PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. St. 183 (7377) TRST, petek, 8. avgusta 1969 VČERAJ SO IMENOVALI 55 PODTAJNIKOV Danes se prične v parlamentu razprava 0 zaupnici Rumorjevi enobarvni vladi Na včerajšnji seji vlade so se dogovorili o programski izjavi - Obnovljena delovna pogodba za osebje stalnih gledališč Poslov na Famesini: bivši zunanji minister Nenni stiska roko svojemu nas ledniku Moru današnji seji vlade so imenovali 55 podtajnikov Pr,j y ™ln'strstey in torej isto število podtajnikov, kot jih je bilo že nava|a umorievi vladi levega centra. Vlada je istočasno tudi obrav-p9damentne'-n'Ce programs^e izjave, ki jo bo jutri prečital Rumor v Po .U 'n kar k° TV neposredno predvajala. nance SBos V*a?e ie niinister za fi- 0 izjavil novinarjem, da a Ponovno sestala takoj pobril,S0Vfniu zaupnice in da bo **' zakon o financiranju de- s1««1"4 ^pre!"1 da i30do lahko ta zakon "bntu/ Preda,i v razpravo parla- ie deialer Za. delo Donat Cattin pa v]afto°^nariern’ da so se na nai ,1 d°Sovorili za program, *° se nr„,i 0 karakterizira in da froStamoirVsern dogovorili za štiri aveev e .obveznosti: statut de-^oiverj avcna reforma, reforma n Postopek za izvajanje tAjQQy>r.l * u z, c*. iz Iz u ,kega načrtovanja. V izha 683 P°r°čila o prvi seji i odobrit1'8’ da so tninistri soglasno iut'1 Programsko izjavo, ki i ^ada j • P°dal Rumor. Ojnike: lmenovala naslednje pod- Najleopr?*ed6tvD vlade: t ‘or Antonio Bisaglda Antonio Bonadies >orJ®neB raziskave) Fonna (odnosa ^Kvefari° BaWinl Cre' ^ 2a ***«*> Joze1^ 0>lagaj- I'rttV0Tv^a mzianie zadeve: V j. ^iooifd Coppo or. Mano Peddni fes fes Mita Ni lec dir °r- A*>lfo Sarti Sodstvo: Nec Renato Dell’Andro Posi^ra&jn ' Errndiniio Pennacchina rtr m Programiranje: “r- Paolo Barbi 5ŽS* Pi]i>^?ance: Nfef? L^^oheli • °dv- «e Tantalo Zaklad: -Tma, -o dr' Bonaventura Picardii NkN di AFommato Bianchl ^ieo (i-^anbale Fada . UusePPe Sinesdo S^Or - f°bramba: NNec odv So^belmo Donati ^ec rij. ' Francesco Cossiga W “*• Giovanni Elkan dr šolstvo: NNr pr^.Bino Limoni NS6® dr 'n vmcenzo Bell 1 sario ^ dr £?rk) Buzzi Sk ' Eilo Rosatl iCN orivJavna dela: a6c dr' ,B.arbaro Lo Giudice r Pio .Vbioenzo Russo Alessandrini orifiI^met4.1atvo NŠ!® dr ' r^fio Antontozza ^e® dr' Luciano Radi W ' Arnaldo ColleselM tw‘°r rv Promet: Sb® sebIstoaenKarl® Oti.v G*ano Vincem Beros Cuzari NS°r odv Fošte: No d!' Prancesco Ferrari r® dr A Mlcesco Ferrari ®® dr pj^mardc D’Arezzo a dr' r.rto Lattanzio r, ® dr jOanuela Savio bost^lo Z' Bon« Blagioni Nlfe!e® odv80.*81110 skrbstvo: NC® ^V'Mario Toros ^® Lek^arlo Vetrone V, iCandro Rampa S®r trgovina: V® d?'°T Orlanda Hn.. trgovin ,R‘ Ca1azza °r Odvm;N mornarica: ' dr' .r^atore Mannironi Vittorio Cervone Državne udeležbe: poslanec odv. Vincenzo Scarlato Zdravstvo: senatorka prof. Maria Pia Dal C ant on poslanec dr. Beniamino De Maria Turizem in predstave: senator dr. Gino Zannini poslanec Franco Evangelisti Danes so se sestali načelniki skupin v poslanski zbornici in v senatu, ki so se dogovorili za postopek razprave o zaupnici. Predvsem so bili soglasni, da bosta od vsake skupine tako v poslanski zbornici kot tudi v senatu govorila samo po dva člana vsake skupine in to najprej bodo dali načelno izjavo, po odgovoru Rumorja pa bodo dali še krajšo glasovalno izjavo. Poslanska zbornica bo nadaljevala z obravnavo programa takoj po programski izjavi Rumorja in bo v nedeljo, 10 avgusta, zaključila obravnavo, ko bodo poslanci tudi glasovali. Za senatorje pa je predvideno glasovanje že v torek, 12. avgusta. Poslanska zbornica bo nato prekinila z delom do 23. septembra, nekaj prej in to 16. septembra pa bodo pričele z delom komisije. Posl. Pietro Nenni Je danes poslal vodstvu parlamentarne skupine PSI pismo, v katerem pravi, da iz »razumljivih razlogov* ne bo sodeloval v razpravi o zaupnici vladi. Istočasno tudi izraža mnenje, da ni druge rešitve kot glasovati za vlado in da meni, da v stranki še ni zaključena obravnava položaja. Danes se je sestalo vodstvo PSU, ki meni, da je edina možna rešitev iz krize v sestavi Rumorjeve enobarvne vlade, češ da ni bilo mogoče obnoviti organskega levega centra, ker se PSI ni hotela izreči za ostro zaporo proti komunistom. Istočasno pravijo socialdemokrati, da morajo biti upravne volitve po predvidenem roku že jeseni in to po možnosti skupaj z deželnimi volitvami, v kolikor pa to ne bi bilo možno, pa naj bodo kljub temu novembra upravne volitve, na vsak način pa zavračajo govorice, da bi se lahko volitve preložile na spomlad, kot to žele »določeni krogi PSI*. Minister za šolstvo Ferrari Ag gradi je danes po televiziji govoril o maturah in je dejal, da je ministrstvo zelo natančno zasledovalo potek. Glede preklica veljavnosti matur je dejal, da je prišlo samo do štirih takšnih primerov, ko zakon predvideva ustrezna jamstva. Minister je zavrnil vse panične vesti in tudi poskuse izsiljevanj. Zaključila se je prva in najvažnejša faza pogajanj za obnovitev delovne pogodbe za igralce in tehnično osebje stalnih gledališč, primarnih gledališč, revij in glasbenih komedij. Nova pogodba vsebuje predvsem nova normativna določila, ki bodo stopila v veljavo s 1. julijem letošnjega leta. glede zvišanja plač pa se določa rok za uveljavitev s prvim junijem prihodnjega leta. Predsedstvo IRI je preučilo gospodarski položaj vključenih podjetij, ki je dokaj dober, saj so prodala v prvi polovici letošnjega leta izdelkov za 1.480 milijard lir in za 18 odstotkov več kot v istem razdobju lanskega leta. Gre za re- korden skok, ki so ga zabeležili samo 1961. leta. Indeks industrijske proizvodnje je dosegel v Italiji maja 128,4 in je bil za 6,2 odst. višji kot maja lanskega leta. Indeks industrijske proizvodnje v prvih petih mesecih pa je bil za 7,6 odst. višji kot v istem lanskoletnem razdobju. Predsednik vlade Severne Irske v Londonu LONDON, 7. — Predstavnik britanskega notranjega ministrstva je sporočal, da bo jutri prispel v Lon- don predsednik vlade Severne Irske Chdchester. V Londonu se bo sestal z britanskim ministrom za notranje zadeve Callaghanom in bo z njim razpravljal o položaju v Severni Irski po nedavnih neredih in spopadih med protestanti in katoličani. S predsednikom vlade je prispel v London tudi minister za notranje zadeve Severne Irske Porter. BONN, 7. — Neznanci so preteklo noč vrgli molotovki proti sedežu južnovietnamskega poslaništva v Bonnu. Škoda je neznatna. Glasnik poslaništva je dejal, da ni doslej nobenega sledu za storilci. Z DOKAJ PIČLO VEČINO Senat ZDA odobril načrt «safeguard» NEW YORK, 7. — Ameriški senat je s pičlo večino odobril Nixonov načrt o izgradnji raketnega obramb nega sistema «safeguard». Na dokaj napeti seji so opozitorji načrta predložili nekaj spreminjevalnih predlogov, katerih sprejetje bi pomenilo praktično ustavitev oboroževalnega programa. Glavni od teh spremdnjevalndh predlogov, ki ga je predložila republikanska senatorka države Maine Margaret Chase Smith, je bil odbit z 51 glasovi proti 49. Nibconov načrt bo morala odobriti še predstavniška zbornica, kjer pa so nasprotniki načrta mnogo manj številni. Čestitke Ribičiča Rumorju BEOGRAD, 7. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je poslal Rumorju ob priliki ponovnega imenovanja za predsednika italijanske vlade čestitke z željami za uspešno delo in za nadaljnji razvoj italijanske - jugoslo vanskega sodelovanja ter prijateljskih odnosov med obema vama. POBUDA FRANCIJE, ZDA IN VELIKE BRITANIJE V MOSKVI Predlogi treh zahodnih veleposlanikov za boljše odnose med dvema Nemčijama Prvi ugodni komentarji v Bonnu * V Pankowu pravijo, da mora imeti V. Nemčija odločujočo besedo pri katerem koli sporazumu o Berlinu - Kiesinger je izrazil Nixonu zadovoljstvo za korak zahodnih velesil pri vladi Sovjetske zveze PARIZ, 7. — Francosko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da so veleposlaniki Francije, ZDA in Velike Britanije v Moskvi napravili po dolgih letih pri vladi Sovjetske zveze korak, da se poiščejo možnosti o izboljšanju odnosov med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, ter da se poskuša izboljšati položaj v Berlinu. V poročilu, ki ga je objavilo francosko zunanje ministrstvo, je rečeno, da je francoski veleposlanik govoril s predstavniki sovjetske vlade včeraj popoldne, medtem ko sta se ameriški In britanski veleposlanik srečala s sovjetskimi voditelji danes dopold-drža- | ne. V poročilu je poudarjeno, da sc se tri zahodne velesile o tem CEAUSESCU POVABIL BREŽNJEVA NA URADNI OBISK Zanimivi pozdravi raznih partij na kongresu romunskih komunistov Katuščev je obsodil politiko «mostu» z Zapadom - Pajetta o «enotnosti v različnosti - Med čitanjem pozdrava KP Kitajske je Katuščev zapustil dvorano BUKAREŠTA, 7. — Na današnjem drugem delu kongresa romunske partije je bila pozornost usmerjena predvsem na pozdrave številnih tujih partijskih delegacij in med njimi seveda v prvi vrsti na govor, ki ga je imel predstavnik sovjetske partije Katuščev. Razpolagamo z zelo nepopolnL mi poročili agencije ANSA, ker na-m ni uspelo dobiti zveze z našim posebnim dopisnikom Dragom Košmrljem, zato lahko dajemo o teh pozdravih samo okvirne vesti in se bomo na pozdrav Katušče-va, pozdrav italijanskega predstavnika Pa-jette in Jugoslovana Todoroviča še povrnili. (Agencija o jugoslovanskem pozdravu niti ne poroča). Po teh nepopolnih vesteh je Katuščev vztrajal na nujnosti kohezije partij in komunističnih držav v borbi proti imperializmu. Obsodil je politiko «mostu» Zahod i proti socialističnim državam, češ da gre za eno izmed številnih oblik potuhnjene imperialistične in. vazije, ki hoče doseči prevrate v socialističnem svetu in se poslužuje namesto oboroženega napada «mostu» in gospodarske penetracije. Katuščev je tudi prečital uradni pozdrav CK KP SZ. Pajetta pa je govoril' o notranjem Italijanskem položaju In kriz! levega centra. Glede mednarodnega položaja in odnosov med komunističnimi partijami pa je dejal, da italijanska komunistična partija veruje v imtemacionalizem, ki pa ga je mogoče izvesti «z enot. nostjo v različnosti«. Pojasnil je, da je italijanska partija sodelo- vala na mednarodni konferenci komunističnih partij v Moskvi prav v tem duhu. Ponovil je nesoglasja, ki jih je italijanska partija ob tej priložnosti izrekla o določenih stališčih in nato govoril o raznih generacijah italijanskih komuni, stov. Zaključil je svoj govor s pozdravom Romunom, ki so »zgradili v svoji deželj novo življenje in ki so se obvezali, da bodo s še večjo silo nadaljevali s svojo politiko«. Na kongresu so prečrtali po-" zdravni govor kitajske komunistične partije in je med čitanjem tega pozdrava Katuščev zapustil dvorano. V kitajskem pozdravu se izraža zaupanje, da se bo razvijala borba proti imperializmu, sodelovanje romunskega in kitajskega ljudstva na načelih marksizma-le-ninizma ter proletarskega interna-cionalizma. Romuniji se želi »uspeh v okrepitvi domovine in obramba nacionalne neodvisnosti v socializmu«. Danes so na kongresu predlagali, da kongres sam z aklamacijo izvoli za tajnika partije Ceausesca, kar je predstavljalo določeno presenečenje, saj se je pričakovalo, da bo do izvolitve prišlo na osnovi pravilnika, ki to prepušča novo izvoljenemu centralnemu komiteju. Značilno je tudi, da je ta predlog izrekel predstavnik madžarske manjšine v Romuniji in da so ga kongresistd in gostje toplo pozdravili. Po »dobro obveščenih krogih« sta se danes sestala Ceausescu in Katuščev, ki sta obravnavala ne- davni obisk Nixona v Romuniji. Ceausescu naj bi povedal, da ni prišlo do nobenega tajnega dogovora in da je o vsem podrobno poročal tisk, ker »nimajo ničesar skrivati«. Romunska politika se ni spremenila in še vedno temelji na sodelovanju z vsemi socialističnimi državami na osnovi neodvisnosti in suverenosti ter nevmešava-nju v notranje zadeve drugih. Po istih vesteh Katuščev ni bil zadovoljen s temi izjavami. Ceausescu pa naj bi povabil Brežnjeva in Ko-sigina, da bi se uradno udeležila 23. avgusta, ko bodo proslavili 25. obletnico ustanovitve Ljudske republike Romunije in da naj bd takrat podpisali novo pogodbo o so-vjetsko-romunskem priateljstvu in sodelovanju. Na kongresu se nadaljuje raz. prava v raznih komisijah in na plenarnih zasedanjih. Danes so govorili med drugim minister za kemično industrijo Boaba, župan Bukarešte in druge osebnosti, ki so povedali vrsto podrobnosti o dosedanjem opravljenem delu in ki so vsi podprli zunanjo romunsko politiko, kot jo je včeraj začrtal generalni tajnik partije. BRC in grška vlada ATENE, 7. — Grška vlada menda namerava celo uradno prote. stirati zaradi ponedeljkove oddaje britanske radijske postaje BBC. Med oddajo vesti v grščini so namreč oddajo prekinili in po kratkem glasbenem uvodu, ko so oddali nekaj taktov pete Bethovno. ve simfonije sporočili v kodeksu: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiKiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HUDI UDARCI ZA AMERIČANE V JUŽNEM VIETNAMU Partizanski napad na bazo Cam Ranh Atentat pred vojaško šolo v Sajgonu Cam Ranh je veljal za najvarnejšo ameriško bazo v Južnem Vietnamu - Dvanajst mrtvih pri atentatu v prestolnici - Trije ameriški helikopterji in eno nadzvočno letalo so bili sestreljeni »Aleksander iz otoka Paro, v petek čakam vaše pismo«. V Grčiji je prišlo do preplaha, češ da se je že pričelo odporniško gibanje, saj je šlo za obvestilo, ki je bilo za las podobno vestem, ki jih je med vojno oddajal odporniškemu gibanju v podobnem kodeksu britanski radio. Kasneje je glasnik BBC sporočil, da ne gre za nobeno odporniško gibanje, temveč za oddajo, ki naj bi spominjala na čase med vojno in da so predvajali identično obvestilo, kot so jih na tisoče med vojno. vprašanju predhodno posvetovale | nanjega ministra Gromika o mož- SAJGON, 7. — Južnovietnamske t v samem središču Sajgona, v četrti osvobodilne sile so preteklo noč I Cholon, kjer je bomba skoraj po- napadle ameriško oporišče v Cam Ranhu, ki je doslej veljalo za eno najvarnejših ameriških baz v vsem Južnem Vietnamu, kar priča tudi dejstvo, da jo je bivši predsednik Johnson dvakrat obiskal, medtem ko iz varnostnih razlogov ni šel v Sajgon. Partizanske enote so najprej obstreljevale bazo z raketami in minometi, nato pa je manjši skupinici uspelo priti v notranjost oporišča, kjer je postavila številne bombe ter se čez pol ure umaknila, ne da bi utrpela izgub. Bombe so uničile predvsem predel oporišča, kjer je vojaška bolnišnica. Devet od preko tridesetih poslopij bolnišnice je bilo porušenih, uničena pa je bila tudi cisterna za vodo v bližini bolnišnice. Pri napadu sta bila dva ameriška vojaka ubita, 54 pa ranjenih. Ameriško poveljstvo je prvotno javilo, da je bilo ranjencev 99, pozneje pa so sporočili, da imajo mnogi od teh samo praske. Tudi vojaške naprave taborišča so bile poškodovane, vendar ni bila še vsa škoda, ki jo je napad povzročil, ugotovljena. Na bazo je padlo tudi kakih petnajst 122-mili-metrskih raket ter številne granate. Baza v Cam Ranhu je oddaljena 300 kilometrov od Sajgona. Še večjo škodo kot napad proti Cam Ranhu pa je povzročil atentat polnoma uničila neko južnovietnam-sko vojaško šolo ter ubila dvanajst ljudi. Bomba je eksplodirala v malem avtomobilu, ki so ga neznanci parkirali pred šolo, v kateri se južnovietnamski letalci učijo angleščine. Glavna eksplozija je skoraj porušila poslopje ter uničila nekaj bližnjih stanovanj, uničenih je bilo tudi nekaj avtomobilov, v bližnjih poslopjih pa so izbruhnili požari. Ko so ljudje že bežali na ceste, je še trikrat eksplodiralo. Kot smo dejali, je bilo dvanajst oseb, med katerimi sta menda dva ameriška vojaka, ubitih, 62 pa ranjenih. 33 od teh je samo laže ranjenih, druge pa so pridržali na zdravljenju v mestnih bolnišnicah. Policija je po atentatu zaprla vse ceste, ki peljejo iz Sajgona, ogromno število agentov pa preiskuje vse hiše v četrti, kjer je prišlo do eksplozije. Za Američane in njihove sajgon-ske zaveznike je bil danes zares nesrečen dan : poleg omenjenih dveh hudih udarcev so morali utrpeti še sestrelitev treh helikopterjev in enega bombnika na reakcijski pogon tipa »super sabre*. Vojaški glasnik je povedal, da je deset članov posadk bilo ranjenih, pet pa jih pogrešajo. nam, devetindvajseta po vrstnem redu, ki pa ni prinesla nobenih novosti. Predstavniki štirih delegacij so se omejili na to, da so ponovili svoje stare predloge ter odbili predloge nasprotnikov. Agencija AFP poroča iz Bukarešte, da je predsednik romunskega državnega sveta Ceausescu dosegel pri Nixonu »nekaj konkretnega* glede vietnamskega problema. Agencija se pri tem sklicuje na »pooblaščene romunske kroge*, ki pa da niso pojasnili, za kakšne rezultate gre. Zdi se, se nadaljuje agencijsko sporočilo, da bo Nixon storil »novo pomirjevalno gesto* za pospeševanje pariških pogajanj. Halle Selasle sprejel Enahora ADIS ABEBA, 7. - Etiopski cesar Haile Selasie je sprejel včeraj na svoji poletni rezidenci v Dire Dawi nigerijskega komisarja za informacije Antonyja Enahora. Ta mu je poročal o srečanju v Kam-pali, na katerem je papež Pavel VI. govoril s predstavniki Biafre in Nigerije in jih pozval na pogajanja. Selasie je sprejel Fnahora v svojstvu predsednika posvetoval- _ _ . _ nega odbora Organizacije afriške V Parizu je bila danes običajna i enotnosti, ki že več časa skuša po-četrtkova seja pogajanj za Viet- Isredovati v sporu. Zaključen kongres palestinskih študentov Izraelski protest proti Siriji _AMAN, 7. — V Amanu se je včeraj zaključil peti kongres palestinskih študentov, na katerem so odobrili vrsto resolucij, ki zadevajo med drugim: 1. odklon mirne rešitve palestinskega problema, ker bi to pomenilo zmago izraelskega agresorja: 2. nevmešavanje v notranje zadeve arabskih držav, ki se pa morajo v zameno obvezati, da se ne bodo vmešavale v zadeve palestinske revolucije; 3. ustanovitev demokratične palestinske države brez rasnih ali verskih diskriminacij; 4. obsodbo iranske penetracije proti perzijskemu zalivu; 5. obsodbo ZDA, ki podpirajo izraelsko agresijo. Predsednik palestinske osvobodil, ne organizacije Arafat, ki je prisostvoval kongresu, je izjavil, da »palestinsko ljudstvo ne sprejema resolucij varnostnega sveta OZN in sklepov velesil*. Po mnenju A-rafata je v teku poskus, da bi prisilili palestinsko ljudstvo k predaji. Naš narod, je dejal, se bo boril do končne zmage. Izraelski predstavnik pri OZN Joseph Tekoah je poslal danes predsedniku varnostnega sveta pismo, v katerem obtožuje Sirijo, da je pomnožila v zadnjih časih »agresivna dejanja* proti Izraelu na linijah premirja. Pismo vsebuje dalje trditev, da je Sirija namestila ogromno število vojakov na črti premirja ter da je poslala nove enote na jordansko ozemlje, ki naj bi postalo »vojna baza proti Izraelu*. V pismu je tudi rečeno, da je moral Izrael zaradi tega sprožiti »samoobrambne pobude*. V newyorških diplomatskih krogih poročajo, da je izraelska vlada zahtevala od Nixonove uprave novo dobavo vojnih letal za vrednost okrog 150 milijonov dolarjev. Izraelski veleposlanik Rabin naj bi zaprosil washingtonsko vlado za o-dobritev prodaje drugih 80 lovskih bombnikov tipa «skyhawk A-4* in 25 nadzvočnih letal tipa «phan-tom*. Na podlagi prejšnjih pogodb ZDA že dobavljajo Izraelu ta dva tipa letal. Vsak »phantom* stane od tri do štiri milijone dolarjev (približno dve milijardi lir), «sky-havvk* pa stane en milijon dolarjev (nekaj več kot 600 milijonov lir). Zdi se, da ni Washington še odgovoril na izraelsko zahtevo. Po drugih virih se zdi, da je izraelska vlada zahtevala, naj bi bila letala tipa «phantom» opremljena z napravami za prenos jedrskih bomb, kar pa so ZDA baje odločno odbile. Na vojaškem področju je prišlo danes do sporadičnega topniškega streljanja med Egipčani in Izraelci na Sueškem prekopu. Najhujši dvoboj je bil na področju od Port Tev-fika do Grenkih jezer in je trajal eno uro. Telavivski glasnik je povedal, da sta bila dva izraelska vojaka ranjena. 