^	Poštnina	plačana	v	gotovini.
Štev. 168.	V	L)ublfant, sobota, 5, avcpista 1922.
Izhaja vsak de-
CENE PO POSTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45'—
sEsmssc
Leto XI.
UradnBho m npravništvo » Ko-oltarjem ulki 4t»». 6 — Teisfoi uredništva štev sG — Telefoi *s» dpravništva štev. 328 «*
CENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22’50 za en mesec Din 7‘50
V upravi stane mesečno Din 7*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Pravzaprav niti ne počasi, na vsak način pa v vedno bolj naraščajočem tempu se naša Slovenija spreminja v oblast bel-grajskega centralizma, dasi se tozadevni zakon še ni začel izvajati. Ljudje še vedeli ne bodo, kadar bo centralizem pogoltnil še poslednji kos, ki je še spominjal na samoupravne pravice slovenskega naroda.
Vse naše socialne ustanove, v katere so slovenski delavci zložili od truda svojih rok lepe milijone, oziroma njihovo osrednje vodstvo, so prenesli v Zagreb; kar jih še niso, jih bodo brez dvoma kmalu, Bolniška blagajna ne sme zidati s svojim, oziroma našim denarjem poslovnega poslopja. Posredovalnico za delo so vrgli sploh na cesto. Za šefa zdravstvenega odseka za Slovenijo, kjer je enkrat sedel tak plemeniti in ugledni mož, kakor je bil dr. Oražen, in za njim dr. Krajec, je črez noč imenovan neki popolnoma neznan človek iz Hrvatske, brez vsakega dvoma pristaš režima. Mož bo imel menda nalogo, preskrbeti še zadnjemu bolniku, ki leži še v kakšni bolnišnici, prosti kvartir pod nebom, kajti vlada še zdaj ni nakazala nobenih kreditov za umirajoče bolnice v Sloveniji. Istotako je bil kar nalepem odstavljen slovenski šef zdravilišča v Topolščici in na njegovo mesto imenovan neki neznanec iz Srbije, čisto gotovo demokrat ali radikal. Črez nekaj časa pride na vrsto finančna delegacija, potem policijsko ravnateljstvo, na konec še vrhovno vodstvo naše politične uprave. Bomo videli, če ne bo res!
Morebiti se pa bodo spričo teh in drugih dejstev le zdramili tisti, ki še cepetajo za tem režimom.
politični dogodki.
-j- V znamenju demokracije. Vlada je izdelala zakonski načrt o zborovalni svobodi. Člen 5. zakona se glasi: ^Prepovedani so shodi v svrho manifestacij proti ustavnim oblastem v državi ali pa v namenu, da bi se izvršil pritisk na kralja, na vlado, na parlament ali pa na druge ustanove in organe državne oblasti, da bi se le ti odrekli kakega svojega ustavnega ali zakonitega prava ali pa da bi se rešilo kako vprašanje, o katerem odloča pristojna oblast, po želji maniiestantov. Ravnotako so prepovedane manifestacije za ideale in oblike vladavine, ki nasprotujejo sedanji obliki vladavine. Kdor se takih prepovedanih manifestacij udeleži, zagreši prestopek proti javnemu redu in se kaznuje z zaporom do enega leta. Sklicatelji prepovedane manifestacije se kaznujejo z zaporom enega leta.c Kakor se vidi, je ta zakonski načrt tako sestavljen, da bo oblast vsakemu govorniku zamašila usta in vsako manifestacijo zabranila, kajti vsak politični shod končno stavlja na vlado zahteve ali izraža želje v zadevah, o katerih »odloča pristojna oblast«. Delavci ne bodo smeli zahtevati socializacije velikih obratov, ker ima o tem »odločati pristojna oblask, obrtniki se ne bodo smeli več javno pritoževati zoper previsoke davke, ker tudi o tem >odloča samo pristojna oblastkmetje ne bodo smeli izraziti želje po pospeševanju kmetijskega proizvodstva, ker za to je tu minister Pucelj itd. itd. Lepega dne nas bo centralistični režim oropal še poslednje svoboščine, kar smo jih še imeli, zato, ker so mnogi še vedno tako brezbrižni in ne-prosvetljeni, da volijo »samostojneže« in demokrate.
