brkini poročali o razgovorih s KGZ Postojna in o njenih pogojih za prevzem odkupa mleka. KGZ Postojna je bila po zatrjevanju predstavnikov KZ Brkini pripravljena kmetom nuditi vse ugodnosti, ki so jih imeli tudi njeni člani izven ilirskobistriške občine, zato so se domači kmetje odločili, da bodo mleko prodajali KGZ Postojna, ki je bila po mnenju večine boljša od vipavske prav zato, ker je takrat ponujala celoten paket uslug, potrebnih za normalno kmetijsko proizvodnjo. Problemi so se pričeli letošnjega marca, ko je na občinski svet prispel prvi zahtevek KGZ Postojna za sofinanciranje mlečnih prog na našem področju. Zakaj ga je občinski svet zavrnil? Je bil za to odločitev osnovni vzrok denar, ki ga za tovrstne posege ni v občinskem proračunu? Ko je prišlo do omenjenega dopisovanja, ki je vsebovalo zahtevke za regresiranje stroškov odkupa in prevoza mleka na llirskobistriškem, so nastali nesporazumi, ker KGZ Postojna občinskemu svetu ni posredovala kompletne dokumentacije o vseh mlečnih progah oziroma natančnih izračunov izgub. Najmanj petkrat smo zahtevali te podatke, ker nismo mogli razpravljati o nečem, česar nismo poznali, zato smo zadolžili odbor za gospodarstvo in kmetijstvo, naj poskuša ugotoviti, kje tako veliki stroški nastajajo. Natančni podatki so nam bili dostavljeni šele pred kratkim. Ker se KGZ Postojna obljub, na podlagi katerih je dobila ilirskobistriško mleko, ni držala in ni imela sklenjenih niti odkupnih pogodb s kmeti, se je KZ Brkini že 8.12.1993 odločila, da bo sama organizirala odkup mleka. Kmetje so bili o tem dobro obveščeni. Takrat se je gospod Alojz Penko, direktor KGZ Postojna, zelo razburjal in kmetom celo grozil, čez nekaj mesecev pa pozabil, kaj je pisal kmetom, saj je občinskemu svetu večkrat zatrjeval, da bo prekinil z odkupom ilirskobistriškega mleka. Zato se kot član občinskega sveta, ki razpravlja o dopisih gospoda direktorja, sprašujem, kaj se je pravzaprav spremenilo v tako kratkem obdobju in zakaj je prišlo do izgub pri odkupu in prevozu m leka v Mekarno Hruševje? Od planirane proizvodnje mleka 5 milijonov litrov, nam je danes v občini ostalo okoli 1, 5 milijona litrov mleka, za katerega ne vemo, kdo ga bo jutri odkupoval. Zavzemam se za to, da moramo v občini poiskati trajno rešitev za odkup mleka, saj sem prepričan, da bi ga lahko oddali veliko več. Občinski svet ne kaže kakšne posebne vneme za rešitev kmetijske problematike. Kako se počutite v njem kot politik stranke, ki je že v svojem programu izrazito kmečko naravnana? Kot politik Slovenske ljudske Stanke, ki se zelo izrazito zavzema za kmete in ima v svoji sestavi tudi kmečko zvezo oziroma sindikat, se v občinskem svetu, ko razpravljamo o kmetijski problematiki, počutim neprijetno. Kot je bilo že povedano, je bilo kmetijstvo v ilirsko-bistriški občini zapostavljeno in prepuščeno iznajdljivosti posameznikov že v preteklosti, saj o tem najbolje priča njegovo današnje porazno stanje. Ko gre za kmetijstvo, se občinski svet le malo razlikuje od prejšnje skupščine, saj bi vsi hoteli, da bi se ekonomsko pokrivalo, čeprav česa podobnega ne poznajo tudi v veliko bolj razvitih krajih in okoljih. Pri sredstvih, ki jih je občinski svet letos namenil za kmetijstvo (4,1 milijona tolarjev) in so glede na potrebe zelo skromna, se ni, kljub temu, da je svetovalna služba pripravila ustrezna programe, s katerimi bi pomagala kmetom pri nekaterih pomembnih stvareh kot so: izobraževanja (predelava mesa, sušenje sadja, ureditev kmetij, tečaji za turistične kmetije, delo s podeželsko mladino), agromelioracije, izboljšanje kvalitete mleka itd., mogel odločiti, za kaj naj bi se jih pravzaprav porabilo. Iz tega je razvidno, da se v Občini Ilirska Bistrica kmetijstvo obravnava drugače kot ostale dejavnosti. 'iško goz< Nekje sem prebral, da tudi naša občina spU |e(a 191 med demografsko ogrožena območja, kad« Bistrice meni slabo poseljenost vasi in predvsem Ramo Hru godo starostno strukturo prebivalstva. I^ji občin: v vaši stranki izdelane kakšne dolgoročne P enega n grame, ki bi zaustavili praznjenje vasi m]pa naj | napravili spet bolj prijazne? ^ra od 'fetvo v o Za razvoj kmetijstva bi morali pridobiti č|nl'tnleka. G sredstev, ki jih država namenja za razvojbblemati mografsko ogroženih območij, med ^'jtiašeni spada tudi naša občina. Prepričan sem, ®^! d0pjs h čina teh sredstev v preteklih letih ni delMlih obve roma namenjala kmetijstvu. Starostna s,rt)KVdeno kmečkega prebivalstva v občini je čed# Vvembre problem, zato je toliko bolj zaskrbljujoč S prosen stvo, da je v vaseh vse manj tistih, katerl občina p še lahko pomagali obdržati kmetijsko Poprej, za vodnjo in kar ni zanemarljivo - naseljeno |tjanje< ^ Kot predsednik Občinskega odbora Slove% 1 ggg ljudske stranke v zadnjem času so^^ostojna ijuusnc sudime v zdunjem Lasu rubiojna živinorejskim in ovčjerejskim društvom^ iodkupo paj z ostalimi člani stranke pa poskus3'’1 ha ne p0r praviti predloge tudi za oživitev podeze'! ^ s proj. vsem tem se dogovarjamo tudi s PrlSt01 ’h pogoi ministrstvom, v kratkem pa bomo v H"5 .Postojna strici organizirali tudi srečanje z ni6®0 ’dobil š predstavniki. V Slovenski ljudski stmnki'Milometi mo, da bi morala razvojni programza ", “izvajale stvo pripraviti občina, saj so v preteku ^zbiranj; obstajalidoločeniprogrami, sedaj P3ien ’n) j2 ka področju popolna praznina. Prepdčan'Ihtiarja dc 1 Sinici -v. da bi morala občina dobiti ustrezno '“Istriškem ki bi nudila kmetom informacije i” P® ,|a. Da bi to dosegli, bomo v začetku Pr^ je na leta zahtevali izredno sejo občinskeg3 s fecembrz namenjeno samo kmetijstvu. l ioa v na ojef.^ka "o Pred časom se je veliko govorilo o p Ji kmet CRPOV (celostno urejanje podeželja'n JI njeno Je ostalo zgolj pri lepih obljubah, al'se Poslovn-vendarle premikajo? Vlagal, ^jelN dala Na seji se moramo dogovoriti tudi o P Alačrtov; CRPOV in porabi sredstev, ki so vse^ J pred si namenjena samo za urejevanje P°'JS čeprav bi se morala porabiti tudi za druK H grame. Čas, bi lahko rekel, ne dela v prid ^ lahk0 ".j Vstop v CEFTO in pridružitev k EU l‘1"" J? godne razmere še poslabša. Kaj lahk° kujejo kmetje v prihodnjem letu? Pr Po vstopu Slovenije v CEFTO pričakuj6^1 > ' n”115 . di to, da bo občina zahtevala od rl1' U za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ^e|hska usmeritve razvoja ilirskobistriškeg'1 Jiišč, v k; 9ov, n; .n- U JI I .v-1 Iivv_ I uz_ vv_/ju lilij r\v_/ iz' nilir Ji ' V stva. V Slovenski ljudski stranki oce ^pestil da bo slovenskega kmetijstva hitro 0 Jln ne bomo pravočasno pripravili pr°h Jpialni p katerimi bi ga prilagodili omenjene[11 rb|jaj02 ženju. ^činz; d^S‘i'a 'z Mlečne zdrahe na Bistriškem niso 0 J C sofin Če jih politika ni zmožna ali pa nočc r ^Irfnih va si bodo proizvajalci pomagali sam'-; ^it/Oancir še možno razrešiti ta vozel brez m' slim na možnost ukinitve nekaterih ^ lavi 2a prog in na doplačilo s strani proizval j Ocj^o| .bčHf0 dveE Za sedanje mlečne zdrahe ni kri'' ^i^iali 0 n svet, čeprav je občinska politika v Pr je bi naredila kar nekaj napak. Tudi sarn ^^ejeti u: šujem, zakaj ni ubrala podobne pot,' hovzro^ tere občine, ki danes nimajo težav status stvom. Prepričan sem, da občinski ^jC^vani razreši zapleten vozel, saj po m0iel11 „,0^ delova dovolj politične modrosti. Poskušali Ji^dloka riti vse za ohranitev ilirskobistriških ^3 Uje s|<| nrno r\7immn nrsicl/ati ročit\/P ki ^ 1. l prog oziroma poiskati rešitve, ki najmanj prizadele. h. L atutu AKTUALNO KGZ Postojna bo še naprej i?tdkupovala ilirskobistriško mleko %ko gozdarska zadruga Postojna na območju ilirskobistriške občine zbira mleko bčinaspil |eta 1992. Brez problemov ga je odkupovala do letošnjega marca, ko je v očja, kflo Bistrico prispel prvi dopis z zahtevo, naj občina sofinancira prevoz mleka v jdvsem %no Hruševje. Zahteve KGZ Postojna so svetniki že večkrat obravnavali. Na ilstva.li^ji občinskega sveta (4. oktobra) je bila KGZ Postojna odobrena akontacija v joročnepienega milijona tolarjev za pokrivanje izgube pri prevozih mleka, dokončno e vasi ta pa naj občinski svet določil po prejetih podatkih. KGZ Postojna je sredi '"'bra od občinskega sveta pričakovala, da bo vsa razpoložljiva sredstva za ijstvo v občinskem proračunu namenil za pokrivanje izgube pri odkupu in pre-obiti či^mleka. Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo je v novembru dvakrat obravnaval a razvoj%|ematj|<0^ ventiar je |e odobrena sredstva zadržal zaradi tega, ker mu KGZ med ktajna še ni posredovala natančnih kalkulacij. Namesto podatkov je 22. novembra sem, dale| dopis KGZ Postojna, da bo v primeru, če občina do 28. novembra ne poravna ni delilnih obveznosti, prekinila z odkupom mleka na vseh nerentabilnih progah. [naS'ru 'vedeno grožnjo je ponovila tudi :eda| Vembra. Istega dne je župan Sta-»Ijuj^ Prosen KGZ Postojna obvestil, 1, kater'^jana pripravljena plačati razliko ijsko P Vej, 2a nazaj pa je predlagal do-5ellen ,tanje, ker v občinskem proračunu a Slonjo 1995 ni denarja za te namene. iode ul .Postojna je zagrozila, da bo preki-'odkupom mleka 5. decembra, če 5 • |ia. ne P°ravna obveznosti za nazaj, °^eZj s proizvajalci mleka nima skle-’PrlS^j [d pogodb. Občinski svet je od 'V ' 0viPost°ina večkrat zahtevano kalku-: decembra (prevo- tran krrie ^0metr'' seznam' mlečnih prog n Zy'h |ai>'2va)alcev P° vaseh, analiza stro-elarja do 31. oktobra 1995 na llir-zn0J^triškem odkupila 1.255.789 litrov 'rlh0d>n je na 15. seji občinskega sveta itag3 ^cembra) povedal, da misli KGZ ioa v najslabši varianti izvesti od-f0j>leka "od danes do jutri, brez mo-V. vd!' kmetov za preusmeritev" in i^esM nieno namero kot "nemoralno a"s Poslovno". Vodstvu KGZ Postojna Vlagal, če ni druge rešitve, da bi 0je|0rn dala vsaj normalen odpovedni ' ^prev^človano potezo, KGZ Postojna vse • Pred sejo prestavila končni rok ijskippr6 jrugePfc 1 jlahk«" .n.f"1 za prenehanje odkupa mleka na 7. december, ko naj bi prejela dokončno odločitev občinskega sveta glede sofinanciranja stroškov prevoza mleka, je ocenil kot nesprejemljivo, saj s svojim nepopustljivim vztrajanjem pri plačilu zapadlih obveznosti vpleta občino kot neenakopravnega partnerja, ki ne more prevzeti odgovornosti za neželjene posledice. Svetnike je seznanil z vsebino pisma svetovalca ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga je obvestil, da je KGZ Postojna od ministrstva dobila pomoč za zbiranje mleka na odročnih gorskih predelih in je dolžna odkupovati mleko do konca letošnjega leta. Občinski svet se je znašel pred dilemo, saj plačilo mleka za nazaj ne bi rešilo problema v prihodnjem letu. Pojavili sta se dve možnosti: ponuditi odkup mleka drugi zadrugi ali pa se povezati z italijanskim poslovnežem, ki se zanima za obnovo bistriške mlekarne (proizvodnja sira iz ilirskobistriškega mleka). Po njegovih izračunih naj bi ureditev bistriške mlekarne stala okoli 20 milijonov tolarjev. Če bi se občina vključila v realizacijo projekta, je pripravljen tudi z lastnim denarjem usposobiti obrat do te mere, da bi že junija 1996 začel s proizvodnjo. Večina svet- AKTUALNO Preveč denarja za hitre odločitve ikujta10! n0 strokovna služba je pripravila predlog za delitev sredstev sklada stavbnih 0 ^veh sejah, na katerih so raz-1 rgteM. ' 0 načinu razdelitve sredstev . a: sFL a ie bila 18. decembra) niso mo- amse e|k -.kotr- eieti ustreznih odločitev. Težave 5< , k47zr°Ča predvsem nerazjasnjen 3V’ 11#.'Status sklada, čeprav so jim bili ' * PrelTl/J H ani PrebP's6 ki urejajo nje-''lota’**' ae'0Vanje - najpomembnejšega ^ ^le^.