339
Novičar iz domačih in ptujih dežel
Iz Dunaja. Cesarski patent od 8. t. m. oklicuje , da davki za prihodnje leto 1861 z vsemi do klad a mi ostanejo kakor so letos bili in se imajo ravno tako poberati kakor je cesarski patent od 27. sept. 1859 veleval za letošnje leto.
— Po cesarskem ukazu od 6. t. m. veljavnem za vse dežele našega cesarstva,  so  pri rekrutbi (rekrutireugi)
nektere p o lajša ve dovoljene. Skusili bomo to postavo kar je moč prav po domače povedati, da jo bojo vsi naši ljudje dobro razumeli in se tisti, ktere zadeva, vedili po nji ravnati.
Perva polajšava. Po postavi za rekrutbo, ki je bila leta 1858 oklicana, je bil oprosten pravi edini sin 70 let starega očeta, če je redil svoje starše, starše svojih staršev, svoje brate in sestre. Po tej novi postavi je taki edini sin oprosten vojaščine, če je njegov oče le 60 let star.
Draga polajšava. Po gori omenjeni rekrutni postavi se je štel za edinega sina tudi tak sin (in je bil tudi vojaščine prost), čigar brat ali bratje še niso bili 15 let stari. Po tej novi postavi je pa tudi tak fant vojaščine oprosten, čigar brat ali bratje še niso 18 let stari.
Tretja polajšava. Po 21. §. gori omenjene rekrutne postave so bili posestniki podedovanih (poerbanih) in ne-razde ljivih kmetij vojaščine prosti, če na kmetii stanujejo, jo sami obdeljajejo, in če kmetija toliko nese, da mora rodovino peterih glav preživiti. Nova postava oprostuje take posestnike tudi takrat, če je njih kmetija razde-ljiva, to je, da posestnik sme od te kmetije brez gospo-skinega dovoljenja kakošen kos prodati; vendar ne sme taka kmetija tako velika biti, da bi še več kot štirikrat toliko nesla (dohodkov dajala) kakor je treba za prerediti 5 svojih ljudi. Ce namreč taka kmetija toliko nese, misli vlada, da se tak vojaščini podveržen posestnik lahko odkupi ali namesto sebe oskerbnika postavi itd. (Pri tem oddelku le to ni gotovo: koliko je treba leto in dan, da sev preživi 5 ljudi svoje rodovine?)
Ceterta polajšava. P op red je lozanje ravno pred asencijo (asentirengo) bilo, — zdaj se sme to od unega ločiti.
Peta polajšava. Kdor ne meri več kakor 56 pavcov (colov), ni nikakor za vojaka (soldata); poprej je veljal za tako pokveko še le tak fant, ki ni meril več kot 50 pavcov. Takemu ni treba k asencii iti, da bi ga tam merili, ampak komisija, ki že pred preiskuje oprostenje fantov, ga sme zavreči. Pa tudi take more ta komisija že pred zavreči, ki nimajo postavne mere, to je, najmanj 60 pavcov, in ki imajo takošno napako (hibo) na svojem telesu, da jo vsak človek lahko spozna, čeravno ni zdravnik.
Šesta polajšava. Učeucom v šolah takih ptujih dežel (ne avstrijanskih), kterih spričevala so veljavne tudi pri nas, so po novi postavi zavoljo oprostenja vojaščine ravno tiste pravice dodeljene kakor domačim šolam.
—   Vsaki dan pričakujemo oklica novih postav, po kterih se ima vsled posvetovanj deržavnih svetovavcov novo in drugačno vladanje v našem cesarstvu vpeljati. Govoric je na cente; eden pravi to, drug drugo ; gotovo je nek le to, da še ta teden — tedaj pred odhodom cesarjevim v Varšavo, kjer bo shod avstrijanskega cesarja in pruskega vladarja s rusovskim čarom kmali po 20. dnevu t. m., se bojo oklicale željno pričakovane nove postave. Kakošne bojo, nihče ne ve; to pa se pripoveduje, da ne bojo ne po nasvetu večine, ne po nasvetu manjšine deržavnega zbora osnovane, ampak bolj po tem, kar je grof Hartig o vladnih prenaredbah svetoval, ki je skušal una dva nasveta nekako zediniti. Bog daj, da bi bila nova osnova avstrijanskega cesarstva taka, da bojo vsi narodi zadovoljni ž njo, ker zadovolji) ost ljudstev je najmočnejši steber vsake deržave; ona je najbolji varh miru doma, pa tudi najkrepkejši brambovec zoper unanjega sovražnika. Ni tedaj čuda, da vse hrepeni zvediti, kak oš no bo prihodnje vladanje, da pridemo na bolje.
