219
Naši dopisi.
Iz Rusije 30. junija. — tj. — Spomlad se je letos začela v Rusiji jako rano in je bila dovoljno topla, v nekaterih krajih preveč suha, v drugih preveč mokra, po večem pa vendar prav ugodna zemljedelstvu, tako, da žita m senožeti obetajo spioh prav dobro letino. Žita se še vedno sila mnogo izvožuje čez granico, vendar cena v primeri z izvaževanjem ni visoka; četvrt pšeuice je po 10—12 rubljev. (Jena ostaja nizka zato, ker poljedelci, nadejajo se dobre ietine, želijo staro žito razprodati, da si narede prostora za spravljanje bogate nove žetve. — Politično polje obeta tudi bogato žetev — mnogo, mnogo krvi in mrtvecev. Beakonsfild, Andrassv, Turški paši in vsi kongresni možje orjejo v Berolinu politično polje tako, da se srce smeja — krokarjem in hijenam. Poslednje dni nam je prinesel telegraf iz kongresa sporočila, ki so do globočine pre-sunila vsako Rusko srce: Bolgarijo, osvobojeno z milijoni zlata in potoki krvi, so razdelili na severno ia južno, — Balkanski prehodi se bodo Turčiji vr-
220
nili, tisti Balkani, čez katere 30 naši junaki v decem-berskem mrazu in snegu topove na rokah vlekli — tista Šibka, ki se je napila vitežke nase krvi, po volji kristjanske Avstrije in Anglije bode zopet Turška tista dolina Tundže in Marice, katero so Turki napojili s kristijansko krvjo! Je li to mogoče? Avstrijski in Angleški „interesi" tirjajo še več nedolžne Bolgarske krvi? In Rusija privoljuje v novo Turško mesarijo? Ne, Ruski narod ne privoljuje, Ruske armade ne privoljujejo, kar privoljujejo Ruski diplomati, ki zopet godejo na gosli Carigraške konference. Kakošen bo neki konec Berolinskega „koncertau? Previdama tak, kakoršen je bil konec Carigraške konference; razloček je — če poročila časnikarska iz Berolina niso Jažnjiva — le v tem: kolikor bolj znamenite so osebe, ki v Berolinu slepe miši lovijo ter drug druzega pre-varjajo, toliko več krvi bo potem teklo. Bismark, o katerem sem vedno trdil, da Rusiji nič dobrega ne želi, postopa prav tako , kakor je postopal pred poldrugim letom njegov sluga v Carigradu: on Franciji usta maši, Avstriji in Angliji pa potuho daje. Avstrija in Anglija — težko je reči , katera izmed nju je bolj predrzna. Turčija pa vse zanikuje. Kongres bo pri koncu, protokol bo podpisan, Turčija, kakor jo bote Avstrija in Anglija navadili, ne bo v nič privolila, in — tje pod jesen se bodo začele nove krvave orgije — plod Avstro-Angleških interesov! — Komur do danes še ni postalo jasno, da Berolinski kongres nikakor ni sposoben ustanoviti na Balkanskem polotoku pravičnih razmer in dobrega stanja narodov in držav, naj pomisli samo sledeče: Bolgarski narod bo razdeljen na dve polovici, iz katerih južna bo zdihovala pod Turškim krvavim jarmom kakor do zdaj, severno pa bo mučila Magjaro-Angleška intriga. Bo li Srbija, ki seje komaj znebila Turškega jarma, zadovoljna z Magjarskim jarmom? Črnogora, ki se je 400 let borila proti Turški sili, bo li rada trpela Magjarsko uzdo? Bosni j o, kolikor je niso Turki izmolzli, bodo Magjari izsesali. Avstrija, ki je pod vodstvom Andrassvevim delala Rusiji zaprek, kolikor je mogla, bo prejela pod svojo vlast skoraj ves zahodni del Balkanskega polotoka. Ru3ija, ki je kri prelivala in denar tratila za oavobojenje kristijanov od Turških trinogov, ima se o 9 mesecih umakniti iz Balkanskega polotoka! Ve li kdo, ako je resnica vse to, kar se svetu poroča iz Berolina, kakošen enak primer iz zgodovine? Take tirjatve, kakoršne se delajo Rusiji, so zmagovalci delali premaganim! Se li Ruski diplomati nič ne bojijo, da narod Ruski ne bode pritrdil temu, kar Berolioski koncert kuha? Ako naši diplomati, ki od februarija hite kaziti to, kar so naši vitežki vojaci do februarija slavnega in velikega dovršili, privoljujejo v vae take predrzne tirjatve, se mir bo, se ve da, sklenil, a kako doig bo trajal tak mir? Ruski narod bo tirjal maščevanja za krivico, maščevanja za predrznost, maščevanja za neza3luženo sramoto. Ako se bo vojaka vnela, se bo vzdignil ves sto-milijonni narod nad sovražnike slavjanske časti. — Pod pokrovom cesarjeviča naslednika se nabira zdaj po Rusiji denar za dobrovoljoo floto; v cesarjevičevi kanceliji se je nabralo že čez 700.000 rubljev, vsega pa do treh milijonov.