^taka o ustanovitvi sklada ter re-(^An sklada kot pravne osebe, pa 3° kobili. Ugotovili so, "da status skla-. jtcL, tatutu Občine Ilirska Bistrica ni )oZ < 110 opredeljen". Ker tudi v 19. členu Zakona o lokalni samoupravi niso podrobneje opredeljene naloge, ki jih ožji deli občinskega sveta opravljajo samostojno (način financiranja, organizacija in delovanje) so ugotovili, da niti po zakonu niti po občinskem statutu funkcija skladu stavbnih zemljišč kot pravni osebi ni prenehala, zato nameravajo sprožiti postopek za spremembo občinskega statuta. Predlagali so, da sklad ostane pravna oseba z vsemi dosedanjimi funkcijami in da se pripravijo le ustrezne statusne spremembe. Dokler te dileme ne bodo nikov je izrazila dvom v tako majhno vsoto, ki po njihovem ne bi bila dovolj za ureditev propadajočega objekta in vprašanje je, kdo bi bil v tako kratkem roku pripravljen odkupovati ilirskobistriško mleko. Ker bi prenehanje odkupa mleka še dodatno prizadelo močno opešano kmetijstvo, so svetniki (na seji je bil prvič prisoten tudi Anton Tonjo Janežič iz Slovenske ljudske stranke, ki je v občinskem svetu zamenjal tajnika Ivana Barbo) po dolgi razpravi sprejeli sklep, da bo občina od skupnega zneska za prvih deset mesecev letošnjega leta (5,8 milijona tolarjev) poravnala 2/3, KGZ Postojna pa naj poravna 1/3 stroškov zaradi neracionalne organizacije pri odkupu in prevozu mleka. Občina bo svoj del plačala takoj, ko bo KGZ Postojna s proizvajalci sklenila individualne pogodbe s šestmesečnim odpovednim rokom. Na zadnji seji občinskega sveta v sredo, 20. decembra, je predsednik odbora za gospodarstvo in kmetijstvo Vladimir Čeligoj obvestil svetnike o zadnjih pogovorih s predstavniki KGZ Postojna. Zatrdil je, da so se vse zadeve uredile, KGZ Postojna pa bo mleko odkupovala še naprej. Ker za prihodnje leto še niso znana stališča države do urejanja te problematike, naj bi s sodelovanjem Kmetijske svetovalne službe do 15. januarja pripravili program racionalizacije zbiranja in odvoza mleka. Do takrat naj bi KGZ Postojna podpisala tudi pogodbe s proizvajalci. Po županovem mnenju bi morali v občini napraviti vse, da bi preusmerili kmetijsko proizvodnjo, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do revolta kmetov in hudih socialnih problemov kljub temu, da se v zadnjem času kaže možnost prodaje mleka na nekdanje jugoslovanske trge. rešili, odbor ne more prevzeti odgovornosti za delitev sredstev. Ugotovili so tudi, da prihodki sklada niso realizirani v celoti. Drugi razlog za odklonitev predlagane delitve je dejstvo, da odbor ni seznanjen s splošnimi usmeritvami občine v določene investicije. Ker gre v večini primerov za sofinanciranje programov, ki se izvajajo tudi s sredstvi krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna, bi si morali ogledati tudi stanje na terenu in se povezati z odborom za komunalo in promet. Predsednik odbora Milan Volk je izrazil bojazen, da denar na osnovi formalnih predlogov ne bo šel za točno določene projekte in da lahko pride do nenamenske porabe. Po njegovem bo odbor lahko obravnaval predlog delitve sredstev takoj, ko bo dobil programe krajevnih skupnosti, na osnovi katerih jih je občinska strokovna služba uvrstila na seznam. Sredstva bi lahko razdelili šele na podlagi prioritetnega načrta, ki ga občina zaenkrat še nima - z zornega kota odbora jih lahko razdelijo tudi prej, brez standardov pa se kot strokovna komisija ne morejo odločiti do takrat, ko bo politika povedala, kaj ima prednost. Občinskemu svetu nameravajo predlagati, da natančno opredeli status in organizacijo sklada. Če bo delitev opravil sam, naj sredstva razporedi po planskih usmeritvah. fr (JtomiD oAimiA SLIKARKA TEDNA Ljerka Kovač, Proti jugu, litografija/serigrafija, 1994, 29*21 cm VHIKA NAGRADA [X TEMPOM "PREM '95" VSAK TEDEN BO V PROOAII VEČJA IZBIRA DEL AVTORJA, IZBRANEGA ZA SLIKARJA TEDNA. TAKO BODO V TEDNU: 27. - 30. DECEMBER LJERKA KOVAČ IZ KOPRA, VELIKA NAGRADA EX TEMPORE "PREM '95“ 3,- 6. JANUAR ERIK LOVKO IZ POSTOJNE, PRIZNANJE EX TEMPORE "PREM-95“ 8.-13. JANUAR PETAR MILOHANIČ-PIER IZ REKE, PRIZNANJE EX TEMPORE “PREM '95" 1 S. - 20. JANUAR JOŽE ŠUBIC IZ MARIBORA 22. - 27. JANUAR MURIS ČORBIČ IZ REKE CVlDMlP PODROBNEJŠE INFORMACIJE V GALERIJA GALVANSKA OPREMA PLAMA d.o.o. 66244 PODGRAD KNJIGOVODSKI SERVIS Od 1. januarja 1996 dalje nudimo malim podjetjem in samostojnim podjetnikom kvalitetno in ažurno vodenje poslovnih knjig. Po dogovoru vam nudimo tudi razna kadrovsko-administrativna in druga strokovna dela. SP Telefon: 067/800 401,800 440 Telefax: 067/800 499 GALVANSKA OPREMA - PLAMA Proizvodnja galvanskih čistilnih in drugih naprav d.o.o. PODGRAD VgsgI l>ožič in sročno Novo loto Vom zoli GOSTILNA • TRGOVINA • DISKONT ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, sestre, none, tete in tašče DRAGICE ŠTEFANČIČ, roj. BETON se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, predvsem pa za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sveto mašo. Iskrena zahvala gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsi njeni Ilirska Bistrica, 20. 11. 1995 december 1995 | d. REKREACIJA SAMO ZA NEKATERE? 16. SEJA OBČINSKEGA SVETA Kdo bo razpolagal z denarjem za uporabo športne dvorane Športna dvorana Osnovne šole A. Žnideršiča ima okrog 1800 m2 urejene površine. Svet šole kot upravljalec športne dvorane, ki ni ločena enota, ampak sestavni del šolskega kompleksa, v popoldanskem času in ob sobotah ter nedeljah oddaja dvorano klubom, društvom in posameznikom za rekreacijo in najrazličnejše prireditve. Dvorana je v zimskem času skoraj stalno zasedena. Če interesne dejavnosti za osnovnošolce izvajajo klubi preko Športne zveze Ilirska Bistrica, poleg stroškov uporabe plačujejo minimalno ceno 200 tolarjev na uro. Zunanji uporabniki plačujejo 2.000 tolarjev, dijaki in študentje pa polovico manj. Športna društva in klubi plačujejo 1.700 tolarjev na uro. Za vse športne ali zabavne prireditve, ki so zanimive tudi za gledalce, je cena uporabe dvorane 3.200 tolarjev na uro. Dvorana je bila zgrajena s samoprispevkom in finančno pomočjo delovnih organizacij, zato bi morala biti dostopna vsem občanom, zlasti pa mladini, čeprav še ni popolnoma dograjena. V preteklem letu je se je na računu od nadomestil za uporabo dvorane nabralo 958.539 tolarjev, natančna opredelitev stroškov pa po besedah ravnateljice Karmen Šepec ni možna, ker dvorana nima svojih števcev za elektriko, vodo in ogrevanje. Do junija 1995 je šola prejela 976.334 tolarjev, skoraj tretjino te vsote pa sta prinesli dve zabavni prireditvi. Svet šole predvideva, da bo tudi v letošnjem letu okoli 40% sredstev od najemnin namenil vlaganju v dvorano, podobno kot v primeru nakupa pregradne zavese, ki omogoča dvem oddelkom ločen pouk telesne vzgoje. Ta denar naj bi šel tudi za ureditev toaletnih prostorov za gledalce v spodnjem delu, dokončanje stopnišča in ureditev okolice. Dohodek v glavnem prinašajo različne prireditve in precej manj rekreativci, ki ne plačujejo ekonomske cene (po izračunih znaša 3.300 tolarjev). Šola znaten del sredstev prihrani tudi zato, ker v ceni za uporabo dvorane ni všteto delo čistilk, hišnika in organizatorjev. Na zadnji seji je svetnike zanimalo, kam gre denar od najemnin, saj je dvorana občinski objekt. Rečeno je bilo, da bi moral z njim razpolagati občinski svet. Karmen Šepec je odgovorila, da je svet šole dobil dvorano v upravljanje z aktom o ustanovitvi pred tremi leti in da se ravna po ukrepu republiške vlade, po katerem se denar od najemnin športnih dvoran uporablja za vzdrževanje, financiranje interesnih dejavnosti in nakup učil. Po mnenju nekaterih svetnikov naj bi se denar od najemnin, ki bi morale biti višje, uporabljal nenamensko; ker šola kot javni zavod razpolaga z denarjem, bi morala občina dobiti natančno finančno poročilo, o višku denarja pa naj bi odločali svetniki, čeprav so v svetu šole, ki ima 11 članov, trije predstavniki ustanovitelja. Slišati je bilo ocene, da se z objektom slabo gospodari in da bo morala občina čez nekaj let financirati večje vzdrževalne posege. Na drugi strani so nekateri svetniki izrazili bojazen, da bi višje najemnine marsikomu, predvsem dijakom in študentom, preprečile športno udejstvovanje, prazne dvorane pa si ne želi nihče. Karmen Šepec je predlagala, da se 1. januarja 1996 poišče novega upravitelja in da se z denarjem od najemnin postavi števce, ki bi omogočili točnen prikaz stroškov. Svetniki so na koncu ugotovili, da je "Poročilo o finančnem stanju v zvezi z uporabo in najemninami telovadnice" nepopolno. Sprejeli so sklep, da mora šola dopolnjeno poročilo s pregledom posameznih stroškov predložiti odboru za družbene dejavnosti, šele potem ga bo občinski svet ponovno obravnaval. ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA želi svojim pacientom zdravo in uspešno Novo leto , ' , -a PIZZERIA 1 66244 PODGRAD Telefon: 067/85-1 20 v___________1________ želi vsem gostom in poslovnim partnerjem vesele božične in novoletne praznike ^ ................ J Občinski svet je obravnaval poročilo o vojaškito objektih nekdanje juaoslovanke armade llirskobistriški občinski svet je v sredo, 20. decembra, po večkratni preložitvi obravnaval poročilo posebne komisije nekdanjega izvršnega sveta, ki se je ukvarjala z objekti bivše jugoslovanske armade. Po koncu osamosvojitvene vojne je tedanja skupščina od izvršnega sveta zahtevala, da imenuje pogajalsko komisijo in jo zadolži za pridobitev vojaških objektov za civilne namene. Občina Ilirska Bistrica je z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije sklenila pet najemnih pogodb (Dom na Vidmu, vojaški kompleksi Vrbovo, Račiče, Podgrad in Trnovo). Komisija je bila sestavljena samo iz članov izvršnega sveta zato, da bi bila bolj operativna. Predsednik komisije Jože Rolih je povedal, da je bila občina pri pogajanjih z ministrstvom za obrambo v neenakopravnem položaju, saj si je v skladu z zahtevo skupščine vseskozi prizadevala za prenos vojaških objektov na občino, za kar so sicer obstajale realne možnosti, ki pa se, žal, niso uresničile. Na javni razpis za najem objektov se je prijavilo približno toliko interesentov, kolikor je bilo kapacitet, v Trnovo pa so se pozneje vselili še begunci iz Bosne in Hercegovine (po dogovoru z ministrstvom se za stavbe, v katerih prebivajo, ne plačuje najemnine). Ker v trnovskih vojaških objektih ni bilo niti osnovne infrastrukture, na začetku številni najemniki pravzaprav niso mogli opravljati dejavnosti, so se bili prisiljeni povezati. Občina jim je pri tem pomagala samo tako, da je v banki vložila določeno vsoto denarja, kar je bil pogoj za to, da so najemniki lahko dobili kredite. Ko je bila konec leta 1994 urejena infrastruktura v Trnovem, čeprav še vedno marsikaj manjka, se je interes za najem prostorov močno povečal. Projekt je vsekakor zahteval veliko dela, dogovarjanj in nešteto potovanj v Ljubljano. Jože Rolih je prepričan, da je komisija dobro opravila svoje delo, saj ji je uspelo znižati zneske najemnin, ki jih je sprva zahtevalo ministrstvo za obrambo - ilirskobistriška občina je po njegovem dobila dobre možnosti za razvoj kulturnega življenja v Domu na Vidmu in drobnega gospodarstva v trnovski vojašnici, čeprav gre trenutno "cela zadeva v drugačno smer". Ministrstvo za obrambo se je namreč odločilo, da bo objekte nekdanje jugoslovanske vojske prodalo. Dosedanji najemniki imajo pri morebitnem nakupu prednostno pravico, o tem pa ne odloča občina, ampak ministrstvo za obrambo kot lastnik teh objektov. V razpravi so svetnike zanimali predvsem dolžniki, ki še niso poravnali najemnin. Tistim, ki niso redno plačevali najemnine, je občina večkrat poslala opomine z grožnjo, da jim bo podna-jemno razmerje prekinila. Najemnine so se ves čas zbirale na posebnem računu, tako da so zadeve jasne. Res pa je, da nekaj podnajemnikov še ni plačalo najemnin. Vse pogodbe so bile pripravljene v ministrstvu za obrambo, občina je bila le posrednik. Vseskozi si je prizadevala, da bi zahteve skupščine in pričakovanja podnajemnikov čimbolj uskladila. Pri podpisovanju pogodb si je zagotovila določeno rezervo - podnajemnikom je