Dijaska zavetišča za učiteljske otroke v Ljubljani, Kranji, Novemmesiu in Krškem. i. ^dbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" se je posvetoval, kako bi bilo mogoče podjJirati učiteljske otroke, ki se šolajo v Ljubljani, v Kranji, v Novemmestu in v Krškem, še predno bomo imeli ,,konvikt" pod streho. V ta namen se je sklenilo osnovati v Ljubljani, v Kranji, v Novemmestu in v Krškera ndijaška zavetišča" in podpisanec je pa dobil pooblastilo, da sestavi potrebna navodila, ozirbma pravila. Misel o dijaških zavetiščih se je porodila med češkim učiteljstvom. Danes je na Ceškem že osern dijaških zavetisč. Prvi načrt pravil v teh zavetišcih je sestavil predsednik okrajnega učiteljskega društva v Reichenbergu, katera je potem odbor deželnega učiteljskega društva v Pragi odobril in sprejel v glavnih potezah. Vsako okrajno učiteljsko društvo, koje oskrbuje dijaško zavetišče dotičnega kraja, si pa prikroji pravila dotičnim krajevnirn razmerara primerno, katera se pa vjernajo v bistvu s pravili, koje je odobrilo deželno učiteljsko društvo. V nekaterih krajih iraajo dotična društva najeta navlašc v ta namen posebno stanovanje, za koje morajo plačevati gojenci (za hrano, stanovanje in nadzorstvo) po 20 gld. mesečno. V obce se pa ravna mesečna plača za vsakega gojenca po draginjskih razmerah dotičnega kraja. V drugih krajih se pa izroče gojenci dijaškega zavetišča skrbnim dijaškim gospodinjam, katere nadzoruje odbor dotičnega okrajnega učiteljskega društva. Nekateri gojenci dobivajo meseono tudi po 5 gld. denarne podpore. To podporo pa dobivajo dotična okrajna učiteljska društva od deželnega uoiteljskega društva, katero daruje na leto za dijaška zavetišča 1000 gld. Deželnemu učiteljskemu društvu pa gredo na roko zopet vsa okrajna uciteljska društva, katera zbirajo v ta namen darove. Vseh 45 okrajnih učiteljskih društev zbere vsako leto 400—500 gld. za dijaška zavetišča. L. 1894. je pa neki prijatelj učiteljev podaril deželnemu učiteljskerau društvu 1000 gld. za dijaška zavetišča, od kojih se pa vsako leto porabijo v ta naraen le obresti, glavnica ostane pa nedotaknjena. Poleg dijaških zavetišč imajo češki ucitelji v Pragi tudi svojo sirotnišnico (konvikt za uciteljske otroke) in Cesar Pranc Jožefovo ustanovo. v Tako skrbe češki učitelji za svoje otroke. Ce prav ne vsega, a vendar nekaj tega storimo lahko tudi slovenski učitelji za svojo deco. Naš konvikt je v lepem tiru; a raarsikdo bi imel že rad takoj koristi od njega; to pa, seveda, ni še mogoče. Da bi pa sedanji učiteljski rod irael tudi nekaj koristi od naših najnovejših dobrodelnih naklepov in naprav, v ta namen zbiramo darove za »Cesar Pranc Jožefovo ustanovo*. Ce bo došlo za ustanovo tudi letos in prihodnje leto toliko darov, kakor lansko leto, potem bomo 1. 