-f- Bodoče cene pšenici. Ravnatelj Janko Jovan je objavil v ^Slovencu« članek pod naslovom: rHudi časi«. Tu napoveduje za bodoče še strašnejšo draginjo, ako vlada ne omeji izvoza. Pšenica bo dosegla v trgovini na debelo ceno SO K za kilogram; po čem bosta potem moka in kruh, si lahko predstavljamo. Tudi današnja »Zarja« opozarja na to nevarnost, katera seveda ne preti gospodu Pašieu in njegovemu sinu ter ostalim kapitalistom, ampak širokim slojem delovnega ljudstva. Vlada seveda proti temu ne bo ničesar ukrenila, ker bi sicer oškodovala svoje ljubljence, izvozničarje, verižnike in podobne stebre režima. Ljudstvo pa bo vzdihovalo, dokler se ne bo spametovalo.
-f Posredovalnica za delo ali »berza rada«, kakor se ta ustanova iuaeauje v
VpraSanfe princi Jnrfa.
Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Kakor je Vaš dopisnik že včeraj poročal, je demokratski poslanec Andjelič v zadevi kraljeviča Jurja stavil interpelacijo na ministrskega predsednika Pašiča in na vojnega ministra. Zadeva kraljeviča Jurja je predmet živahnega razmotrivanja v vseh političnih krogih in v javnosti. On je že 'črnsko leto poslal vladi in predsedništvu narodne skupščine pismo, v katerem je zahteval, da se njegov položaj kot člana kraljevske hiše končno uredi in da se mu iz dohodkov kraljeve rodbine nakaže za dostojno življenje primerna vsota. Obenem je sporočil vojnemu ministru, da odlaga čast, biti še nadalje član oficirskega zbora naše armade.
Interpelacija poslanca Andjeliča je v toliko bolj zanimiva, ker navaja v njej razna pisma kraljeviča Jurja. Vsebino teh
pisem so objavili razni belgrajski listi, vsled česar jih je policija prepovedala. Istotako je zabranila razširjenje včerajšnjih številk dvorskega lista »Politike«, Cicvaričevega : Starega Beograd. Dnevnika« in >Novega Lista:, ki so objavili intervju s kraljevičem Jurjem. Tako se vlada boji svojih lastnih grehov!
Kakor izve Vaš dopisnik, je kraljevič Jurij izjavil, da njegov prihod v Belgrad in njegove zahteve niso niti najmanj političnega značaja, kajti on se v politiko že od nekdaj ni hotel vmešavati. Zahteva samo, da se njegovo razmerje kot člana kraljevske rodbine dostojno uredi! Kakor rečeno, je njegov prihod v Belgrad in njegova zacbva vzbudila veliko senzacijo in se z napetostjo pričakuje rešitev tega vprašanja.
pristni jugoslovanščini, je jako važna socialna ustanov?- To vedo vse države in oblasti na svetu. Najbrž zaradi tega so vrgli zdaj Posredovalnico za delo v Ljubljani na cesto. Minister za socialno politiko nima za socialne urade denarja, on je namreč v Jugoslaviji ?;ato tu, da socialne ustanove odpravlja. Res krvavo brijejo gospodje v Belgradu norce iz slovenskega ljudstva.
Delavska zavarovalnica v kapitalističnih rokah. Za predsednika delavske zavarovalnice, ki se je osnovala temeljem novega zakona o socialnem zavarovanju, je vlada imenovala zastopnika »Zveze in-dustrijcev ' dr. Adolfa Golia. Doslej je to mesto zavzemal vedno zastopnik delavstva. Ali kapitalisti svojih ljudi ne morejo več drugače preskrbeti kakor na račun delavskih vinarjev v socialnih zavodih?