zaračunavala nekoliko višjo najemnino zaradi tega, ker je bilo določeno število prostorov praznih. Pogodbe so bile nominirane v nemških markah, komisija pa v nobenem primeru ni delala v škodo občine. Sklenila je, da bo v primeru, če bo kaj denarja ostalo, višek vložila v urejanje infrastrukture. Padla je pripomba, da bi moral izvršni svet zaposliti delavca, ki bi se ukvarjal samo z vojaškimi objekti, saj je šlo za toliko denarja, da bi zlahka upravičil svoje delovno mesto. Rolihu so očitali, da obravnava samo trnovsko vojašnico, čeprav so bile pogodbe podpisane tudi za ostale štiri komplekse. Ker so bile nekatere prekinjene (Vrbovo, Račiče, Podgrad) jih je zanimalo zlasti to, kdo bo plačal najemnino. Tabela dolžnikov je bila izračunana na osnovi 30-odstotnega znižanja cene vrednosti objektov zaradi tega, ker niso imeli urejene infrastrukture. Do zdaj je občina vložila tožbo edino proti podjetju Micom, prekinitev podnajemne-ga razmerja pa obravnava javno pravobranilstvo v Kopru. Ministrstvo za obrambo je občini predlagalo, da mu celoten kompleks v Podgradu vrne, ker ima svojega interesenta za najem in prodajo. Od individualnih podnajemnikov samo dva nista poravnala najemnine, verjetno pa ne bo šlo brez tožbe. Svetnike je zanimal tudi delež občine pri urejanju kulturnega dela Doma na Vidmu. Zupan jim je pojasnil, da je občina v kulturni del Doma na Vidmu vložila tri milijone tolarjev, vse ostalo je denar podnajemnika. Vprašali so ga, zakaj morajo organizatorji kulturnih prireditev plačevati uporabo dvorane, l''ie koi ki je bila urejena tudi z občinskirn djbra u(j( narjem. Po dogovoru naj bi šel občin%ar S(r-denar za nakup stolov, najemnino Pihalnih posamezni organizatorji kulturnih Pjotranje reditev plačujejo zato, da najemnik Obstrank, ko pokrije stroške za elektriko in ku»litično javo. Župan je povedal, da mu je P0^evanje najemnik Doma na Vidmu zagot°vW d0 I da se je kulturnemu delu pripravljen''enije iz koj odpovedati, če mu občina podnje vz( njegov vložek in prevzame upravlian,iiieQ0-r Po razpravi so svetniki sprejeli s^eVedstav naj vodstvo občine stopi v kontakt z n\j| Q ^ nistrstvom za kulturo, ki lahko vP 'V Kršk na odločitev obrambnega rT1'nist'|jedediš< glede kulturnega dela Doma na '('^'politike čeprav se je župan s predstavniki n11 Vzne i strstva za kulturo že pogovarjal o telJbetonsk da bi ta del doma postal občinska a|ese v jj. Na koncu so svetniki zavrnili PoroC,Jske vol i o objektih bivše jugoslovanke arrn;l^taradi t ki je bilo pripravljeno pred časom- ega mjn misija ga mora dopolniti z najnove)5'V|a£no podatki. Dokler se ne izvrši novooV' notenje objektov, občina ministrsM jn s obrambo ne bo plačala najemnine^0zornc izterjavo neplačanih najemnin na) ernu pa čina uporabi vsa pravna sredstva____________iirs|iein l 1 obč t4453 ^tojno8 'je bilo Pri za« Kek,; ni 'žensk, p 328 rr ^'h de K 2ar£ t: *a soc Km pr Wlrar|e '‘•vre STRANKE IN EKOLOGIJA kito medijskem viharju in regijskem parku 'V|>e konference Občinskega odbora Zelenih Ilirske Bistrice sta se 30. no-iskim ojbra udeležila tudi Vane Gošnik, predsednik Zelenih Slovenije in generalni I obonSfftar stranke Rudi Meršak. V prvem delu je Vane Gošnik spregovoril predvsem nnino fitualnih težavah, s katerimi se stranka ukvarja po tistem, ko jih je ministrstvo jrnih Paranje zadeve "zaradi težav s statutom" poskusilo izbrisati iz seznama politi-mnik lab$trank. Ker bi z izvršitvijo odločbe nastale nepopravljive posledice za stranko o in kJWitjčno življenje v celoti, je Ustavno sodišče Republike Slovenije zadržalo u je P°%vanje odločbe. To z drugimi besedami pomeni, da ministrstvo za notranje 'agot°vltVe do končne odločitve ustavnega sodišča ne sme izvršiti izbrisa Zelenih avljen Atrije iz registra političnih strank. Zeleni so tako izbojevali pomembno zmago, a pov[rDje vzela veliko dragocenega časa in energije, ravljantj , le.le Gošnik je v nadaljevanju na krat-’e'S J^dstavil aktivnost stranke, spre-ta Q|jy 0 pobudi za zaprtje Jedrske ele-k°V ne Krško, o slabem odnosu do na-dediščine, o "stranpoteh" sloven-'a .'min^itike (predčasne volitve, prizna-11 1 te|?vezne republike Jugoslavije, grad-'1 0 |jS°etonskega križa" itd.). Zeleni Slo-nS ročif56 v tišmi pripravljajo na državno-|,0r volitve in upajo, da bodo uspeli ? ar(TI K(2aracii te8a< ker )im je odločba no-|S0 i>lf8a ministrstva zagotovila veliko in l0Vevre^ačn° medijsko podporo. v0°vll Rednik Zelen ih Ilirske Bistrice Mi-'trS e 2°^ 'n svetnik Janko Poklar sta naj-nr"n j ol30zornosti posvetila bodočemu Re-n na ernu parku Škocjanske jame. Obči-—Ma Bistrica sicer direktno ni vklju-stran^anj, spada pa v njegovo varovano poskus^"-------------------------------------------- aekdani« , izseli^ ,bistrišN j srednja ornače111 jski att'15 vem mzašo1'; območje. Zeleni Ilirske Bistrice podpirajo ustanavljanje regijskih parkov v Slo-veniji, zlasti če bo bil eden izmed njih tudi v naši neposredni bližini, vendar se ne strinjajo s tem, da bi bilo okolje posebej varovano samo znotraj parka. Prepričani so, da bi se moralo prej sanirati okolje, ki je posredno povezano z njim. Država in lokalna skupnost morata prej poskrbeti za to, da področje ilirskobistriške občine ne bo ogrožalo parka - to bi v največji meri preprečila komunalna čistilna naprava, zavarovanje izvirov pitne vode in skrb za bolj čist zrak. Vsi skupaj bi morali posvetiti več pozornosti varovanju občutljivega kraškega področja, ki je enkratno v svetovnem merilu in je po njihovem ena izmed tistih vrednot, ki jih bomo Slovenci lahko v prihodnosti AKTUALNO tevilo brezposelnih je višje kot no začetku leta ati me(lijeC °* v regiji pa 11,8%. Med vsemi občinami je bila stopnja registrirane brezposelnosti najvišja prav v Občini Ilirska Bistrica (Izola 16,6%, Koper 11,4%, Piran 13,4%, Postojna 7,1% in Sežana 9,5%). Od 973 prijavljenih brezposelnih ima v Občini Ilirska Bistrica 44,9% I. in II. stopnjo izobrazbe, 32% lil. in IV., 18,6% V., 2,4% VI. in 2,2% VII. in Vlil. stopnjo izobrazbe. Podobno kot v regiji tudi v ilirskobistriški občini potekajo programi, ki imajo za cilj povečanje stopnje zaposlenosti (priprava na zaposlitev, programi pripravništva, usposabljanje invalidov, javna dela in pospeševanje samozaposlovanja). V občini prejema štipendijo 536 dijakov in študentov (republiških je 476, 60 je Zoisovih štipendij), kar je skoraj za desetino več kot decembra 1994, s podatki o občinskih šipendijah, pa župan ne razpolaga. Z enim izmed najbolj perečih vprašanj ilirskobistriške občine se bo ukvarjala strokovna služba za gospodarstvo in finance, ki bo izdelala tudi "strategijo razvoja za izboljšanje situacije na področju zaposlovanja" takoj, ko bo začela delovati. PO OBČINI dobro vnovčili, saj je vse več tistih, ki cenijo čisto in neokrnjeno naravo. Andrej Jelen se je dotaknil Globov-nika, ki še vedno onesnažuje okolico in vodotoke, zato naj bi krajani Topolca zaprli cesto, da bi na ta preizkušeni način dosegli ustrezen odmev tudi na državni ravni. Po njegovem je Globovnik naj večje smetišče na Primorskem, s katerega umazana voda še zmeraj odteka v Škocjanske jame. Tok je šel v stečaj, njegova oprema je bila prodana, storjenega ni bilo nič. Iz stečajne mase je šlo za sanacijo Globovnika precej denarja, vendar se je vse zaustavilo pri študijah in zamenjavi stečajnega upravitelja. Zaenkrat bi veliko dosegli že s tem, da bi smetišče zasuli. Zeleni Ilirske Bistrice si prizadevajo, da bi se največji občinski problemi (Globovnik, odpadne vode, kanalizacija v občini in zlasti v starem delu mesta) sanirali do take meje, da bi regijski park lahko zaživel, saj bo v marsičem spremenil ustaljene navade ljudi. Spremembe bi morali po njihovem uvajati postopoma, sicer bo prišlo do odpora ravno zaradi tega, ker je center odločanja zelo oddaljen, če ne celo popolnoma ločen, od tistih, ki bodo v parku živeli. Zeleni Ilirske Bistrice torej parku ne nasprotujejo, ker v njem vidijo možnost za rešitev občinskih ekoloških problemov: od države nameravajo zahtevati sofinanciranje gradnje komunalne čistilne naprave in postavitev biodiskov, saj so vse aktivnosti za saniranje okolja v občini zastale. PRED PRAZNIKI Brez nepotrebnega pokanja petard V začetku letošnjega decembra je stopil v veljavo nov pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih sredstev glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja, ki določa, da se smejo pirotehnični izdelki razredov I. in II., katerih glavni učinek je pok, uporabljati samo od 26. decembra do 2. januarja. Pirotehničnih izdelkov, kamor sodijo petarde in druga eksplozivna sredstva, ki v času božičnih in novoletnih praznikov povzročajo največ hrupa, "ni dovoljeno uporabljati v stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu in na drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve ter na mestih, kjer je naključno zbrano večje število //ud/." Pravilnik nima kazenskih določb, policija pa bo kršitelje prijavljala sodnikom za prekrške v skladu z zakonom o javnem redu in miru. Ministrstvo za notranje zadeve je v letošnjem letu organiziralo preventivno akcijo z naslovom "Petarde, lepše je brez vas", ki naj bi oblikovala drugačen odnos do pirotehničnih sredstev. V okviru akcije bo potekalo zbiranje pirotehničnih sredstev in policija poziva vse občane, ki jih posedujejo, da jih oddajo na najbližji policijski postaji, saj zoper take osebe ne bo ukrepala, celo več, prinašalci bodo v zameno prejeli simbolična darila (značke policije, vstopnice za ogled filmskih predstav in podobno). Policisti bodo v času praznikov poostrili kontrolo na državnih mejah, na sejmiščih in drugih javnih prostorih, po dogovoru z župniki pa bodo prisotni tudi v bližini cerkev, kjer bodo polnočne maše. NALOŽBE Poleg servisa še nov prodajni salon Ilirska Bistrica je od četrtka, 7. decembra, bogatejša za nov prodajni salon avtomobilov in rezervnih delov, ki ga je na Bazoviški 44 odprl Valter Smrdelj. Danes nihče ne more prodajati avtomobilov najrazličnejših znamk, zato se je odločil, da se bo specializiral le za eno vrsto vozil, za partnerja pa si je izbral edinega slovenskega proizvajalca avtomobilov Revoz Novo mesto, ki s svojo poslovno strategijo zagotavlja vrhunske storitve glede dobave novih vozil in njihovega vzdrževanja. Avtoservis Smrdelj se je tako pridružil razvejani mreži Renaultovih servisov in prodajnih salonov, ki ustvarijo, poleg zaposlenih v matični tovarni in številnih kooperantih, precejšen del slovenskega narodnega dohodka. Jean Michel Sicre, komercialni direktor v Revozu, Ivan Ban, direktor prodaje, in župan Stanislav Prosen so izrazili prepričanje, da kupna moč Ilirske Bistrice in okolice vsekakor opravičuje odprtje prodajnega salona, ki bi moral zadovoljiti tudi najzahtevnejše želje kupcev. Odprtje so popestili člani folklorne skupine "Bistriški škuorci", nove prostore pa je blagoslovil dekan Bogdan Berce. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke želi vsem svojim članom in simpatizerjem veselebožičneinnovoletneprazniketeruspesnonovoleto. J Originali in kopije Spodobilo bi se, da bi vam kaj podaril ob bližajočih se praznikih. Odločil sem se za sliko prekrasne umetnine, pred kratkim postavljene v park sredi Prešernove ulice. Gre za Ležečo ženo, S x 2 m, velik kip iz delavnice Henryja Moora s konca XX. stoletja, močnega erotskega naboja, poudarjenega s senzualno belo obarvano površino. kadar pada sneg ali v megli - artiklu, ki so ga uspešno izvozili v Bistre. Vse v vsemu sama originalna in enkratna mesta. Vrnimo se h kopijam. Kaj bi se sekirali, saj tudi pisatelji naše zabavne in druge glasbe kopirajo marsikaj. Takorekoč vse od A do Ž. Celo našo abecedo in še čez - do X, V in Z. Pa tudi Č, in se nihče nič ne spotika. Prejšnji teden sem doživel nekaj stresnih situacij, ki so pustile v tem članku neizbrusne sledi. V Ljudski biblioteki na Plaču sem plačal zamudnino za sposojeno knjigo, ki mi je nudila jasen odgovor na vprašanje iz naslova “Kdo se boji jovanke Broz", potem za učbenik, ki me je prepričal, da nimam pojma o slovenskem jeziku, in nato še za nekaj drugih bukev. Vse skupaj 900 SIT, kar lahko potrdi ena izmed zaposlenih v tistem skladišču knjig. To je bil moj prispevek k dvigu naše bralne kulture. Nanj sem zelo ponosen, je pa na Plaču stalno vzpostavljeno ravnovesje - če eno hišo zgradijo, se druga samodejno podre: Pucovo hišo dokončujejo, bivša restavracija pa spušča dušo. S prijateljem Danilom in BZ-jem (ime in oseba je dosegljiva v uredništvu Snežnika) smo jo mahnili v bližnjo oštarijo. Danilo me je pohvalil za prispevke v "ZrcaluDa so slaba kopija člankov tiste Torbarine iz enega od dveh nepravih časopisov na Hrvaškem, je rekel. Poleg sedeči BZ je smatral, da gre za demokratične pravice posameznika, za svobodno izražanje misli, in je molčal, jaz sem mislil, da gre za pritisk in verbalno nasilje. Ne bi bil užaljen, če bi me primerjal z Miroslavom Lazanskim, analitikom, ki je odlično pisal o vojni doktrini, ofenzivah, supersonikih, taktiki in podobnih rečeh. Tako pa sem bil zadet v dno mojega dobrega srca... Lazanski je iz Beograda, mesta, ki bi ga pri nas morali imenovati Belo mesto in ga na ta način nekoliko debalkanizirati. Tudi Zagreb ni nikakršen napihnjen balon ampak "grad Zagreb", tako kot Ciudad de Mexico ali New York City. Tudi Ljubljana ni bela, temveč siva in zelena. Bela je samo Italijani, večni slovenski prijatelji, ki vsako vojno izgubijo, a zmagajo v miru, so kompatibilni s Srbi, ki v vsaki vojni zmagajo in venomer doživljajo hude mirnodobske poraze. No, in prebivalci škornja so svoje makarone, špagete, torteline, fetučine in lazanje kopirali od Kitajcev in od tovarne Pekatete. Tudi pizza je tujega izvora, arabskega. Da ne boste prej omenjanega Lazanskega povezovali z lazanjami! Nič skupnega nimajo, čeprav ga v italijanski reviji Guerra e pace podpisujejo z imenom Paceslao De Lasagna. Tudi jaz sem original in nimam nič skupnega z Novim letom, še manj kot recimo g. Thaler s tolarji. Tako je to! Italija ljubi Slovenijo. Ta ji ljubezen vrača. Gospa Jagenjčkova ali signora Agnelli nam stalno voščuje veliko sreče in prosperitete polno novo desetletje. Ne vem po kaj hodi jagenjček v volčji brlog na Palah in v Belo mesto. Mogoče se tam menijo, kako bi skupaj oskubili tisto kokoš s severa nekdanje Juge. A propos, vprašanje za vas: kdaj ste zadnjič obiskali Belo mesto? Meni je leta Gospodovega 1982 spodletelo iti na procesijo, sedaj me pa ne mika, saj se tja pride približno tako kot okoli r... v varžet. Zaradi osebne sreče se je neznani Issur Demsky Da-nielovich v Hollywoodu prelevil v Kirka Douglasa in postal zvezdnik. Bilo bi dobro, če bi tudi Ilirski Bistrici nadeli kakšno bolj lepozvočno ime. Mogoče Reka. Kako se sliši tole: primorsko mestece Reka leži ob notranjski Reki?! Fino, ne? Mogoče bi prišla v poštev druga imena kot Nikoza, Petrolija ali Bankanova... V predprazničnem času so časopisi polni horoskopov, ugank, koledarjev in podobnega. Spodobilo PREMSKE RAZGLEDNICE Sentimentalni časi in volčji dnevi December se je v dobrih starih časih začenjal že konec novembra s praznovanjem rojstnega dneva republike, ki so ga, kot je bilo tedaj v navadi, raztegnili vsaj na tri dni. Verjetno ne brez razloga, saj so tudi pokojno Jugoslavijo delali v slavnem Jajcu več dni. Kmalu je, žal, začelo iti narobe, ker se kovači te slavne kovačnice bratstva in enotnosti niso mogli sporazumeti, kdo bo kaj koval in v katerem jeziku naj bi se pogovarjali. Marsikateri kovač je zato po nepotrebnem skupil kakšno črnico ali opekline in so ga morali poslati v znano letovišče sv. Grgur na prepotrebno "odmaranje", kjer si je utrdil kožo in v miru razmišljal. Tovrstna letovanja so kmalu ukinili, ker so vsi silili tja. Kdo pa bi potem sploh še delal! Ljudi ni dobro razvajati, to ve vsaka oblast. Zato jim je v uteho natresla nekaj več praznikov, da so se malo sprostili. In država skozi vse leto zares ni skoparila z njimi. Mi se bomo omejili samo na decembrske praznike. Ko so od-praznovali t. i. novembrske zapovedane praznike, je nastopilo nekakšno zatišje ali državni advent v tesnobnem pričakovanju koga drugega, kot dedka Mraza, ki se je zmeraj prikazal tam po božiču in obdaroval proletarske otroke. Kmečki so morali, ali lepše povedano smeli, ta skrivnostni obred le gledati. Meni so se ti obredi vtisnili globoko v otroško dušo, saj še nisem dojel vseh globin zgodovinske dialektike, po kateri svet ne more biti za vse enak... Enakost pa, kot vemo, samo poleni človeka in ga spravlja v malodušje. Bolje je, da se stvari pravočasno končajo, kakor da se vlečejo v nedogled. In tako je bilo tudi s pokojno državo ter njenimi prazniki. Človeka pa nehote vleče neznan sentiment nekam nazaj, kjer se stvari ponavadi začenjajo. Mislim, da smo bili kmečki otroci štrafani ravno zato, ker smo na skrivaj častili Miklavža. Ne vem, zakaj mi to ravno zdaj prihaja na misel, ko je že spet svoboda. V svobodi pa mora biti človek previden, kajti nikoli ne veš, kaj ti lahko jutri škodi. Dedek Mraz ima lahko še vedno kakšnega strica na položaju, kar pomeni, da ima šibo, s katero lahko vsakogar udari. To pa navadno boli. Vseeno bi mu dobrodušni Miklavž lahko odstopil nekaj parkeljnov, ki so se mu zadnjič na televiziji neprenehoma motali pod nogami, tako da ubogih angelčkov ni bilo nikjer videti. Vse skupaj je izgledalo kot kot kakšen mizeren karneval. Ubogi dedek Mraz se je na ekranu pojavil brez običajnega spremstva in nič kaj zgovoren; le prazno fajfo je prelagal iz enega kota ust v drugega. Nič čudnega, saj tam v daljnih ruskih tajgah lahko človeka marsikaj toka; recimo, da mu divji Čečeni pojedo jelene izpred sani in tedaj bi mu parkeljni prišli še kako prav, sicer ne vem, kako bi prišel k nam. Verjetno kar peš. Nikakor pa mi ni jasno, zakaj se je letos pojavil tako zgodaj, takorekoč že na Miklavžev večer. Morda pa ta stari lisjak potihem upa, da bo kaj poverbal po pokojni državi in bi ga potem spet začeli častiti, saj so ga tekmeci odrinili čisto na slepi tir. Celo nam nepoznani Božiček... Odkar ni več starih praznikov, gre vse nekam po svoje. Najprej si bolj razgledani občani začnejo krancljati vhodna vrata ali stanovanja z nekakšnimi adventnimi venci. Komaj končajo s to štrigerijo, že mulci izterjajo bi se, da bi tudi Snežnik objavil križanko, ki bi bila vsaj enkrat nagradna. Če se to ne bo zgodilo, bom prvega, ki se mi bo javil s pravilno rešitvijo običajne križanke, sam nagradil z enomesečno naročnino na naš časopis, v katerem boste lahko brali novo povest v nadaljevanjih o odkupu mleka in podobnih zadevah. Nanizanka je idejno podobna filmu Rashomon. Kolikor protagonistov, toliko resnic. Avtorji obljubljajo napeto branje polno akcije, preobratov, nasilja in vsega, kar spada k uspešnicam. Oni dan, pravzaprav noč, sem skoraj ponorel. Ob treh zjutraj me je po telefonu prebudila tista gospa, ki je težko prenašala hude probleme z nespečnostjo. Očitno jih še ni odgnala. Rekla mi je, da jo muči vprašanje, kaj so to kasetne bombe in da zaradi tega ne more spati. Nejevoljno sem jo vprašal, zakaj bere idiotsko literaturo, ki jo potem vznemiri in zakaj bi ji moral ravno jaz pojasnjevati delovanje tiste svinjarije. - Marjo, saj ste ravno vi omenjali to zadevo v zadnji številki tega časopisa -, je odvrnila. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se spomnil člankov iz Obrambe in zaščite in jo skušal umiriti takole: - Kasetna bomba je narejena iz kasete za jabolka, v pomanjkanju pa se lahko uporabi tudi kaseta za krompir. V kaseto naložite 20 do 25 navadnih bomb. Iz primerne oddaljenosti jo vržete na tržnico ali podobne prostore. Koliko ljudi naredi taka bomba neuporabnih, je odvisno od kupne moči prebivalstva in trenutne ponudbe na tržnici. Kasetne bombe so bržkone stvar preteklosti. Danes so veliko bolj v modi avtobombe ... Pa lepo spite. - sem poskusil zaključiti. -Ne bo šlo. Opišite še avtobombo!, - je zaprosila. - Zavzdihnil sem in nadaljeval, da je tu v obtoku enačba: šofer + avto + bomba = avtobomba. Je plagiat japonske iznajdbe, kjer so voznike, t. j. pilote, ki niso vozili avtomobilov ampak letala, imenovali kamikaze. Avtobomba se je iz Jutrovega razširila po celem svetu. Spoznali sojo tudi v Ameriki, najbližje nam pa na hrvaški Reki. Karakteristika uporabe je naslednja: preden se zasliši in začuti "buuuuum", šofer ponavadi zavpije: - Za domovino, vero in našega ljubega vodjo!, - kar je plagiat krika: - Za velikega Stalina, za domovino! - Marjo, hvala lepa, sedaj bom lahko mirno zaspala, - Lahko noč, - meje odslovila. Jokajoč sem odzdravil: - Dobro jutro. - Ne morem zaspati. Odprem TV. Sama nemščina. Namesto, da bi tisti Hitler delal neumnosti, bi lahko ukazal svojim, da se pod mus naučijo kakega poštenega jezika, mogoče francoščine. Tako pa moram poslušati jezik, ki zveni obupno, najbolj grdo pa, če ga govorijo Švicarji. Še dobro, da ne razumem nič. Danilo bo spet rekel, da koga kopiram, ampak mene ne briga, posebno ne zato, ker sem tole kreiral točno na dan človekovih pravic, vi pa si mislite kar hočete. Veliko sreče in veselja v prihodnosti! Podrobne čestitke si preberite v spodaj objavljeni joškotovi pesmici, ki jo je napisal v imenu vseh treh zrcalnikov. Dimitrij Bonano od staršev in ostale žlahte Miklavževa darila, ker ne morejo dočakati pravega datuma. Zatem se prične postavljanje jaslic, vmes samo še razmečejo petarde, da poudarijo praznično vzdušje. Odrasli pa, med njimi so normalno vsi starši, dirjajo po božičnih nakupih, če je potrebno ali ne. In če komu sploh uspe pogledati na koledar, uvidi, da so medtem božični prazniki že minili. Praznovanje dedka Mraza ni povsod obvezno, zato ostane samo še silvestrovanje z najdaljšo nočjo v letu. S tem je mesec takorekoč končan, sentimentalni časi tudi, kajti sedaj nastopijo volčji dnevi. Najbolj se to pozna v praznih denarnicah, a kaj moremo, vsaka muzika nekaj košta. Decemberska je najdražja, tako kot elektrika, zimska tarifa pač. V davnini v teh poprazničnih dneh ljudje niso smeli iz svojih bivališč, ker sonce ni imelo moči. Dandanes bi rajši priporočal, da bi se čimbolj izogibali trgovinam in poštarjem s položnica- Cvetke iz občinskega parlament^ • Ribiški družini "Bistrica" je župan za udeležbo na mednarodnem sejmu namenil celih 10.000 SIT. 260 užaljenih ribičev (in en svetnik) tuhta, kako bi najbolje izkoristili ta "božji dar". Župan žal ne ve - Če dobro hraniš hlapca, ti bo tudi krava dajala več mleka. • Kar nekaj občinskih svetnikov se je udeležilo 50. obletnice postojnske gimnazije. Tam so bili sami bankirji, dohtarji, profesorji, inženirji in podobna intelektualna srenja. Krasna prilika (bi rekli) za "občinsko kadrovsko službo" in njeno morebitno "snubljenje" neprostovoljnih janičarjev (drugače čistokrvnih Bistričanov) na začasnem delu in funkcijah, po širni naši domovini. • Eden izmed svetnikov je odločno zahteval - vsem uporabnikom športne dvorane je treba zaračunati ekonomske cene. Rečeno - storjeno! Prvi bodo to odločitev skusili na svoji koži srednješolci in študentje, ki so se prijavili na zimsko košarkarsko ligo. Ta (čisto slučajno) poteka v dvorani, ki smo jo zgradili občani s samoprispevkom in jo namenili šoli, športu in mladim! Čisto vseeno je, če se polulaš v hlače ali če lulaš proti vetru -v obeh primerih so hlače mokre. • "Stara šola" baje že celo leto opozarja "občino" na nevzdržne pogoje za delo in življenje otrokter učiteljev v preko 30 let starem objektu. Šolska stavba nujno potrebuje korenito prenovo in novo telovadnico. Na občini pa zadevo "rešujejo in krpajo" po svoje, mimo sklepov sveta šole ali občinskega sveta. Slednji o teh zadevah baje ne ve nič! Trmasto iščemo odgovorne in "lainjivega kljuka". • Investicijski