1898. lahko že jednega ali dva učiteljskega otroka podpirali. Ker se bo tretjina obresti pridejala vsako leto k glavnici, bo črez nekaj let vedno več učiteljskih otrok deležnih te podpore. V ta namen je pa treba požrtvovalnosti in zopet požrtvovalnosti. Upamo, da ga ne bo učitelja in učiteljice na Kranjskem, ki bi vsaj nekaj ne daroval za našo ustanovo. Pa tudi dolžnost vsakega okrajnega učiteljskega društva bodi, da kaj stori za ,,Cesar Pranc Jožefovo ustanovo". Po našem ranenji bi bilo najboljše, če priredi vsako okrajno učiteljsko društvo v proslavo cesarjeve 501etnice vsaj po jedno veselico, katere Čisti dohodek bi se obrnil za našo ustanovo. Da bi mi za dijaško zavetišce, bodisi v Ljubljani, Kranji, Novemraestu ali Krškern, najeli svoje stanovanje, v to nara priraanjkuje gmotnih sredstev; prav lahko pa posnemarao češke učitelje v tem, da izrocimo gojence skrbnim in vestnim dijaškim gospodinjam, katere bi nadzorovalo v Ljubljani »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", v Kranji, v Novemraestu in v Krškem pa taraošnje okrajno učiteljsko društvo. V Ljubljani bi vzeli pod to nadzorstvo lahko tudi gojence (gojenke) tukajšnjega c. kr. učiteljišča, če bi odbor za to dobil dovoljenje od starišev dotičnikov, ali pa od ravnateljstva c. kr. učiteljišča. Poleg zdravih in dobrih stanovanj pri skrbnih in vestnih dijaških gospodinjah za primerno raesečno plačo, katero bi raorali stariši seveda sami plačevati, bi moral odbor tudi skrbeti, da dobi za revnejše gojence — vsaj za par dni v tednu — tudi brezplačno hrano po hišah ali v ,,dijaški kuhinji." To bi bil površen pregled dijaških zavetišč. Dobrote njih so torej te-le: 1. Preskrbljevanje gojencev z dobrimi in zanesljivimi stanovanji pri dijaških gospodinjah proti placilu.. — 2. Nadzorstvo gojencev. — 3. Preskrbljevanje gojencev z brezplačno hrano po hišah ali v ,,dijaški kuhinji". — 4. Preskrbljevanje z brezplačnim stanovanjem. — 5. Gmotna podpora za obleko, knjige in učila, če bo odboru kaj denarja na razpolago. To bi bil glavni obris dijaških zavetišč; v naslednjem pa podajamo podrobni načrt dijaškega zavetišča v Ljubljani. II. Pravila dijaškcga zaretišča za uciteljske otroke v LjubljanL 1. V dijaško zavetišče v Ljubljani se sprejeraajo učiteljski otroci in učiteljiščniki (učiteljiščnice). Otroci tistih učiteljev, ki so člani »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta" in so# prispevali za ,,Cesar F^ranc Jožefovo ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskera", imajo prednost. 2. Dijaško zavetišce preskrbuje dobra stanovanja in hrano za čim nižjo ceno, nadzoruje gojence med šolskim letom, odstranjuje po raožnosti vse napake in neprilike, povprašuje mesečno po vedenji in napredku gojencev pri direkcijah tukajšnjih šolskih zavodov, obvešča stariše o napakah gojencev ter podpira gojence pri vsaki priliki z dobrira svetom in tudi v dejanji. 3. Za to je pa dolžnost gojencev, daod odbora »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" postavljenega jim nadzornika ubogajo ter se v vsaki potrebi ž njim posvetujejo. 4. Za vsprejem v dijaško zavetišče se je oglašati v pričetku šolskega leta. 5. Vsak gojenec mora biti zvečer ob določeni uri (po zirai ob 7. uri, po leti pa ob 9. uri) doma. 6. Vsak gojenec se raora ravnati natančno po predpisih svojega učnega zavoda, paziti, da mu glede nravnost ne more nihče blizo ter vporabljati ves prosti čas za učenje. 13* 7. Vsak gojenec se mora mesečno vsaj jedenkrat (prvo nedeljo v mesecu ob določeni uri) oglasiti pri svojem nadzorniku na pogovor. 