Od Mure. (Razmere Ogerskih Slovencev,) — 15. dne avgusta se bodo neki začele na Ogerskem nove volitve v državni zbor. Takrat se bode začelo novo gibanje tudi med zapuščenimi ogerskimi Slovenci, katerih je sicer veliko po številu, a malo po duševni izobraženosti in po veljavnosti pri oholih Magjarib, kateri vse Slovane v svoji državi prezirajo in zatirujejo. V Zaladski in Zeleznograjski županiji je morda blizo 60.000 Slovencev.   Tako velik broj stanovalstva bi lahko najmanj
3 svoje poslance v Budapešt poslal, ako bi bila večina zavedna, izobražena in značajna in ako bi bil volilni red pravičen, ozirajoč se na narodnosti. Toda o ogerskih Slovencih ne velja niti eno niti drugo. Oni niso se izobraženi, ne zavedajo se še svoje narodnosti; inteligenca pa, katera med njimi stanuje, učitelji, duhovniki, notaroši in fiškaloši trobijo v magjareki rog. Šole ogerskih Slovencev postajajo dan za dnevom bolj ma-gjarske, duhovniki stari, slovenski umirajo, a nadome-stujejo se z magjarskirai popi, kateri počenjajo že slovenskemu ljudstvu v magjarskem jeziku pridigovatL Pri volitvah pa imajo ogerski Slovenci z enakimi nepri-likami bojevati se, kakor njih cialajtanski bratje. Kakor so na pr. na Kranjskem Ribničani s Kočevarji v zvezi, kakor je na pr. na Stajarskem po več narodnih trgov s kakim nemškim ali neoačurskira mesticem združenih, enako je tudi na Ogerskem. Slovenci Žaladske župa-nije na pr. 80 pridruženi pri volitvah v dolnji Lendavi, v Bakši k Magjarom; takisto je v Monoštirski okrajini. In tako so Slovenci razcepljeni, povsodi proti Magjarom v manjšini. Le v Sobočki okrajini imeli bi pri volitvah Slovenci večino, ako bi stali trdno za narodnega kandidata. Toda kaj takošnega se ne bode zgodilo , kajti ni najti med ogerskimi Slovenci izobraženega moža, kateri bi imel poguma dovolj oglasiti se za narodnega kandidata, a tudi ni še ondotno ljudstvo v tem obziru dovolj zavedno. Vendar se utegne narodna izobraženost m zavednost^ malo po malo tudi med ogerskimi Slovenci izbujati. Ze imajo nekateri Prekmurci knjige družbe sv. Mohora, že prihaja tudi Čez Muro kak posamezen iztis dobro uredovanega mariborskega „Gospodarja." Nekaj pa koristi tudi časnik ,,Prijatelj/' ki izhaja po 2krat na mesec v Budapešti v narečji ogerskih Slovencev pod vredništvom nekega Agustič-a (prekmurskega rojaka), ki bode baje tudi kandidat za prihodnji državni zbor. Ta list se ve da bi nam in gotovo njegovim ogerskim či-tateljem bolj ugajal, ako bi se vsaj nekoliko na nas književni jezik oziral in ne zabavljal Rusom. Tudi njegovega vrednika Agustič a bi bili potem kot kandidata bolje veseli, dasiravno nam je ljubše, nego vsi drugi, kateri se vrivajo našim prekmurskim bratom.