program in projekt dograditve OŠ Pod-gora Kuteževo naj bi stal 2 milijona tolarjev. Mnogo preveč, je modroval eden od svetnikov. Prav gotovo mu je prišlo na uho, da je "podobno delo" na OŠ D. Ketteja opravil kar hišnik sam in to zastonj. • Svetniki smo dobili namig, da zdravstveni dom daje v najem svoje prostore za "majhne fičnike". Nasprotno fizioterapija za svoje gostovanje plačuje "znatne tolarčke". Nič nisi privarčeval, če greš zgodaj spat, da pri-šparaš pri sveči in istočasno narediš dva otroka! • Veliko svetnikov se ob prebiranju zapisnikov sej občinskega sveta močno razburi. Eden izmed njih v za pisanem ne najde smisla tega, kar je skušal v svojih razpravah povedati in predlagati. Za vse je baje kriva za-pisničarka! Ne zgubljaj sape zanj, ki rajši blodi, čeprav si mu pokazal, kod naj hodi. • Včasih svetnikom uspe priti do poročila o realizaciji sklepov iz prešnjih sej občinskega sveta, ki ga poda župan. Največkrat dobimo obrazložitev - sklep je v realizaciji in poročilo v pripravi. Mi pa čakamo in čakamo! Samo priprava na vojno lahko traja dlje. • Kdo je kriv za nedokončane komasacije v KO Jasen, Vrbovo, Vrbica in Jablanica, sprašujejo kmetje občinski svet. Odgovor pristojne službe je bil kratek in jasen -krivi so kmetje sami! Nekateri pa vidimo krivca v “občini". Laže je staro krivico grajati, kakor popraviti. • Kar 38 milijonov tolarjev iz sklada stavbnih zemljišč bi morali razdeliti še v tem letu. Odborniki sklada so se spuntali in vrnili "zadevo" občinskemu svetu. Pa se je našla "občinska strokovna služba" (ki niti slučajno ne obstaja) in razdelila teh nekaj "fičnikov" brez težav! Veliko pridnosti in malo vesti zna marsikomu hitro napolniti mošnjiček. • Gostinci skušajo rešiti problem obratovalnega časa tako, da okrepčevalnice, čitalnice, bifeje... na hitro prekrstijo v "nočni klub". Le na takšen način lahko obratovalni čas podaljšajo, kljub nasprotovanju pristojnih, globoko v noč ali v jutranje ure. Pristojni pa? Svinji se ni dobro zahvaljevati, dokler je ne stlačiš v vrečo. • "Bistriški policaji" imajo baje do kršilcev obratovalnega časa gostinskih lokalov selektiven pristop. Svetniki smo izvedeli, da so v razdalji 50 metrov en lokal prijavili, drugega pa ne. Vsi so enaki, le da so nekateri bolj enaki kot drugi. mi. Mulci pa naj se od odraslih na njihovih napakah učijo, da bi bilo življenje s samimi prazniki na koledarju precej enolično. No, praznujte, karkoli že praznujete in če ravno jeste, ko to berete, naj vam dobro tekne, ker je za letos to vse, kar lahko storim za vas - da vam zaželim čim manj volčjih dni namreč. Jože Stegu Nekateri pišejo humor, kakor bi jim šlo za glavo, mi trije pa ga kar tako, vam in sebi za zabavo ... Nismo trije kralji, ker vsak za svojo zvezdo hodi, ne spremljajo nas parkeljni in ne velblodi, pa vendar snidemo vsak mesec se na isti strani, da povemo vam, kako obračajo se časa valji... In zdaj vam skupaj voščimo za praznike: če dnarja edi zdravja vedno ni pri hiši, naj vsaj smeha vam ne zmanjka čez vse leto, zato skrbeli bomo mi, ki stresamo besedo na rešeto . • "Ta priden" svetnik je zahteval, da imamo tudi mi leg fuzbalerjev) pravico do penalov. In to zaradi (M \0 izplačanih sejnin. Nekateri imajo baje veliko dela It kot odborniki in "razreševalci" nujnih občinskih pjnidekliš blemov. Takšni bi morali prejemati po dve sejnini, uspel so na sejah občinskega sveta v vlogi svetnika in odboftikogar, k ka. Nihče nima toliko dela kot tisti, ki nima nobenefu čustver • Župan večkrat "pritisne" na svetnike, da glasujemo vanju pi predloge z obrazložitvijo, da gre za nujno zadevo, zelo za zadnjo minuto, zadnji vlak... In če se slučajno upre ne in prir takšnemu načinu dela, smo avtomatsko proti temu, loštevilc v občino "pride denar". Tipičen primer v zadnjem ^nazorno j je denar za knjižnico. So tudi taki, ki bolj goreče zeHu priljul priti do tujega denarja, kot obvarovati svojega rov, saj j i • Svetniki nestrpno čakamo nove programe, s katermjeobčin bi kandidirali za denar iz državnega proračuna v dišali tudi 1996. Slednje naj bi pripravila občinska strokovna sl«u zvrstile (v ustanavljanju) še v tem letu. Če jih ne bo, bomo 0c( oj činski proračun za leto 1996 "komot" preimenova eje|0 broi "Mrzlo uodo!" vinjeno d • Svetniki smo bili seznanjeni z novico, da bom« knih orgar slednje leto praznovali 100-letnico obstoja bistrišk6 Ilirska Bis kame. Novica je prišla iz prve roke in to prav od t|S i tokrat si ki so "zaslužni", da mlekarna ne obratuje več. K0 Ine zbora utonil na morju, lahko še vedno v pristanišču ^m pa sc • Koliko stane prevoz mleka od kmetov do mlek^ih pesm Hruševju, naj bi bila, po besedah direktorja KC lenega iz stojna, poslovna skrivnost. Tudi za nas, kito"tajn0 Rje zbran čujemo! Skrivnost je kot mreža: ena nit se )rani, za cela razpade. akustiko • Župan in "ta priden" svetnik sta zrihtala nekega z velikir lijana, ki bo rešil naše mleko. Svetnikom ni bilo M tona ali je eden ali sta zrihtala vsak svojega. Končn°s venel vel izvedeli, da je eden in še ta je "Penkotov"! ^m,iyiJ8em kakšen način rešujeta "bistriško mlečno krizo", ega akac rekli: kokodaka lahko vsak, ne more pa vsak znesti R Pivec" iz • Nekaj svetnikov ugotavlja, da so cerkve osveHl> petjer "fabrike" pa v temi! Morda je vzrok za temo v^njlf(a kot na Zd ICMIV ’ nju! Je že prav, da je več luči lam, kjer je več IF1^ glasove • Kaže, da bo najbolj znan (in cenjen) bistrišk' saj ji potegnil za nos vse tiste svetnike, ki so mislili, da ^an gostuj šičeva bajta" ne bo več takšna, kot je bila. "Ta tr|a podstavil se ne dajo in od njega še vedno pričakujejo, da j^kem na s kopanjem zasute kleti in obnovo "Ivetovega ^ i kaseto Nova mreža nikoli ne uspe uloviti "starih P1'1*® i^cij. N •Skoraj vsi svetniki smo dobili od občinskega e pri zdoi križa "poziv", da se 1. decembra udeležimo bol^,^'0 katere AIDS-u. Poziv je poziv in res se nas je nekaj ^p32231’1'11' smukalo po mestu in iskalo "prizorišče boja". Ža1 e1jS|jIJricert, n šno, ampak trudili smo se! Kako lahka je vojna za 4er De t ki jo samo gledajo. JnePrime • Nekateri med svetniki smo postali sodniki p0' ^ > prepev Svečano prisego smo opravili na našem sod'^! Jne glasb zaradi "na novo odpravljenih" sodnikov precej P°k kakšnemu gledališču. Opaziti je bilo, da se nami počutijo na sodišču "kot doma". Kogar b° ^ nik tožil, mora imeti Boga za odvetnika • Poleg mlečne, se zna na kmetih zgoditi W'1 Qlj kriza". Prihaja čas kolin, ko bo treba zelo bitr°0 ] večje količine mesa. Kmetje, pri najboljši volji,n A lagajo z zadostnimi hladilnimi kapacitetami. 1 , 'parka -- '-svoHoumetn pred vrati! Vse svetnike prosimo, da obišče)®*^ 1 rodnike na kmetijah in jih odrešijo "težkega re. a jH*1®0 v • Kljub večkratnim zahtevam "Pošti", da v brk'11 ^ p a z h seh ponovno postavijo poštne nabiralnike, s°05 uju’Tanie v ščam neuslišani. Pošta je za Pobbanje gm ka, kar poštarje, ki se jim po novem reče - let^111 •DružbaAREd.o.o.(vsolastiPetrola)jezaizve ^ aler nifikacije v naši občini dobila koncesijo že 2b- ui.] ov' Pe Svetniki smo ugotovili, da je dosedaj storjen0 ni ln le nič. Občani pasi pomagajo kot vedo inznaj°ler |i ,111 mesto z raznimi cisternami in "plinskimi bomb3 ^ 'n njen da bo kmalu podobno novoletni jelki. Vse plinifikacija tudi ena izmed "hvaljenih dobri r občine s Petrolom". m(\ • Na predzadnji seji je bilo opaziti tri sveb1'e in enega, ki se "trudi". Verjetno so temu vzro .j, igj se prazniki in možnost dodatnega zaslužka vv J, ka ali dedka Mraza. Ali pa gre za tisto Ij0^ 0 pameti, tudi dlaka dela možaka! ^ • Vedno več svetnikov in občanov ugotavlja, občinskega sveta neplodne, predolge, smo vsi upali, da bo drugače. Tudi to je cena cijef pi Pred prazničnimi dnevi sem si pobliže og ^ ^ ' ............»| glavno mesto Ljubljano in ga skušal primo'1 ^ pij ^ države in glavnim mestom naše občine. 18! obupal. Ni vredno majhno primerjati z .cliki",! Srečno Novo leto in vesefe^niJ^^B Zla'^ Voe, IM SLAVNOSTNI KONCERT irebmi glasovi ogreli srca poslušalcev otudimill to zaradi liko dela ti očinskil1 pltmi dekliški zbor Ilirska Bistrica, ki ga vodi prof. Marija Slosar Lenarčič, je v soboto, 16. decembra, /e sejnini trse uspelim koncertom proslavil desetletnico delovanja. Verjetno v dobro zasedeni dvorani ni (ainodboniogar, ki bi ostal ravnodušen ob petju, ki je segalo iz dekliških v srca poslušalcev. Kljub vena nobenefu čustvenemu naboju, ki ga je bilo čutiti v dvorani, so pevke precej zahtevno nalogo opravile glasujem:)»ivanju primerno. Program je obsegal širok izbor slovenskih ljudskih in umetnih pesmi; nekatere o zadevo,**zelo zahtevne in bi zadovoljile še tako kritične poslušalce, druge pa so bile bolj enostavne, lajno upA in primerne za ušesa širokega sloja ljubiteljev zborovskega petja, iroti temu,Jloštevilo šopkov, ki jih je prejela dirigent- Napredek tehnike in dejstvo, da snemanje in sadnjem ijnazorno prikazalo naklonjenost domačinov tiskanje laserske plošče ni niti približno tako dra-gorečež^itiu priljubljenemu zboru, pa ne samo do-ojega, »ov, saj jim je čestital tudi predstavnik iz ne, s katAjeobčine, ki je povedal, da bi jih radi čim-računa v Iflišali tudi na Pivškem. V desetih letih se je ikovnaslujtuzvrstilo kar 37 nekdanjih in 15 sedanjih xj, boi"®Je,od 1^^ jjp, je prec) začetkom koncerta eimenoval'ejelo bronaste Gallusove značke, ki jih za ginjeno desetletno petje podeljujejo Zveza da bomojnih organizacij Slovenije, Pevska zveza in bistriškef irska Bistrica. arav od tiskli tokrat so prišle do izraza vse razpoznav-več. Kd^ine zbora: intonančna čistost, homogenost, lišču. 'lem pa solidna interpretacija slogovno zelo lo mleka,lJiih pesmi. Publika, ki stalno spremlja delo atja KGč lenega izmed najboljših zborov na Primor-lo'tajno P,je zbrano in hvaležno spremljala koncert : se st,8a' lr3ni, za katero je znano, da se ponaša s akustiko. Pevke so po koncertu potrdile, a nekega z velikim naporom obvladovale občutek ni bilo iaS‘Sli11 tona na odru, ki pa je na srečo v dvo-Končno s.venel veliko bolj prijetno, v’! Temu,Jrugem de| koncerta so nastopili pevci Pri-izo", bi tega akademskega pevskega zbora "Vinko k znesli awec“ j2 Ljubljane, ki ga vodi Katja Kovač. ,e osvetHrn petjem so veliko prispevali k svečanosti o v lastnj^a kot najbolj primeren antipod nežnim de-, več Iju ^ glasovom. Ne gre zanemariti tudi prijetne istriški mjave, saj je dekliški del programa napovedo-,1111, da an gostujočega zbora, Tadeja Fatur pa je "Ta |r,nyredstavila ljubljanske Primorce. i(daboz atkem namerava Komorni dekliški zbor iz-vega m l11 jdi kaseto s posnetki njihovih najbolj uspelih ptiči® ,retacij. Načrtujejo več gostovanj, od katerih ega^^T pri zdomcih in zelo zahteven koncert v io i)0iai,J|.,0 katerem pa še nerade govorijo. Publika kaj Pre'! 