-j- »Demokratizacija« delavskih zavodov. Po milosti centralizma so si demokrati, ki štejejo vsega tri poslance, osvojili v Sloveniji vso javno oblast. A to jim še ne zadošča. Zadnje dni so položili svojo roko tudi na oba najvažnejša in najmočnejša socialna zavoda v Sloveniji: pokojninski zavod in bolniško blagajno. Za oba zavoda so zlagali svoje žulje najširši delavni sloji in demokratskih denarjev je zraven zelo malo. Kljub temu so bili predrzni dovolj, da so dali ob preosnovi imenovati na vodilna mesta teh socialnih ustanov svoje ljudi. Oni, ki niso orali in sejali, hočejo sedaj žeti na njivi delavskih mas. Naj vedo, da bo enkrat odgovor za ljudske vinarje vse težji, nego za bančne milijone.
+ Radičeva politika. V svojem listu «Slobodnem domu« je Radič objavil pismo, ki ga je poslal dopisniku »Daily New-sa« in «Newyork Tribune«. V tem pismu je obrazložil svoje zahteve. On zahteva, da se prizna hrvatska država, ki bi jo sestavljale Hrvatska, Slavonija in Dalmacija. Te dežele bi v konfederaciji s Srbijo tvorile popolnoma samostojno celoto v vseh pogledih in bi obenem pripoznavale skupnost v mednarodnih ozirih. Hrvatska država in Srbija morajo imeti skupno obrambo, ne pa skupne vojske, ker je Hrvatska za popolno nevtralnost. Glede Bosne in Hercegovine bi moralo odločevati Društvo nadorov, priznavajoč Bosni in Hercegovini pravico samoodločitve. V Bački in Baranji naj se pod vodstvom Lige narodov izvrši plebiscit glede vprašanja: ali Srbija—Belgrad, ali Hrvatska—Zagreb. — Radič je prepričan, da bo pri prihodnjih volitvah dosegel popolno zmago. Sporazum z sedan jimi viadodržci je po njegovem mnenju izključen.
3)nevni dogodki
— Kmetsko-delavski tabor se vrši v nedeljo, 6. avgusta v Litiji. Spored je sledeči: 1. Sprejem na kolodvoru po prihodu vlakov. 2. Odhod k cerkvi, kjer bo ob 9. sv. maša na prostem s cerkvenim govorom. 3. Tabor na trgu. 4. Kosilo. 5. Zborovanje zaupnikov. 6. Blagoslov v cerkvi.
7.	Veselica na vrtu gostilne »Pošta«. Pri prireditvi svira godba. Udeležniki iz Ljubljane do Litije imajo polovično vožnjo, istotako oni od Celja do Litije. Izkaznice za polovično vožnjo izdaja centralno tajništvo »Strokovne zveze tovarniškega delavstva« v Ljubljani, Stari trg 2, III. nadstropje. Prijave sprejemajo tudi skupine S, Z. T. D- Odhod iz Ljubljane 2 .vlakom
ob 8. uri zjutraj. Oni, ki bi se odločili šele v nedeljo zjutraj, dobijo izkaznico pri glavnem kolodvoru pred odhodom vlaka. Udeležimo se tabora v obilnem številu, da bo manifestacija kmetskega in delavskega ljudstva, ki izpoveduje krščanska načela, tem lepša in mogočnejša!
— Zatvoritev Borze Dela! Ker se mora Osrednji urad Borze Dela in pa njegova ljubljanska podružnica izseliti iz svojih dosedanjih prostorov v Gradišču št. 4, ukineta oba urada do nadaljnjega svoje poslovanje. Uradovati začneta zopet, ko dobita iMve§ prostore, kar se bo pravočasno ob-jHilo.
— Zahvala tobačnim delavcem in delavkam. Z nepopisno radostjo sem prejel podporo z Vaših blagih rok, katero ste mi naklonili v moji nepričakovani nesreči v znesku 1268 K. Sprejmite mojo najsrčnejšo zahvalo. — Ferdinand Šturm.