Iz Semiču 5. julija. — Oni mesec smo imeli lepo* slovesnost. Vsa vas , posebno prostor okoli cerkve , je bila zeleno okinčana in narodnih zastav vse polno. Ljudstva je privrelo od blizo in daleč, tudi gospode, duhovne in posvetne, je bilo prišlo lepo število; videlo se je vse, kakor kak narodni tabor. Slovesnost ta je veljala novemu zvonu, ki nam ga je vlil J. Hil-zer v Dunajskem Novem mestu. Zvon je res mojster-sko delo, uuanja oblika krasna; tehta 5'J centov, ima dobro zadeti glas A in se z ostalimi starimi (D, Fis, A) izvrstno vjema, tako da smemo res biti ponosni na zvonenje , kakoršnega ni daleč okoli. — Naj pri tej priliki še omenim, da po naši fari je že veliko Hilzer-jevih zvonov, a ta pot se je še posebno obnesel. Ko se bo novi zvon nekoliko vtekel, ga bo slišati daleč čez hrib in dol.
Božjakovo na Dolenjskem. — 15. dne p. m. so bile
pri nas nove volitve županstva. Izvoljen za župana je bil Jurij Matjašič iz Rozalnice, — za svetovalce pa so bili izbrani: Jurij Bajuk iz Božjakovega, Martin Plese c iz Radovice, Martin Vukšinič iz Curila in Ivo Kermesec iz Rozalnice.
Iz Kompolj poleg Ribnice. — Tudi pri nas smo imeli pretekli mesec novo volitev občinskega starešinstva, pri kateri so bili Janez Adamič za župana, Anton M u-star in France Sternad za svetovalca izvoljeni.
Iz Dola.   —   Nove volitve županstva^ so se izvršile pri nas tako, da so bili izvoljeni: Janez Zle, posestnik
221
iz Beričovega, za župana, — za svetovalca pa poštar in krčmar Jerni Pevec iz Dola in Janez Jeran, posestnik iz Beričovega.
Iz Bizovika. {Čitalnica naša) napravi prihodnjo nedeljo ,,besedo", pri kateri se bode po pozdravu načel-nikovem godlo , pelo in deklamovalo , nazadnje pa se plesalo. Začetek veselice je ob 3. uri popoldne. Ako bi to nedeljo vreme neugodno bilo, se vrši veselica še le drugo nedeljo.
v    y
Iz Spolnje Siske. — Prvikrat po slabem vremenu zmotljena veselica tukajšnje čitalnice se je v nedeljo sijajno izvršila. Lepo vreme je privabilo ljudstva kakor listja in trave na Guzijev vrt, kjer se je pelo, godlo in deklamovalo na veliko zadovoljnost gostov. Odlikovali ste se z deklamacijami posebno dve tukajšnji domorod-kinji, katerima radostni kličemo: slava!
Iz Ljubljane. Več dni že se čujejo glasovi ukan j a pa tudi jokanja po našem mestu, kjer se zbirajo na odhod sklicani vojaki. Če nabirajo različne vojne oddelke povsod tako, kakor pri nas na Kranjskem, misliti bi se smelo , da je vsa Avstrijska armada na nogah. Posebno britko sklic vojakov zadeva kmetijski stan zdaj , ko bo pri nas največ dela na polji z žetvijo žita in setvijo ajde, gospodar pa mora nagloma od doma, zapustivši gospodinjo samo.
— (Iz seje odbora družbe kmetijske 7. dne t. m.), pri kateri sta o zadevah državnih subvencij bila pričujoča gospoda zastopnika c. kr. deželne vlade in deželnega odbora, in kateri je predsedoval družbe predsednik baron Wurzbach, prejeli smo sledeče poročilo. — Subvencija za podkovno in živinozdravsko šolo je bila po predlogu poročevalca dr. Poklukarja razdeljena kakor prejšnja leta; o subvenciji za kmetijske nadaljevalne šole s 1000 gold. se pričakujejo nasveti c. kr. deželnega šolskega sveta; za izvolitev stalnega ali začasnega popotnega učitelj a ministerstvo za to leto ni dalo državne podpore; popotni učitelj za si rarstvo gosp. Hitz pa je Kranjski in Goriški družbi za letos zagotovljen. — C. k deželni gozdni nadzornik g. Salzer je poročal, kako naj se državna podpora s 500 gold. obrne za premije takim gospodarjem, ki zasajajo gozdno drevje. Nasveti se predložijo si. minister stvu kmetijstva s prošnjo, naj jih blagovoli potrditi. — Dr. Bleiweis je poročal o državni podpori s 500 gold., katero je ministerstvo odloČilo za premije za zboljšanje senožeti in pa gospodarstva na planinah; tudi ti predlogi se pošljejo el. ministerstvu za odobrene. — Blagajnik gosp. Brus je nasvetoval mnogo mož, ki naj se izvolijo za ude družbe kmetijske; predlog je bil soglasno sprejet z željo, naj bi domoljubi, katerim je mar za napredek kmetijstva, pristopili k družbi, deželi gotovo koristni. — Konečuo je g. predsednik predlagal, naj se vdovi gosp. J. Debevca, ki ie bil več let marljiv odbornik družbe kmetijske, pošlje žalovalno pismo o zgubi velecenjenega rodoljuba; odbor je soglasno sprejel predlog.