32 zanimanjem pričakuje njihov drugi jubi-'. Žal ^Jncert, na katerem bodo v Samostanski ka-ojnaza1 čster De Notre Dame v Trnovem, ki je aku-■i1 Oprimemo boljša od dvorane Doma na iki P0®,.j11' Prepevale sakralne pesmi ob spremljavi 'Odlšč11' 'ftie glasbene skupine. cejpodjC nekatet|,f~ ,rlK.ta^ tudiHi hitro o^aj . kiparka in pesnica Matejka Belle, rojena leta 1967, se je že med študijem na Akademiji za :ejoSv°lc 0 umetnost v Ljubljani dvakrat odpravila v Indijo in leta 1993 dalj časa živela v Avstraliji, kar !a i hV- 0,Tlno vpllvat° na njeno ustvarjanje in razmišljanje. Ena izmed redkih slovenskih kipark se ni bfk|nS | J1|l|la z bivanjem v rodnem Prestranku, veliko bolj ji ustreza sproščenost Koprive pri Štanjelu 150 j !ib?r,an*e v tamkajšnjem opuščenem kamnolomu, kjer nastajajo zanimive in nevsakdanje skulpture elTI Z' Infc e^a *a 1933 je imel tri mesece v najemu atelje celo v Novfena in sr Sadu. V letu 1934 je za dve leti najel atelje v Meti' 'fe/ sprerr, fotografa Božidarja Kopiniča, naslednja tri leta f^edini sc opravljal fotografsko obrt v Črnomlju, kjer se je leta reč, kijih poročil. V Ilirsko Bistrico se je vrnil zaradi tega, ken,> način. Suzana in Ida po odhodu Bogomirja in Dominik3Zl sami in nista zmogli vsega dela. Silvester Maraž ^ap/eg/č Ilirski Bistrici ustvaril družino, preživel drugo sve,‘j',at(pred t vojno in opravljal obrt do leta 1948, ko se ji je I®1 da nar odpovedal v korist državnemu podjetju Fotolik iz Pomeni, sam pa je bil še štiri leta vodja delavnice. Žara' (jo naj to: slabšanih razmer si je našel službo najprej v Kopru^ 0 vseh ii fišnji me P^alidov. Družina Maraž v Vrtojbi ob koncu I. svetovne vojne: mati Marija, oče Andrej ter otroci Dominik/ Bo§0 *, > Silvester, Suzana in Ida (z leve), začetniki Maraževe 75-letne fotografske tradicije v Ilirski Bis,f|C' Družina izhaja iz Vrtojbe pri Gorici, kjer sta mama Marija in oče Andrej Maraž imela pet otrok - sinove Bogomirja, Dominika in Silvestra ter hčerki Suzano in Ido. Najstarejši sin Bogomir se je fotografskih veščin naučil v bližnji Gorici. Odločil se je za samostojno delo, kar pa tedaj ni bilo lahko. Prva svetovna vojna je prav na Goriškem pustila globoke rane in veliko revščino. V letu 1919 se je kar s kolesom odpravil iskat primeren kraj za fotografsko obrt. Raziskovalno popotovanje je zaključil v našem mestu in verjetno se mu je prav Ilirska Bistrica zdela najprimernejša. Že naslednje leto, torej leta 1920, se je vrnil v Ilirsko Bistrico in pri Milostnikovih "na placu" najel sobo, da bi v njej stanoval in izdeloval fotografije. Kmalu za njim je v Bistrico prišel tudi brat Dominik. Staro in napol porušeno hišo pri Bilčevih ob Sušcu (izza Tomšičeve tovarne Pekatete) sta popravila in uredila v njej majhno fotografsko delavnico. Leta 1925 se je bratoma pridružila še sestra Suzana. Delo je šlo dobro od rok in s skupnimi močmi so vsi trije začeli graditi enanadstropno hišo v sedanji Cankarjevi ulici, kjer so si uredili fotografski atelje po tedanjih zahtevah. Prostor je bil zidan. Ena stena in strop sta bila zastekljena, kajti atelje je bil tedaj še "na dnevno svetlobo". Kmalu sta se jima pridružila še brat Silvester in sestra Ida. Delo so razširili in v prednjem delu stavbe odprli še fotografsko trgovino, čeprav so še vedno imeli tudi fotografski atelje v Vrtojbi. v Portorožu, na izteku leta 1953, ko se je Fotolik iz^ |f ^ ževe preselil v Verbičevo hišo (sedaj trgovina P se je vrnil domov. Znova si je pridobil fbt°gra^ijZl^^ in v svojih prostorih delal do leta 1965, koseiel^p^ Za njim je obrt prevzel njegov sin Emil, k'se _____________ letos izteka tretje desetletje samostojnega M Lepot Fotografski opus družine Maraž je ogromen hteval veliko večjo pozornost in večji Pro5l°V)Xj ^s,v' ^ lahko nudi tale zapis in naša rubrika. Fotogra' I ierr« lanKo nuui raie zapis m naša morina. ■ vseh članov Maraževe družine je svojstveno,za ^ - Scarle trebuje individualne obravnave, saj so " ^re^u: profesionalnega dela beležili še utrip kraja P° < R.:Ne< let in tudi v njegovih najtežjih trenutkih ohra^ in dru rodostojnost spomina, ki ga lahko dokunie,lll||0SeL| 'e' tografija. Zahvaljujoč Maraževim fotografo111'P a, j Silvestru, smo Bistričani dobili številne razgje Nov; •ug 'e, A.: Sit Jankovi I__________________________________- ;le.n'if^; Nov; šega kraja, ki so bile še posebej dobrodošlo vModemdo drugi svetovni vojni, ko je bilo potrebno ustva.L|(jr: Počasne primernih sredstev in materiala. Družinska plan jfl| tyszkowi ša Maraževih je soustvarjala premnoge pos^ J pred hrep/ glednice Snežnika ter njegove planinske okol|C ^ J; šprohar beli, kot tudi že v barvni tehniki. Posebno pG^ici. fotografske sestavljanke,’pa fotografske kopij6 5,1 . zemljevidov in drobnih ekslibrisov izpod p_e .^1(07(10 Draga Karolina. Posebno pozornost so MaraZ A|, j-: ^e[ čali vzgoji mladih fotografov, od katerih i'^ f šav|j začelo s samostojnim fotografskim d6 ^ naj Maraž se je spoprijel tudi s s"6"13 ^Antrolna t kot dopisnik slovenske televizije je v U|i: v zbral in ohranil tudi številne žive zap kov v Bistrici in okolici. Dragocen0^ 3 n mentorsko delo Maraževe družine, sal ..L. ovenc bu kot foto krožkom na osnovn nim fotografskim amaterjem in °rf. wo|s/0^e8?V^ fotografskim skupinam v Bistrici, ta , J| ni11' rada priskočila na pomoč. Hčerka a J rakar -\ raž je trenutno celo mentor Fotok®0 M, M, Ml na OŠ Dragotina Ketteja v Trnove^1' t eck, M. S. Dominik Maraž: "Suzana in Silvester Maraž" (detail). se pridružuje tudi uredništvo Posnetek je nastal že v novem ateljeju okrog leta 1930. A|< Vojk6 !,rategijami SREČANJE PO PETIH LETIH Sprejemam, da znova živim OBVESTILA ,[ pripeljaltt/revo zraste v svoj čas in prostor, in ljudi otaie gledamo v korenine. Spremljajo minlji^jego vo veselje do življenja in samo skem altani je naravno, čeprav je pred našitim. tmi povesilo veje. Dogodilo se je vester MaBfeč prav to, kar nismo predvideli ati tudi iz vemo, zakaj se je zgodilo. Z vpra-obil ^Poglabljamo tišino, v tišino postavno sezono dileme, ki ne prinašajo odgovo-zoni 193l/?afo drevo prepustimo njegovemu )(v Slovajin/u. ;to dni' V ^Podoba je bila že velikokrat upo-;elo v No%)a in smo je fe vajeni, nismo pa e v spremenili svojega mišljenja. V tri leta ledini so vaščani, meščani, ljudje se je lela ki jih življenje preizkuša na po- |jtega,ker!n način. Obolelost za sklerozo arninikaMp/e/rs, za mišično distrofijo, tetra Maraž >' ^aplegična invalidnost so dejstva. ugo svetaat/ pred to resničnostjo in ji ne do-j je kot ata/, da nanovo zaživi iz svojih kore-itolikiz^Pomen/, da smo jo hoteli zatreti. e, Zarad' fo naj to spoznamo, kakšni naj bo-vKoftaf) vseh invalidov? ■išnji mesec smo na srečanju bol-^alidov, ki je bilo 29. novembra v ilirskobistriškem župnišču, iz pripovedi in pogovora z njimi razbrali, kako se začenja znova živeti in kako se iz notranjih korenin drevo ponovno vzpenja k svoji lepoti. Ta lepota je v sprejemanju stanja, je lepota radoživosti, ki se ne boji ne okolja ne težav, ki so spremljana z boleznijo. To doživeti in videti pomeni videti tudi domače, ki se s potrpežljivostjo posvečajo svojim dragim in videti ponos, ki premaguje tegobe. S svojo vedrino so nas udeleženci srečanja presenetili, še bolj pa s samo njim lastno logiko: ker so težave tu, jih je potrebno premagati. Pot in izhodišča so pri vsakem drugačna. Moč volje pa v vsakem prerašča odrinjenost in jih vrača v naš svet dela, komuniciranja, sprostitve in medsebojne ljubezni. Pravzaprav moramo reči hvala vsem, ki nas opozarjajo, kako naj nanovo zaživimo, ko se pogrezamo vase ali kako naj pomagamo vsem, ki pričakujejo našo oporo. B. B. iik,B< , i .toliki’ / 'inaP^ti fotograf NOVOSTI V KNJIŽNICI Leposlovje za odrasle ineti inbPla, F.: Pegam in Lambergar; Flaubert, G.: ■ostor, sv. Antona; Demon Marjana Rožan-jgrafsk0 'aint-pjerr^ b_ ,jc: pave| jn Virginija; Ri-;n°'ZJnif ^car*ett; Cartland, B.: Mlin ljubezni; ih4 Pre^,n'ca; Ben' I- Otrok peska; rja P0 "r R-: Nečimrnost noče umreti, Nova pri-ohranlMica in druge zgodbe; Zbirka "XX. stoletje"; tiendVie, A.: Smrt v oblakih; Kordaš, M.: Krilo lankovič, G.: Riječ - dvije; Sončnice iojne^ ^ovak/ B.: Lipa zelenela je (5. in 6. °^e anIt/^rodorfer, V.: Štirje letni časi; Kunde-lslvar|]S|(l| Počasnost; Turrini, M.: V imenu Ijube-^^jdi^Vszk^itz, G.: Moritz in Nathalie ali sn^ceVčt ^ hrepenenjem; Fritz, E.: Pravzaprav Llavi': ^Prohar, L.: Prazna ulica; Pešič, S.: Ti-DpOS.Ai d: veviP^L 0vna literatura za odrasle ■"'»"vi iiieiuiuru ca uurubie h je k3' ' I" Nema z8ovornost podobe; Zbirka p Savli, J.: Slovenija - podoba evrop-a|noteW" Naroda, Slovenska znamenja; Glasser, evnekal. 0ntr°lna teorija za managerje; MacFad-.apiSe Vzgoja dobrega otroka na preprost na-.jeb^M "Umetnostne monografije"; Mihel-»,saiie.V; Slovenci padajo v nebo; Ceršak, T.: )rgall'Zl L' niegova preobrazba in Slovenija; Goti-lako^i Keniji; Musek, J.: Neznanke duha; Ja-Šob^d' Gradovi, graščine in dvorci na Sloven-Krakar -V., B.: Književnost na maturi; okit10 H M.: Mladinska literatura, otroci in uči-ef1- M. S.: Ljubezen in duhovna rast II.; Nepridipravi so med nami; Rozman, , Ubijem' v sanje; Pirjevec,).: Jugoslavija ii^’jjli '^2; Abeli, D. F.: Management z dvoj-yojko ^legijami; Ivanuša, A.: O osebnem raču- nalniku; Herder, |. G.: Filozofija zgodovine in njen pomen za oblikovanje človeštva; Gostiša, M.: Splošni priročnik za delavsko soupravljanje; Predpisi o avtorski in sorodnih pravicah; Mednarodna družina - utopija ali realnost?; Zavarovanje in utrditev obveznosti; Teršek, S.: Iskanja; Pavšič, J.: Fosili; Atlas evropske zgodovine; T voje drevo - tvoj značaj; Gumz, P.; Tvoj ljubezenski horoskop; Gardner, H.: Razsežnost uma; Cambridgeov podatkovnik; Ozfordova ilustrirana enciklopedija nežive in žive narave, Kos, R.: Čarobne poslikave svile; Piimpin, C: Usmerjanje razvoja podjetja; Mežnar, D.: Pogodba o zaposlitvi; Gammond, P.: Glasbeni blef-sikon; Rae, A.: Blefsikon računalništva; Strange, S.: Države in trgi; Mi smo šli nocoj k vam; Ramovš, M.: Polka je ukazana; Zovko, G.: Peripa-tologija L; Klemenčič,).: Krka; Maribor, Kladnik, B.: Idrijski rudnik. Leposlovje za mladino Baeten, L.: Čarovnička Betka; Disney, VV.: Pocahontas; Jurčič. J.: Krjavljeva zgodba; Tomič, B.: Lunino kraljestvo; Dvanajst zlatih pravljic; Zgodbe iz čarovnega gozda; Novak, B.: Ninina pesnika dva; Zbirka "Moja pravljična knjižnica"; Kastner, E.: Leteča učilnica; Zbirka "Pikapolonica"; Novak, M.: Arne na potepu; VVeninger, B.: Bavbav; Moers, H.: Levček Hugo, Hugo in njegov bratec, Prismoda - Neroda; Pfister, M.: Božične zvezde; Bos, B.: Oli; Richter, K.: Miklavž prihaja; Zbirka "Čebelica". Strokovna literatura za mladino Žagar, F.: Moja prva slovnica; Zbirka "Spoznavajmo znanost"; Atlas sveta: za šolo in dom. Brucovanje '95 V soboto, 2. decembra, je maja 1995 ponovno ustanovljeni Klub Študentov Ilirska Bistrica po potih letih zopet priredil brucovanje. V Mladinskem klubu Nada Žagar je ta večer nastopila pivška skupina "Ana pupedan" in razveseljevala navzoče do zgodnjih jutranjih ur. Na brucovanju se je zbralo 25 brucov (Polona Čeligoj, Martina Vičič, Suzana Lovec, Monika Urh, Nataša Trebeč, Katja Celin, Tanja Božič, Ines Trebeč, Manuela Bevčič, Anita Barbiš, Kristina Zadel, Gregor Kovačič, Marko Mršnik, Franko Barone, Robert Rolih, Peter Brne, Erik Renko, Janez Abram, Boštjan Primc, Gregor Frank, Peter Penko, Aleš Balut, Peter Grk, Alen Mladinov in Aleš Frank). Pripravili smo jim krajši program s častno zaprisego in zeljnatim krstom, ki so ga vsi uspešno prestali in tako tudi uradno postali "tapravi" študentje. Bruci in študentje, ki se brucovanja niso udeležili zaradi takšnih in drugačnih predsodkov ter razlogov (o neinformiranosti ne bi govorili), so zamudili odlično zabavo. Popravnih izpitov bo še! Prav zaradi mladosti kluba in njegove neuteče-nosti, je bilo brucovanje priložnost za spoznavanje in navezovanje stikov med študenti, kot tudi za informiranje o samem delovanju kluba. V kolikor obstajajo študentje, ki jim za te stvari ni vseeno, se lahko zglasijo ob petkih od 20. ure dalje v Sokolskem domu. Klub študentov Ilirska Bistrica “Brusov ples". Bruci so morali najprej pokazati svoje znanje v obvladovanju različnih plesnih ritmov. (Foto: Velibor Djuranovič) MLADI PIŠEJO Živahni mladi filatelisti Med šolarji OŠ D. Ketteja je zbiranje poštnih znamk zelo priljubljen konjiček, zadnjih pet let pa smo mladi zbiralci povezani v filatelističnem krožku, ki je med najbolj marljivimi daleč naokrog. Krožkarji se zbiramo vsak teden, izmenjujemo znamke, urejamo svoje zbirke, pripravljamo občasne razstave in si dopisujemo z zbiralci po svetu. Prijatelja zbiralca imamo celo v Indoneziji. Ob izidu taborniško-skavtske znamke smo, skupaj z bistriškimi taborniki in skavti, pripravili bogato razstavo svojih zbirk ter predstavili taborniško in skavtsko dejavnost na Bistriškem, ki si jo je ogledalo nad 500 učencev in njihovih staršev. Z novim