7. vlado Zvezne republike Nemčije. Tudi v Londonu so danes potr. diii vest, da je britanski veleposlanik v Moskvi imel razgovor s sovjetskim namestnikom zunanjega ministra Kozirevom, kateremu je DOiasnil stališče svoje vlade gle. rte vprašanja Berlina in še posebno glede odstranitve, pravi vest iz Londona, zloglasnega zida, ki naj bi bil, po načrtih zahodnih velesil, simbolično »odstranjen«, ne pa materialno porušen. Zahodne velesile, poudarjajo v Londonu, si želijo izboljšati položaj v Berlinu, izboljšati zveze z Berlinom, promet med vzhodnim in zahodnim delom Berlina ter odnose med vladama Vzhodne in Zahodne Nemčije, ne da bi prejudicirale morebitne rešitve nemškega vprašanja. Ta pobuda zahodnih velesil Je posvetovalnega značaja in ima namen, pravijo v Londonu, sondirati stališče Sovjetske zveze glede tega vprašanja. »Toda Velika Britanija stoji odločno na svojem stališču glede vprašanja statusa Berlina in glede priznanja Nemške demokratične republike,« poudarjajo v Londonu. Angleška vlada meni, da bi morala samoodločba naroda v obeh Nemčijah prL vesti do združitve nemškega o-zemlja po svobodni in miroljubni poti. čeprav v Londonu ne zanikajo, da je berlinsko vprašanje tesno povezano tudi s konferenco o evropski varnosti, vendar poudarjajo, da bodo zahodne velesile ločeno obravnavale tl dve vprašanji. V Bonnu je zunanje ministrstvo Zvezne republike Nemčije izrazilo svoje zadovoljstvo za pobudo treh zahodnih velesil, da se poskusi izboljšati položaj v Berlinu. Ministrstvo je potrdilo, da je zvezna vlada sodelovala pri posvetovanjih z zavezniki glede tega vprašanja. Glasnik bonske vlade Ahlers je obrazložil osnovne točke vsebine note, ki so jo tri zahodne vele-slie-predložile Sovjetski zvezi. Dejal je, da so v njej trije zavezniki predočili Sovjetski zvezi željo zvezne vlade, da se odpravijo vzroki napetosti z Nemško demokratično republiko in da se da pobudo za razgovore med Bonnom ln Pankowom za izboljšanje železniških, rečnih, poštnih in telegrafskih zvez. Bonska vlada je pripravljena prevzeti vse potrebne u. krepe za te razgovore, ki pa morajo ostati v okviru odgovornosti, ki jih imajo štiri velesile do Berlina. Izhodišče za ta zavezniški korak Je nedavna izjava sovjetskega zu. nosti izboljšanja položaja v Berlinu. Bonn je predvsem zaintere. siran, da bi se Sovjetska zveza izjavila, da je pripravljena razpravljati o zvezah v Berlinu. Tretji paragraf memoranduma, je po. udaril Ahlers, pa je bolj formalne vsebine. Po drugi strani pa so časopisi v vzhodnem Berlinu popolnoma ignorirali diplomatski korak treh zahodnih velesil v Moskvi. Toda v zadnjih dneh je vahodno-nem. ški tisk objavil vrsto člankov proti Imperialistični in revanšlstičnt politiki Bonna. Glasilo združene sou cialistične stranke Nemške demokratične republike »Neues Deutsch-land» objavlja danes pogoje, ki jih Vzhodna Nemčija postavlja za izboljšanje odnosov z Zahodno Nemčijo in katere je Bonn doslej vedno zavračal. Tl pogoji so: 1. Bonn se mora odreči svojim re. vanšističnim težnjam češ da je edina nemška država: 2. brezpogojno mora sprejeti predlagano konferenco o evropski varnosti; 3. priznati mora obstoječe stanje v Evropi in sprejeti vse sedanje meie; 4. napraviti mora konec vsei neonacistični dejavnosti. Državni tajnik zunanjega ministrstva v Pankowu Kohl pa le danes v članku, ki je bil objavljen v ministrskem biltenu, zahteval, da omra Imeti Vzhodna Nemčija odločujočo besedo pri katerem koli soorazumu o Berlinu. Kohl nadalje pravi, da je treba upošte. vati, da je zahodni Berlin v središču Nemške demrfcratične republike in na njenem ozemlju. Zato mora Nemška demokratična republika v vsakem primeru sodelovati pri sporazumih, kj se nanašajo na status zahodnega Berlina. Zahodnonemški kancler Kiesinger, ki je sedaj na obisku v ZDA, :e danes izrazil predsedniku Nixo-nu upanje, da bo korak treh zahodnih velesil pri vladi Sovjetske zveze glede izboljšanja položaja v Berlinu uspešen. Poleg tega se je Ni-xonu zahvalil za pobudo ZDA, Velike Britanije in Francije, da se izboljšajo odnosi med Vzhodno tn Zahodno Nemčijo, čeprav se Nixon v svojem odgovoru ni neposredno dotaknil omenjene pobude, je vendar zagotovil Kieslngerju, da ZDA popolnoma podpirajo bonsko vlado in prebivalstvo zahodnega Berlina Govoreč o obisku zahodno-nemškega kanclerja v ZDA, je Ni-xon dejal, da je ta obisk še posebno značilen, ker so vsi razgovori, ki se sedaj nanašajo na odnose med vzhodom in zahodom, osredotočeni na vprašanje Evrope in da je bistvo evropskega vprašanja Zvezna nemška r epu W tka. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiijiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,, i,,murni ■imiiuiiiuutuiuiiimi PO ŠESTDNEVNEM OBISKU Tito o vsestranskem napredku Makedonije Od drugih je odvisno, če se bodo lahko razvijali dobri in obojestransko koristni sosedski odnosi SKOPLJE, 7. — Maršal Tito je | do negativnih pojavov. O tem le po zaključku 6 • dnevnega obiska v jasno govor v poročilu sestank Hat. io Kil o ____________________ i— r, _ . 1 Makedoniji, kjer je bil s soprogo Jovanko, pred svojim odhodom iz Skoplja na aerodromu dal na željo novinarjev krajšo Izjavo: »želim izraziti veliko zadovoljstvo tudi v imenu svoje soproge in svo jih spremljevalcev, da smo prisostvovali veličastni proslavi 25-obletnice prvega zasedanja ASNOM in prepričali smo se, da makedonski narod s ponosom gleda na preteklost, na vse to kar je napravil in napravil je do sedaj mnogo - Obstajajo seveda še vedno teža ve, kot jih imajo tudi vsi ostali jugoslovanski narodi, toda bomo jih odstranjevali in prepričan sem, da bo makedonski narod v prihodnosti dosegel še večje uspehe. Posebno smo se prepričal o ustvarjalnih silah makedonskega naroda. Videli smo novo Skoplje, ki je zraslo samo v šestih letih iz ruševin To je danes veliko in moderno mesto. Videli smo tudi druga mesta, n. pr. Prilep, Kruševo, Ohrid in lahko rečem, da ima Makedoni ja velike perspektive za razvoj tu rizma. Prijetno me je presenetilo vse to, kar sem videl v Ohridu, kjer so zgradili številne objekte in kjer je vedno več turistov. Z izgradnjo letališča v Ohridu se bo turizem hitreje razvijal in dobro veste, kako je ta panoga po membna, zlasti zaradi priliva deviz Bivanje v Makedoniji smo tudi izkoristili za razgovore z gospodarskimi in političnimi voditelji Obširno smo obravnavali razna vprašanja političnega in gospodarskega položaja, ki se ne nanašajo samo na Makedonijo, temveč so splošno jugoslovanska. Prišli smo do skupnega stališča, da je treba s skupnimi napori odstranjevati vse to, kar se je pokazalo za negativno in ne smemo dopuščati, da še nadalje prihaja ki je bil v Ohridu. Posebno pozornost smo posvetili odnosom med Makedonijo in sosedndmd državami in še zlasti odnosom z Bolgarijo. Makedonski narod želi imeti dobre odnose z Bolgarijo in mi z drugimi sosednimi državami. Toda tudi od sosedov zavisi, če bodo ti odnosi takšni, kot to želimo, da bd bili m kot bd bili vsestransko koristni.« Ob zaključku se je Tito zahvalil za izredno prisrčni sprejem makedonskega naroda v vseh mestih, ki jih je obiskal. Položaj v ČSSR PRAGA, 7. — četeka sporoča, da je predsedstvo centralnega odbora sindikatov policijskih agentov preučilo politični položaj in da je pozvalo agente, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo poskuse »protisocialističnih in protisovjetskih elementov, ki hočejo izzvati izgrede in na tak način ošibiti proces utrjevanja*. Ministrstvo za notranje zadeve v Avstriji je sporočilo, da so jim češkoslovaške oblasti javile, da bodo omejili promet na nekaterih mejnih prehodih in da bo tako mejni rehod Češke Velendce, ki povezuje Prago z Dunajem, odprt samo od 8. do 11. in od 14. do 18. ure. Po drugih vesteh pa je že prišlo do premikov čet, vedno pogostejše pa so vesti o pripravah za manevre, katerih naj bi se udeležile čete vseh držav članic varšavskega pakta na češkoslovaškem ozemlju v kritičnih dneh pred in po 21. avgustu, ko je obletnica sovjetske o-kupacije Češkoslovaške, pri čemer pa je dvomljivo, da bi se teh manevrov udeležile tudi romunske oborožene sile. PROMETNA NESREČA NA SONČNI AVTOCESTI* Dva mrtva in 6 ranjenih zaradi verižnega trčenja Do nesreče je prišlo, ker je neki šofer zavrl svoje vozilo zaradi požara ob cesti Djerdap: gradbišče velikega hidroenergetskega in plovnega sistema na Donavi tiiiiniiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiR VELETOK JE ZAČASNO PREKRIŽAL RAČUNE GRADITELJEV Žilav boj ljudi ni zaustavil vdiranja Donave v elektrarno Zdi se, da je prišlo do nesreče, ker ni bil pravočasno zgrajen neki zid ■ Izključen resnejši zastoj pri pregrajevanju KLADOVO, 7. — Ko se je že RIM, 7. — Dve osebi sta izgubili življenje, 6 pa jih je bilo ranjenih pri prometni nesreči, ki se je danes zvečer pripetila na »sonč-ni avtocesti* v bližini kraja Sette-bagni. Zdi se, da se je tragični potek nesreče sprožil v trenutku, ko je šofer nekega francoskega avtomobila znamke «peugeot» nenadoma zavrl svoj avto. Policijski organi menijo, da je šofer verjetno zavrl vozilo, ker je opazil v določeni razdalji pred seboj nenavaden dim. V resnici je šlo za požar grmičevja in suhljadi ob cesti, šofer ni seveda vedel, zakaj gre ter je pritisnil na zavore. Od tistega trenutka naprej se je trčenje avtomobilov nadaljevalo z bliskovito naglico. Vseh vozil, ki so bila na ta ali na drugi način zapletena v nesrečo, je sedem. Od teh sta dva tovornjaka, ki sta zdrsnila s cestišča ter se prekucnila. En osebni avto je bil popolnoma uničen. Spočetka so policijski organi mislili, da so smrtne žrtve tri, toda pozneje se je število na srečo zni- Ali bo »narednik* izraelske vojske Alisa Adar <22 let) zmagala na natečaja «Lady Evropa*? V pričakovanju razsodbe se Aliza hladi pri studencih v Tivoliju BONN, 7. — Glasnik muenchen-ske škofije Anton Mayer je sporočil danes, da se bo pomožni škof Defregger vrnil v bavarsko glavno mesto prve dni septembra in da bo zavzel ena ta ali na drugi način* svoje stališče do obtožb, ki zadevajo pokol v Filettu. Mayer je pripomnil, da škofijske oblasti skušajo prepričati Defreggerja, da je tiskovna konferenca koristna. V začetku septembra pričakujejo v Muenchnu tudi kardinala Doepf-nerja, ki je sedaj na počitnicah v Arlbergu. Če bo generalni pravd- PASADENA, 7. — Neki znanstvenik je danes izjavil, da je »Mariner 7» s svojimi instrumenti ugotovil prisotnost na Marsu nekaterih plinov, ki bi bili lahko znak obstoja kake oblike življenja na planetu. »Mariner 7» je odkril te pline nad južnim tečajem. Dr. Pimentel, ki vrši raziskave o Marsovi atmosferi, je izjavil, da gre za metan in amoniak. Na neki tiskovni konferenci je dr. Pimentel dejal, da je to odkritje «zelo dražljivo* in da ima določeno težo v zvezi z možnostjo obstoja kake življenjske oblike na Marsu. Pri tem pa je pojasnil, da do sedaj še niso odkrili izvor teh plinov ter da morda ne nastajajo biološko, marveč so vulkanskega izvora. Včeraj je NASA sporočila, da bodo astronavti »Apolla 13» in «Apol-la 14», ki jih bodo poslali marca in julija 1970. leta na Luno, ostali na našem satelitu okrog 33 ur, to je mnogo več kot Armstrong in Aldrin. Medtem ko je NASA sporočila svoje načrte za prihodnje leto, sta se Armstrong in Aldrin s pomočjo notranje televizije več kot tri ure razgovarjala s 40 znanstveniki in žalo na dve. Gre za nekega moškega in enega otroka. Med ranjenci jih je več, katerih zdravstveno stanje je zelo hudo. Še pozno zvečer je bil promet v južni smeri «sončne avtoceste* popolnoma prekinjen. Propeler motornega čolna mu je zdrobil prsni koš PULJ, 7. — Kakih 150 metrov od obale je izgubil življenje 52-letni dr. Camillo Caglio iz Catanie. Moški je plaval, ko ga je zadel motorni čoln, katerega je upravljal nemški turist Peter Ilgen Gule, star 30 let iz Berlina. Italijanskega turista je zadel propeler motornega čolna ter mu zdrobil prsni koš. Puljski preiskovalni sodnik je u-kazal, naj priprejo nemškega državljana. Dr. Caglia je prepoznal nekaj ur po nesreči njegov svak Renato Frare, ki živi sicer v Trstu, toda je bil rojen v Pulju. Dr. Caglio je bil na dopustu v Pulju, kjer se je rodila tudi njegova 49-letna žena Fulvia. Odbija razvezo poroke s frančiškanskim duhovnikom SAN FRANCISCO, 7. - Beryl Mc Cinnes, stara 45 let, je izjavila danes, da se je pred časom polnopravno poročila z nekim duhovnikom frančiškanskega reda, ki je bil tudi vojaški kaplan v vojni mornarici ZDA. Beryl je podala te izjave na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali njeni pravni zastopniki. Ženska se je zatekla k tej obliki seznanjanja javnosti svojih osebnih zadev, ker hoče da sodišče prekliče odlok o neveljavnosti zakona, ki je bil izdan na zahtevo njenega moža. Michael Mc Cinness je sedaj star 53 let. V ameriški vojski je imel čin kapetana. Pred mesecem dni je šel v pokoj s činom namestnika poveljnika kaplanov pri mornarici. Ženska je izjavila, da je njen mož dobil pravdo, ker je rekel sodnikom, da mu je žena dala lažno izjavo glede svojega zakonskega položaja. Baje mu je rekla, da je vdova, medtem, ko je bila v resnici ločena od prejšnjega moža. Michael Mc Cinness je tedaj izjavil, da njegova veroizpoved, se pravi katoliška, ne dopušča zakona z ločeno osebo. Beryl Mc Cinness pa je na drugi strani pripomnila, da katoliška cerkev sploh nalaga duhovniku celibat. nik nemške republike Rahn v stanju, da v tem času zbere podatke o »pomembnejših dogodkih* bo Defregger zavzel svoje stališče prej kot je predvideno. Defregger je sedaj na počitnicah v zgornji Bavarski, kjer živi pri nekih svojih sorodnikih. Mayer je izjavil, da Defreggerjevo zdravstveno stanje še ni popolnoma normalno in da potrebuje še počitka. Iz Rima pa je prišla vest, da akte, ki zadevajo dr. Defreggerja proučuje sedaj sam Pavel VI. Po geologi, ki so ju spraševali o značilnosti Lunine površine. Astronavta sta povedala, da sta našla Luno »mnogo bolj zanimivo kot sta si pričakovala* in da sta vidla na Lunini pvršini mnogo vzorcev, ki bi jih želela odnesti s seboj ali pa jih vsaj slikati, kar pa nista mogla storiti zaradi pomanjkanja časa. Pri tem sta dejala, da bi bilo treba priporočiti bodočim astronavtom, ki bodo šli na Luno, da naj slikajo ali odnesejo s seboj vsako zanimivo stvar, ki jo bodo našli na Lunini površini. Ravnatelj NASA Thomas Payne je na tiskovni konferenci v Wa-shingtonu povedal, da bo prva odprava ameriških astronavtov pristala na Marsu takoj po 1980. letu. Po načrtu, ki ga je izdelala NASA, bo pristalo na Marsu šest astronavtov. Na pot pa se jih bo odpravilo z dvema vesoljskima ladjama na atomski pogon 12 in bo njihovo potovanje z Zemlje na Mars in nazaj trajalo dve leti. V vsaki vesoljski ladji bo po šest mož. Za pristanek na Marsu, bodo uporabili stroj vrste »LEM*. Payne je nadalje izjavil, da bodo astronavti med povratkom z Marsa na Zemljo leteli v bližini Lune. zdelo, da bo veletok popolnoma ukročen, je Donava spet pokazala svoje zobe ter za kratek čas prekrižala človeške račune in načrte. Na srečo se ni odigrala tragedija, ki bi zahtevala človeške žrtve, toda gmotna škoda pa je le nastala zaradi vdora voda v prostore hi-drocentrale. Noč med 5. in 6. avgustom bo ostala graditeljem hidroenergetske-1 ga in plovnega sistema Djerdap še dolgo v spominu zaradi nad- j človeškega boja, da bd ukrotili sti-1 hijo Donave. Donava pa je bila' močnejša in zaman so bila vsa prizadevanja. Dela pri pregrajevanju reke so se včeraj sicer nadaljevala, del elektrarne pa je ostal v vodi, ki je pred polnočjo začela nenadoma naglo vdirati. V tem boju z vodno stihijo na srečo ni bilo človeških žrtev, materialno škodo pa še ocenjujejo. Zanesljivo pa je mogoče trditi, da škoda ni velika. Raziskave bodo I pokazale, zakaj je pravzaprav prišlo do nesreče. Uradni tiskovni predstavnik Je zjutraj, po sestanku strokovnjakov in štaba za pre-grajevanje, objavil, da se bodo Jugoslovani držali rokov, ki so jih jugoslovanski in romunski gradi- vesteh iz Muenchna, je papež sklenil, da se bo osebno zanimal za ta primer spričo polemike, ki je nastala glede vojaške preteklosti muenchenskega pomožnega škofa. Celotni material, ki je sedaj na papeževi pisalni mizi, se nanaša predvsem na vse podatke, ki zadevajo posvetitev msg. Defreggerja za duhovnika in za škofa in razne druge informacije, ki jih je Vatikan zahteval direktno od muen-chenske škofije. Prvi del aktov pa je posredovala kongregacija za škofe, katere predsednik je kardinal Confalonieri. Na konkretna vprašanja v tej zvezi niso vatikanske oblasti hotele potrditi to vest, čeprav pa je na drugi strani niso niti demantirale. Poudarile pa so, da je normalna praksa, da se papež o-sebno zanima za primere in vprašanja, ki imajo izreden pomen. Zagovornica škofa Defreggerja Marianna Thora pa je sporočila, da bo visoki cerkveni dostojanstvenik nastopil, kot je bilo že javljeno, na tiskovni konferenci, kjer se bo obravnavalo vprašanje njegovega sodelovanja pri pokolu v Filettu. To pa se ne bo zgodilo preden bo generalni pravdnik v Frankfurtu Rahn zaslišal vse nove priče. Gospa Thora pa je poudarila, da gre za pričevanja, ki so v korist škofu Defreggerju in da je preiskava praktično že dokončno zaključena. Tednik »Die Zeit* komentira De-freggerjev intervju na nemški televiziji. List trdi, »da je sicer težko spraviti kakega škofa pred sodišče, treba pa je poudariti, da bi Defregger bolje ravnal, če bi molčal in se ne skušal oprati*. List pravi tudi, da je poleg »božje pravice* tudi zemeljska pravica in da obstaja krivda, katere ni mo goče zbrisati s poenostavljanjem, ali pa z namigovanjem na božjo pravico. Defregger je izjavil, da se smatra »za nedolžnega s pravnega in predvsem moralnega