— Izlet v Kranj in na Šmarjetno goro imajo jutri v nedeljo ob vsakem vremenu člani Moške in mladeniške Marijine družbe v Križankah z družinami in njih prijatelji ter somišljeniki. Odhod z jutranjim vlakom ob 7. uri. Duhovno opravilo bo takoj po dohodu v Rožnivenški cerkvi, skupen obed pa na »Stari pošti«. Po kosilu odhod na Šmarjetno goro in odtod v Stražišče k slovesnim večernicam.
— Sprejemanje novincev v finančno kontrolo. Finančno ministrstvo je rok za vlaganje prošenj za sprejem v finančno kontrolo podaljšalo za nedoločen čas. Podrobnosti so jazvidne iz razpisa, objavljenega v »Uradnem listu« z dne 23. maja 1922, št. 52.
— Hleb kruha '2490 K. S 7. avgustom t. 1. se podraži kruh v Avstriji od 2170 K na 2747 K za hleb in to iz slabše moke. Malo pecivo se podraži od 140 na 170 K za kos.
— Zahteve avstrijskih gospodinj. Te dni je zborovala na Dunaju državna organizacija avstrijskih gospodinj, ki se je pečala predvsem s poselskim vprašanjem. Sprejeta je bila resolucija, ki 1. protestira proti omalovaževanju gospodinjskega poklica, 2. zahteva gospodinjski pouk že na meščanski šoli, 3. zahteva, da se razširi smisel za vrednost gospodinjskih vednosti in 4. zahteva, naj se vsem brezposelnim ženskam, ki se branijo prevzeti delo v zasebnih gospodinjstvih, odtegne državna podpora za brezposelne.
— Šolske kuhinje na Dunaju. Z novim šolskim letom otvori dunajska mestna občina po vseh ljudskih šolah in otroških vrtcih šolske kuhinje. V njih bodo dobivali vsi potrebni otroci kosilo proti odškodnini, čisto revni pa tudi brezplačno.
— Položaj konsumnih društev na za-padnem Češkem, Zapadnočeška konsum-na društva so na svojem letošnjem občnem zboru sklenila, da ne plačajo članom nikakih povračil, ker so imela društva vsled padanja cen, valutnih kriz v sosednjih deželah, davčnih bremen in visokih stroškov zelo težko stališče.
— Tilus na Češkem. V Pragi je zbolelo na tifusu 42 dijakov in dve ženski. Tudi po mnogih manjših mestih razsaja tifus; tako je v Ustju in okolici nad 100 oseb zbolelo za tifusom. Oblasti so ukrenile vse potrebne varnostne odredbe ter zadnji čas ni bilo več novih slučajev.
— Spopad v Gameljnih, Ko sta šla ob 22. uri France Rotar in Jože Debeljak s Šmarne gore v Gameljne domov, so ju ustavili iantie in ju pozvali na razgovor,
kateri se je tako končal, da je Martin Sever udaril Rovtarja s palico po glavi, toda Sever je dobil nato sam hud udarec s kolom po hrbtu. Sever je povedal, da je za to na Rotarja hud, ker ga ponoči vedno na vasi izziva, ga kliče na boj in upije v bližini njegovega stanovanja svoje bojno geslo: »Auf Aljaš!«
— Na državni kmetijski šoli aa Grmu (Novomesto) se prične novo šolsko leto v pričetku novembra t. 1. — Šola ima dva oddelka. Celoletna šola je namenjena predvsem za učence iz vinorodnih krajev, zimska šota pa za učence iz nevinorodnih krajev. Letna šola traja od 1. novembra t. 1. do 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v( avgustu. Zimska šola traja dve zimi po oei mesecev. — Učenci imajo na zavodu vso trebno preskrbo, to je stanovanje, hrano m snaženje perila. Preskrbovalnina. ki se plačuje polletno vnaprej, znaša 200 Din mesečno.
V slučaju rastoče draginje se pa lahko zviša.