letom bomo filatelisti dobili svoje prve izkaznice, ki se jih že veselimo. Filatelisti smo posebno priznanje namenili tudi Pošti Slovenije, ki nas je že večkrat prijetno presenetila s filatelističnimi darili. Naš filatelistični krožek je preko domačega numizmatičnega društva povezan tudi s Filatelistično zvezo Slovenije, zato sta se občnega zbora udeležila tudi gospoda Slavko Rebec, predsednik bistriških filatelistov in Vojko Čeligoj, predsednik Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica in mentor našega krožka. Marko Rutar, tajnik filatelističnega krožka V sredo, 6. decembra, smo se mladi filatelisti zbrali na rednem občnem zboru, na katerem smo se pogovarjali o našem sedanjem in bodočem delu. Dosedanjemu predsedniku krožka Andreju Vrhu smo se s knjigo “Čar filatelije" oddolžili za njegovo delo in izvolili novo vodstvo krožka. To šolsko leto bo krožek vodil osmošolec Rok Jenko, pomagal pa mu bo nov odbor. Med odraslimi imamo mladi filatelisti veliko prijateljev, štiri največje dobrotnike (Ivana Česnika iz Ljubljane, Jana Jan-čika iz Avstrije, Ivanko Urbančič iz Argengentine in Mirjam Čeligoj iz Trnovega) pa smo na občnem zboru imenovali za častne člane krožka. NOVOLETNI ROMPOMPOM Klub študentov Ilirska Bistrica in MKNŽ organizirata "Novoletni rompompom". V sredo, 27.12., vas vabita na ogled predstave "Noč, ko je posijalo sonce" v izvedbi Gledališke skupine OŠ D. Ketteja, v četrtek, 28.12., pa vam bo Lutkovno gledališče ZUM zaigralo igrico "Kam pa kam kozle?". Obe brezplačni predstavi se bosta začeli v Domu na Vidmu ob 17. uri. V petek, 29.12., se bo na OŠ A. Žnideršiča ob 17. uri začelo "Novoletno rajanje" za osnovnošolce, ki ga begunski otroci podarjajo otrokom Občine Ilirska Bistrica. Poleg predstav bo od srede, 27.12., do petka, 29.12., na obeh ilirskobistriških osnovnih šolah več ustvarjalnih delavnic in ostalih aktivnosti: od 10. do 12. ure bo na OŠ A. Žnideršiča računalniška delavnica in košarka, na OŠ D. Ketteja bo Produkcija Sokolski dom izvajala video delavnico za učence 7. in 8. razredov; od 12. do 14. ure bo na OŠ A. Žnideršiča potekala lončarska delavnica, ki jo bo vodila Metka Krebelj iz Društva za animacijo, v telovadnici OŠ D. Ketteja pa bodo otroci lahko igrali odbojko; od 14. do 16. ure bo na OŠ D. Ketteja še likovna delavnica - otroci morajo s seboj prinesti'čopiče! Prireditve so podprli: Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica, župan Stanislav Prosen, RK Ilirska Bistrica in ostali. BOŽIČNI KONCERT« Tradicionalni božični koncerti bodo letos v Knežaku 26. decembra ob 17. uri v cerkvi sv. Marije Vnebovzcte (Otroški pevski zbor OŠ Knežak, Pevska skupina "Vasovalec" iz Rečice, Romeo in Nina Volk, MePZ "Kalc" Knežak, MePZ "Tabor Kalc 1869 Knežak, MePZ "Upokojenci" II. Bistrica in Komorni dekliški pevski zbor "Aeda" iz Cerknice); v Podgradu 6. januarja 1996 ob 18. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda (Otroški pevski zbor OŠ A. Žnideršiča, Pevska skupina "Vasovalec" iz Rečice, MePZ "Upokojenci" II. Bistrica, Cerkveni pevski zbor Podgrad, Komorni dekliški zbor II. Bistrica, Klapa "Zamet" Rijeka in MePZ "Kalc" Knežak); v Trnovem 7. januarja 1996 ob 18. uri v cerkvi sv. Petra (Otroški pevski zbor OŠ D. Ketteja, Romeo in Nina Volk, Baročni ansambel lllyricus, Komorni dekliški zbor II. Bistrica, MMePZ "Tabor Kalc 1969" Knežak in Cerkveni MePZ "Zvon" Trnovo). NOVOLETNI KONCERT 29. decembra ob 20. uri bo v Gledališču Ivan pl. Zajc na Reki novoletni gala koncert. V prvem delu bodo na sporedu arije iz znanih oper in operet, v nadaljevanju pa bomo slišali uspešnice glasbene dinastije Strauss. Na voljo je še nekaj prostih mest. Cena: 3.600 SIT. Odhod avtobusa z avtobusne postaje v Ilirski Bistrici ob 18. uri. Informacije: ZKOII. Bistrica, Bazoviška 26. tel.: 81-250. [RAZSTAVA V Galeriji na Vidmu bo v petek, 12. januarja 1996, ob 19. uri odprta fotografska razstava Dore Benčič iz Izole. Razstava bo odprta do sobote, 27. januarja, od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah zaprto! PROSLAVA Ob občinskem kulturnem prazniku bo v nedeljo, 21. januarja 1996, ob 17. uri na Preroškem gradu osrednja proslava, ki bo obenem tudi uvodna prireditev v XIX. mesec kulture. KONCERT Ob zaključku dolgoletne koncertne dejavnosti, se bo "Slovenski oktet" v nedeljo, 28. januarja 1996, ob 18. uri predstavil bistriški publiki v Domu na Vidmu. Snežnik • stran 10 ZANIMIVOSTI REPORTAŽA V deželi polnočnega sonca Laponci ali Samiji živijo v štirih državah in jih je še od 50 do 80 tisoč. Včasih so se preživljali z lovom, ribolovom in nabiralništvom, v obmorskih predelih Norveške pa z ribolovom in lovom na morske ptice, tjulnje in kite. Laponija je bila včasih bogata s čredami severnih jelenov. Ti so ljudem dolgo časa omogočali preživetje, vendar je pred več stoletji zacvetela trgovina s krznom, ki so ga Samiji prinašali vse do Baltiškega morja. Črede jelenov so začele počasi izginjati, s tem pa je bil ogrožen obstoj Laponcev, saj se je njihov tradicionalen način življenja spremenil -začeli so rediti jelene in se seliti za čredami. Samiji so vedno živeli v najtežjih življenjskih razmerah v objemu strupenih polarnih zim. Njihovo preživetje je bilo odvisno od marljivosti in iznajdljivosti. Zaradi boja za preživetje se niso nikoli obremenjevali z vsiljivci z juga in so se raje zvito umaknili ter ostali z njimi v prisiljenih prijateljskih odnosih. Samiji niso bili nikoli sprti ali v vojni z drugimi narodi, čeprav so po naravi sorodni bojevitim Indijancem na ameriški celini. V času napredka pa tudi Samiji niso ostali ravnodušni. Pričeli so se civilizirati. Res je, da močno ljubijo tradicionalne vprege severnih jelenov za premagovanje belih prostranstev ali za vaške tekme, v Severnih jelenov je iz leta v leto manj Od srede aprila do začetka maja, ko dobi sonce svojo pravo moč in začne rahlo taliti sneg, oživi nomadski duh Samijev. Pripravijo se za 300 do 400 kilometrov dolgo pot. Če je sneg še dovolj trd, je po njem še možno hoditi. Črede, v katerih je več tisoč jelenov, ženejo proti severu, kjer je poleti ugodna paša. Maja samice v gorah skotijo mladiče, ki čez poletje odrastejo, da se lahko na jesen vrnejo v milejše in za življenje bolj ugodno okolje. Priprave za pot v zgodnji pomladi so za Laponce pravi obred. Naselja oživijo. Otroci začutijo v sebi nemir in slo po gibanju, ki so jo podedovali od prednikov. Rejci rogatih živali začnejo pospravljati svoje šotore in vse, kar je v njih. Vasi praktično izginejo. Črede ženejo skoraj dan in noč, kajti pot morajo prehoditi v najkrajšem možnem času, tudi v snežnih viharjih. Časa je malo. Samice ne smejo skotiti mladičev med potjo, ker bi z njimi vred postale žrtve narave. Moški se ukvarjajo s čre- zadnjem času pa so tudi vprege že zamenjale motorne sani. Najina motorja še vedno ubogljivo brnita in požirata kilometre proti jugu. Voziva se mimo največjega finskega jezera Inari. V mestu Ivalo se odločiva še za skok do Rusije, ki je od tu oddaljena le 70 kilometrov. Lepa asfaltirana cesta pa se spremeni v makadamsko že na drugi strani mesta. Pokrajina je gozdnata in skoraj nenaseljena. Tesnobo pri srcu mi povzročajo le severni jeleni in losi, ki se tu in tam sprehajajo po cesti. Bližnje srečanje z njimi bi se namreč lahko zelo slabo končalo. Meja z Rusijo je bila žal zaprta, tako da sva lahko občudovala le prelepo pokrajino ob izlivu reke Poatsjoki v jezero Inari in pa zanimivo ortodoksno cerkev v bližnjem naselju. Hitiva nazaj proti jugu. V bližini Rovaniemija prečkava polarni krog. Pot naju vodi skozi nepregledne gozdove mimo tisočerih jezer do zimsko-športnega * v Zadnji ostanki Berlinskega zidu dami, otroci, žene in starci pa skrbijo za hrano in prenočišča. Včasih nimajo niti toliko časa, da bi postavili šotore, zato spijo kar ob ognju. Njihovo življenje krojijo jeleni, hladne zime in nomadski duh. Le po zaslugi Samijev črede severnih jelenov niso povsem izginile z najsevernejšega dela Evrope. Od vseh Laponcev danes redi severne jelene le borih 6 tisoč. Preostali so se delno že civilizirali. Ne- kateri so postali poljedelci, drugi so se zaposlili v industriji in gozdarstvu. V preteklosti so jih prišleki potiskali proti severu v najslabše predele, za katere so morali plačevati še visoke davke. Ohranili so se zaradi osveščenosti nekaterih vladarjev, ki so si prizadevali za odpravo diskriminacije, čeprav je marsikje prisotna še danes. Tisti, ki še živijo v šotorih pa so ostali kot nekakšna dediščina preteklosti. Laponska kultura je stara več kot 2000 let, njihov jezik pa je soroden finskemu. PRILOŽNOSTNI POSTNI ZIG Žegnanje konj v Harijah V Harijah, vasi na obrobju Brkinov pri Ilirski Bistrici, obnavljajo prastari ljudski običaj "žegnanja konj" pred vaško cerkvijo sv. Štefana, ki goduje danj>o božiču. V ljudskem izročilu je sv. Stefan, mučenik, tudi zaščitnik konj. Starejši vaščani še pomnijo, kako živahno je bilo v Harijah na Štefanovo. Po veliki maši, ki so seje praviloma udeleževali konjarji iz Harij, iz vseh sosednjih vasi, Brkinov in Čičarije ter bistriške doline, je sledila blagoslovitev konj, ki sojih za to priložnost še posebej lepo pripravili in okrasili. saj se zanimanje za konje v zadnjem časuzl va povečuje. Živahno pa bo na ta dan vHl jah tudi sicer, saj se bodo potrudili tudi doni gospodarji in gospodinje ter poskrbeli za|l^ £ tokratne goste. Primorsko numizmatično društvo llir^ strica je za to priložnost skupaj s poštno vo Koper pripravilo priložnostni poštnizš ustreznim motivom, ki ga je oblikoval R( Volk. Priložnostni poštni žig bo Pošta Ilirska Bistrica, pod katero spadajo Harijcdjf j rahljala na svojem sedežu v torek, 27. d^^ bra. Prav za to priložnost pa bodo na volj di posebne barvne razglednice in poštnar snica z dotiskom motiva “žegnanja konj' rijah. Na sliki: konji in njihovi lastniki /zi^l bistriške občine (Jasen, Harije, Velika 10*1’ Bukovica) na lanskem žegnanju. , Vojko O" Žegnanje konj, kot se je reklo, se je ohranilo še nekaj let po drugi svetovni vojni. Toda konj je bilo vse manj, zato so se ob koncu pri maši zbirali le še konjarji sami. Prijazen ljudski običaj je nato za dolga desetletja zamrl. V lanskem letu pa je skupina ljubiteljev konj iz Ilirske Bistrice, ki so se jim pridružili tudi domačini iz Harij in okolice, uspešno izvedla obnovitev starega običaja, čeprav le za skupino sedmih konj. Navdušeni nad uspehom in odmevom med ljudmi, posebno med lastniki konj, ki jih je na Bistriškem okrog sto, se še bolj skrbno pripravljajo na letošnje žegnanje. Letošnji obred žegnanja, na Štefanovo, 26. decembra, bo po prvi veliki maši, ki se bo začela ob 11. uri. Obred bo vodil pregarski župnik na travniku pred harijsko cerkvijo. Pričakovati je konjarje in konje tudi iz širše okolice, središča Lahti in finske prestolnice. V letovišču Turku se vkrcava na kot goro velik trajekt, ki je še najbolj podoben kakšni prekooceanki. Na ladji prav nič ne manjka, saj je za zabavo dobro poskrbljeno. Cene so v primerjavi s tistimi na kopnem zelo solidne, saj so pri večini opazne posledice po celonočni plovbi. Izkrcava se v Stockholmu in po ogledu nadaljujeva pot na jug Švedske. Pokrajina je vedno bolj presušena in v kampu izvem, da ni deževalo že mesec dni in več. V Trelleborgu se vkrcava na trajekt za nemški Sa-ssnutz. Posledice bivše Demokratične republike Nemčije so vidne vse do Berlina. Od znamenitega zidu ni več ne duha ne sluha, razen na dveh krajih. Pot naju vodi še čez Češko, Avstrijo in Madžarsko do mejnega prehoda Dolga vas, kjer naju spet pozdravi prijazna slovenska beseda. (KONEC) Tekst in foto: Vojteh Keš REŠITEV KRIŽANKE IZ NOVEMBRSKE ŠTEVILKE (vodoravno); pp • pr • zl • roka • Reno« sedem • Onon • všiv • Turku • mešana ekipa • aar • ES • lep videz • vrt • trki • oa • Ai*1* neo • omleta • star • AČ • ponovitev • nesreča • osorej •nuit • par • tenor • scene • oskar • Ivi • fizik • staja • do'1’’ časuzj anvHt didoml >eliza'VV§ Ilirski štnoui jštniži /alRo"®! sta arije,1 7-d(. av^ ištnai ;onj''v :iiz> ka /flkl P OMMKRC3 koČdl SPOR) ZVEZA ILIRSKA BISTRICA PEKAM ILIRSKA BISTRICA d.o.o. mt • ••••• • ••••• • •eeee • ■ ... RIVKA. V/ .ESONIT !N POLIURETAI -------m ’ transport termini & H 1 ^ 1 # yj ZAV roVIT \ ,, KULTURNIH OR( AiS^ dot^' BESS ajdovščina ;NOTA BISTRICA IL. BISTRI) URov^T Adriati ivarovaha družba •i ^7 ■ \ )ZDNO GOS PODA RS1 POSTOJN; TENIS _________._______II BALINANJE II KARATE Ob zaključku teniške sezone Tenis je zaživel! - lahko zatrdimo ob zaključku sezone. Pot v neznano, vendar korak za korakom, z obilico truda, vse to nas je spremljalo od ustanovitve v marcu tega leta, ko smo postavili organizacijsko strukturo kluba. Odziv ljubiteljev tenisa na usmeritve in delo kluba je bil zelo dober, saj je število članov stalno naraščalo - trenutno nas je 110, še posebej pa je razveseljivo dejstvo, da je tretjina članov mladih, ki kažejo za tenis veliko zanimanja in prav njim bo treba v prihodnosti posvetiti še več pozornosti (organiziranje tečajev in teniških krožkov na osnovnih šolah, šolo tenisa in selekcija perspektivnih tekmovalcev). Vedno več je članov, pa tudi ostalih, ki redno igrajo tenis, tako da sta igrišči skoraj stalno zasedni, živahno pa je bilo tudi v času poletnih počitnic, ko smo "odprli vrata" mladim in jim omogočili igranje pod ugodnimi pogoji. V letošnjem letu smo organizirali tudi več turnirjev. V juniju je potekalo prvenstvo Ilirske Bistrice za posameznike (zmagovalec pri moških je bil Vojko Slavec, pri ženskah Maja Cubr), septembra odprti turnir za posameznike (zmagovalca sta bila Janez Krebelj in Maja Cubr, pri moških dvojicah Janez Krebelj-Stojan Boštjančič, pri mešanih Maja Cubr-Joško Iskra), letno ligo z zaključnim turnirjem pa smo izvedli v oktobru (zmagovalec Leo Jenko). Vzpostavili smo tudi kontakte s sosednjimi klu-- dvakrat smo se srečali na tekmovanju s Teniškim klubom Postojna, v Postojni pa smo se udeležili še turnirja z mladimi tekmovalci (sodelovali soTK Postojna, Cerknica in II. Bistrica). Z izšolanjem prvih dveh vaditeljev tenisa na Fakulteti za športv Ljubljani, smo lahko organizirali še začetne tečaje tenisa in sicer dva za odrasle in dva za otroke, na katerih je sodelovalo 24 tečajnikov. Ko smo ustanovili klub, smo našim članom obljubili tudi druženje ob igranju tenisa; za zaključek igralne sezone smo pripravili srečanje s piknikom, v prodaji imamo lične majice z natiskanim znakom kluba, igranje pa lahko spremljamo ob kozarcu hladne pijače na terasi pred klubskim prostorom. Na občnem zboru, ki bo v začetku prihodnjega leta, bomo pregledali rezultate letošnjega dela in si postavili nove cilje, a o tem več prihodnjič. Tenis klub II. Bistrica Razglasitev rezultatov zaključnega turnirja v letošnji sezoni KOŠARKA Uspešen start občinske košarkarske lige Po vzoru lige malega nogometa se je tekmovanje rekreativcev uspešno preselilo tudi pod koše v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. V štirinajstih nastopajočih ekipah so se zbrali ljubitelji košarke od nadebudnih srednješolcev do študentov rekreativcev in nekaterih, ki so že "nekoliko v letih" - med njimi so tudi nekdanji košarkarji Lesonita. Precej igralcev oziroma ekip ni iz Ilirske Bistrice: iz Podgore sta se prijavili kar dve ekipi, po ena pa iz Knežaka, Harij, Velike Bukovice, Dobropolj in Male Bukovice. Večji del tekmovanja bo potekal v dveh skupinah s sedmimi ekipami. Prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine bosta nastopili v polfinalu oziroma finalu. Glavni kandidati so že razvidni iz lestvice po odigranem drugem krogu, ekipe, ki jim v začetku ni šlo najbolje, pa si lahko izboljšajo uvrstitev v preostalih tekmah.Te bodo, po premoru zaradi praznikov, spet na sporedu v 13. in 14. januarja prihodnjega leta, ko se bo igral tretji krog. Premor bo koristil organizatorjem za odpravo pomanjkljivosti pri izvedbi tega precej zahtevnega programa. V organizaciji je potrebnih najmanj pol ducata ljudi, ki skrbijo za nemoten potek treh tekem v soboto in treh v nedeljo. Tudi stroški so razmeroma veliki za rekreativno tekmovanje in v primerjavi z malonogometno ligo vsaj petkrat večji. Športna zveza Ilirska Bistrica bo s prijavnino lahko poravnala le okoli 2/3 planiranih stroškov, razliko pa skuša pokriti s pomočjo sponzorjev -njihov ugoden odziv bi omogočil tudi nakup praktičnih nagrad za najboljše. V prvih dveh krogih so tekmovanje podprli Bonboniera "Lizika" - Sadje in zelenjava "Plač" (V. Godec), O. K. - izdelava okvirjev in ključev (V. Dimnik), Okrepčevalnica "Baša"\r\ Bistro "Galeja" (M. Rože). Na Športni zvezi II. Bistrica se dogovarjajo še z nekaterimi tudi z namenom, da najdejo pokrovitelja tekmovanja. Liga je naletela na izreden odziv med igralci, zato ji želi organizator dati večjo publiciteto ter v dvorano privabiti čimveč obiskovalcev v zimskem času. Mogoče bo tekmovanje tudi priložnost za dokazovanje mladega igralskega kadra, ki lahko ob pomoči nekdanjih košarkarskih delavcev in igralcev v določenem roku vrne košarko v Ilirsko Bistrico. Zdravko Debevc REZULTATI PO DRUGEM KROGU: skupina A. 1. M.A.S.H. +18 4 2. ALFAŠPORT +29 2 3. KL. ŠTUDENTOV +14 2 4. TRNOVO +6 2 5. PALETE -3 2 6. KL. DANILO -23 0 7. PODGORA -42 0 skupina B. 1. PUŠ'NAVA +47 4 2. OLDTIMERS +30 2 3. KNEŽAK +5 2 4. BOTEGA -2 2 5. BIPOS -12 2 6. TUCTUC -23 0 7. DOBROPOLJE -45 0 Člani Balinarskega kluba Lesonit iz Kutcževega so letos zasedli 3. mesto v najmočnejši slovenski balinarski ligi. Stojijo: sodnik, Branko Pugelj (tehnični), Stane Prosen (predsednik), Vojko Tomšič, Vojko Celin, Stojan Torjan, Anton Prosen (tehnični); čepijo: Aleksander Skok, Miro Uljan, Stojan Štembergar, Ivan Urh in Jožko Šestan. MALI NOGOMET Mednarodni malonogometni turnir za dečke Izolanom Precejšnje število obislovalcev si je v nedeljo, 3. decembra, ogledalo tekme mladih nogometnih upov iz Izole, Reke, Opatije in ilirskobistriške občine. Nogometni klub Transport je pripravil zanimivo tekmovanje za dečke do štirinajstega leta, čeprav sta zadnji hip odpovedala nastop dva kluba zvenečih imen - NK Rijeka in NK Olimpija iz Ljubljane. Organizatorji so zaradi tega nekoliko spremenili sistem tekmovanja ter iz prisotnih ekip sestavili še ekipo turnirja. Od povabljenih klubov so nastopili mladi igralci NK Izola, NK Lučki radnik z Reke ter NK Transport. Po zanimivih bojih v predtekmovanju so se na koncu za 3. mesto pomerili domači igralci NK Transport in Selekcija turnirja. Uspešnejši so bili transportovi dečki, ki so zmagali z izidom 7:1. V finalnem obračunu sta nastopili ekipi NK Izola in NK Opatija. Izdani so imeli ves čas prednost nekaj golov. Na koncu so zasluženo slavili z rezultatom 8:5. Domov so odšli z zmagovalnim pokalom in priznanjem za najboljšega igralca tur- nirja. Priznanja so prejeli tudi najboljši posamezniki: za vratarja turnirja je bil proglašen Mitja Zatkovič, najboljši strelec pa je bil Mirsad Top-čagič (oba iz NK Transport). Priznanje za fairplay je dobila ekipa NK Lučki radnik z Reke. In še končna razvrstitev ekip: 1. NK Izola, 2. NK Opatija, 3. NK Transport, 4. Selekcija turnirja in 5. NK Lučki radnik. Zdravko Debevc Dečki NK Transport tudi na turnirju NK Opatija V soboto, 16. decembra, so se dečki NK Transport na povabilo NK Opatija udeležili tradicionalnega božičnega nogometnega turnirja Omega '95 v Opatiji. Poleg domače in ekipe NK Transport sta nastopili še ekipi NK Lovran in NK Lučki radnik z Reke. Trenerja B. Dovgan in D. Lasser sta sestavila ekipo igralcev, rojenih leta 1983 in 1984, ki v domačem ligaškem tekmovanju nastopajo za ekipi starejših in mlajših dečkov. V prvi postavi so bili: Janez Brne, Dejan Šabec, Boštjan Jenko, Boštjan Maljevac, Klemen Štefančič, David Dovgan, Mitja Zatkovič, Erik Volk, Luka Valenčič, Mitja Štembergar in Goran Vor-kapič. Na rezervni klopi so sedeli še Denis Gombač, Simon Poljšak in Martin Čendak. Trenerja sta bila zelo zadovoljna s toplim sprejemom in z odlično organizacijo turnirja, za njuno veselje po so največ storili mladi bistriški nogometaši, ki so na turnirju osvojili 2. mesto. NK Transport se je v polfinalnem delu tekmovanja pomeril z ekipo NK Lučki radnik in slavil z visokim izidom 6 : 0. Drugo polfinalno tekmo je dobil NK Opatija proti NK Lovran z rezultatom 5:0.3. mesto so si v malem finalu priigrali igralci NK Lučki radnik, ki so premagali NK Lovran s 4:1, v finalni tekmi za 1. mesto pa so dečki NK Opatija premagali NK Transport z istim rezultatom. Vse ekipe so za osvojena mesta dobile pokale, bistriški mladi upi pa so prejeli že novo povabilo, tokrat na velikonočni turnir kadetov v organizaciji NK Lučki radnik. Zdravko Debevc Stojijo: D. Lasser (trener), A. Bančič, M. Topčagič, M. Zatkovič, D. Dovgan, S. Sedmak; čepijo: E. Volk, B. Jenko, B. Maljevac in K. Štefančič. 6. mednarodni poka Zgonik v II. Bistrico 3. decembra se je v Zgoniku odvijal 6. mednaro karate pokal Zgonik '95. Udeležilo se ga prd*0 tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Pt ilirskobistriških tekmovalcev je kot sodu sodelovala tudi bivša tekmovalka Vojka Sesl Skupno so tekmovalci Karate kluba Teles osv* kar 14 odličij. Poleg starejših in preizkušenih tekmovalce^1 izkazali tudi začetniki in sicer: Aljoša BojičlF1 sto), Lea Božeglav (3. mesto), Dejan Nadol1 mesto) in Boštjan Sedmak (3. mesto). Pri odra*1 je izkazal Marko Kreševič, ki je po prvem izvafj kate vodil, vendar je po napaki, ki jo je nat™ zaključni bti pristal na 3. mestu. Obzaključku nirja je Karate klub Teles prejel tudi skupinski po ki ga je glede na osvojena odličja premočno os''1 Karate klub Tele! v Trbovljah Člani, mladinci in pionirji Karate kluba Teles so in 17. decembra sodelovali na že 23. karate tur« Trbovlje '95. Na turnirju so tekmovale reprez«11 ce ali klubi iz osmih držav (BiH, Češka, Hrvj« Italija, Herceg-Bosna, Nemčija, Slovaška in ^ nija). Konkurenca je bila izjemno močna, saj * ^ tekmovalci večinoma člani članskih in mlad111 državnih selekcij. V kolikšnem obsegu se je jj1 odvijal, pove tudi podatek, da je nastopilo 5 movalcev iz 54 klubov. Sodniški zbor je bil n« naloge, saj je bil sestavljen iz državnih so11 Slovenije, Slovaške, Nemčije in Italije, ki sos kar na štirih boriščih. Preden naštejem «^u športnikov iz II. Bistrice se moram zahvaliti ^ mu baru Čebelica, Mizarstvu Primc, Mesni«1 ginc in Športni zvezi II. Bistrica. V soboto se je Robert Čurlič v članski kon ^ med 29 tekmovalci uvrstil na 5. mesto, p«izel^ pa je Marjanca Šajn od 24 tekmovalk pt's,a ^ mestu. V nadaljevanju se Danijel Brentin v ^ vsled neizkušenosti na žalost ni prebil do ^ nedeljo se naši najmlajši (Sandi Berginc, Hrabar, Nejc Glavaš in Anita Šenkinc) žara 1 ^ joče poti in silne treme niso uspeli plasimhv del. V nadaljevanju je nastopila Špela Mu a’ konkurenci starejših tekmovalk, članic m a reprezentanc, osvojila 2. mesto. Kakšna jeB u kurenca pa pove podatek, da je državna prV ,Kal) a zaM11 Slovenije pristala šele na 5. mestu. Naša dvJ^ stavnika v katah, Andrej Primc in Mladen itazaza^ ■ 42 tel® kato prejela nizke ocene in v konkurenci , „ sta se gladko uvrstila v finale, vendar sta za kato prejela nizke ocene in v konkurenci ‘ valcev pristala na 6. in 7. mestu. Željko Ma Klemen Logar, Mirislav Derajič, Mladen Kabla Andrej Primc so nas predstavljali tudi v bor a^ dar je bila konkurenca s strani klubov kot so Zagreb, Mladost Zagreb, Emona L/ub(/ana|n . "velikih" premočna, tako da se niso uspol'^ finale - ponovno priložnost bodo imeli 23-na karate turnirju v Murski Soboti. ^ Ker je to zadnja številka v tem letu, ^ športnim kolektivom srečno in uspešno ' tudi vsem, ki ste nam na kakršenkoli načm r in upamo, da smo se vam z doseženin1'1 ^ vsaj skromno oddolžili. Drugouvrščena Špela Muha