—  Po ukazu cesarskem je dovoljeno, da tisti prostovoljci iz cesarskih dežel, kterim je papeževa vlada slovo dala, ki pa so ^pošteno in pogumno" svojo dolžnost v papeževi armadi spolnovali, se morejo v batalijone avstrijanskih prostovoljcov vzeti; oficirji obderže tisto službo kakor so jo v papeževi armadi imeli.
340
—   Kur si, ki so se prejšni teden poboljšali, so omahnili pretekli teden spet na slabejo stran. Komaj so se prikazale nektere iskrice upanja, da cesar Napoleon hoče podpirati pomirjenje laške dežele, pa so spet kmali zginile, in na mesto upanja je stopil strah, da ne bi naši armadi spet treba bilo kmali vojskovati se za brambo Beneškega ali pa za to pripravljeno imeti veliko armado; oboje je pa za dnarstvo naše velika nadloga.
—   „A. Z." hoče za gotovo vediti, da gospod nadvojvoda Albrecht bode za višjega poveljnika druge armade izvoljen, in da se bo berž potem na Laško podal; ali pride fzm. vitez Benedek za glavarja glavnega načelništva k gosp. nadvojvodu, še ni gotovo.
—   Dunajski duhovni časnik 5.0est. Volksfr." z nadu-šenim oklicom vabi „ohranivno Nemčijo", naj nabere dnarja, da se bo junaku Lamoricier-u kupila s križem ovenčana sablja; iz tega pa, kar bi se utegnilo odveč nabrati, naj se izkuje svetinja za papeževe vojake.
—   Tergatev se bo po goricah doljne Avstrije začela na sv. Luke ž a dan. Ker vreme ni bilo terti ugodno, pričakujejo več cvička kakor sladčice.
Koroško. Iz Celovca 8. okt. Zmiraj smo še upali, da bo obveljalo, za kar so se deržavni svetovavci potegovali in da bomo saj tako dolgo obderžali svoje deželno vladarstvo, dokler se ne bojo ustanovile deželne na-mestnije po novi osnovi. Al ves up je sedaj splaval po vodi; včeraj je prišel iz Dunaja ukaz, naj se za novega deželnega glavarja pripravi stanovališče v hiši okrajnega (kantonskega) poglavarstva, kjer je nekdaj  kresija bila.
Stajareko. V okolici marburški — pripoveduje graški časuik „Tagespost" — se ljudem, ki pridejo v ka-košno gostivnico, pogostoma primeri, da jih kerčmar ne praša, kaj hočejo jesti ali piti, ampak najpoprej: ali imajo, če ne bojo celega bankovca zajedli in zapili, toliko drobiža, da bojo mogli plačati, kar bojo zajedli ali zapili; kdor nima šestič ali krajcarjev, naj gre svojo pot.
Iz Celja. Po razpisu c. k. deželnega poglavarstva je v naši gimnazii letos nauk slovenskega jezika stopil v versto predpisanih (obligatnih) naukov za vsakega učenca, ki je po rodu Slovenec.
Iz Reke. V kancelijah naših političnih in sodniških gosposk bo ob novem letu prejel domači (horvaški) jezik popolnoma svojo pravico; uradniki, ki se ne naučijo do konca tega leta domačega jezika tako, da bi mogli vso službo z besedo in pisanjem v njem opravljati, si bojo mogli drugod službe iskati. Tudi mestni magistrat bo mogel svoje opravila v domačem jeziku opravljati. Ko je unidan ban Sokčevič pri nas bil in ga je pervi magistratu! svetovavec po laško nagovoril, se je očitno vidilo, da to ni bilo  banu všeč.
Ogersko. Po več krajih zajema poslednji čas c. kr. vlada ljudi, večidel mnogo obrajtane gospode, pa jih preseljuje iz njih domovja v kako drugo deželo, najbolj na Cesko in Tiroljsko; zakaj? se pri nobenemu prav za prav ne ve, ker se tako začasno iztiranje ne opira na nobeno sodniško sodbo; gotovo se ji kakor koli politično nevarni zdijo.
Iz Tirolskega. Iz Inspruka 10. okt. — Daues je pervi sneg pobelil  naše strehe.