V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. Šolnino 10 Din^ mesečno plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbni-ne in nekaj prostih fbrezplačnihl jnest, to pa le revnejšim kmetskim sinovom, ki se izkažejo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom in ki se zavežejo, da ostanejo po končanem Solanu na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vrsti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost. Pogoj za sprejemanje ie starost najmanj 16 let, neoporekljivost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Prošnje za sprejem ie pisati lastnoročno, na celo polo, kolekovati s kolekom 4 Din in priložitien kolek za 10 Din za rešitev. Prošnje je vložiti naipozneie do 20. septembra
1- Pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, _ odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. spričevalo o nravnosti, 6. izjavo starišev oz. varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna izjava starišev ali varuha, ki prosijo za prosto ali potprosto mesto, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu prejete znesite podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost 00 čl. 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev fdijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Bližja pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo.
— Rudarski štcajk na Madžarskem. V madžarskih premogovnikih štrajka blizu 7000 rudarjev. Zahtevajo zvišanje plač in odpravo nadur. Redni delavni čas je sedaj 8 ur dnevno.
— Železniška nesreča lurškib romarjev. Na postaji Villecomtal sta 1. t. m. trčila dva romarska vlaka v Lurd. Ubitih je bilo približno 40 oseb, ranjenih pa 50.
PARLAMENT IMA POČITNICE,
Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Včerajšnje seje narodne skupščine se je udeležilo tako malo poslancev, da jo je predsednik dr. Ribar takoj po izvršenih formalnostih zaključil, nakar se je vršila seja predstavnikov klubov. Na seji je bilo sklenjeno, da se prihodnja seja parlamenta skliče pismenim potom. Za sedanje razmere je ta začetek počitnic zelo značilen, kajti parlament ni dovršil programa, ki je bil določen za izvršitev pred počitnicami. Uradniki upajo, da bo skupščina sklicana vsaj v svrho rešitve uradniške pragmatike še pred septembrom na kratko zasedanje, toda to je prav veliko vprašanje.
Današnfsa prsciborza-
Ciiricb. Budimpešta 0.255, Berlin 0.74, Italija 24.40, London 23.44, Newyork 526, Pariz 43.20, Praga 12.80, Dunaj 0.01*4, Sofija 3.15, Zagreb 1.60 (zrastel), Varšava 0.08.
Zagreb. Kurzi v prostem prometu* Berlin 50—52, Italija 15.30, London 1500, Newyork 330, Pariz 27.30, Praga 8.30, Dunaj 65, Zurich 63.
ORGANIZACIJA JAVNIH NAMEŠČENCEV — SOMIŠLJENIKOV SLS.
Na naše zadnje pozive se je nekoliko somišljenikov odzvalo in se včlanilo v organizaciji j. n. s. SLS. Pogrešamo še mnoge in te prosimo, da nam vpošljejo izpolnjene pristopnice. Kdor slučajno Še ni bil prejel pristopnice, naj jo zahteva le pod naslovom: Ljubljana, Stari trg št. 2,
I. nadstr. Po točki 4 pravil postane lahko član vsak službujoči ali vpokojeni nameščenec, ki je v službi države, cerkve, samoupravnih oblasti in podjetij, katera so v upravi države ali teh korporacij in ki je somišljenik SLS; razen tega tudi nameščenci železnic. Točka 5. zahteva, da mora vsakdo, ki želi k društvu pristopiti, to pismeno javiti odboru potom pristop-
niee. (Tiskovine so pri tajništvu na razpolago. Glej gorenji naslov!)
Organizacija ima vsak četrtek svoje uradne ure od 5. do 6. ure (17.—18.) zvečer v pisarni Jugoslov. strokovne zveze, Stari trg 2/1.