stališča*. Zakaj pa z moralnega stališča? se sprašuje Ust. Kaj takega ne bi pričakovali od duhovnika, posebno po vsem tem kar se je zvedelo v pretekUh dneh glede pokola, ki ga on smatra za »nesrečo*. teljd določili v načrtu. Nesreča se je pravzaprav začela s filmsko naglico, v trenutku, ko se je zdelo, da je uspela operacija spuščanja vode v gradbeno jamo. Nekaj po 16. uri je štab za pregrajevanje dal znamenje, da spuste vodo v bočno jamo. Približno ob 18.30 so porušili manjši nasip in Donava je začela teči skozi glavni spodnji nasip. Cez 2 uri, približno ob 21. uri, naj bd po načrtih prebili bočni nasip, nato pa še gornji nasip. Voda pa je ob 22.30 z nepričakovano naglico začela zalivati srednji del gradbene jame in vdirati v elektrarno. Sirene so naznanile alarm na gradbišču in v delavskem naselju Karakaš. Začel se je žilav boj, da bi zaustavili vdiranje vode v elektrarno, kjer naj bi nadaljevali montažo prvih turbin, kot je bilo predvideno v načrtu. Delavci, ki so komajda legli k počitku, so se spoprijeli z deročo vodo. PokldcaU so na pomoč tudi mladince iz naselja v Kladovu. Zapreti je bilo treba vse odprtine, skozi katere je voda lahko pritekala v elektrarno. Odprtine so mašili z vrečami, napolnjenimi s peskom in zemljo. Velikanske žična-te mreže z gramozom, ki so jih pripravili za pregraditev Donave, so prav tako uporabljala pri odprtinah, skozi katere je vdrla voda. Strokovnjaki so takoj skušali spraviti v pogon črpalno postajo, ki je globoko pod elektrarno, vendar se Je tudi ta poskus Izjalovil. Postajo so zgradili, da bi zaprli pot vodi, ki bi vdirala v elektrarno od spodaj in ne od zgoraj, kot se je zgodilo sinoči. Na to postajo, ki jo je zalila voda ob eni ponoči, je segala včeraj voda 16 metrov visoko. Naprave in oprema, ki so v e-lektrami in črpalni postaji pod vodo, seveda niso uničene, potrebovali pa bodo precej dragocenega časa, da bodo vse spravili v red. Boj s stihijo je bil končan približno ob 3. uri zjutraj, že ob 7. uri pa so nadaljevali pregrajevanje reke. Strokovnjaki že raziskujejo vzroke za to nepričakovano nesrečo. Kot Je znano, je voda vdrla skozi tako Imenovane dilatacijske kanale v drugi sekciji elektrarne. V načrtu je bilo sicer predvideno, da voda lahko teče skozi te kanale, na koncu kanalov pa bi morali zgraditi zid do kote 39, česar niso storili. Kdo je pozabil na to »malenkost« in zakaj, bodo najbrž šele ugotovili. Omeniti je treba, da je bilo predvideno, da 'bodo spustili vodo v gradbeno jamo v torek ob 6. uri, to je podnevi. V noči med ponedeljkom ln torkom pa se je zaskočila zaklopka na zunanji od. prbini ene od turbin. Napako so popravili predvčerajšnjim opoldne ln vodo so spustili v jamo ob pr. vem mraku. Ljudje, ki so v zadnjih petih letih pokazali toliko znanja, spretnosti in moči, tokrat niso bili kos Donavi. Včeraj je bilo na gradbišču kot po navadi. Posledice vdora vode v elektrarno so začeli takoj odstra. njevatd, pregrajevanje Donave pa se je nadaljevalo nekoliko počasneje,. ker to strokovnjaki, potem ko Je poplavilo elektrarno, odložili rušitev gornjega nasipa in dokončno preusmeritev Donave. Vse te okoliščine bodo vplivale na de. la le toliko, da bodo štafeto izročili romunskim graditeljem namesto dva dni prej, kot je bilo predvideno, kvečjemu dan prej, to je 10. avgusta. DULUTH (Minesota), 7. — Silovite nevihte so opustošile številne pokrajine v severni Minesoti. Silen vihar je izkoreninil drevesa, razdejal stanovanjske hiše in gospo darska poslopja. Uradna poročila o žrtvah govorijo o 17 mrtvih ter okoli 100 ranjenih. Neki policijski glasnik pa je poudaril, da pogrešajo veliko število oseb, ter je zato verjetno, da se bo število smrtnih žrtev še zvišalo. 100.000 mark za življenje 860.000 koeinskih prebivalcev KČLN, 7. — Koelnske občinske oblasti so obvestile vseh 860.000 prebivalcev mesta, da bi jih neki neznanec lahko množično poskusil zastrupiti. Davi so vsi mestni informacijski organi, časniki, revije, radio in televizija obširno poročali o tajinstve-ni grožnji, ki so jo občinske oblasti prikrivale tri tedne, da bi omogočile policiji, da nastavi past neznani osebi, ki je zahtevala 100.000 mark v zameno za življenje vseh 860.000 prebivalcev mesta. Pred tremi tedni je prišlo na koelnsko županstvo pismo, ki je bilo oddano 14. julija v Leverkusenu. V pismu je bilo rečeno med drugim: »Ne mislite, da je to pismo šala. Zahtevam 100.000 mark. Razpolagam z zadostnim strupom, da umorim vse.* Sporazumno z mestnimi oblastmi je policija pripravila zavojček, ki naj bi vseboval 100 tisoč mark ter ga zakopala v nekem kraju v Belgiji, ki ga je bil neznanec omenil v svojem pismu, in sicer na cesti med Evpenom in Malmediem, »blizu velikega križa*. Policisti so previdno dneve in dneve oprezovali okolje omenjenega kraja, toda njihov trud je bil zaman, ker se nihče ni prikazal. Danes je koelnski župan Theo Bureauen sklenil, da obvesti meščanstvo o grožnji, ker se je zbal, da je neznanec morda opazil policiste. V svojem pismu ni neznanec pojasnil, kako namerava uresničiti svoj peklenski naklep. NOVI DELHI, 7. — Avtobus, kd je bdi nabito zaseden s potniki. Je zdtriouil s ceste ter strmoglavil v globok prepad v indijski državi Utor Fradeš. Po vesteh, ki so prispele v Novi Delhi, je 32 potnikov togubdlD življenje. Nesreča se je pripetila blizu kraja Jošdmaith, k; je oddaljen kakih 200 km od indijske prestolnice. Miriam Makeba na turneji po Evropi RIM, 7. — Jutri bo prispela v Italijo črnska pevka Miriam Makeba, katero kritiki smatrajo za popolno umetnico. Miriam Makeba se je rodila v Johanessburgu, toda večji del svoje mladosti je prebila c Pretorii. Ko je bila stara 13 let ie pela na svečanosti, ko je v Juž no Afriko prišel angleški krali Jurij VI Leta 1959 je Makebo spoznal Lionell Rogosin, ki jo je spravi! pred telekamere. Od tedaj naprej je Makeba doživljala uspeh za uspehom. Njen repertoar je zelo bogat ter gre od ajriških pesmi v raznih afriških jezikih, do pesmi v angleščini, španščini, yiddi-šu ter indonezijskem jeziku. Pred kratkim je Makeba do Uvela velik uspeh v Parizu. V Italiji so pred kratkim začeli prodajati njeno zadnjo ploščo »Shali Be Releasedu. Miriam Makeba bo ostala v Italiji samo nekaj dni, nato bo nadaljevala svojo tur-nejo po Evropi. Po zadnjih poročilih je vihar divjal nad šestimi večjimi kraji v severni Minesoti. Od teh so bili trije skoraj popolnoma razdejani. Poročila iz enega od teh mest govorijo o opustošenju, ki je podobno bojnemu polju po veliki bitki. Med mnogimi kraji so popolnoma prekinjene telefonske zveze. Viharji so se razdivjali tudi v državi Puebla v Mehiki, in sicer na srednjevzhodnem področju države. Tu že nekaj dni neprenehoma dežuje. Pogrešajo več desetin oseb. Poročajo nadalje, da je bilo popolnoma uničenih več kot 200 hiš. Število ljudi pa. ki so jih nevihte prizadele, znaša gotovo 20 tisoč enot. V nekaterih pokrajinah je voda na poljih globoka 2 metra. Oblasti in prebivalstvo skušajo pomagati prizadetim, toda trenutni je vsaka pomoč nemogoča, ker še vedno dežuje. «Kosmata bitja* v džungli pri Pahangu KUALA LUMPUR, 7. - Tajin-stvena in do sedaj še ne identificirana »kosmata bitja*, ki bi bila lahko živali ali pa ljudje, so se v tem letu prikazala v džunglah države Pahang v Malaiziji. Da bi razvozlali to uganko, je te dni odšla na področje, kjer so opazili o-menjena bitja, posebna odprava. Odpravo vodi najstarejši sin sultana iz Pahanga, Tunku Mankota. Ta je izjavil novinarjem, da hoče videti kosmata bitja z lastnimi očmi. Po pripovedovanju redkih oseb, ki so videle ta nenavadna bitja, gre za osebe ali živali, ki so visoke približno 1,20 metra. Nekateri domnevajo, da so to morda člani plemena Orang Batek. Ljudje tega plemena so zaostali ter živijo v džunglah pri Pahangu. Ne izključujejo pa tudi možnosti, da gre za živali neke do sedaj še nepoznano vrst«. Dolgolasci so se spet pojavili na rimakem trgu »Piazza tli Spagna*, toda to pot le kot statiaU. Na desni: filmska igralka Isabella Key MuiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiimNiiiHiiiiiiiiiimiiiiimiiitiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiuiii SPOROČILO GLASNIKA MUENCHENSKE ŠKOFIJE Škof Defregger bo spregovoril po zaključku sodnijske preiskave Papež Pavel VI. preučuje akte, ki zadevajo bivšega kapetana nemške vojske - Izjava Defreggerjeve zagovornice MIIUIIIIlllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlllllllllllllllUltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllll «Mariner 7» je odkril na Marsu metan in amoniak iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiitiniiiiiiitMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimimiiiiniH HUDE POSLEDICE STRAŠNIH NEVIHT Orkani pustošijo pokrajine v Mehiki in ZDA V severni Minesoti je vihar uničil tri mesta - V državi Puebla v Mehiki še vedno neprestano dožuje BELO .nCRNA rfrikr * stv\nH j KONGO v Sola za pranje možganov 23. Svetovno javno mnenje se je naveličalo Konga. Ko je leta 1960 dežela postala neodvisna, je veliko obetala, a le nekaj dni .Od tedaj ni dal Kongo javnemu mnenju več nobenega zadoščenja. Državljanska vojna le sledila državljanski vojni; usmrtitev usmrtitvam; državni udari, odstavitve voditeljev in tuja vmešavanja so tako zmešala štrene, da bi se moral človek izrecno zanimati za tiste dogodke, da bi iz njih kaj razbral. Od takrat vzbuja ime Kongo čudne vtise; drobci novic, slike, prizori iz dokumentarnih filmov sestavljajo v nas čudne slike; najbolj običajna od teh je bila, da črnci radi koljejo belce in se jedo med seboj. Nezanimanju za tiste dogodke je sledila podzavestna miržnja do črncev. To se imenuje pranje možganov. Ljudje sprejemajo novice kot lačni kruh. Verjamejo, da je cilj vsega dogajanja neki ideal. Le malo jih sledi dogodkom, kot lovec sledi in ne kot voz konju, še manj Pa je takšnih, katerim so novice spodbuda k sodelovanju, k spoznavanju, in pred pranjem možganov smo varni samo s te’ ';m odnosom. Če hi bila večina bralcev dnevnikov na tej ravni, mogoče bi bil Kongo danes drugačen, ali vsaj zahod bi se ne osramotil spet s Pilatovim u-mivanjem rok. Dogodki v Kongu so dokazali, da je naše javno mnenje vsaj tako naivno, kot je bilo pred sto leti, ko je odobravalo in hvalilo pogum belcev, ki so tvegali življenje, da so «reševali» črnce iz suženjstva. Eden izmed teh vitezov črnih vdov in sirot je bil Hen-ry Stanley, ki je postal slaven s potovanjem, ko je iskal Livingstona. Njegovo ime je prišlo na uho samemu belgijskemu kralju Leopoldu II., kateremu je bila Belgija premajhna za vse njegove načrte. Novice o afriških bogastvih so razburkale Leopoldovo do-miljdjo; najel je Stanleya in ga poslal spet v Kongo poizvedovat o možnosti izkoriščar aja in zasedbe tistega ozemlja. Tega ni napisal noben časopis, uradno je postal Stanley član »Mednarodne zveze za Kongo«, ki naj bi skrbela za blaginjo črncev. To zvezo je ustanovil Leopold in leta 1887 mu je uspelo, da mu je 13 evropskih držav na berlinski konferenci priznalo oblast nad ozemljem, katerega je medtem njegova »Zveza« prebrskala. Seveda so evropske države postavile celo vrsto pogojev, ki naj bi jamčile pravično izvrševanje pooblastila. Kongo naj bi postal «neod-visna dežela«. Leopold je moral ponovno slovesno obljubiti, da bo zatrl trgovino s sužnji in prodajanje alkoholnih pijač, da bo ozemlje nevtralno in da bodo lahko na njem vse evropske sile svobodno trgovale. Belgijci so vladali paterna-listično, to je kot skrben oče pazi na nepreskrbljene otroke. Prepričani so bili, da ne bo prišlo do političnih zahtev, če bo zadoščeno črnskim osnovnim življenjskim potrebam. Upali so da Je to res. Njihovo upanje je trajalo malo. Naenkrat jim je postalo jasno, da je to nemogoče. Anglija je priznala neodvisnost Gani in kmalu bi sledile na isti poti druge afriške posesti. Tega Kongožanom niso mogli prikrivati, in kmalu bi ti začeli zahtevati isto. Belgijci so morali čim prej menjati taktiko in se prilagoditi novim časom; predvsem so morali dobro držati vajeti v svojih rokah. Najboljša rešitev se jim Je zdela takojšnje priznanje neodvisnosti. Domačini so bili že dovolj jezni in razburjeni, da so jo zahtevali takoj, in še premalo trezni, da bi se zavedali, da niso ne pripravljeni ne sposobni uresničiti svojih sanj in da bodo ravno tako izpostavljeni prejšnjim gospodarjem kot prej, le da jih po osvoboditvi ne bo več združeval skupni sovražnik, ki bo stopil za kulise in od tam še laže spletkaril. Tako se je zgodilo. Po letu 1955 se je začelo nekaj spreminjati v ustroju države. Marca 1957 Je bilo v nekaterih mestih dovoljeno, da si smejo prebivalci izvoliti občinske svete. Takrat se je pri črncih pokazal vpliv plemenskega pripadništva, ki se je do danes v vsej Afriki pokazal kot najnevarnejša o-troška bolezen mladih držav. Ta prvi korak je opogumil črnce, ki so začeli zahtevati splošno volilno pravico, zlasti glasen je bil Kasavubu in njegova stranka ABAKO. Naslednje leto, 1958, je prišlo do treh važnejših dogodkov. Prvi je bil mednarodna razstava v Bruslju, kjer Je bilo kar 7 kongoških paviljo- nov, v katerih je bilo slenih nekaj sto Kongozan°' Tam so imeli Kongožani raznih pokrajin prvič P*1, ko, da se zberejo, izmenj J mnenje in opazujejo BelsU ter druge belce. Odkrili ' da so belci enakovredni c oem. Drugi dogodek je bil Gaullov obisk v Brazzavi • mestu, ki leži nasproti ne» njemu Leopoldvillu, na ° gem bregu reke Kongo. * je de Gaulle rekel: «Kdor »j li neodvisnost, jo lahko 0 ' kadar hoče.« Te obljube našle naivneže tudi na gijskem bregu, in de La je precej zmešal štrene , gijskim načrtom, kot se spodobi. Tretji dogodek je bila afriška konferenca ^v ganski prestolnici, 1958. Belgijci za čuda delali težav kongoškim % gatom, ki so se je udei * Šli so Lumumba in dva ga. Tam je Lumumba r znal Nkrumaha, Sekou reja, Boignija in druee v» ne afriške voditelje. reja, Boignija in druge ^ vor na konferenci je Luni, ( ba končal z vzkliki: <‘B°. kolonizacijo in in mom! Dol z rasizmor balizmom! Naj živi ko»*»- sj. imperij .............. narod, naj živi neodvisna frikabi ^ Naslednje leto, 1959, lo še bolj nemirno, v stih je začelo vreti. Bre^j. selni črnci so postajah « padalni in predrzni, 18 se so kamenje v belce, ki vozili mimo v avtom®" .jj in v takem napetem °“ri..n3-so belgijske oblasti Pr’# vedale shod KasavuD J stranke ABAKO. ^ To je bila iskra, ki Je v jt la prvi večji nered. Zace* ^ je plenjenje, požiganje, fi vanje; sovraštvo do D ji ki se je nabiralo že 1®L)i končno našlo svoj Trajalo je tri dni. 50 cr‘ je-je bilo ubitih in 300 nih. Uradno ni bil upl ben belec. • ji Teden dni po nere<^f05H* kralj naslovil na k0,ahjc£’' ljudstvo posebno Pj^v«1 ki je zvenela kot # na ■ nerede. Poslanica J® fi dolga, gostobesedna in segala le eno zanimivo j< do: ((Neodvisnost«. Bi očitno, da je bila P°® jjf) napisana, samo da je v w)[< lahko pala ta beseda -> po naključju, ne da bi obljubljalo. , Marca 1959 so bile za senat. S tem v zve®^ ramo podati kratek PJjle ( strank, ki so se P°ffi^j časa. Združevale so se sabo, spet cepile in - P združevale v večje struj gfi' ko da je bilo politično rišče zelo nestalno. Zgodilo se Je celo, je naenkrat združilo W dvajset strank pred v 0 ‘ mi, in takoj po njib .$> spet razcepile v P°* JV1 skupin. To je bila P°L\/ neizkušenosti in verdar je veljalo v vr »■«’ za manjše stranke, »e tj nejša gibanja so °s j* ^ sledna nekaj let. Teb > štiri. K| jj Pi /a je bila ABAK®' $ ' je v'J,i Kasavubu 1° ?(• naslanjala na pleme J; [K go, ki ži ob ustju t&pr go, p, morju. Ta strjj8ti j kmalu začela zagovarJ paratizem, to je pr8^fl P;. kega plemena, da glasi svoje ozemlje visno, ločeno od paratizem Je ravno grožnja strank na P‘Lsr osnovi in lahko do° #, zdrobi državo. Lahko J sten le za nekdanje S® r je. Belgijci so z uJ1P Lutnumbovo oblast. Druga stranka Je k* 1$ N ACAT, zveza *8 A(f. združenj, ki Je tudi jp v, na pokrajinski osnov* kot federacija, v Ima vsaka vsaka P® j skoro popolno svobod^ p*. pirala iz razumlji'^150 . gov. Bila je bog8tej5jA vseh ostalih pokrajm ^ . in ni hotela deliti sv°J pd*' gastva med revnejše ' Predstavniki CONA bili brezpogojno n*ej V sodelovanju z belci, R p0-; njihovega tehnične?8., fi dcvanja bi ležale ruo koriščene. Podpirali s“v 'j plemenskih poglavarji ij« takšna ureditev P°ae\jo^/ koristila Industriji- ,, |> je bil Combe in bila Lj " tajnost, da je v s10 ,1 gijeev. sl,f (Nadaljevani* SEDAJ, KO SO SE VODE NEKOLIKO POLEGLE Nixonov obisk Bukarešti s širšega zornega kota Cea usescu je pokazal, kako se more spoštovati suverenost ipi vec kot mesec dni pred ob-v m ameriškega predsednika Nina Romuniji na vabilo predsed-a Ceausescuja in tudi sedaj, je obisk že več dni mimo in v Bukarešti vrši kongres romske komunistične partije so se ?? ,se 03 vseh koncih sveta ob-kkomentarji o tem obisku, kat* Je bil izjemen, vse- v or izven običajne rutine. Pr-Wj. ^ namreč predsednik ZDA 6 na obisk v vzhodnoevropsko druuV0' v.^omun,ijo. torej v neko d-J? državo sovjetskega bloka V v l ^ obiskal Sovjetsko zvezo. komentarjih je doslej adovalo eno vprašanje: ali ni izzivanje Moskve? Romunija, po obdobju popolne usklajeno-*°skvo, že več let poudarja ^ & nacionalno avtonomnost. Pou-„oipa bab svoje prijateljstvo, po- sojeno stično Zairacb sosedstva in sociali-solidarnosti, nasproti Sovjet-bkrati pa poudarja tudi orne' n€0b,visnos't ob polni in ne-suverenosti. j^Glede na to je bilo v mnogih vTrarjih o Nixonovem obisku arešti rečeno, da je Ceause-ba 'rov i*6”1 da povabit Ndxona celo • P°kazal svojo odločnost, w pripravljenost na tveganje. “i bilo bolj pravilno reči. in rv.i. Poobaril svojo dosiednost ^P°aazal svojo politično in di-b^datsko modrost- Dejansko ni "e ni ?mUnske siran;i' s formal-sfevi s'torjeo° nasproti Mo-^ ®lrav nič nekorektnega. Če v Sovjetska zveza vabiti Mi - *ca*ere6a koli šefa katere ti to tzave’ ko ie Sovjetski zve-?ato P?tret5no ab koristno, in bo sPel neke®.a ^ne prav gotovo pri-s®dnj'la v Moskvo tudi prediv, t j. Nixan, isto pravico . ^ornl)nija. Nikjer ni nam-na ZaPlsano, da neka socialistični3 sme takšnega gosta tia oh: i tedai' če je ta bil prej dežel' c v na?večji socialistični na ^ *em da je povabil Nixo-tgj. obisk ne da bi upošteval morebitno pa čeprav nepi-trdii jrav'^°' i® Ceausescu le pojo ' | a Romunija uveljavlja svo-n°. 