8. Gojenci raorajo vsako napako in nepravilnost v stanovanji takoj naznaniti svojemu nadzorniku; do svojih gospodinj (gospodarjev) se raorajo vedno dostojno obnašati. 9. Tudi gospodinje (gospodarji) se raorajo ravnati po pravilih dijaškega zavetišoa. Skrbeti morajo za dobro, zdravo hrano, snago in red v stanovanji, za pravilno prezračevanje in kurjavo i. t. d.; vse napake gojencev morajo naznaniti nemudoma voditeljem dijaškega zavetišoa. Gledati morajo posebno na to, da so gojenci po zimi ob sedmih, po leti pa ob devetih zvečer doraa ter porabljajo ves prosti cas za učenje. 10. Voditelji dijaškega zavetišča imaja pravico, dijaška stanovanja nadzorovati, da se prepričajo o redu ter odstranijo vse uapake in nepravilnosti. V neugodnem slučaju se smejo premestiti gojenci tudi v drugo stanovanje. 11. Ce je bil gojenec pri raesečni konferenciji svojega zavoda opominjan, mora to naznanilo podpisati tudi dotični nadzornik dijaškega zavetišča. 12. Koncem vsakega polletja raora gojenec pokazati svoje spričevalo tudi dotičnemu nadzorniku dijaškega zavetišča. 13. Gojenci, ki nasprotujejo tem predpisom, dobe od vodstva grajo (ukor) ter se smejo izključiti iz dijaškega zavetišča. Odtegniti se jim smejo tudi vse podpore. V takih slučajih se obveščajo tudi stariši. . III. Dijaško zaTetišče v Ljubljani. (Nastopna vprašanja morajo izpolniti gojenci v pričetku šolskega leta.) 1. Ime:  2. Zavod: , razred (letnik):  3. Stanuje pri:  Ulice: štev  4. Sostanujoči dijaki: .  5. Mesečno plačilo:  6. Ali je glasovir na razpolago?:  7. Ali imate hrano po hišah? V dijaški kuhinji? Koliko dni? Kje?  8. Opomnje :  9. Ali potrebujete podpore? Kakošne? 10. Naslov Vašega očeta (matere, namestnika): v Zadnja pošta:  11. Ali je (bil) oče član »Društva za zgradbo uciteljskega konvikta" in ali je prispeval za ,,Cesar Franc Jožefovo ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem" ? IV. Zglasilnica za stanovanje in hrano y dijaškem zavetišci t Ljubljani. 1. Irae gospodinje (gospodarja):  2. Stan:  3. Stanovanje (ulice, štev.):  4. Leža stanovanja:  5. Koliko raest za dijake je že oddanih?  6. Koliko je še prostih?  7. Koliko znaša mesečna plača?  8. Ali je tudi perilo v tem zapopadeno ?  9. Ali je glasovir na razpolago?  Opomnje:  Opazka: Gospodinje (gospodarji) se morajo natančno držati predpisov dijaškega zavetišča. Skrbeti morajo vedno za dobro in zdravo hrano, snago i. t. d. ter naznaniti vse napake gojencev vodstvu dijaškega zavetišča. Gojencem ne smejo dovoliti, da bi izostajali po zimi črez sedmo in po leti pa črez deveto uro zvunaj. Stanovanje vodstvo večkrat nadzoruje, da se prepriča o redu. V neugodnem slučaju smejo gojenci stanovanje tudi zamenjati. Na ta način bode torej uravnano dijaško zavetišče v Ljubljani. V Kranji, Novemmestu in Krškem si odbori dotičnih okr. učit. društev dijaška zavetišča za učiteljske otroke tamošnjira krajevnim razmeram primerno urede. Kdor izmed tovarisev šola svoje otroke v Ljubljani ter reflektuje na dijaško zavetišče, naj se za sedaj oglasi pri podpisancu, pozneje bode pa odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" imenoval iz svoje srede posebnega nadzornika (če treba, tudi več) — v blagor naše dece. Jakob Dimnik.