Laško. Iz Turi na 12. okt. Kralj sardinski Viktor Emanuel je iz J a k i n a (^Ankone) 9. t. m. laškemu ljudstvu ta-le razglas poslal: „Moji vojaki so se vojskovali v Krimu; s tem je stopila Italija (Laško} v kolo Evrope. V parižkem kongresu so moji poslanci pervikrat Evropi razodeli bolečine laške! Napoleon III. se mi je pridružil kot zaveznik in prostovoljci iz vseh laških krajev so vreli pod mojo zastavo (bandero). Deržavne zadeve so terjale kmali  mir.    Ako bi  bil   časti   lakomen,   kakor   se   moji
rodovini očituje, bi bil zadovoljen z Lombardijo; al kervi svojih vojakov nisem prelival za me, ampak za Laško! Nekoliko laških dežel se je znebilo svojih vladarjev; čutil sem dolžnost dovoliti, naj ljudstva svobodno povejo, česar želijo. Ko sem sprejel dežele, ki so se meni pridružiti hotle , sem zadel na velike težave; al mogel sem biti mož beseda; dve deželi svojih prednikov sem mogel žertovati. V7elikemu vojvodu toskanskemu sem pred vojsko ponudil prijazno zvezo, pa zastonj; papežu sem ponudil vikarijat (jiamestništvo) Umbrije in Mark, pa zastonj. Kar sem kralju neapolitan-skemu Francu II. svetoval, je zavergel. Italijo sem oklical Italijanom. Sedaj pridem s svojo armado, ne, da bi Vam svojo voljo silil, ampak da Vam pridobim spoštovanje. Svobodno volite!" — Kralj sardinski je ravno na poti v Neapolj; 4 divizije njegove armade pa so že na Neapoli-tan8kem in se bojo pri Akvili združile z GaribaldovcL Trikrat večja moč bo potem prijela Kapuo in Gaeto, kjer gospoduje še kralj neapol itanski in se bo s svojimi 40.000 vojaki se enkrat poskusil s svojimi sovražniki. Kmali se bo tedaj slišalo od novega boja, zadnjega za nea-politanskega kralja. V Inki pred Gaeto stoje 3 rusovske ladije. — Od sv. očeta papeža se še zmiraj nič ne ve, ali bojo Rim zapustili ali ostali; sedaj se sliši to, sedaj uno. — Pomenljive ste dve novici, ki ju je prinesel včerajšni telegraf iz Tur in a, ki kažete, kaj se v Sardinii kuha. Ena pravi, da je sardinska vlada se proti prek uci j ni stranki zavezala, da se bo v 6 mescih Beneškega lotila, ako bi na diplomatični poti ne bile Benetke pred „reseneft. Sardinska armada se bo spravila na 250.000 mož. Druga novica, ki jo odkriva 35Opininioneu, časnik sardinske vlade, je pa žaganje vsem vladam, ki bi hotle edinost italijansko razdreti, da potem bi utegnila prekucija še dalje seči kot ;,od Planin do jadranskega morja". Ako Evropa noče vesoljne vojske, mora priznati „edino Italijo" — pravi „Opin." h koncu. Te besede imajo berž ko ne strašilo biti Varšavskemu shodu, češ: „Edina Italija in Francozka štejete 58 milijonov duš z celim milijonom vojakov; to ni kaka kaj bodi reč!
Poljsko. Iz Varšave 8. okt. Iz Vilne se sliši, da litavski žlahtniki so hotli čaru Aleksandru slovesen bal (ples) napraviti in da knez Oginski je daroval 40.000 srebernih rubljev samo za zidanje novega plesišča. Al kako je pismo iz Petrograda gospodo poterlo, ko se ji je vediti dalo, da car nebo prišel na bal, in sicer zato ne, ker je zvedil, da se je le malo gospode pečalo za napravo slovesnega plesa. Car bo tedaj le malo ur se mudil v Vilni,varmado ogledal in se potem v Varšavo podal.
Cerna gora. S Cetinja. Pri nas je vse mirno; udova kneginja stanuje v knežji hiši in hodi v zbore sta-rašinstva. Govori se, da ji je rajni knez 300.000 gold. zapustil , verh tega pa so po smerti njegovi v deržavni kaši našli 400.000 gold. To ni ravno nemogoče, zakaj poslednje dve leti je knez razun rusovske pripomoči tudi iz Fran-cozkega mnogo dnarja dobival. Sliši se, da konec letošnjega leta se bo novi knez Nikolaj podal v Petrograd poklonit se ruskemu čaru.