'n neomejeno suverenost, r^t.3 ^ vabilo Nixona v Buka-iirj. Pomenilo tudi preizkušanje p o-!11 pometa nesipatične teorije te, d suverenosti. Izkazalo se koli' a * ta teorija nevzdržna, na r tisti, katerim je namenje-Pripravljeni jo pasivno radi t *n tteausescu je prav za-den ,a dosegel zavidanja vre-^ bsped. jasno je, da Nixonov ty v bPkarešti ni razveselil lju-tije n. r®mlju. Toda to negodova-^ihče' Urati romunski pomisleki. Ea nav*" bil' iskreni, brez tuje- Kar . tiče t e Predsednika Nixona itiena 3 *Jrav 8°tovo ni imel na-Iti j s svojim obiskom Bukare-četka Moskvo. Od vsega za- Zuhinn . M tem, da bi spora-kih vrsto velikih in tež- ifimiiittiimtiMitiiiimiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiimiiiiiiiinim DROBEC IZ SPOMINOV ZNANEGA HRVATSKEGA KIPARJA MEŠTROVIČA Bivšijugoslovanski kralj A leksander nasje namer aval seliti v Jugoslavijo? Zavedal se je, da se vprašanje enakopravnosti ne da rešiti «na vrhu» - Primorskemu ljudstvu bi se naj dovolila izselitev? - Jamstva za tiste, ki bi ostali? Te dni je izšla pri založnem zavodu Matice hrvatske knjiga, ki bo prav gotovo zbudila zanimanje, kajti napisal jo je veliki hrvatski kipar Ivan Meštrcmič. Vrh tega nosi knjiga naslov nSpomini na politične ljudi m dogodke». čeprav je bil Meštrovič velik umetnik in so ga nekateri imenovali celo za Michelangela 20. stoletja, je bil v svojih političnih pogledih precej naiven in pristranski. Nekateri menijo tudi, da je bil nekoliko zaletav. Pustimo presojo drugim. Za danes smo iz njegovih spominov povzeli nekoliko daljše poglavje, ki se tiče primorskih Slovencev in Istranov. V tekstu se sicer omenja le Istra, v Beogradu pa so nekoč z imenom Istra označevali vse naše kraje, ki so po prvi svetovni vojni padli pod Italijo. V tem poglavju je govor o tem, kako je Aleksander Karadjordjevič nameraval nekoč, preden ga je umorila ustaška krogla prav med obiskom v Franciji, nas primorske Slovence in istrske Hrvate enostavno zabarantati z Mussolinijem, da bi s tem kupil mir z Italijo. Meštrovič o tem piše takole: Po nekaj dneh se je kralj ne- Mo *?vnib vprašanj, ki se ti-ži te velesil. V ta namen te-šl° cjo°n tudi za tem, da bi pri-ka na imenovanega sestan- višjih Vr*1u' torej do sestanka naj-Predstavnikov Moskve in "tona. Prav gotovo tudi so- ....... pričakovano vrnil v Zagreb. Okoli šeste ure popoldne je poslal k rnepi generala Vukoviča, da naj takoj pridem. Tokrat se je kralj zdel mtrdn, vendar nekolko zamišljen in mra- ČeOI- mqlan .,.j tfn 1 cVmil sem se, torej, z Bleda in nocoj potujem v Beograd. Tega niti ljudje okoli mene še ne vedo. Poklical sem vas, da se pogovoriva odkrito kot po navadi, vendar mirno, pa čeprav odhajam. Najprej bova sama, nato bomo večerjali, nato bora spet nadaljevala. Ne bo nikogar, razen naju dveh in kraljice. Je nekaj, kar se tiče tudi nje, vendar bomo o tem govorili na koncu. Moja vloga je zelo težka in počutim se nekoliko utrujenega, vendar moram zadevo pripeljati do konca*. «Upal sem, da ste se v teh nekaj dneh na Bledu odpočili. «Kaj še! Kadar sem sam, je še hujše. Neprestano mi blodijo po glavi te naše težave in ne morem spati. Ko sem sam, pravim, toda vprašujem se, kdaj nisem sam? Verujte mi, da se vedno boj počutim samega. Vedno manj verujem svoji okolici. Vsak vleče na svojo stran in se mi laska. Neke stvari mi prikazujejo boljše kot so, druge pa še slabše. To počno prav tako tisti iz Srbije, kakor tudi ti od tukaj...* Ko je kralj zatem malo prere- šetal svoje ministre, mi je rekel, da nihče nikogar ne predstavlja in da jih jemlje le kot orodje, ki ga tfee po lastni volji menjati, podobno kot lahko počnem s svojim orodjem, kadar klešem kako figuro... ll||||||,|||,|||||„||||||||||||||nrv|||mt||1M||„„||l||||,l||||UtlHIIIIIIIIIIIHIIIIIiniimHIIIIIII»Mlf1llllllllimillllllllllMIIIIIUllllllHIIIU<.iiiiiiiiiiiiiim o PRENASELJENOSTI NA KITAJSKEM > je bilo v raznih ko- j, ■»rjoh rv,„q ------------------ 2 Nixonovlm obiskom * ZahcJ Se bolj napeti odnosov V Aaiidrf' ker ima 28 hrbtom. Pti tfcn, ™yolJ težav. Mišljena je f°v° tu ^ Kitajska, ki prav go-»04^ Preveč prijateljsko razpo-v t>ravnaaproti Sovjetski zveri, kfogjjj v istih krogih, torej v Ntuka * vldijo v Kitajski so-i * od^^Vietske zveze, so našit * t>6kte°VOr vprašanje, zakaj sPrijti iako «nerazpoložen» na-!Jk). a^kvi. V teh krogih pr*. '(K) (_ inia Kitajska s svojimi Vefc milijoni prebivalcev kosi.I>ravico R0 zasedbe «ka-W, k' bi imeli nekakšno da ^ do sovjetskih področij, 7*ha doma na tesnem, ker ■ Utn n, n'maK> več, zemlje, ki . Nako i<>kla dati dovolj kruha? ^ Kltajsk* gost°to prebivalstva 0^* števil htesL 2emlie. Je Kitajska 11» Om1® Pred”*, sveLu' k»r pomeni, ?*»la hon ^ 41 dr^av, kjer Je Se^obljudena kot Je Kl- ?J®dtije latern, nam povedo tw° PrebT^e: kar zadeva ^ toV,‘%Q blvalstva v odnosu na v teh j”"8 1)0 kdo tekel, de arMi brni elab bolj bogati tudi J razvite industrije. Kar zadeva poslednje, to se pr* vi razvitost industrije, o tem ne bomo tu govorili, kajti vsaka dežela si mora industrijo razviti sama to nihče ji v tem ne bo pomagal. Kar pa se tiče boljših ob delovalnih površin, bomo povedali le to, da je na Kitajskem obdelanih le 12 odst., površine, kar pomeni, da niso izkoriščene vse možnosti. Nasprotno. Po podatkih same pekinške vlade so pred desetimi leti registrirali okoli 100 milijonov hektarov neobdelanih površin, bolje povedano površin, ki so jih nekoč baje že obdelovali tn so jih nato opustili. In koliko Je 100 milijonov ha? Približno toliko, kolikor znaša vsa obdelana površina na Kitajskem Sicer pa je Cuenlaj nekoč rekel takole: «Kltajska ima velikanske površine. Več kot polovica Kitajske Je slabo naseljena.« Pa še nekaj, kar je v nasprotju s trditvami, da je Kitajska preveč na gosto naseljena in da so Kitajci, ker so tako na tesnem z zemljo, upravičeni do ekspanzije. Znano Je, da Je pridelek na Kitajskem zelo nizek, približno štirikrat nižji kot na Japonskem ali trikrat nižji kot v Evropi To pomeni, da zemlja ni dobro obdelana. Dosledno iz tega lahko Izvajamo, da bt bilo treba kitajska razpoložljiva polja bolje obdelati in že bi ne bilo več ((nevarne« gostote prebivalstva. Sicer velja glede tega še ena pripomba: Kitajci sami pravijo, da niso lačni. Zgodovina iz pol-pretekle dobe p» nam pravi, da so na Kitajskem iz leta v leto ljudje umirali od lakote. Iz tega se da sklepati — to o tem nihče ne dvomi — da so se razmere izboljšale, da pa bi se mogle še veliko bolj popraviti, če bi bolje obdelovali sedaj obdelane površine, da ne govorimo o tem, koliko bolje bi še bilo, če bi začeli obdelovati tudi vsa tista področja, ki bi se dala Izkoriščati, ki pa ležijo zanemarjena, neobdelana Seveda pa so zato potrebni tudi povsem drugačni poldttftni koncepti. Za Kitajca je znano, da je zelo skromen in marljiv. Kaže, da je včasih ta marljivost že napaka, kd jo Izkoriščajo tisti, ki so na vrhu. Nekdo, ki se na kitajske razmere dobro spozna, Je pred nedavnim navedel naslednje podatke: na Kitajskem je obdelanih okoli 110 milijonov hektarov površine. Na vso to ogromno površino pride komaj 120000 traktorjev, tako da obdelajo z mehanskimi sredstvi le majhen ded obdelovalne površine. Toda tudi drugih površin ne obdelajo toliko z živino, ki bi vlekla pluge, pač pa obdelajo pretežni del obdelovalne površine s plugi, ki Jih vleče — človek. Da, kot v srednjem veku... Toda isti poznavalec kitajskih razmer pravi, da na Kitajskem raje kot traktorje izdelujejo strojnice, kar da Je povsem v duhu Maocetungovih političnih konceptov. O teh ne bi hoteli soditi, navedli smo le nekaj konkretnih podatkov. Razgovor je trajal polne štiri ure in kralj se je vsaj štirikrat povrnil na dr. Mačka... Nato me je vprašal, kdaj sem zadnjič videl dr. Mačka. «že dolgo ga nisem — sem odgovoril. — In kako bi ga tudi videli, ko je vendar v zaporu? Pred kratkim, ko mu je umrl oče (22. 12. 1933), sem hotel stopiti k njemu na dom, da bi mu izrazil sožalje in da bi se morda porazgovoril z njim, vendar sem vse premislil. Cek> Trumbd-ču ru policija dovolila, da bi stopil v hišo.* «Eh, dajte no, kaj bi vas policija ustavljala*. «Ne vem, če bi me policija, toda jaz bi tvegal tudi to, če bi ne bil pomislil na to, da- ste mak) pred tem bila pri meni na domu vi, in zato nisem hotel, da ba se napačno tolmačilo, če bi HI kaj rekel*. «Razumem. Toda kaj bi mu bili vi rekli?* «Rekel bi mu bdi, da naj svoj program skrči na eno točko. «Kako: qno točko?* — je smeje se vprašal kralj. «Da, glejte, na tisto, kar sem bil malo prej rekel: enakost v vsem! Ena proti eni, kar po človeških in božjih zakonih pripada enim, pripada tudi drugim. In bi mu tudi rekel, da sem iz razgovorov z vami prišel do prepričanja, da bi mu vi na to odgovorili takole: »Izvolite, g. Maček, v tem dlju sem za vami z vso svojo avtoriteto...».» «Razumem vas* — je odgovoril kralj in preusmeril pogovor drugam. Načel je vprašanje ali imajo prav tisti, ki trdijo, da je v Zagrebu varen, ali tisti, ki trdi narobe. »Razumeli boste, da ste mi postavili zelo delikatno vprašanje. Toda odgovoril vam bom iskreno. Kar se tiče Zagrebčanov, ste v Zagrebu najbolj varen. Prvič zato, ker je to mimo mesto, drugič, ker v vas gledajo, pa čeprav ste kralj, gosta, ki jim poklanja zaupanje. Poleg tega pa vas naši narodni sovražniki budno spremljajo, ker vidijo v vas utelešenje Jugoslavije, ki bi jo hoteli smrtno zadeti.* »Hvala vam. Nihče mi m tako govoril. In verujem da je tako. Med nama rečeno, imam občutek, da bom umorjen. Kdaj, kako in od koga, tega ne vem. Po vsej verjetnosti bodo vmes italijanski prsti. Pa naj bo, pripravljen sem tudi na to.» Nato je prikazal, kako poleg občutij ima za to tudi dokaze, kot na primer tistega z Orebom, da se nekje to snuje, in ga je to, kot tudi njegova bližnja potovanja v Sofijo in Pariz, pri- pravilo do tega, da si to možnost predoči in da si je sedaj zato na Bledu skiciral oporoko, o kateri je hotel govoriti tudi pred kraljico. Nato je potegnil iz žepa kos_ plavega papirja, popisan s svinčnikom. Ni mi ga prebral niti mi ga ni dal, da bi ga bral. »To je samo skica, ki jo moram na čisto prepisati — je rekel. — Gre še za to, da označim osebe za regentstvo. Ena oseba mora biti iz družine in to more biti le Pavle in še dve, en Srb in en Hrvat. Ali bi vi pristali, recimo, kot Hrvat?* »Hvala vam za zaupanje, veličanstvo, toda jaz za to nimam niti osebnih niti političnih kvalifikacij. Na tej strani pa bi me vzeli, kot ste tudi sami rekli, za Hrvata kar tako. To mora biti kaka Izrazita hrvatska politična osebnost.« «In spet ista pesem z vami. Vi hi prav gotovo predložili Trumbiča ali celo Mačka?« »Prav tako. In to raje Mačka kot Trumbiča.« «Po tej logiki Mačka in Korošca.« ((Popolnoma tako, ako ni nujno, da je ob knezu še en Srb. Vi hočete, v primeru svoje smrti, ki naj nas je Bog reši, zagotoviti tudi dinastijo in meni se zdi, da bi za to bil ta način najbolj gotov.« «Toda v regentstvu nočem politikov.« «Vi ste prepovedali stranke in na neki način tudi plemena, toda dejansko vse to obstaja še naprej.« «Dobro, če že hočete, potem bom od Hrvatov moral postaviti kakega zaupnega uradnika.« »Premislite, veličanstvo.« Tako se je končal ta del razgovora, nato pa je kralj prešel na vprašanja svojega potovanja v Francijo, na katero ga neprestano silijo In ki da ga mora napraviti takoj po svojem potovanju v Sofijo. Poudaril je, da ve, da Francozi težijo za tem, da bi ga spravili z Mussolinijem in to po možnosti na naš račun. »Toda to jim ne bo uspelo, pa četudi me dočakajo lepo kot tri maroške sultane. Ne dam, dokler sem »v, niti pedi naše zemlje, ne dam niti tistega kopnega, kot vi Dalmatinci pravite, na katerem galebi počivajo.« Nato je potegnil iz žepa košček papirja in bral kot nekakšen svoj program ta svoje stališče: «Z Italijo sem pripravljen in sl želim vzpostaviti dobre pa tudi prijateljske odnose pod sledečimi pogoji: prvič, če Mussolini v italijanskem parlamentu Izja- NiniiiiiiiMiiiiiniiiiiitifiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiuiiuiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMuiiiiiiiiH HOROSKOP OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) U-skladite svoja dejanja ta misli. Ne pozabite na neko svojo moralno dolžnost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekdo kuje zaroto proti vam, pazite in bodite pripravljeni. Ne zavrnite nekega vabila, čeprav vam ni prijetno. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Uspel načrt reorganizacije. Čustveno razgiban dan. Izredno boste razpoloženi. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) O-gibajte se senzacionalnosti v delu. Uberite drugačne strune v odnosu do nekega prijatelja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V poslovnem življenju ni mesta za občutljivost. Navdušujoč uspeh najmlajših. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nenadoma se boste odločili za važen podvig. Nič novega na čustvenem področju. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10. ) Sestanek z uglednim poslovnim človekom. Razgibano duhovno življenje. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11. ) Ne bojte se desetih odstotkov tveganja, ko je devetdeset odstotkov gotovosti. Upepelitev neke ljubezni. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12. ) Nastopile bodo dokajšnje finančne nevšečnosti. Zaupanje ta zvestoba od strani drage osebe. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neurejena administracija vam onemogoča uspešnejše delo. Prijateljski razgovor z ljubezenskim tekmecem. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne glejte, kako delajo drugi, delajte po svojem preudarim. Oster sosedovskl spor. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Izredno zadoščenje v zvezi z nekim priznanjem. Vaša ljubosumnost ni na mestu. vi, da je Dalmacija jugoslovanska in da Italija nima nakakih zahtev do te pokrajine. Drugič, da bo v tisku to tudi sicer prepovedana sleherna agitacija v tem smislu. V imenu Jugoslavije pa bom jaz izjavil naslednje: prvič, da Jugoslavija nima nikakih zahtev do Istre; drugič, da se ne bo niti v našem tisku, kot niti sicer vodila nikaka agitacija glede Istre. Kot dodatek k temu pa bom zahteval: prvič, da se Hrvatom ta Slovencem, ki bodo to želeli, dovoli preselitev v Jugoslavijo, s čimer bi avtomatično postali Jugoslovani ta bi prenehali hiti italijanski državljani, ta drugič, da se bo za preostale Jugoslovane izvedla reciprociteta v Istri in pri nas, tako da bd Jugoslovani v Italiji in Italijani pri nas imeli pravico do svoje tole.« Ko se je končal ta del razgovora, bilo pa je že deset, se je kralj ljubeznivo oprostil in me odslovil. Ko pa sem se napotil skozi vrt, je stopil po stopnicah ta me poklical nazaj. Ponovno sva se povzpela v drugo nadstropje ta on mi je stoje rekel: ((Napravil sem svoj načrt, toda vi mi morate dati častno besedo, da ne boste tega nikomur povedali. Sedaj bom od!el v Bolgarijo, nato pa v Francijo. Dr. Maček mora biti osvobojen, preden se vrnem in stopim z nogo na našo zemljo. Prosim vas, da poskrbite za prvi sestanek med menoj ta dr. Mačkom ta da bo ta sestanek na vašem domu. Z njim bom jaz rešil hrvatsko-srb-sko vprašanje. Ko se bom vračal lz Francije, bom prišel v Zagreb preko Splita...« To je bilo zadnjič, ko sem videl kralja Aleksandra. I tjj Letno poročilo slovenske gimnazije v Celovcu Ravnateljstvo slovenske gimnazije v Celovcu je ob zaključku letošnjega šolskega leta izdalo XII. letno poročilo, iz katerega povzemamo sledeče podatke: Gimnazijo je letos obiskovalo 425 učencev: 342 fantov in 183 deklet. Vsi razredi gimnazije so imeii paralelke. O dogodkih na šoli in deloma izven šole poroča »šolska kronika*. Zabeleženi so izleti razredov, ki nam povedo, da dijaki najraje odhajajo v bližnje kraje. Zanimivo je, da je večina dijakov letošnji poldnevni izlet izrabila za obisk Bergove galerije v Pliberku. Veliko je slej ko prej število odličnjakov na tem zavodu. Naslovi slovenskih in nemških šolskih nalog vsaj delno ponazarjajo, s čim se dijaki v teh dveh predmetih ukvarjajo. Poleg stereotipnih naslovov nalog se najdejo tudi zanimivi. Vendar pa naslov sam še nič ne pove o nalogi sami, važno je, kaj zna dijak iz povedati. Zanimiva je iz raznih vidikov tudi socialna struktura dijakov slovenske gimnazije. Število delavskih otrok ne zaostaja za številom otrok, ki prihajajo iz kmečkega doma; starši 126 dijakov so delavci, s kmetijstvom pa se ukvarjajo starši 147 dijakov. Starši 40 dijakov imajo obrt, 75 pa jih je zaposlenih na uradih ali so nastavljene i, 21 jih je že upokojenih in pri 16 je naveden svobodni poklic. Moč slovenske gimnazije sloni na dijaških domovih. 282 dijakov namreč stanuje v domovih, dnevno se jih vozi v šolo 125, 18 dijakov pa stanuje v mestu. Posebno pozornost posveča Letno poročilo sedmi maturi na gimnaziji. Prvič v zgodovini slov. gimnazije so bili vsi dijaki enega izmed osmih razredov pri-puščeni k maturi in to tudi izdelali V minulem šolskem letu je dobilo 43 fantov in deklet enkratno študijsko podporo od prosvetnega ministrstva v znesku od 1000 do 3000 šilingov. Od deželne vlade pa je dobilo 64 fantov in deklet enkratno študijsko pomoč v znesku od 500 do 2400 šilingov. Za smučarski tečaj obeh tretjih in obeh šestih razredov je de želni šolski svet za Koroško prispeval 4000 šilingov. Prispevki Združenja staršev v šolskem leta 1968—69 pa so skupno znašali 22.927,16 šil. Združenje staršev na slovenski gimnaziji je ponovno interveniralo pri ministrstvu za gradbe in tehniko zaradi zgraditve lastnega poslopja slovenske gimnazije. Združenju staršev so se pridružili še profesorji in predvsem Avstrijska liga za človekove pravice, ki je že večkrat podprla u-pravičene zahteve koroških Slovencev. Povprašali so na pristojnih mestih zaradi graditve lastnega poslopja, ki je bilo že večkrat obljubljeno. Tudi tokrat so se glasili odgovori, da ni potrebnega denarja in da morajo prej zgraditi v Celovcu pedagoško a-kademijo. O letošnji akademiji gimnazije poroča dr. Janko Zerzer. Poleg programa so objavljeni še odmevi nemškega tiska na prireditev gimnazije. R. Vouk je zabeležil nekaj zanimivosti iz mednarodne didaktične razstave v Novi Gorici. Vrsta drugih zanimivih člankov dopolnjuje XII. letno poročilo državne gimnazije za Slovence. mmmm TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11,35 Slov. narodne; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17 00 Ansambel Bondiani; 17.20 Program za miaddno; 17.35 Znan stvena oddaja; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pesniški nazori; 19.20 Priljubljene melodije; 19.45 Beri, beri, rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo ta delo; 20.45 Operna glasba; 21.45 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Luzzato: «Juriithvi, 3. dej.; 14.30 Mladina ta univerza. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 20.15 Poročala; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prijetna glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.15 Pisana glasba; 10.45 Četrt ure pesmi; 11.00 Plošča sledi plošči; 11.30 Znane popevke; 11.45 Na obisku s pevci; 12.00, 12.45 Glasba po željah; 14.00 Domača kronika; 14.10 Prisluhnimo jim; 14.35 Fu-morama; 15.00 Dva mladinska zbora; 15.20 Kvintet; 16.35 Pisana paleta; 17.40 Popevke; 18.00 Popoldanski koncert; 19.00 In 20.30 Prenos RL; 20.00 Orkester; 23.10 Pisana glasba; 23.35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.0« Zvočni trak; 10.05 ta 11.00 Ura glasbe; 11.30 Mezzosopranistka; R. GaraatoU In tenorist U. Be- Katoliška cerkev ima težave tudi v ZDA V zadnjih letih se vedno več govori o raznih trenjih ta težavah v krogih katoliške cerkve. Prav gotovo ni to nobena novost, kajti v vsakem velikem organizmu prihaja do različnih mnenj, ki se tako ali drugače odražajo v vsakdanjem življenju. Vrh tega je tudi res, da se razne ideje v novejšem času hitreje uveljavljajo kot nekoč in to povzroča te lave. Z druge strani je res, da je tudi nekoč bilo v cerkvenih krogih vp-liko notranjih trenj, le da se o njih ni govorilo v javnosti ali se je govorilo o tem le malo V novejšem času so vrh tega komunikacijska sredstva tako popolna, da se zve vse in o vsem. V zvezi z že omenjenimi težavami Cerkve, bomo navedli iz washingtonskega lista «Newsweek» krajše poročilo, ki pravi o težavah, o vrenju med katoliškimi duhovniki List piše takole: ((Kamorkoli se obrnejo, se škof. je rimskokatoliške cerkve srečujejo s statističnimi podatki, ki kažejo, da vedno več ameriških duhovnikov obrača hrbet uradni cer-kvi Tako je, po p od a tir h ene izmed organizacij, ki nudi pomoč bivšim duhovnikom, samo v letu 1968 2500 ameriških katoliških duhovnikov prosilo za pomoč pri i-skanju civilne zaposlitve. V prihodnjih desetih letih, kakor predvideva sociolog Andrew Greeley, bi rimskokatoliška cerkev v ZDA mogla z lahkoto zgubiti polovico svojih 59.000 duhovnikov. «Eden glavnih razlogov je, razumljivo, vprašanje zakona. Nedavna anketa, ki so jo Izvedli med 7000 študenti v 95 ameriških bogoslovjih, je pokazala, da nad polovica anketiranih teologov meni, da bi celibat ne smel biti obvezen. «Z druge strani so diskusije o tej temi vedno pogostejše tudi v vrstah aktivnega duhovništva’ Tako je nedavno državno združenje za reformo duhovništva — duhovniška organizacija, ki se potegni« za neobvezni celibat — pozvala svojih 2500 članov duhovnikov, naj v svojih pridigah sprožijo razpravo o poroki duhovnika S tem se hkrati vrši svojevrsten pritisk na ameriške škofe, da bi to vprašanje postavili na dnevni red na bodočih zasedanjih. ((Izstopi iz vrst duhovništva se ne omejujejo več le na navadne duhovnike. V zadnjih mesecih so celo jezuiti zgubili nekaj svojih vidnih predstavnikov kot na primer Paula Haribrechta, bivšega predsednika sveta katoliške univerze Georgetowna v Washingto nu, najavljajo pa se izstopa iz tega reda tudi nekaterih drugih vidnih osebnosti,« — zaključuje newyorški časopis. 20-milijonti prebivalec Romunije V Romuniji so proslavili rojstvo 20-milijontega prebivalca te države. To je Daniel Marius Stan-ciulescu, ki se je rodil v vasi Surdulešti v osrednji Romuniji 20. julija letos. Več kot mesec dni je trajalo, _da so statistiki z gotovostjo ugotovili, kdo je ((demografski junak*. 10-milijonti prebd-vaiec Romunije se je rodil pred 78 leti. Malega Mariusa je skupaj s starši sprejel šef romunske partije in države Nikolae Ceausescu, skupaj s predsednikom Maurerjem ter najvišjdmi partijskimi ta državnimi osebnostmi. PETEK, 8. AVGUSTA 1969 nelli; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Poje Iva Zanicchi; 14.37 in 15.10 Plošča za poletje; 16.00 Tržaške pesmi; 16.30 Neapeljsko poletje; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Monta-le o Montaleju; 21.15 Simi. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.06 Vprašanja in odgovori; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Glasbeni spored; 14.00 Juke box; 14.45 Za prijatelje plošč; 16.00 Rapsodija; 16.35 Glasbene počttndoe; 17.10 Pesmi z neapeljskega festivala; 18.35 Juke box poezije; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Program s Silvano Pampanind; 20.00 A. Lupo in glasba; 21.00 Radijska črtica; 22.30 Adriano Celentano. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 10.40 Gabrielli ta Telemann; 11.10 Orglar A. E-sposito; 11.40 Sodobna ital, glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 14.30 Portret avtorja: Šostakovič; 15.30 R. Schumann: Oratorij, opus 112; 16.25 Vivaldijev koncert: 17.20 Dallapdccola ta Stravinski; 18.15 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.30 Na mejah življenja; 21.00, 22.30 Ameriški pesniki med obema vojnama. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Odrska glasba; 10.20 Debussy ta Britten; 11.45 Violinist Aldo Fer-rarest; 12.30 Operna glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00 20.30 Poročila; 750 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Infotm. oddaja; 9.08 Operna matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35»Morda vam bo všeč«; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Iz češkoslovaške glasbe; 13.30 Kmetijski nasveta; 13.40 Cez polja ta potoke; 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Glasba za razvedrilo; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.40 S Koroškega do Makedonije; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Človek in zdravje; 18.15 Koncert po željah; 19.15 Zvočni razgledi; 19.50 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Ansambel J. Kržeta; 21.00 Akademski zbor ((Branko Krs-manovič«; 21.30 Rad imam glasbo; 22.15 Oddaja o morju; 23.15 Plesna glasba; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Razpoloženjska glasba ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Igre ne poznajo meja (v evro viziji); 23.15 Dnevnik. II KANAL 20.15 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 21.00 Dnevnik; 21.15E. Carsana: «11 valzer del defunto signor Giobatta«; 22.15 Skriti u-motvori; 22.45 Kolesarske dirke JUG. TELEVIZIJA 19.30 Jane Eyre; 20.00 Po SXo-veniji; 20.20 Naš globus; 31.00 TV dnevnik; 21.35 Policaji ln tatovi — ital. film, sledi Poletni quiz — oddaja TV Beograd na koncu Poročila. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29,8, najnižja 23,5, ob 19. uri 97,8 stop., zračni tlak 1016,2 pada, vlaga 55 odst., veter 4 km na uro severo-zahodnik, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,2 stopinje Tržaški dnevnik avgusta Danes, PETEK, 8 MIRAN Sonce vzide ob 5,56 in zatone o 20.25 — Dolžina dneva 14.29 — “ na vzide ob 24. in zatone ob L* Jutri, SOBOTA, 9. avgusta JANEZ VČERAJ DOPOLDNE V CELOVCU Na otvoritvi 18. lesnega sejma prisotna tudi dežela Furlanija-JK Dva paviljona deželne ustanove za razvoj obrti - Propaganda za tržaško pristanišče - V ponedeljek «Don Furlanije-Julijske krajine» V Celovcu imajo navado, da pričenjajo vsakoletni letni sejem tako, da namesto Škarij in vrvice uporabljajo krepkejše predmete: motorno ročno žago in hlod. Ob določeni uri se pred glavnim vhodom na sejmišče pojavi delavec — predpisana je čelada — in motorna žaga kratko zapoje: ko je hlod prežagan, se na sejmišče usuje množica predstavnikov oblasti in povabljencev. Tako se je zgodilo tudi včeraj dopoldne, ko so odprli 18. celovški sejem — avstrijski lesni sejem. Slovesnosti so se udeležili malodane vse politične in gospodarske oblasti iz avstrijske Koroške z ministrom za trgovino Ottom Mitte-rerjem na čelu, člani konzularnih predstavništev na Dunaju, številni gospodarstveniki iz tujine ter operaterji iz Avstrije in iz nekaterih tujih držav. Mašo deželo so na otvoritveni slo-» osti zastopali podpredsednik de-• jga odbora Moro, ki so ga jmljali nekateri funkcionarji z i orništva za industrijo in trgo-\ lo, dalje predsednik deželne usta-1 ;,e za razvoj obrtniških dejavnosti prof. Di Natale, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, glavni tajnik deželnega združenja trgovinskih zbornic in ravnatelj tržaške ustanove dr. Steinbach, tajnik tržaškega odbora za gospodarsko propagando Cogoi in drugi. Videmsko občino je zastopal funkcionar dr. Manfredi, med drugimi italijanskimi gospodarstveniki pa smo opazili tudi podpredsednika vsedržavnega združenja trgovcev z lesom in pluto dr. Trippoda. Sodelovanje naše dežele na letošnjem celovškem sejmu ima poudarek predvsem na prikazu zmogljivosti in izvirnosti tukajšnjih obrtniških dejavnosti. Glavni nosilec letošnje udeležbe Furlanije - Julijske krajine na prireditvi je deželna u-stanova za razvoj obrtništva ESA, ki nastopa kar v dveh paviljonih. V enem so razstavljeni najboljši izdelki obrtniških delavnic iz Furlanije - Julijske krajine, v drugem pa je nameščena razstava pohištva, ki so jo pripravili štirje konzorciji, v katerih so včlanjeni največji deželni proizvajalci pohištva. Razstava deželnega pohištva zavzema o-koli 300 kv. metrov ter je po mnenju prisotnih strokovnjakov v vseh ozirih zelo dobro uspela. V tem paviljonu, ki so mu deželni gospodar- stveniki nadeli vzdevek »paviljon prijateljstva* so se med obhodom sejma dalj časa zadržali tudi zastopniki osrednjih avstrijskih gospodarskih krogov, katere je ob vhodu v paviljon sprejel podpredsednik Moro. Po krajšem pozdravnem govoru podpredsednika celovškega velesejma ing. Pfrimerja je ob otvoritvi spregovoril celovški župan Ausser-ivinkler (ki je hkrati tudi predsednik sejma) ter prikazal osnovne značilnosti letošnje prireditve. Predsednik koroške dežele dr. Sima je nato v svojem nagovoru naglasil prijateljske odnose, ki so se v zadnjem času vzpostavili med avstrijsko Koroško, Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. Zadnji je spregovoril minister Mitterer, ki je naglasil pomen lesne industrije za avstrijsko gospodarstvo, ter v tem okviru poudaril važnost izvoza domačega lesa na italijansko tržišče. Podčrtal je, kako se je ta izvoz razvil v zadnjih letih zlasti na področje dežele Furlanije - Julijske krajine in Benečije, kjer delujejo številni industrijski obrati za predelavo lesa. Tržaški odbor za gospodarsko propagando je poskrbel za razstavo nekaj propagandnega materiala pred paviljonom, v katerem je nameščena razstava deželne ustanove za razvoj obrti. Na vrsti panojev so tu prikazane predvsem zmogljivosti in naprave tržaškega pristanišča, lesno skladišče pod Skednjem in druge naprave za pretovarjanje lesa. V poznih popoldanskih urah je ravnatelj neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Clai na posebni tiskovni konferenci prikazal domačim in tujim časnikarjem, prisotnim na sejmu — med temi je bilo tudi več novinarjev specializiranih na področju lesa, ki se te dni udeležujejo sedmega strokovnega zasedanja o lesu v glavnem mestu Koroške — še nekatere druge značilnosti in prednosti tržaške luke. Na koncu so zavrteli film s programskim naslovom: »Vabilo v Trst.* V ponedeljek, 11. avgusta, bo sejemski dan v Celovcu posvečen naši deželi. V tem okviru bodo zastopniki deželnega gospodarstva ponovno priredili tiskovno konferenco in sprejem v nekem celovškem hotelu. Na tiskovni konferenci bo sprego- •iiutiiMiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiinmiiiHiiimiiiiiiimiiiiimiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiimimiHiiiiiiiiiii ZBOROVANJE KPI PRI SV. JAKOBU DOGODKI IZPRED 50 LET NAM NALAGAJO BUDNOST Pina Colja-Juksetičeva je orisala dramatične dogodke ob skvadrisličnem napadu na «Združene sedeže» - Vidali ocenil sedanji položaj Na Trgu Sv. Jakoba je KPI priredila včeraj zvečer zborovanje ob 50-letnici škadrističnega napada na »Združene sedeže*, kot so se v prvem obdobju imenovali uradni prostori sindikalnih in zadružniš-kih organizacij. Namen zborovanja ni bil samo spomin na dogodke izpred pol stoletja, temveč predvsem povezava tedanjih dogodkov s tistimi, ki jih preživlja Italija letošnje poletje. To je še posebno jasno izhajalo iz govora, ki ga je v italijanščini imel bivši senator Vit-torio Vidali. Pred njim je številni množici spregovorila v slovenskem jeziku Pina Colja - Jaksetič, ki je 4. avgusta 1919 bila v napadenem sindikalnem sedežu. Obudila je spomin na napad, ki je — kot je de-jela — »pomenil začetek koordinirane fašistične akcije na Tržaškem*. Spomnila se je podlosti črnosrajčnikov, ki so se najprej pognali proti nedorasli deci zadružnega gibanja, ki se je ravnokar vračala z izleta, nato večurnega napada na sedež sindikalnega in delavskega gibanja na križišču U-lic Pondares in Madonnina. Pri tem je citirala izjavo voditelja tržaških škvadristov France-sca Giunte, ki je dejal, «da se mora iztrebiti anonimni (slovenski) narod s teh tal*. Giunta je sicer mrtev, toda njegovi nasledniki še vedno žive pod drugačnimi imeni in drugimi zastavami, je zaključila Colja in potrebna je prej ko slej trdna enotnost Slovencev in demokratičnih Italijanov proti vsakršnemu poskusu zmernega ali reakcionarnega nazadovanja, ki bi bilo našemu prebivalstvu samo v škodo. Za njo je ocenil sedanje politično stanje Vidali, ki se je dalj časa ustavil ob vprašanju, če je v Italiji možen državni udar ali kaka podobna reakcionarna pustolovščina. Izrekel je mnenje, da bi vsak tak poskus povedel Italijo v državljansko vojno, ki bi se slabo končala za vsakogar, ki bi se igral z ognjem. Sicer pa je prepričan, da do tega ne bo prišlo. Prej do politične krize, ki ne bo rešila ničesar. Vidali je nato omenil potrebo po demokratizaciji italijanskih oboroženih sil in pri tem citiral pravilnika zahodnonemške in francoske vojske (obe pripadata atlantskemu paktu), ki nalagata vojaku obveznost, da prijavi in preganja svoje nadrejene, če mu naroče, naj deluje proti ustavi. Podobna pravila bi bilo treba uveljaviti tudi v italijanski vojski, je zaključil Vidali in se izrekel za trdno vlado, ki naj bi izražala težnje italijanskega delovnega ljudstva, ki je 19. maja lani glasovalo za levico. Nesrečen dan za minimotoriste Prva tovrstna nesreča se je pripetila včeraj zjutraj okrog 9. ure na cesta med Opčinami in Feme-tičami. 80-letni upokojenec Fram-cesoo Cuccoli s Trga Vico št. 2 se je ob omenjeni uri peljal z motorjem guzai 75 (TS 25664) proti mejnemu prehodu. Ko je privozil do km 6.400 se je ustavil ter skušal vozilo obrniti spet proti Opčinam. Kavno v tistem trenutku je z nasprotne strani prihajal avtomobil NSU prine z registracijo LJ 800-55, ki ga je upravljal Drago Stepančič iz Ljutoljane. ljubljanski avtomobilist je sicer naglo zavrl svoje vozilo, a je kljub temu zadel nesrečnega Cuccola, ki je pri tem padel z motocikla ter se udaril v glavo. Neki mimovožeči avtomobilist je tedaj odšel do obmejnega prehoda ter od tam obvestil osebje Rdečega križa, ki je kmalu nato odpeljalo z rešilnim avtom ponesrečenega v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 8 dneh. Kmalu nato, bilo Je okrog 10. ure, je moral rešilni avto ponovno oditi po drugega ranjenca v Ulico Madonnina. 59-letni Primo Camel-Mnl tz Drevoreda XX. septembra št. 66, ki se je z malim motociklom znamke ciao peljal po omenjeni ulici v smeri Trga Samo vino, je namreč iz neznanih vzrokov Izgubil nadzorstvo nad vozilom ter padel na tla. Pri tem Je udaril : glavo ob tlak ter zadobil hud možganski pretres. Obenem si Je verjetno zlomil tudi levo ključnico. Zdravniki nevrokirurškega oddelka, kjer so ga sprejeli, so dejali, da bo moški ozdravel v tednu dni razen če ne nastopijo komplikacije. voril tudi deželni odbornik za promet Varisco. Okrepitev zbora mestnih redarjev Jutri ob 9.30 bodo pred županstvom na Trgu Unita izročili občanski upravi diva avtomobila fiat 1100, 4 motorje guzzd 700 in 30 Izplačilo zaostankov pokojnin INPS V skladu z uresničenjem zakona o revalvaciji pokojnin INPS so začeli 6. avgusta poštni uradi izplačevati zaostanke pokojnin naslednjih kategorij upokojencev: IO, IR, IO/ART, IO/COM, VO/ART in VO/COM. Hkrati z izplačilom zaostankov bodo izplačali tudi zvišano pokojnino za avgust-september. V poštnih uradih v mestu kakor tudi v poštnih uradih na Opčinah in v Miljah bodo izplačevali pokojnine takole: 8. avgusta za osebe, katerih priimki se začenjajo z L, M, N, O, P; 9. avgusta za Q, R, S, T, U in Z. Drugi uradi v pokrajini so začeli izplačevanje 6. avgusta in ga bodo nadaljevali kot je običaj v kraju. S Šolski skrbnik obvešča, da pri-vatdsti, ki nimajo izpitov predzad- uu njega razreda določene vrste sred-lambret, namenjenih zboru mest- nje šole, lahko vložijo do 9. avgu- nih redarjev Zatem bodo v občinski umetnostni galeriji orisali program o-krepitve in modernizacije zbora sta prošnjo za maturo v jesenskem roku tudi v šolo, ki je različna od tiste, na kateri so v poletnem roku biU zavrnjeni. KORISTNE POBUDE ERSA Posvetovanja s kmeti o programu za strokovno usposabljanje mladine Ne moremo si predstavljati razvoja kmetijstva brez temeljite strokovne vzgoje kmečkih sinov in hčera Rešitev vprašanja strokovnega u-, za katero je dala pobudo deželna sposabljamja kmetovalcev je glavni pogoj za napredek kmetijstva, ki se bo moralo naglo prilagoditi novim potrebam evropskega skupnega tržišča in povpraševanju na trgu. Upoštevati je treba tudi nagli raz voj prevoznih sredstev, kar pospe šuje menjave med narodi in državami. Sprememba kmetijskega u-stroja in organizacija tržišč bosta imela stvarne rezultate, če bodo tudi kmetovalci pripravljeni izkori stiti te ugodnosti. Vse to so pou darili na zasedanju za strokovno usposabljanje mladih kmetovalcev POL LETA PRISTANIŠKEGA PROMETA V letošnjih prvih šestih mesecih je bilo 11797.068 ton prometa Lani je znašal pristaniški promet od januarja do junija 9.408.787 ton in se je torej letos zvišal za 2,388.281 ton - Skrčenje prometa z vzhodnoevropskimi državami V prvi polovici letošnjega leta je v tržaško pristanišče priplulo 2.125 domačih in tujih ladij, ki so imele skupno 5,657.679 ton čiste registracije. Izkrcale so 10,842.606 ton blaga (vključno petroleja za naftovod Trst - Ingolstadt) in 41.325 potnikov. V istem času pa je znašal promet v nasprotno smer 1,147.729 ton blaga ter 81.112 potnikov. Na italijanske ladje je v tem okviru odpadel naslednji promet: 2,369.334 ton popeljanega in odpeljanega blaga ter 80.277 pripeljanih in odpeljanih potnikov. Iz navede ndh podatkov je razvidno, da o-pravljajo domače ladje skoraj ves potniški promet, medtem ko imajo daleč pred njimi prednost tuje ladje, ko gre za blagovni promet. Pri tem je treba pripomniti, da prevladujejo tuje ladje zlasti pri dovažanju surovine za naftovod. Ustroj blagovnega prometa v razdobju januar - junij letošnjega in lanskega leta je bil po dokončnih statističnih podatkih, ki jih je pravkar izdala Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče naslednji (v tonah): JANUAR - JUNIJ 1968 1969 RUDE 303.026 346.772 PREMOG 148.998 158.156 MIN. OLJA 7,921.606 10,261.236 DRUGO RAZSUTO BLAGO 134.799 105.374 ŽITA in OLJČNA SEMENA 51.240 49.121 LES 59.614 47.479 DRUGO BLAGO 789.504 828.930 SKUPAJ 9,408.787 11,7971)68 Iz preglednice je razvidno, da se je letošnji promet v primeri z lanskim povečal pri postavkah »rude«, »premog«, »mineralna olja« in »drugo blago«, medtem ko so se nasprotno postavke «drugo razsuto blago«, »žita in oljčna semena«« ter «les» skrčile. Zlasti pri tej zadnjih postavki moramo ponovno ugotavljati, da se je obojesmemi premet, to je tranzit mehkega rezanega lesa »z zaledja, in dovoz eksotov iz čezmorskih dežel, skrčil, ki sicer z lanskih 59.614 na 47.473 ton. Končno naj k navedenim podatkom dodamo še 84.336 ton raznih dobav za ladje v pristanišču v ITALIJA AVSTRIJA ČEŠKOSLOVAŠKA FRANCIJA ZAHODNA NEMČIJA VZHODNA NEMČIJA JUGOSLAVIJA ROMUNIJA ŠVICA MADŽARSKA DRUGE DRŽAVE Iz navedenih podatkov je raz-vidho, da se je promet z nekaterimi vzhodnoevropskimi deželami v letošnjem letu skrčil skoraj na polovico (ali skoraj) v primeri z lanskim; to velja za Češkoslovaško (lani nad 47.000, letos komaj 28,000 ton), za Romunijo (lani 7.600, letos je 3.900 ton) in za Madžarsko (lani nad 20.000, letos komaj slabih 11.000 ton). Kar zadeva Zahodno Nemčijo pa lahko uvrstimo v pregled še dobave surovega petroleja po naftovodu: te so znašale do konca junija lani 6,114.172 ton, do konca Junija letos pa so se povečale na 8,046.144 ton. Studijsko zasedanje o prevozih EGS X. mednarodno študijsko zasedanje o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti se bo začelo 18. avgusta na tržaški univerzi in bo trajalo do 5. septembra. Kakor v preteklih letih, tako se bodo Uidi letos v njegovem okviru zvrstili števitnd mednarodno priznani strokovnjaki iz držav članic EGS in iz nekaterih tretjih držav. Sodeloval bo tudi minister Viotor Bodson, predsed niiik študijske skupine za promet pri EGS, ki bo med drugim imel otvoritveni govor z naslovom «02 carinike do gospodarske združitve*. Nesreča kolesarja Okrog 15. ure se je pripetila na cesti, ki pelje lz Boljunca v me sito, in sicer pri stavbi s hišno številko 52, spet ena prometna nesreča. Žrtev nesreče pa je bil tokrat mlad kolesar, 17-letni mesar Mario Carone iz Ulice Grandi 1. Ko se je peljal v smeri mesta ln se je pred omenjeno stavbo nekoliko u-Btavil, se je od zadaj zaletel v hjegovo kolo avtomobil fiat 1100 z registracijo TS 97879, ki ga je u-pravljala 20-letna Stanislava Ne-mac por. Kosič iz Doline št. 19. rri tem je mladi mesar padel na tfa ter se potolkel po nogah in Rokah. Po prevozu v splošno bolnišnico pa so mladeniču dali le prvo pomoč ter ga poslali domov. letu 1968 irt 193.267 ton V letošnjem letu. Talko naraste uraden statistični podatek za celokupen promet v luki na 9,493.123 ton v prvi polovici lanskega in na 11,990.335 ton v istem razdobju letošnjega leta. Same dobave surovega petroleja za naftovod Trst - južna Nemčija so prispevale k temu prometu do kon ca junija lam s 6,250.350 tonami, do konca junija letos pa z 11,990.335 tonami. Blagovni promet po kopnem (železnica in cesta skupaj) pa je bil v omenjenem razdobju naslednji (v tonah): JANUAR - JUNIJ 1968 1969 1,121.418 1,162.258 362.805 376.471 47.533 28.371 6.517 11.493 122.454 110.942 6.342 7.209 85.672 92.058 7.625 3.965 38.867 39.735 20.325 10.687 8.767 6.051 Ponavljanje mature v zavodu «G. R. Carli» Dijaki trgovskega tehničnega za voda «G. R. Carli« iz Trsta, ki jih je druga komisija ocenila za nezrele na nedavnih zrelostnih izpitih, bodo maturo lahko ponavljali 20. avgusta. To je določilo včeraj ministrstvo za šolstvo, ki je upoštevalo prošnjo dijaškega odbora omenjene šole, naj bi se rezultate izpraševanj druge komisije razveljavilo, ker so bili izvršeni po nerazumljivih kriterijih. Kot je znano, bodo morali odklonjeni dijaki ponavljati le ustni del izpita, ali takoimenovani kolokvij, pred neko drugo komisijo, ki jo bodo šele določili, ostale pa bodo veljavne pismene naloge. Novi predsednik Zavoda za zunanjo trgovino Novi predsednik Zavoda za zunanjo trgovino (Istituto per il Commeroio Estero — ICE) je dr. Ettore Massacesi, ki je bil te dni imenovan na mesto dosedanjega predsednika ustanove prof. A. D0-nafaja. Ta je namreč odstopil v trenutku, ko je bil imenovan za predsednika Banca Nazionalc del Lavoro. To se je zgodilo že 2. avgusta 1967, vendar je vlada šele sedaj uradno sprejela njegovo odpoved. Šolsko skrbništvo sporoča, da Je pri tajništvih srednjih šol na vpogled odredba ministrstva za izred; ne izpite za tiste, ki niso opravili neobveznega izpita latinščine za srednjo šolo v letu 1968-69. Izpiti bodo 15. in 16. septembra letos Prošnje, katerim je treba priložiti spričevalo o dovršeni srednji šoli. je treba predložita ravnateljem srednjih šol do 5. septembra. postanejo kmečka posestva donosna. Govorili so tudi o tem, da bi ERSA ustanovila svoje obrobne or. gane v raznih središčih v deželi, kjer naj bi delali kvalificirani tehniki. Ti bi pomagali kmečkim družinam ln marsikaj svetovali ter s tem pospeševali razvoj kmetijstva. Na popolno razumevanje je naletel tudi predlog, da bi ustanovili center za usposabljanje vo. dilnih kmetijskih kadrov. Ta center naj bi bil razdeljen na tri odseke: usposabljal naj bi uprav, ljalce in tehnične voditelje, ki delujejo v zadružništvu, usposabljal naj bi nadalje tehnične asi. stente in končno pripravljal učitelje za strokovno vzgojo, ki bi vodili razne šole in tečaje. Vsi so namreč priznali, da razvoj zadruž. ništva v kmetijstvu in tehnična ter strokovna pomoč, kar namerava ERSA uresničiti, predpostav. lja, da so na razpolago kvalificirani in specializirani elementi, k’ bi morali tudi imeti zrel so. cialen čut. Ta center za usposabljanje bi moral imeti selektivne naloge in odkrivati sposobnosti in nagnjenja kmetovalcev. PRKJKIJ SMO ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA). Zasedanje je bilo v aprilu v Gorici in takoj po njem je za čela ERSA proučevati najbolj pri meren program strokovnega usposabljanja kmetovalcev. Preden pa se je odločila da sestavi program, je ustanova sklicala sestanke vodilnih kmetovalcev ba povedali, kako naj se po njihovem mnenju stvar rešuje Kmetovalci so se sestali 11. julija v Pordenonu, 16. in 18. julija v Vidmu in Gorici, 28. julija pa v Gradiški. Na teh sestankih so prou čiild osnovne črte rešitev, ki jih je predlagata ERSA. Sestankov so se udeležili tudi voditelji zveze neposrednih obdelovalcev, mladih kmetov, mladinskih združenj zveze neposrednih obdelovalcev, kmetic, združenj «Alleanza Contadina« «Fe-derterra«, INIPA in «Klubov 3 P« Udeleženca sestankov so pred vsem poudarili, te bd bilo treba pritegniti k učenju mlade kmetovalce, ki niso obiskovali ali končala nižje srednje šole. Poudarili so, da je potrebna šola, ki bo ustrezala posebnim potrebam mladih kmetovalcev, kateri se zavedajo, ko dosežejo določeno starost da jim ne zadostuje znanje, pridobljeno v osnovna šoli. ERSA seveda ne more izpolnita te naloge, vendar je zainteresirana na tem. saj namerava ustanoviti centre za strokovno usposabljanje kmetovalcev na najbolj važnih kmetijskih področjih dežele, za kar pa mo. rajo imeti učenci že zadostno podlago. Na sestankih so tudi predlagali, naj bi ustanovili deželni center za strokovno usposabljanje kmetijskih pomočnic, tako da bi ženske v kmečkih družinah bile do. bro strokovno pripravljene. Pri tem so menili, da bi ženske izmenično delale nekaj dni na po. sestro staršev, nekaj dni pa bi obiskovale šolo, ker bi to najbolj ustrezalo namenu strokovnega u-sposabljanja. V Gradiški so kmetovalci po. udarili, da je treba pozdraviti pobude ERSA, da pa je treba tudi spremeniti sedanji kmetijski u-stroj. Ravnatelj ERSA je žago. tovii. da bo ustanova,, kolikor je v njeni moči, delala na tem, da se kmečka lastnina, razvije ter da *rI! Kijih -)/.H iS' «<" »'*»»* »‘J*-’ w 1 iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MED KRATKO ODSOTNOSTJO GOSPODINJE Tatovi odnesli iz stanovanja denar in dragocene predmete Družina je utrpela okrog 1 milijon lir škode «Austria Economica« štev. 7. julij 1969. Izdaja avstrijska trgovinska delegacija v Milanu, številka prinaša daljše sestavke o Salzburgu, o dvajseti obletnici »malega sporazuma« med Tirolsko in Gornjim Poadižjem, o avstrijskih gospodarskih dejavnostih in turizmu, ter številne druge zanimive podatke z gospodarskega področja. »Reaita Ivoriana« — štev. 5-6 1969 Snopič prinaša izbor podatkov o gospodarskem, političnem in socialnem življenju na današnji Slonokoščeni obali. «Realta Ivoriana« izhaja v Rimu, mesečno. Vodstvo panovskega sejma: «1919-1969»: že 50 let se padov-ski sejem pogovarja z vami«. Spominsko - priložnostna publikacija, ki so jo izdali ob petdesetletnici osrednje ekonomske prireditev na Padovamskem. Načrt za publikacijo je pripravil »Adver Studio« iz Padove, tiskal pa zavod »Stampe Grafiche Erredioi«, prav tako iz Padove. PARK MIRAMA HSKEG A GKAOU-»Luči in zvoki«. Ob 21 «Der Ka sertraum vori Miramare« v nemščini; ob 22.15 «Massimiliano ' Carlotta« v italijanščini. AVt“lL, »M« vozi f.z Barkovelj, postajah« tramvaja «6» od Miramara Pr predstavo in po njej. * * n RIMSKO GLEDALIŠČE Tretja igra ((dramskega poletj**' za katero sta dala pobudo trzaš* letoviščarska ustanova in Tea« Stabile, bo Schillerjev «Don los«. Predstave bodo vsak dan 11. do 14. avgusta v rimskem 8 daldšču na prostem. Delo je »-žiral Giancarlo Sbragia, ki M stopil tudi v vlogi kralja V drugih vlogah bodo Valentina Fortunato (kraljica & zabeta), Gabriele Lavia (Don„!^i los), Tino Scbirinzi (marki in Franco Parenti (Veliki in.'?r2. tor). Scene in kostume je PnPej vil Gianni Polidori. Predstave -dosegle velik uspeh najprej v _lnjl roni nato pa v drugih italajan* mestih. V Trstu se bodo začele 21. uri; če pa bo slabo vreme,, do v Avditoriju. Abonenti lišča bodo uživali znaten Rezervacije in prodaja vstoprneri osrednji blagajna v Pasaži tel. 36-372 im 38-547. Ni«0 Nazlonale zaprto. Grattacielo 16,30 «L’im,piegato». Manfredi. Fenice zaprto. M Eden 16.00 «1 fiorl del male«, znanega Baudelairejevega dela-/, povedano mladin- pod 18. *et ' Excelsior 16.00 «Rocco e i soon teli'.«. Renato Salvatori, Annie,wno rardot, Alain Delon. Prepoveva mladini pod 18. letom. ... Ritz 16.30 «11 trafficante di Mann* ■ Technicolor. . Filodrammatico 16.30 «Lady Des> ■ Sexi film. Margaret Taylor, J , Heston. Prepovedano mladini ™ 14. letom. hM, Alabarda 16.30 «11 gorilla di »o( H. Tappert, L. Glas. Technico^; Prepovedano mladini pod 18. » ^ Aurora 16.30 »Gli assassini del h-*1 te«. Technicolor. Cristallo 16.30 «Mandato dl ucc Patrick 0'Neal. Technicolor. Vision. Capitol 16.34 «Stuntman». Gina idere»-Pana- - brigida, Robert Vikaro. Tee!'*1 color. Impero zaprto. ne- Vittorio Veneto 17.00 »Suspenco • | borah Kerr. Prepovedano pod 16. letom. nCi. Ideale 16.30 «Johnny VVest » no«. Dick Palmer, Diana Ga* Mike Anthony. Technicolor. ^ Abbazia danes zaprto. •Jbtrii Jjj avventure e gl-, amori di " ” Gervantes«. UiadUa sporoča - h0 cenjenim odjemalcem, da do 17. avgusta zaprta za*8® počitnic. Časopisje in revije lahko nete v I. nadstropju na uP*a vi Primorskega dnevnika. Približno milijon lir znaša vrednost plena, ki ga je neznani tat, nagrabil v zasebni hiši št. 513 na Furlanski cesti, potem ko si je pri belem dnevu drznil vdreti vanjo. Odnesel je približno 172.000 lir v bankovcih ter cel kup dragocenih predmetov v skupni približni vrednosti 800.000 lir. Nenavadna tatvina se je pripe. Riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimimiiiiiiiiii IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Sindikalne organizacije kamnarjev so sestavile skupno ^listino zahtev» Med drugim zahtevajo kamnarji in klesarji zvišanje mezd in skrčenje delovnega urnika Sindikalne gibanje za obnovitev kolektivnih delovnih pogodb v letošnjem septembru bo v kratkem zajelo tudi kamnoseško stroko, ki je v naši pokrajini prisotna v tržaških, nabrežimskdh in nekaterih drugih kraških kamnolomih. Julija je bilo v Trstu in Nabrežini nekaj splošnih sestankov na katerih je bil govor o skupni listini zahtev, ki so jo predložile enotno tri sindikalne organizacije, ki združujejo kamnarje, kamnose ke in druge delavce iz kamnolomov, t. j. FILLEA za CGIL, Feder straitttve — CISL in UILCID. »Listino zahtev« so sindikalne organizacije pripravile v skladu s splošnimi smernicami sindikalnih kongresov, ki določajo večjo de mokratičnost tudi pri izdelovanju sindikalnih zahtev v sporih. Trije sindikati so tokrat nastopili v strogi enotnosti in sklical* po vsej Italiji sestanke delavcev vse stroke, kjer je bil predložen načrt ((listine zahtev«, na osnovi katere se bodo začela pogajanja v prvih dneh septembra. Delavci so na teh zborovanjih listino, ki so jo združeno pripravile vsedržavne sindikalne zveze kamnarske stroke, sprejeli in v nekaterih manj pomembnih točkah tudi izpremenili oz. popravili. Listama ugotavlja v svojem uvodu, da bodo tokratna pogajanja zadevala predvsem pravice delavcev v podjetju in njihovih sandi-kalroh zastopstvih. »Sindikat mora biti v podjetju svoboden«, zatrjuje ena izmed osnovnih zahtev. Pogajanja morajo biti «kratka to hitra«, ker Je borbenost stroke vi soka in nimajo sindikati namena pristati na zavlačevanje s strani delodajalcev. Bistvene zahteve pa so: občuten povišek mezd; jamstvo, te bodo delavci prejemali plačo skozi vse leto; štdridesetumi in petdnevni de lovni teden; pravice sindikata v tovarnah in obratih ter kamnolomih; imtegrativno dogovarjanje v posameznih podjetjih in na pokrajinski ravni, preureditev kvalifikacij. Glede prve točke, t. j. povišanja mezd, predvideva listina sledeče iz-premembe: povišek mandmaindh do hodkov za 20 odstotkov na osnovi mezd v bivši mezdni coni «0» (Milan • Turin). Minimalni dohodki po sameznih kategorij (delavcev, u-radnatov Itd.) naj se povišajo s preureditvijo kategorij od štiri na pet. Po tej preureditvi naj se de lavcem teh petih kategorij priznajo poviški do 45 odsto, medtem kc naj se delavcem, ki opravljajo posebna dela (kiparji, okraševalcl) prizna še nadaljnji povišek za 10 odšlo. Delavcem naj se priznajo periodični poviški (od 3 na 5) in dvoletno za 5 odsto. Delavcem v kamnolomih in podobnih podjetjih naj se plača izplačuje vse leto. V ta namen naj ustanovno podjetja posebne sklade, iz katerih naj se izplačujejo dokla de za primere prekinitev dela, ki so odtisne od meteoroloških ali drugih dejavnikov. V juniju naj se kamnarjem in drugim delavcem izplača 14. mesečna plača. Glede urnika, naj se upošteva 40-umi delovni teden in dvodnevni počitek (v soboto in nedeljo). Glede sindikalnih pravic predvideva listina zahtev, ki so Jo delavci stroke kamnarjev odobrili in predložili organizacijam delodajalcev, te se mora dovoliti v not ra pjosita podjetij sklicevanje delav- skih skupščin, na katerih smejo biti prisotni tudi sindikalni voditelji. Sindikalnim predstavnikom morajo bita zajamčene pravice, nedotakljivost in nekazndvost pri izvrševanju njihovih funkcij, kot to določajo kolektivne delovne pogodbe za člane notranjih komisij. Važen člen je tudi tisti, ki predvideva plačiilo ((sindikalnih prispevkov«. Sindikalne organizacije menijo, te se mora premostiti zasta rali sistem »mandatov« tej ali oni organizaciji (do sedaj so delavci dajali posebno pooblastilo lastn; sindikalni organizaciji, kateri je u-prava izplačevala odtegljaje, ki pa niso bili obvezna za vse). Zato uvaja splošno plačevanje sindikalnih prispevkov, ki bo prizadelo vso delavce, ne glede na to, če so člani sindikatov ali ne. Dejstvo je namreč, te uživajo mezdne poviške vsi delavci, kljub temu te so jih izposlovale sindikalne organizacije, katere član morda kak posameznik ni. V zvez: z naraščanjem nezakonitih, toda toleriranih posegov delodajalcev, ki f*kfctvno odpuščajo delavce zato, te .jih zavirajo pri mezdnem napredovanju so sindikati postavili zahtevo, naj se z delovno dobo pridobljene pravice 'n ugodnosti vsekakor ohranjujejo, ne glede na odpuste ali spremembo delovnega mesta. Pogodba, ki bo sklenjena jeseni, mora po mnenju sindikalnih organizacij veljati dve leti, nakar se mora obnoviti. Lahko se pa pogodbene določbe integrirajo, dopolnijo s pokrajinskimi dodatnimi pogodbami, ki bodo sad pogajanj med delovnimi kolektivi in delodajalci samimi in torej brez po- tila v nedeljo zjutraj. Bilo je o. krog poldne, ko je 50-letna Vera Reggente por. Krecich iz omenje. ne ceste telefonirala agentom le. tečega oddelka tržaške kvesture ter vsa ogorčena povedala, da se je malo prej vrnila domov ter z ne. prijetnim presenečenjem ugotovila, da so jo neznanci v njeni odsot. nostl okradli. Ko so kmalu nato prispeli agenti na njen dom, jim je povedala, da se je okrog 9. ure Zjutraj odpravila od doma ter stanovanje skrbno zaklenila, ko p>a se je čez dve uri vrnila je vladal v stanovanju, ki je bilo prej skrbno pospravljeno, popoln nered. V sobah je bilo vse razmetano, omare in predali odprti, skratka bilo Je očitno, da so Jo medtem obiskali tatovi. Zaradi tega je odšla naj. prej v svojo spolno sobo ter ugotovila, da so neznanci odnesli iz nje zlato zapestnico, ki je vredna 30.000 lir. Nato Je piogledala še v spolno sobo svoje 23-letme hčer. ke Alenke, iz katere pa je ne. znanec odnesel obilnejši plen. V neki omarici Je Alenka namreč hranila omenjeno vsoto denarja tet celo vrsto draguljev. Med drugim so ji ukradli zlat prstan z dragimi kamni v vrednosti 250.000 lir ter žensko zapestno uro znam. ke Longines 1z belega zlata ln briljantov vredno 200.000 Ur. Nada. lje je ženska prijavila tudi Izginotje moške zlate zapiestne ure znamke Darw!n v vrednosti 100.000 lir. štiri druge dragocene prstane ter tri zlate zapestnice, vse v vred. nostl približno 350.000 Ur. Nobeden od navedenih ukradenih predmetov ni bil zavarovan. Po ugotovitvi plena, ki so ga neznanci ali neznanec odnesli, so agenti pregledali vso hišo, da bi ugotovili, kako so tatovi sploh pri. šli vanjo. Ugotovili so, da Je neznanec razbil oknice ter šipo ne. kega stranskega okna v pjrRličJu ter se skozenj vtihotapil v stanovanje. Agenti znanstvenega oddeL ka kvesture so Iskali tudi morebitne prstne odtise, a brez uspreha. Edino sled. ki Jo bodo skušali agenti Izkoristiti, Je nakazala ne. ka ženska, ki prebiva v bližini Krecloheve hiše. Povedala Je, da Je nekaj pred 11. uro opazila mladeniča, ki Je prihajal z vrta okra. denega stanovanja, prekoračil tudi njen vrt ter izginil v smeri Barkovelj. Ko ga Je vprašala, kaj L šče na njenem vrtu, JI Je neznanec odvrnil, da se je Izgubil ln išče cesto, ki vodi v Barkovlje. Tat, ki ga agenti letečega od. Urada Slovenske kultih^ gospodarske zveze in Pr0/V ne zveze v Trstu, Ulica pa 9, bosta v mesecu aVgU ^ odprta samo v jutranjih u* do 13.30 SPOT priredi 15. avgusta gl- liki šmaren izlet v KamnisKVeligo strteo ln nato z žičnico <\a g >1' planino. Vpisovanja samo o° gusta v Ul. Geppa 9-11. ..-{jjc Obveščamo odbornike, da ° seji 6. In 13. avgusta odpadeta- Prosvetno društvo Slavko S£ev-perle priredi 7. septembra ,p ni izlet na Gorenjsko na Liu«_snjl» v Kropo- Vpisovanje in P°% » na tel. 70-834 od 9. do 13-16 do 20.30. p|1. Prosvetno društvo v sked?Jj izl*! redi v nedeljo 24. avgusta 1’® u# v Dobrno. Vpisovanje ob Ponfj 19* torkih, četrtkih in petkih 0° do 21.00 na sedežu društva. 