— (Nevihta s točo danes teden) je segla daleč in sicer po več krajih okraja Ljubljanskega, Kamniškega in deloma tudi Kranjskega. V okolici Ljubljanski je toča večali manj potolkla zemljišča 4 — 5 milj na dolgo in do 3 milje na široko in sicer: Polhov gradeč, Babno goro, Švico, Dobrovo, Brezovico, S'epanovo vas, Javor, Kašelj, Slape, Zadobrovo, Moste, Udmat. Bizovik, Pod-gorico, Nadgorico, Šmartno pri Savi, Stožice, ^ Jezico, zgornjo in spodnjo Sisko, Dravlje, Glince, Št. Vid, Vižmarje, Stanežice, spodnje Pirniče, Tacen, Šmartno pod Šmarno goro in Gameljne. V Kranjskem okraji bo največ škode   trpele   soseske   Doienšice, Podobenim,
Podvrb in zgornja Rovan, — v Kamniškem pa Moravče, Trzin, Podreče, D >mžale, Dob, Dragonielj, Jarše, Dol, Dolsko, Dritaj, Peč, St. Ozbalt, Ihan in Brezovice. — Kakor pa se po časnikih bere, so imeli tisti dan točo tudi po nekaterih krajih Koroškega, Šta-jarskega in Istre.
—   Šolsko leto se konča v gimnaziji, realki in pripravnici prihodnjo soboto, — ljudske šole pa v soboto teden.
—   Gosp. Henrik Gartenauer, dosedaj suplent na tukajšnji gimnaziji, je imenovan za profesorja.
—  Kakor se nam poroča, namerava mestni odbor Kranjski se s prošnjo obrniti do presvitlega cesarja za obstanek tamošnje gimnazije. Ali bode prošnja kak vspeh imela, je dvomljivo; vendar vsakako bilo bi prav, da Nj. veličanstvo zve, kako se princip „varčnosti" zavija z ozirora na gimnazijo Kočevsko, ki šteje napol manj učencev memo Kranjske in životari še le malo let. , Tagblatt" ovaja sicer o razpustu Kranjske gimnazije izid zadnjih volitev poslauca v deželni zbor, češ, da morebiti za tem grmom tiči zajec. Po takem bi moral Kranj kaznovan biti zato, da s Skofjo-Loko vred nima renegatuv toliko, d* bili bi te mesti propali pri volitvah ! Zalibog, da smo dandanes v Avstriji že tako daleč, da se more kaj tacega verjeti!
—   (vBrencelj(l st. 12) je bil te dni razposlan prav mikaven v podobah in besedi; v prilogi vabi na novo naročevanje, ker se prične drugo polletje. Naj nihče ne zamudi, naroČiti si ta mikavni ilustrirani list.
— (Prošnja.) Razpošilja se ravnokar ,,Letopisa Matice Slovenske" za leto 1878., 1. in 2. del. Uljudno zato prosimo častite gosp. poverjenike, naj blagovolijo ta zvezek izročiti Matičnim udom v svojem poverjeni-štvu, pa tudi zaostalo letnino pobrati in jo blagajniku gosp. Ivanu Vilharju poslati. ,,Matica" ima s tiskom in z nagradami mnogo stroškov, katerih brez rednega vplačevanja doneskov svojih udov ne more redno poravnavati. — 3. in 4. del „Letopisa(< prideta ob enem s knjigo: „Potovanje okolo sveta'4 gosp. družbenikom v roke.
Iz pisarne „Matice slov."
—  (Pobirki iz Časnikov.) Po ,;Tagbl." nameravajo nemškutarji v prihodnjem deželnem zboru, kjer bodo imeli večiuo, vpeljati velike reforme v ljudskem šolstvu. To vsaj se je izvedelo iz predlogov učitelja Lin-har ta, ki je v zadnjem shodu konštitucijonalcev v tej zadevi zvonec nosil. Pričele se bodo po takem zopet borbe prejšnjih let, katere se že gnjusijo vsacemu poštenjaku.    Quousque tandem ?