Članstvo vabimo, da nam sporoči vse spremembe (kakor glede stanovanja, urada, čina itd.). Članarino na leto 3 Din naj blagovolijo zamudniki takoj poravnati. Položnice pošt. konto 11.977 so na razpolago. Dotičniki, ki niso še prejeli izkaznice, naj jo istotako zahtevajo pismeno (osebno samo ob uradnih urah) edino le pri naslovu Stari trg št. 2/1. — Odbor.
ftuitiraffe za »Novi čas«
£jubljanski dogodki.
avgusta se
Ij Roparski napad. Dne 3 je med 20. in 21. uro vračal tiskarniški sluga Jožef Hudnik v Hradeckcga vas domov. Pod Vestrovo vilo so ga ustavili trije nepoznani moški. Eden je nameril proti Hudniku samokres, rekoč: rimaš li nova-ca? Ako imaš, daj samo, drugačje ču pu-catik Hudnik je dal roparjem 25 kron in povedal, da nima več denarja. Ropar je vzel denar, Hudnika površno otipal in mu hotel vzeti še srebrno uro, katero mu je pa na njegovo prošnjo še pustil. Roparji so bili 24 do 30 let stari, srednje postave, govorili so hrvatsko narečje.
lj Tatvina. Strojnemu stavcu Francu
Cankarju je neznani tat ukradel iz suknjiča denarnico, v kateri je imel 1.600 kron denarja.
tj Okradena delavka. Ko je delavka Frančiška Sešek kosila v neki gostilni na Martinovi cesti in se	je nekaj trenutkov	odstranila,	ji	je	bilo
ukradeno	obleke v vrednosti	3740 K.
lj Prepeljana f/noja v dnevih sokolskega deta prepovedana. Ker je v dnevih sokolskega zleta od 11. do 15. avgusta 1922 in velesejma od 2. do 12. septembra 1922 pričakovati velikega dohoda tujcev, odreja mestni fi/.ikat, da je izpraznjenje greznic in prepeljava gnoja v teh dneh prepovedana. Hišni gospodarji se opozarjajo, da skrbe z ozirom na to prepoved za pravočasno izpraznitev greznic in prepeljavo gnoja,
lj Zdravstveni'iskaz. Od	16. 7. do	22.	7.	t. 1.
je umrlo	24 oseb in sicer 16	moških in	8 ženskih.
Od teh je bilo 18 tujcev. Rodilo pa se je 17 mož-kih in 7 ženskih, skupaj 24 oirok. Med temi sta bila dva mrtvorojenčka. Od nalezljivih bolezni sta bila prijavljena dva slučaja trebušnega legarja in
1 slučaj griže. — Od 23. 7. do 29. 7. je umrlo 15
oseb: 8 možkih in 7 ženskih. Med njimi je bilo 6 tujcev. Rodilo se je 29 otrok: 15 možkih in 14 ženskih. Od nalezljivih bolezni sta bila prijavljena po 1 slučaj daviee in griže.
.Kaša društva.
d K Sv. Trojici pri Domžalah pohiti jutri dne 6. avgusta Zveza uradnic in trg. nastavljenk (Krekova prosveta). Odhod ob
8.	zjutraj z južnega kolodvora. Peljemo se do Domžal. Vse članice in prijatelji našega društvu vljudno povabljeni. — Predsednica.
čas« ¥ vsako hišo!
Odgovorni urednik Jože! Rutar. Izdaja konzorcij »Novega Časa c. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
	F. BRUMAT llubljaaa	=*=
03 e= 03 O	fsMH uilitlm in	i= en
o CZ 03	Ul	CM =3 Ct>
=3	po konkurenčni ceni.	CD 53
C3 3C	Mestni trg 25. 1.	
: VILJEM TRE0 :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
TeleL inter. št. 103. Ustanov, leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Tovarna	Barva vsakovr-
stno blago, Ke ISIS	»«Ičbo žšsSS
aJUiS. HJjiUH	obleko. Svefdo-
n ..	11	.	.	t55ta »»fatbike.
Ljubljana, Poljanski nasip4 zapestnica in
Podružnica: Šeienbargova til. 4. srajce.
Podružnice: Maribor Gosposka ul.38.
Novo mesto Glavni trg. Kočevje štev. 39.
d. tl. 0
UIIB&JHM
Izjava.
Jaz Ivan Majeršič, čevljar v Tržiču 31, obžalujem vse žalitve, izgovorjene o hčerah gospoda Antona Jegliča, posestnika v Tržiču 30, in jih prekličem z zahvalo za odstop od sodnega postopanja.