34- ' P. d. »Vesna« priredi dne ypisJ' gusta Izlet po istrski obali- d(^» vanje v prostorih Ljudskega o« in v domu «A. Sirk« vsak v 20.30 do 22. ure. sredovanja obrtniških ali industrij . delka sedaj iščejo, je bil potem-skilh zvez. 1 takem verjetno eden sam. C Jutri bo odprl O S M 1 Stefan Berdon Domjo štev. 35 (pri spoin® Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN Dne 7. avgusta 1969 se Je v. gsč rodilo 12 otrok, umrlo pa Je ^ UMRLI SO: 47-letna GiuH® /Jjfhf por. Giorgi, 72-letrvi Eugenlo , S' li, 74-letna Catertna Vivoda rottl, 68-letna Maria Fabrls. fj{ir Teodoro Massek, 65 letna A| F M, 74-letna Catertna Vivoda - **--■- ‘V1"1 na A, Massarelli vd. Vicentini, 3&-leU tro Abbondanza. dnevna služba lEK**1^ (od 13. do 16. ure) orlf Godina, Šentjakobski trg l,,| Ion, Trg Virgillo Giotti 1 • eitfdP Mori, Trg UnitS 4; Ni coli. ska ulica 80 (Skedenj). bI4 NOČNA SLUŽBA LEKAb (od 19.34 do *-3®) mefA; Croce Azzurra, Ul. Con«"- V 26; Dott. RossettI, Ul. C0«"g; V Dott. S'gnorl, Trg Ospedal* maro In Neri. Ul Dante 7- Nalezljive bolezni ^ V dneh od 28. julija do KpA sta so v tržaški občini l?D0lej naslednje primere nalezljiv ni: 3 primere škirlatmke, 2 noric, 2 vnetja priušesne p 1 garij, 6 jetrnega vneti* sklepnega revmatizma. Darovi in prispevki __________—T_________ ____ Namesto cvetja na grob P®1! K. strica Alojzija Cljaka daruj* ^ ' ta to Angel Zuban 1000 *'jr JaSko matico. PRIMORSKI dnevnik DEŽELNEGA ODBORA Odobritev predloga o podporah nepremožnim študentom in dijakom Dijakom kodo razdelili 127 izrednih podpor, vseučiliščni-kom pa 70 izrednih podpor po 80,000 in 100.000 lir 8aNoti^~ VČ,eraJSn0i seJi deželne- ! V soboto, 9. in v nedeljo, 10. avto kateri je predsedoval gusta bo na Opčinah «praznik pri- bili hT™1, 50 med d™«™ odo- stanaških delavcev«, in sicer v progo-,. , Predloga odbornika za sta °i n klUl1 turne dejavnosti Giu. ^8'iede porazdelitve izrednih d^jfi^om in študentom v ffre " JuliJski krajini. Pri tem za Jest in pol tottiu- J za OKr°g sest ln Pol pitonov ur, kl j4h ^ razde_ jih Vfl dijakov nižjih in viš- neeo h 401 na Podla«! dežel. ternK.?ak,0na 25 z dne 1. sep- fednp8 1966 Ta zakan določa iz. kom r,p°dP°re potrebnim dija-So rp„ nJih so ugotovili, da veljav] iJ!°ire,b"i na Podlagi že u. Por alu111 kriterijev. Sedem pod-Soi dijaki nlžiih srednjih sr«w ?j***>T Pa dijaki viš'ih Siri 3 Od teh biva v trža. 15 v goriškt 21, v dijakov-1 60 m v pordenonski 24 JS«* milijonov Ur pa bodo blodentrv 1 'ePoim univerzitetnim Podo-. orn fcudi v obliki izrednih tega ^,I?a Podlagi zgoraj omenjs-z a«, akona in zakona štev. 18 2akon» avgusta 1967. člen 12 tega rebibm rtamrež določa, da se mo. Porabi , ®nar' ki je na razpolago, letnim *lzredne Podpore univer-Hožni^01 študentom, ki niso pre. Ur čp' Podpore znašajo 80.000 je Univer7pen-t biva v kJer tougjp za’ ln 100.000 lir če biva *0 študpn^Upno dobi te Podpore tržaiki l ,°V' od katerih devet v V '1deISr^nini’ 4 v goriški' 49 XT ki in 8 v pordenonski. Na isti odoM,*31* seji je deželni odbor Dredloži] rt™e »klene, ki jih je fcanistiL d®želni odbornik za ur-tlSe odoh^n6 CarH- En sklep se Sa pra^ve variante gradbene. frta v ^ka in gradbenega na-sk; Pokra ft*' Rivi®nario v videm. bi0 raJ1?,1' Drui?i sklepi se tiki D3^e,itve obljudenih središč c,5vinswaj dmebniškega in zgo. spiske f8 znaia)a v občinah vi-De$eIn, Pordenonske pokrajine. S,,>"szum °dbor -1e tudi odobril revMo z ravnatel‘stvom šved. koim, <( J trden Run« iz Stock-S SvUki rt,-b° v sv°ji novembrski n" 0 naši rtVila Prtto?o štirih stra. 011 fotografSi SkUPn° Z barTOl* svetnem domu. Spored bo naslednja: v soboto: začetek ob 17. uri, ob 19.30 «Pro-testne pesmi«, ki jdh bodo izvajali «štirje tovariši«, ob 21. uri »ples za vse« z orkestrom »Bogateč«; v nedeljo: začetek ob 16. uri, vrstile se bodo razne zanimive točke s sodelovanjem naslednjih skupin: orkester iz Skednja, harmonikarski trio «Bordon», zbor ((Vesna« iz Križa. Pozdrav federacije bosta prinesla član tajništva federaoije Claudi o Tonel in član federalnega komiteja Stojan Spetič Od 21. ure dalje ples. Prirejena bo tudi razstava o ((življenju in delu tržaškega pristanišča«. Poslovali bodo razni kioski z obilo raznovrstnih specialitet in pristnimi domačimi vini. Praznik spada v okvir prireditev za popularizacijo komunističnega tiska. Požar pri Devinu Ob državni cesti št. 202, in sicer med devinskim križiščem ter hotelom ((Sette nani«, je včeraj popoldne okrog 17. uro izbruhnil požar. Zajel je približno 2.000 kva- PRI DOKU V ARZENALU diratnih metrov ozemlja, poraščenega z bujnim grmičevjem, ki jt last Giuseppa Mervicha iz Devina št. 38. Na kraj požara so prišli agenti javne varnosti z devinskega ko-mdsarjata, ki so nato poklicali na pomoč gasilce z Opčin. S skupni mi močmi so plamene, ki jih je razvnemal rahe! veter, pogasili o-krog 18. ure. To je v nekaj dneh že peti požar, ki je nastal na področju Devina. Predvčerajšnjim je podoben požar uničil 35.000 kvadratnih metrov ozemlju nedaleč od včerajšnjega požara, en dan prej pa so olameni zajeli mlade borovce ter grmičevje na pobočju hriba Kok ki se dviga na severni strani Devina. Požar je zajel 90.000 kvadratnih metrov ozemlja ter povzročil precej škode. Na istem hribu ■•ta tudi prejšnji teden izbruhnila dva požara. Agenti skušajo sedaj ugotoviti resnične vzroke teh pon a v ijajočih se požarov. PO PODATKIH OBČINSKE UPRAVE V LETOŠNJEM MAJU Stavka traja že teden dni Na zborovanju je 40 delavcev sklenilo nadaljevati borbo, dokler ne bo uprava popustila Že teden dni trajajoča stavka I poletnih nočeh preženejo dolgčas, delavcev v tržaškem arzenalu, ki'ki ga izvablja brezdelje! Predvče-so bili dodeljeni gradnji suhega rajšnjim okrog 23. ure sta dva rifllra Ch Tiarldliiiio Dnlotmi r»/-> lil t O Ir a nnnri/linirovro lrl ef n en <4n1 Odbornik De Carli Pr°«čil urbanistični ^položaj v Tržiču ko Pranj. odtJomik za urbanisti. iSS*, De Car11 ^-Poučil T™ ‘n gradbeni položaj v iavhosti tudi spričo nede- Ho l °°*inske uprave, ki je že iin1®1' Pozval le Ponovno v^ravo’ naj Poskrbi, da bi u,a občlnskem ozemlju baJ bi Kii otlIJucienih centrov, kar P^l korak k uresnL Urbanist] 7.,J or8anske in pop>olne Odbo d e uredltve. Pristojni De Carli J« Pozval tu-b'sWa Za , urad deželnega odbor. S r k'ajevne ustanove, naj *14ko občw?St0pkom v wezl s tr->• ^ ^ dolo. načrU M0vanju medoWln-6m°' PtoučH k ga seda,j sestav-f!!6, ki ?, gradbene na-oiJ« aPrejele Občine v UrbanisSUnakat1erih We- fraznika tiska KPI v,n Pristaniških delavcev h (P«lisk«' 10. avgusta' 1)0 v 0*1-PtSznik i,_ občina) tradicionalni n Otvorii.^^P^stičnega liska. ?b 18. ZT J* določena za 17. uro. i «a hn < Je na sporedu koncert, l. Mili iSiala godba na pihala točke^16 h0'*0 razne zani- federacij e bo prinesel Colu Podtajnik partije, Mario >ov^ h0110 razni kioski z ^^rPlrini specialitetamJ in doka, se nadaljuje. Delavci so tudi danes prišli na delo in se u-stavili pred vhodom v arzenal, kjer so prekrižali roke, medtem ko so njihovi delovni tovariši stopili v obrate, kjer jih je čakalo taka nepridiprava, ki sta se doL go potepala po mestnih ulicah, natrosila v vodnjak nasproti poštne palače na Trgu Vlttorio Ve. neto celo škatlo pralnega praška ((Silvah) ter se nato z vidnim za V slovenskih osnovnih šolah v Gorici v lanskem šolskem letu 200 deklic in dečkov Na občinskem teritoriju deluje šest slovenskih šol, od katerih sta dve v mestu • Vseh osnovnih šol v Gorici je petindvajset - Deluje tudi posebna šola za defektne otroke V prejšnjem šolskem letu je bilo čenča. Raznim slovenskim pred- 0—- » ftjci JIH UHttaiu ----. „W - '.uiiMji £,a- normalno delo. število stavkajočih, dovoljstvom nad opravljenim brez. delavcev je namreč majhno, vsega I vestnim dejanjem oddaljila proti 40, kolikor jih je, ki so zaintere-1 središču mesta, sirani v tem sindikalnem sporu.] Neokusni dogodek so opazili bol-Ostali so pred nekaj dnevi stav- 5 bičarji z bližnje postaje Rdečega kali v znak solidarnosti, medtem; ’Kr'za- Medtem ko je eden tele. ko nasprotna stran (CRDA Fin-!foniral agentom letečega oddel-cantieri) trmasto vztraja pri’ igno-lka’ 50 drugi stekM k vodometu ter riranju sicer preproste zahteve, i krat kruto prefcriža-y Oje • °elavčevo zdravstveno tu gl*Vo Je zaradi hudega udarca 60ma leveo!!10ipmskega pretresa, lo ,stegnih8t zTst* ter udarcev Krt7> vč»r«( dneva v dan slabšati b0de J, d01104' Je najbrž za-J?wlo tlorl?048anske krvavitve na-*o tiuU^e' Po ugotovitvi fj^sli v Ko nesrečnikovo truplo 4)0 buH« ^loAno mrtvašnico, nesreče s tako tragdč- Aek. ki ga je slučajno imel v avtomobilu. Mladenič je tudi pove. dal ime enega od mladeničev. Ta nai bi bil Elio Antonlni iz Ulice Piccardi 7. Drugega, kot je izjavil, sploh ni poznal Agenti so na. to uvedli preiskavo iiiiiii minili mini m im 11111111111111111111 iimmiiuiin Nesreče v Tržiču V Tržiču so imeli včeraj v bolnišnici polne roke dela, saj se je v tem mestu ali njegovi neposredni bližini pripetilo več nesreč. Okrog 1 ure ponoči sta na pokrajinski cesti Tržič-Gradež dva motociklista trčila v avto, ki je na glavni cesti zavijal v stransko ulico. Motociklista sta 21-letni Espo-sito Florio, bivajoč v Trstu, Ulica Tagliavini 47, in Remigio Campion iz San Canziana. Avto pa je šofiral 25-letni Luigi Conito iz Turjaka, ki se je vračal iz Gradeža. Od vseh treh so v bolnišnici pridržali edino Tržačana, ki bo tu ostal 15 dni. 20-letna Lidia Nicolin iz Tržiča se je včeraj z motociklom na glavnem trgu zaletela v stoječi fiat 124. O-zdravela bo v 20 dneh. Z okna, visokega 5 metrov, je včeraj popoldne padla 9-letna deklica Adriana Zanbon, bivajoča v Šta-rancanu, Ulica Venezia 6. Ima hude poškodbe na desni roki. S Sindikat občinskih uslužbencev FIDEL-CISL v Tržiču je včeraj poslal predsedniku pokrajinskega kontrolnega odbora odv. Macorattiju in drugim oblastem v pokrajini in na deželi pismo, v katerem zahteva, da se kriza v tržiški občinski upravi zaključi, kajti zaradi te ni moč odobriti številnih sklepov, ki se tičejo raznih izplačil osebju. To se čuti zaradi tega prikrajšano. C Sinoči, malo pred 19. uro se je na državni cesti Gorica-Videm 62-letni upokojenec Luigi Orzan iz Lovrenca zaletel s svojim motociklom v avtomobil, ki je prihajal iz železniškega podvoza pri Kapri vi. Orza-na so pripeljali v goriško bolnišnico, kjer bo ozdravel v 7 dneh. S Goriška prefektura Javlja, da vladni organi preučujejo norme, kd Jih bodo dodali zakonu štev. 1116, z dne 7.8.1968, ki predvideva nameščanje v službo za civilne invalide Spremembe se nanašajo na po- ----- 00- novno odprtje rokov za včlanjeva- peljali v bolnišni00. Kot rečeno pa nje v ANMIC, na izvedbo pokra- ./N Ul« U.I ____JCXJ________i__________ V po- ndmi posledicami je prišlo nedeljek okrog 16. ure na krovu grške tovorne ladje «Poli», ki je bila zasidrana ob pomolu štev. 5 novega prostega pristanišča. Ab-bondanza, ki je bil zaposlen pri pristaniški družbi za natovarjanje in raztovarjanje blaga, je ravno pomagal nizati lesene deske na hodniku ladjinega podpalubja št. 3, ko so se za njim nepričakovano odprla vratca, ki vodijo v nižje predele ladjinega trupa. Delavec se je tako nevede preveč približal vratcem ter nepričakovano padel skoznje v 10 metrov globoko spodnje podpalubje. Pri tem pa Je padel na železne sode, ki so bili ob robu ladjinega boka. Z glavo je udaril ob rob nekega soda ter izgubil zavest. Delovni tovariši so tedaj nemudoma poklicali bolni Carje Rdečega križa, ki so ga od peljali v bolnišni00. Kot rečeno pt so bile njegove poškodbe tako hude, da so zahtevale njegovo mlado življenje. (inskih skupščin, na možnost spremembe sklepa javnega zdravnika o višini invalidnosti. v osnovnih šolah goriške občine skupno 2.859 deklic in dečkov, kar je za 84 enot več kot v prejšnjem šolskem letu. To pomeni, da niso zabeležili v pravkar minulem šolskem letu velikih sprememb v primerjavi s šol. skim letom 1967 - 68. Na področju šolskih gradenj niso zabeležili novitet, vendarle je predvidena gradnja štirih novih poslopij, ki bi služila za potrebe osnovnošolskih o-trok v novih naseljih, ki so jih v zadnjem času zgradili na mestni periferiji. Tovrstne načrte je občinska uprava že odobrila, pričakuje se finansiranje s strani državne u-prave. Zgoraj smo omenili, da se je število osnovnošolskih otrok dvignilo za 84 v primerjavi s prejšnjim letom. To večanje pa se ne odraža v prvem letniku, kjer je bilo 27 otrok manj. Poprečno število učencev gre torej v glavnem na račun na novo naseljenih otrok. V zgornje število niso vključeni otroci specialne šole, ki jo je občina ustanovila predlanskim in ki je nastanjena v poslopju otroške negovalnice v Podturnu. V tej šoli, ki je šele v začetni razvojni fazi, in ki ji občinska uprava posveča vso pozornost, je bilo v tem šolskem letu devet dečkov in sedem deklic. Osnovne šole v goriški občini so razdeljene v štiri okoliše, italijanske v tri, slovenske pa v enega. Slovenske osnovne šole so v Ulici Croce (83 učencev od katerih je 57 dečkov), v Ulici Randaccio (20 otrok od katerih je 13 dečkov), v štan-drežu (46 otrok, od katerih je 21 dečkov), v Podgori (16 otrok od katerih 9 dečkov), v Pevmi v25 otrok od katerih 10 dečkov) in v Šentmavru (10 otrok od katerih 7 dečkov). Slovenske osnovne šole v goriški občini je v zadnjem šolskem ietu obiskovalo skupno 200 otrok (117 dečkov in 83 deklic). V teh šolan je poučevalo šestnajst učiteljic in dva učitelja, vključno vodilno 0-sebje. Naj omenimo še, da plačuje občina sedem postrežnic za potrebe slovenskih osnovnih šol. Največ .otrok obiskuje italijansko osnovno šolo v Stražicah, in sicer 263 To je delavsko naselje in otroci se prav dobro počutijo v modernem šolskem poslopju, ki je b'!.. zgrajeno pred nekaj leti. Precej otrok imajo tudi osnovne šole v strogem središču mesta, kje-- ie naseljenost prebivalstva precejšnja. Italijanske osnovne šole pa so tudi v predmestjih in v vaseh z mešanim prebivalstvom. V Pevmi hodi v italijansko šolo pet otrok, v novo šolo pri pevmskem mostu (novo naselje) 63 otrok, v podgorsko šolo 56 otrok, v italijansko šolo pri Štandrežu (ezulsko naselje) 200 o-trok. Na občinskem teritoriju delujejo tudi nekatere privatne šolfe, ki so javno priznane, in čigar število o-trok je vsebovano v številu, ki smo ga omenili na začetku tega članka. Privatnega značaja so šole, ki jih vzdržujejo cerkvene oblasti in sicer deška osnovna šola v zavodu San Luigi (17 dečkov), mešana šola v zavodu «Notre Dame* (16 dečkov in 176 deklic), mešana šola pri Uršu-linkah (4 dečki in 113 deklic). V mestu se nahajata šoli s slovenskim učnim jezikom samo v dveh krajih, v Ulici Croce in v Ulici Randaccio. To dejstvo, povezano s tistim o množični razširjenosti italijanskih osnovnih šol, otežkoča marsikateremu slovenskemu učencu posečanje šole v svojem jeziku. Zaradi tega bi bilo potrebno že v prihodnjem šolskem letu uvesti posebni šolski avtobus za slovenske osnovnošolske učence. Na ta način bi brez dvoma pridobili za slovensko šolo še marsikaterega u- stavnikom na občini naloga doseči ta šolski avtobus. Bliža se dograditev spomenika padlim v Doberdobu Prejšnjo soboto so v Doberdobu s pomočjo žerjava iz tržiške luke postavila na mesto visok obelisk in debelo kamnito ploščo, kjer je že nekaj mesecev bil zgrajen temelj za spomenik padlim. Za to priložnost je prišel tudi izkušen kamnosek iz Sežane, ki je kočljivo delo nadzoroval in tudi sam pomagal, da je balo vse opravljeno brez poškodb. Najprej so postavili na mesto ploščo, ki tehta nekaj čez 2 toni, nato pa še obelisk, ki tehta 2,8 to- ne. Posebno za obelisk je bilo postavljanje precej nevarno, ker ni imel nobenega oprijema in so ga morali dvignita popolnoma navpično, ker drugače bi ga ne mogli postaviti v pripravljeno sedlo. Da se je vse srečno končalo, se je treba zahvalita pristaniškim delavcem, ki so se požrtvovalno trudili, da so s svojo izkušenostjo vse dobro opravili. Tudi drugi domačini so večkrat priskočili na pomoč. S tem delom se je pričela zaključna faza pri domačem spomeniku, o katerem se je že tolikokrat pisalo in govorilo, da bo eden najpomembnejših slovenskega življa v Italija. Spričo številk, ki pričajo o bridki preteklosti slovenskih fantov na južnem Krasu, smo dolžni to trditev tudi ponoviti prav v teh dneh, ko se bližamo otvoritvi spomenika in o katerem bo ((Primorski dnevnik* še veliko poročal. J. v Živahna trgovinska izmenjava med obmejnimi področji Uvozili smo za 8 milijonov lir mleka, izvozili med drugim za 4 milijone lir keramičnih ploščic V preteklem mesecu maju so v menjavi med obmejnimi področji Italije in Jugoslavije zabeležili precejšnjo menjavo, ki kaže na živahno trgovinsko dejavnost na tem področju. Iz Jugoslavije so na Goriško u-vozili mleka v vrednosti 8 mili. Jonov lir, mesa v vrednosti 5 mi!. 726 tisoč lir, raznih vrst lesa v vrednosti 67 milijonov lir, kraft papirja v vrednosti 25.793.055 lir. Izvoeili pa so drogerijsko blago v vrednosti 2.217.245 lir, tekstilne proizvode v vrednosti 12.500.000 lir, oblačila v vrednosti 55.501.750 lir, proizvode iz peitra 5.520.000" lir, gumijaste proizvode za 2 milijona lir, material za hidravlične in sanitarne naprave v vrednosti o. smih milijonov lir, kolesa In njihove dele za 1.913.900 lir, nado. mestne dele za avtomobilska vozila v vrednosti 22.146.470 lir, kmetijske stroje v vrednosti 2.248.804 lire, orodne stroje za nad štiri milijone lir, naprave za opremo trgovin in uradov v vrednosti deset V Jugoslavijo so nadulje izvo. žili še za štiri milijone lir vrednosti keramičnih ploščic, za mili. jon lir vrednosti pastelnega papirja, za 760.000 lir plastičnih pro. izvodov, za 578.000 lir raznih vrst opeke. Ob zaključku meseca maja je avtonomni račun pri krajevni podružnici Banca dTtalia izkazoval saldo 63.256.004 lir. milijonov lir. liiiiiiiimiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui|||||||||||i|l,i|i|iijtl|„l„,|IIMIIIIMmlllllmilll|limi||lll|llll|lll|||l||l||||||||||||||u RAZGOVOR S KNJIŽNIČARKO SMET0V0 Zelo koristno delovanje goriške Ljudske knjižnice V enoletnem razdobju je knjižnica dala na posodo nad 1000 knjig - Nujna nabava novih knjig Lani v tem času smo obiskali Ljudsko knjižnico in čitalnico, da bi kaj zvedeli o njenem delovanju in to potem posredovali našim bralcem. Obisk smo letos ponovili in od prijazne knjižničarke Jožice Smetove dobili podatke, ki kažejo kako se ta slovenska ustanova v Gorici lepo razvija, čeprav ji ni življenje z rožicami postlano. Ljudska knjižnica je bila ustanovljena takoj po vojni in je bila za goriške Slovence zelo velika pridobitev po dvajsetletni fašistični strahovladi. Goriški Slovenci Ljudsko knjižnico obiskujejo v lepem številu tudi danes, čeprav ima knjižnica razmeroma malo 10 vi tet in kljub temu, da izboljšam življenjski pogoji marsikomu omogočajo ureditev lepe in dragocene domače knjižnice. Goričana dobiš zelo pogosto v knjigarni v Novi Gorici, kjer i-majo na razpolago vse slovenske novitete. Goričane je moč srečati v bogato založenih ljubljanskih knjigarnah, mnogi obiskujejo moderno urejeno Tržaško knjigarno v prestolnici naše dežele, maloka-terega pa dobimo v goriških knjigarnah, kjer je slovensko noviteto zelo težko dobiti. Knjige so drage, vsi si jih ne morejo privoščiti, so pa ljudje, ki imajo doma knjižnico, zahajajo pa zelo radi v javne knjižnice, da si lahko izposodijo knjige, ki jih ni več moč dobiti na trgu. V enoletnem razdobju, od julija 1968 do junija 1969 so v goriški Ljudski knjižnici, ki ima sedež v Ulici Ascoli 1, izposodili bralcem 1028 knjig, približno petinosemdeset na mesec, številka ni kdove-kaj velika, dokazuje pa ljubezen goriških Slovencev do domače tiskane besede. Lahko povemo še, da so najvišje izposojeno število knjig zabeležili letos januarja, najmanjše pa letos junija. To je tudi razumljivo, saj v zimskih mesecih ljudje segajo po knjigi bolj kot v vročih poletnih mesecih, ko ima jo drugo vrsto zabave. Podrobnejši podatki o izposojenih knjigah so naslednji: julij 1968 103 knjige, avgusta 47, septembra 100, oktobra 90, novembra 105, liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiii TOKRAT JE GORELO NA MARTINŠČINI SPET POŽAR NA KRASU Požar je uničil pogozdovalni center - Pov. zročil ga je delavec, ki si je grel mineštro Tudi včeraj je bil na vrsti vsakodnevni požar na Krasu, ki je zaposlil goriške gasilce in tokrat zaradi svoje razsežnosti vrsto drugih pomagačev iz vrst civilnega prebivalstva in vojske. Požar se je vnel v pogozdoval-nem središču med Zdravščino in Martinščino, kjer trenutno ekipa delavcev pod nadzorstvom tehnikov gozdne uprave pogozduje kraš-ko površino na tem področju. Malo pred uro kosila je delavec Leo-poldo Venuti, star 64 let, iz Gradiške, zakuril ogenj, na katerem je hotel segreti v lončkih spravljeno kosilo njega in delovnih tovarišev. Nesreča je hotela, da so se iskre razplamtele in prižgale suho iglasto drevje v bližini. Požar se je razširil s silovito naglico in kmalu so se delavci, ki pogozdujejo Kras, znašli pred hudo nevarnostjo. Poklicali so go riške gasilce, ki so prihiteli na lice mesta z d verni ekipami, prišli so tudi karabinjerji iz Martin-ščine in iz Zagraja, kmalu pa se je izkazalo, da vse te sile ne bodo zadoščale. Zaradi tega so poklicali na pomoč še četo vojakov 82. peš- polka, pomagali so tudi številni civilisti iz Zdravščdne, ki so se zbali, da bi se ogenj razširil do njihovih hiš. Po štirih urah dela je gasilcem in pomagačem uspelo pogasiti požar. Uničenih je približno pet hektarjev borovega gozdiča, poleg tega pa je ožganih še nadaljnjih petnajst hektarjev travnate zemlje. škoda znaša približno pet milijonov lir. Neprevidnega Venutija bodo naznanili sodni oblasti zaradi neprevidnosti. Trčenje v Podturnu Na trgu v Podturnu Je prišlo včeraj popoldne do trčenja med mo-tooiklistom in avtomobilistom, ker ni prvi upošteval prednosti. Na motociklu je ie Ulice Lunga prihajal 38-letni mehanik Edoardo Colja, iz Ulice Croce 6, im križišču ni ustavil in se zaletel v avto fiat 500, z goriško registracijo, ki ga je šofiral 25-letni Salvatore Minardi, bivajoč v Ulici Garzarolli 14, ki je prihajal z Ulice Lantieri. Minard* se sploh ni ranil, Colja pa ima nekaj manjših ran in prask. Ozdra vel bo v sedmih dneh. decembra 65, januarja 1969 130 knjig, februarja 100, marca 85, aprila 71, maja 101, junija 31. Dijakom je knjižnica posodila 246 knjig, vse to brezplačno, medtem ko je odškodnina za izposojanje knjig 20 lir za stare, 50 lir pa za nove knjige. Članov knjižnice je 272, od katerih so jih 22 pridobili v zadnjem enoletnem razdobju. Ljudje prihajajo v knjižnico tudi iz okoliških vasi, nekateri celo iz oddaljenega Krmina. Zmanjšalo se je število obiskovalcev iz Doberdoba in Dola, kjer so pričele delovati občinske in javne knjižnice, ki zelo lepo delujejo. Dandanes ima Ljudske knjižhTcfc 4721 knjig. Letos je svojo zbirko obogatila z 52 knjigami, ki jih je darovala Cankarjeva založba v Ljubljani, pa tudi z nekaterimi drugimi, ki si jih je knjižnica sama nabavila. V knjižnici je tudi 288 italijanskih knjig, ki jih je posredoval Ente nazionale per le biblioteche popolari e scolastiche iz Rima. Poleg Ljudske knjižnice deluje še študijska knjižnica, v kateri je 1040 knjig, ki se je poslužujejo v glavnem dijaki, učitelji ter profesorji. Ljudska knjižnica je otroškim vrtcem, ki delajo na občinskem teritoriju Gorice, posredovala vrsto slikanic, pošilja jim brezplačno nekatere slovenske otroške revije. V čitalnici so bralcu na razpolago slovenski časopisi in revije. Delovanje knjižnice ter čitalnice otežkočata majhen prostor, ki ga imata na razpolago, pa tudi odmaknjenost in dejstvo, da so knjige prestare. Nujno potrebno bo nabaviti novejše knjige, želja nos vseh pa je, da bo knjižnica dobila čimprej večji prostor, v katerem se bo tahko nemoteno razvijala. Visok obisk na Tolminskem Most na Soči je pred nekaj dne vi obiskal 'ugoslovansld zvezni taj- in je bogata na zanimivih člankih. članki obravnavajo turizem in obrt v Bernu na švicarskem, o perspektivah deželnega gospodarstva, o raznih zvrsteh obrti v naši deželi. V reviji je tudi več stalnih kotičkov, ki obravnavajo probleme, ki zanimajo obrtnike. Jutri praznik Unita pri pevmskem mostu Jutri, v nedeljo in v ponedeljek, bo na dvorišču gostilne «Gira» pri pevmskem mostu, praznik Undtk. kd ga prireja gpriška sekcija KPI. Jutri zveččr bo ples z izvolitvijo mdss mimkriaa, v nedeljo bo spet ples s tekmovanjem v briiškoli, v ponedeljek pa bo skupina «1 4 oompaigni« iz Trsta podala vrsto odpornih ttaddjanisldh pesmi. Do 14. avgusta dvignite bencinske bone Vodstvo Avtomobilskega kluba v Gorici javlja, da 14. avgusta zapade nepreklicno rok za dvig bencinskih bonov proste cone za tretje tromesečje tekočega leta. Nesreča na delu v javi pri Štandrežu Včeraj zjutraj, komaj se je javil na delovnem mestu v Javi v štandrežu in ko je pripravljal o-rodje, ki bi mu služilo za delo se je z istim ponesrečil 35-letni Benito Cessellt, bivajoč v Ulici Ca-ve 1 Z avtom so ga prepeljali v splošno bolnišndco, kjer so ga pridržali za 25 dni, ker so mu ugotovili, da je leva roka precej poškodovana Otročiček pod avto v Ulici Mazzini Matere, do Papič, prisotna sta bila tudi zvezni poslanec inž. Viktor Klanj šček in direktor Planike Jože Bra tec. Pogovarjali so se o načrtu razvoju Posočja in o modemiza ciji mlekarske predelovalne indu strije Planika v Kobaridu. ________ __________ svoje otroke nik za finance Janko Smole. Spre ! nfv,.fprebod' 86 v4as’*1 oanje spo-jel ga je tolminski župan inž. Fer- j z ° .f1 s °Sleciujejo izložbe ali pa poklepetajo s prijateljico. V Ulici Mazzini, skoro pred sedežem mestne policije, je bil včeraj zjutraj nekaj pred enajsto uro petletni Maurizio Rallo iz Ulice Vitto-rio Veneto 18 na enem pločniku, mati pa na drugi strani ozke ulice. Kar naenkrat je malček stekel čez cesto, v tistem trenutku je pripeljala po ulici navzgor limuzina fiat 124, ki jo Je šofirala 46-letna Danira Fonzari iz Ulice Randaccio At. 8, in dečka na lahko udarila. Mali Maurizio je padel na tla, z avtom so ga takoj peljali v bolnišnico, kjer pa so mu obvezali le nekatere praske po kolenih in rokah. K sreči avtomobili v tej središčni in ozki ulici vozijo zelo počasi, sicer bi bilo po otroku. Razdeljevanje kave in sladkorja proste cone Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da so pričeli z razdeljevanjem potresnega blaga proste cone za mesec avgust. Prebivalcem občin Gorica in So-vodnje bodo razdelili 4 kilograme sladkorja na osebo (odrezek št. 151 ln 600 gramov surove kave (odrezek št. 16). Prebivalci ostalih občin v pokra-jlni pa bodo dobili po 2,500 kilograma sladkorja na osebo (odrezek štev. 19) in po 0,440 kilograma surove kave na osebo (odrezek štev. 20). Omenjeno blago bodo razdeljevali do vključno 30. avgusta. Nova številka obrtniške revije V založbi deželne ustanove za razvoj obrti (ESA) je izšla druga letošnja številka revije «L’artigia-nato del Friuli Venezia Giulia«. Kot vedno je revija tiskana na finem papirju, krasijo jo lepe slike | torto Veneto. Mati in hči padli s kolesom Včasih so se take nesreče dogajale zelo pogosto, danes pa so redkost. Včeraj zjutraj je mamica peljala na kolesu štiriletno dekd oo, kl ni prav mirovala sede na majhna stolička Gibala se je in kar na lepem dala svojo desno nogo v žarke sprednjega kolesa tako da sta se deklica in mamica prevrnila sredi ceste na tla. Mati se fmenuje Silvana Minozzo por. Zorzon, ima 35 let, biva v Vicolo Tronco 10, deklica pa ima štiri leta 'n se imenuje Gabriella Materi so obvezali le lažje rane in bo ozdravela v šestih dneh, de klteo pa so pridržali v bolnišnici, ker ima hud udarec na čelu. Ostala bo v bolnišnici teden dni. Nesreča se je pripetila v UHci Vit Mednarodna folklora v Rarniji Mnogo Goričanov pa tudi Tržačanov letuje v vasicah Kamije in zaradi tega sd tamkajšnja turistična društva prizadevajo, da bi na eni strani zadovoljila tujce, na drugi pa zadostila potrebi domačinov po zabavi in spoznanju novega. V našem listu smo že po ročali o številnih praznikih, ki so bili letos v Furlaniji, na katerih so nastopale številne tuje folklorne skupine, med katerimi več jugoslovanskih. V Villa Santana, v Karniji, bo v nedeljo, 10. avgusta, že tradictonal-na parada mednarodne folklore, na kateri bodo nastopile skupine iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Jugoslavijo bo zastopala skupina »Polet« iz Beograda, ki jo sestavlja 45 plesalcev in orkestrašev, Avstrijo bo zastopala skupina «Edel-wedss» iz Celovca, furlansko folkloro pa bodo prikazali plesalci iz Ločndka, pevci iz Rude pa bodo priredili koncert furlanskih pesmi Rojstva, smrti Včeraj so v goriški občind zabeležili šest rojstev in dve smrti Rojstva: Monica IVeffort, Gabriella De Giorgi, Marco Zecca, Marco Vecchi, Stefane Dejust, Antonella karton. Smrti: 4 leta star otrok Giuseppe Rapioavoli, 5 na mehiškem olimpijske'1’. p dromu 10. oktobra lani. D*”1 v eni uri prevozil 48,653 k®’ N060MET BOGOTA, 7. — V 11. cljski skupini za SP . premagala Kolumbijo 2:0 je (*:»>■ * * * kV*- CARACAS, 7. — Tekma p' / lifikacijske skupine za = ,e j>' Paragvajem in Venezuelo se ključlla z 2:0 (1:0) v kori* J jš Začasna lestvica te skupin® slednja: at _ 1. Kolumbija 3 tekme 3 . 2. Brazilija in Paragvaj ma 2 točki 4. Venezuela 3 tekme 1 GEORGE SAND Indiana 38. Sicer pa je bil Rajrmon načelen, kot smo že povedali. Ko mu je polkovnik zaupal toliko kot prijatelju, ga imel za zeled časti in odkritosrčnosti, ga postavil za posrednika med svojo ženo in seboj, je sklenil, da bo opravičil to zaupanje, da si bo zaslužil to prijateljstvo, spravil moža z ženo, odtegnil na eni strani vso prednost, ki bi utegnila škodovati spokojnosti druge. Postal je spet moralen, čednosten, filozofski. Kmalu boste videli, za kako dolgo. Tega spreobrnjenja Indiana ni razumela in je neznansko trpela, ker jo je zanemarjal; vendar je imela še srečo, da si ni priznala popolnega uničenja svojih upov. Lahko jo je bilo slepiti, saj si je tega tudi želela, tako grenko in obupano je bilo njeno resnično življenje! Mož se je čedalje bolj ogibal družbe. Pred drugimi je Igral pogumnega in stoično brezskrbnega srečneža; a ko se je vrnil v tdšino svoje domačnosti, je bil le še razdražljiv otrok, krut In smešen. Indiana je bila žrtev njegovega sitnarjenja, toda pnznati moramo da sl Je bila tega precej sama kriva. Ce bi bila povzdignila glas, če bi se bila od srca, toda odločno pritožila, bi se bil Delmare, ki je bil samo neotesanec, sramoval, da velja za hudobneža. Nič ni bilo lažjega kot omehčati njegovo srce in obvladati njegovo nrav, če si se le spustil na njegovo raven in se vključil v krog misli, ki je bil dosegljiv njegovi duševnosti. Toda Indiana je bila toga in ohola v svoji pod-ložnosti vedno Je molče ubogala, a prav iz te suženjske molčečnosti in podložnosti je povzdignila mržnjo v čednost in nesreče v zaslužnost. Njena vdanost stojanstvenosti kralja, ki se da rajši ukleniti In pahniti v ječo, kot da bi se odpovedal kroni in se oropal ničevega naslova. Preprosta ženska bi bila kaj lahko krotila tega moža prostaškega kova, trobila bi v njegov rog in si privoščila užitek, da je sama drugačnih misli; delala bi se, kot da spoštuje njegove predsodke, skrivaj bi jih pa teptala z nogami, božala bi ga in slepila. Indiana je opazila, da marsikatera ženska tako ravna, vendar se je čutila nad takšnimi tako vzvišena, da bi jo bilo sram, če bl jih posnemala. Bila je tako čednostna in neomadeževana, da si je utvarjala, da se ji ni treba dobrikati gospodarju z besedami, ako ga le spoštuje v dejanjih. Ni ji bilo mar za njegove nežnosti, ker se jim ni mogla odzivati. Bolj bi se čutila krivo, če bi hlinila ljubezen do moža, ki ga ni ljubila, kot če jo podari ljubemu, kateri ji jo navdihuje. Goljufati se ji je zdelo zločinsko, dvajsetkrat na dan je bila pripravljena povedati, da ljubi Raymona; zadrževala jo je samo bojazen, da bi ga zgubila. Njena hladna pokornost je polkovnika mnogo bolj dražila, kot bi ga bila spretna upornost. V svoji samoljubnosti bi bil sicer trpel, če bl ne bil več neomejeni gospodar v hiši, toda še bolj je trpel, da je tako mrzek in smešen gospodar. Rad bi bil prepričeval, pa Je samo ukazoval, vladal, pa je le upravljal. Včasih je nerodno povedal kako naročilo ali pa nepremišljeno narekoval naročila, ki so bila njemu samemu v škodo. Gospa Delmarejeva je brez presoje zapovedovala, naj jih izvršijo, brezprizivno, neprizadeto kot konj, ki mu je vseeno, ali vleče plug v to ali v ono smer. Delmare je besnel, ko je opazil učinek lastnih, nepravilno razumljenih naročil, svoje spregledane volje, toda ko mu je mimo in z ledeno besedo dokazala, da je samo strogo spolnila njegov ukaz, se je moral jeziti nase. Za malotno samoljubnega in silno občutljivega moža je bilo to kruta muka, krvava žalitev. če bi bil v Smirni ali v Kairu, bi bil tedaj najrajši ubil svojo ženo. Pa vendar je iz vsega srca ljubil svojo slabotno ženo, ki je živela v odvisnosti od njega in čuvala skrivnost njegovih krivic s pobožno previdnostjo. Sam ne vem, ali jo je ljubil ali pomiloval. Želel si je, da bi ga ljubila, ker je bil ponosen na njeno vzgojo in vzvišenost. V lastnih očeh bi bil povišan, če bi se hotela toliko ponižati, da bi priznala njegove nazore in načela. Včasih je planil zjutraj k njej, da bi jo oštel, pa jo je našel spečo in sl je ni upal zbuditi. Nemo jo je ogledoval, bal se je njene telesne tankosti, bledice njenih lic, otožno mirnega izraza vdane nesrečnosti na njenem nepremičnem obrazu. V njenem obličju je odkril tisoč vzrokov očitanja, kesanja, jeze ln strahu; sramoval se je, da je to krhko bitje tolikanj vplivalo na njegovo usodo, nanj, na železnega moža, ki je bil vajen ukazovati drugim, da so se na eno samo besedo iz njegovih ust razmajali težki eskadroni, ognjeviti konji, bojeviti vojščaki. Ženska, še skoraj otrok, ga je onesrečila! Prisilila ga je, da je šel vase, da je presojal svojo voljo, marsikaj spremenil, marsikaj preklical, in vse to, ne da bi mu blagovolila reči: «Nimate prav, prosim, storite tako.« Nikoli ga ni prosila, nikoli se ji ni dalo pokazati, da mu je ravna, da mu je družica. Ta ženska, ki bi jo strl v pesti, če bi bil hotel, je ležala pred njim nebogljena, morda je pod vekami sanjala o drugem in mu kljubovala celo v spanju. Kar zadavil bi jo, vlekel za lase, teptal z nogami, da bl jo prisilil vpiti: milost! prositi, naj ji prizanese; toda bila je tako lepa, tako drobna in bela, da se mu je zasmilila, kakor se raznesži otrok, ko gleda ptico, katero je hotel pokončati. Mož iz brona se je razjokal kakor baba, In odšel, da ne bi uživala zmagoslavja, če bi ga videla jokati. Zares ne vem, kateri je bil nesrečnejši, on ali ona. Ona je bila iz čednosti kruta, kakor je bil on dober iz slabosti; bila je preveč potrpežljiva, on pa premalo; Imela je napake svojih odlik, on pa odlike svojih napak. Okoli te dvojice neskladnih bitij se je vrtela množica prijateljev, ki so si prizadevali, da bl Ju zbližali, nekateri iz duševne brezdelnosti, drugi iz naravne pomembnosti, tretji zaradi nerazumljive naklonjenosti. Ti so se zavzemali za ženo, oni za moža. Zaradi gospoda in gospe Del®* j so se prerekali med seboj, medtem ko se onadva spl0*1 ^ prerekala; zaradi Indianine dosledne pokornosti se ” / polkovniku nikoli ni. posrečilo sprožiti kako razpravlja’’*'^ se je zgodilo karkoli že. Pa so ti prihajali ljudje, ničesar razumeli, in se vsiljevali, češ da so jima P°vjd^ Gospe Delmarejevi SO prinnrnčali rinlrnršAinn na niSO , p da je še preveč pokorna priporočali pokorščino, pa niso , ^ rna: drutri so svetovali možu, ^ & - ,|n, - - - ------ . tjl L beluhi ,ki se zavedajo svoje malosti, in se bojijo, 0 .n,o, ’ pohodili, se zavzemajo drug za drugega in tvorijo P8* $ jo povsod srečujemo in se venomer mota drugim 1T,el' mi ter dela mnogo hrupa, da bi zbujala pozornost. J Gospod ln gospa Delmarejeva sta sl nabrala znv zlasti v Melunu Fontainebleuu. Te ljudi sta srečavala ^ * rižu in ti so bili najbolj zagrizeni v gonji opravljanj8’^/ je sprožila okoli njiju. Kot nemara veste, je malorn^L# duh najhudobnejši na svetu. Poštenjaki so pri bl*j nih vedno nepriznani, vzvišeni duhovi pa rojeni s0 -a vzeti jih ti naravnost na podplate, tako so radovedni, da bi «aj in slišali: tistega, ki pade, povaljajo v blatu in 8a., nejo; kdor nima nikoli prav, je šibkejši. Ce predsodkom, proti malenkosti, proti napakam, jih c osebno, napadeš, kar jim je najbolj pri srcu, izdaj8* nevaren človek. Pred sodišče te bodo tirali ljudje, o s sV ne veš rvlta kako se pišejo, a si lahko prepričan, da s V. jimi nepoštenimi namigovanji pokazal s prstom nanJ $ naj še rečem? Ce naletiš na enega samega, pazi se’ »o ljudstva. Kar prerivajo se pa, če se je treba za.— kega bedaka ali kmetavza. Ce se s katerim od njih derejo vsi skupaj kot k predstavi; sklepajo stave *> t človeška senca raztegnjena na trideset čevljev; ves ^ štor je malomeščanova last In nimaš pravice stop boš stopal po njegovi senci niti ob sončnem zatonu f Nadaljevanje -------------------------;—- T, ™T TTinnv, Qo oah )n Q4 m« _ pn4tnl Dredal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečno ^ p UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELETON ^ noqflmfizna ^vilica v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din - (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo rža* ..j vnaprej, četrtletna 2.250_ Ur,^polletna celoletna^B.lOO Ur, JFRJ^posamem^ ra„in8Dri N^rndnl banki „ Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglwov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mah snurrs ? rs sl y ^ ss/sjrrd