Tržič, dne 24. julija 1922.
Ivan MsjeršiC
Pranje Is težilo tislo;
olajSaj si ga ia oporabijaj
milo X ZlSKlflD gazeli
Popolnoma varno naložite svoj denar v
VZfUEMI POSOJILNICI V UUBUflM
r. s. s o. — sedaj poSeg nunske cerkve,
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION".
Hranilne vloge se S Oj brez odbitka rentnega in Obrestujejo po w jo invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4^ 2 °o
Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 514 0 o
na dobo pol leta po !>1|2 °|®
Prerodil zavod za princi
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šenijanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehesiovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški ii črni premog ter jajčne brikete
Nasbv:	Prometni	imi	n	premi	t	l	v	Piani,	Hribn cesta 15/II.
pnnnnannnniaiaHHaigiaaiaiigiBiiBiiaioiaaBnBaBaaiaiaainiiniFiiiri
Za pleskarska	i
se najtople/e priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
G&Q& Ione Malgaj esc*
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
O
Jadranska banka - Beograd.
DelsslfSsa glasnica: Din @0fooo.osso*—. Rezerva: Din 30,000.000*—.
Podružnice:
BL\f Caofaf, Celfs, Dnbrooulfe, Hercegnoui, Jelša, Jesenice, Kor-
enla, Kotor, Hrani, Ljublfana, Maribor, Nletboolč, Prevalj Sarajevo. Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
— Hmeriiianshi oddelek. —
Naslov za brzef&oz: Jadranslsa.
Hiiiirasf zavedi:
JHORfUlSHR BRHKI: Trsi, Opafi|a, WIbh, Zadar.
FRMSK SHKSER STRTE BRUK: Corfland Streti 82, Sleio Vorfe Ofy. »HM® THSfiSLHlIO OE CdlLE: Valparaiso, Rnfofogasfa, Prania Rranas,
Fuerfo Uataios, SPeriseaaiir.
D
E
O
O
E)
El
OOropOlOlglOBOOOOlŠIBOOlgjOOlglEIBBOOO	6
Zahtevajte povsod le milo z
GH.ZELCO
Uradnik, delavec
m
kmet
kupi vse svoje potrebščine najcenejše pri
GOSPODARSKI ZVEZI.
'
7/—7/—7/—7/—7/—7/^yzrr7z=7/^r7irr^/rryrr-7r-^y/rry/—7/.—»
VZAJEMNI ZAVAROVALNICA
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
R
B
m	sprejema
fj življenska zavarovanja v vseh oblikah, zavarovanja otroških dot in 11 pogrebnih stroškov, dalje zavarovanja proti požaru nepremičnin pod IS najugodnejšimi pogoji. Podružnice: CELJU, Breg 33. ZAGREB, Pejače-!J	vičev	trg	15. SARAJEVO, Vrbanja ulica 4.
- l'_
ime
1
Z7CZ7/^ZJC~^CZZ7/ZI7tZIJ£II7CZI7/ZZjnZ7ZZZ7CZJnZ7£ZI7žZ.'aL
■hi
Podrninlks L JUBL JHIK3
preie Jugoslovanska Union-banka ZAGREB	BEOGRAD
Bjelovar, Brod n. S,, Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona,
Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek,
Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
,, Budapest: Balkan Bank r. t. illilacijje:	Split:	Jugoslavenska	industrijska	banka,
•■■■“»■■"■■■“■v** Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška glavnica in rezerve 2oo.ooo.ooo K.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Oblačilnlca za Slovenilo rzi ».z. o Ljubljani
Zadružna centrala za manufakturo en gros en detaU. Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki.
SbladiSfie o „Hresiir, Llngarjeua ulica f, proo nadstropje. Prodajalna na drobno o Slrltarieoi ulici It. 5. -gan
Upoštevajte pri nakupih 1	Podralnlca o Sombora (Bačka), Hieksandrooa ulica It. II.	Upoštevajte	pri	nakupihl