Dopisi. Iz Maribora. (Razne novosti.) Na,ša posojilnica si pridobiva čedalje več zanpanja, meseca februvarja prejela je 32501 fl. 55 kr. izdala 31720 fl. 63 kr. torej imela prometa 64222 fl. 48 kr. — Okrajni zaatop je pri deželnem odboru vložil prošnjo, naj bi brzovlaki po dne tudi na Pragarskem malo postajali. Prošnja se je izrocila vodstvu južne železnice. — Kek Krummholz, od sv. Vida na Vogavi, je nedavno Mariboržanom čital v gostilni govor velikonemškega rfchonererja; pravijo, da se jim je najbolj dopadlo, kar je biio zoper Jude. Menda se teli uže nekoliko bojijo, ker njih število narašča, kakor v Ptuji. — Nekaj časa se je moeno govorilo, da hočejo pri sv. Jožefu most narediti čez Dravo. Potreben bi uže bil, pa drag tudi. Sedaj mislijo na mostič samo za ljudi. Na sv. Magdalenskej strani prebiva sedaj veliko ljndi, ki pa še zmiraj pogrešajo posebne lekarne ali apoteke. Dolgo se tej potrebi trije staromestni lekarji ne bodo mogli braniti. Iz Šaleške doline. (Pustne burke, pa resnične.) Neki mesar kupil je v Lokavici od nekega knieta bika za 75 gld. Ravno odbajaje na Hrvatsko svinj kupovat, snide se v Celji v gostilni ,,Pri Dunajskem mestu" z Graškim mesarjem ter bika zopet proda za 108 gld. s pogojom, da ga mora sam goniti, ker on odpotuje na Hrvatsko. Graški mesar pošlje avoja dva ali tri dninarje pretečeni ponedeljek (9. svečana) po bika in ženejo ga čez Lokavicd (ker pot zaradi prevelikega snega ni povsodi pripravna"! ua Vaa Gorenje. Gonjači, zaradi prevelikijga trplenja vsi ntrujeni in žejni, nočejo se odpočiti jn svoje življenje z žlahtno vinako kapljico (Kakoršna je navadno ondu) okrepčati, ter privežejo žival pred bišo za neko naslanjalo in odidejo v sobo, v kateri so ravno svatje bili, ter pijo in ae veeele, ne da bi mislili na zunaj stoječo žival. Godba začenja svirati, dninarji v veseli družbi se veseli-jo dalje. Biku ae pa vse to že preveč zdi, dolg eas mn je, tndi on lioče pogledati to veselo družbo. Odtrga se ter oblastno koraka v sobo. Svatje vai prestraaeni, nehajo rajati ter kar mogoče duri tiščijo in ker mislijo, da ni nobene rešitve pred zdivjano živaljo, da je konec njikove zabave, mislijo pa tndi, da je konec njibovega življenja! K sreči je natakarica ravno v klet zletela. Bik jo zagleda in zdirja za njo ter odbije pipo od jednega soda. Dekla vaa prestrašena za sodom kriči, svatje pa v sobi, bil je neusmiljeni krik. Se le po dolgem trudn napravili so red, to pa le tako, da so valed hrupa zdivjanega bika apravili v hlev, potem predrli strop in ga previdno dobili na vrv, ter pozneje odgnali v Celje. Od Velke. (Šulvereinski fiaako.) II. Res komaj smo pričakovali dan 8. febr. zaznamovati prialece in čeatilce nemšk. šulverajna skazati mu še zadnjo čast, nesti ga k veenemu počitku. Akoravno se je ta dan žalovalo v neinškem Rajhu po izgnbi nekega goap. S., a to ni brigalo liberalcev, tem bolj 80 rajali in in pustne burke vganjali. Okoli 7. ure na večer se je zbrala cela četa znanega drnštva v takem pičlem številu, da bi jib bili laliko trijo ljudje na prste aošteli seveda s kuliaricami, kletaricami, hlapci, muzikaši itd. vred. Pridrnžila tej četi se je tudi brhka podučiteljica, ki je -vitka, kakor jelka, tudi kar se visokosti tiče; delala je za nem. šulverajn, za pnstno veselico in na ta način pogin društva ovirati hotela, gospdc. je zvita, kajti računila ni brez krčmarja, akoravno pri dobitkah tombole ni jej bila sreča mila; pa tndi drugaee si ni škodovala, kajti nek gospod bode pripomagal do grošev, ki pridejo iz Dunaja nazad za nagradbo takega možkega postopanja. Njona prednica ni bila za laa boljša, torej se Crešnovoauom in nam ne more mnogo čestitati. Navzočib bilo je še 4 učiteljev od Marenberga, 2 učitelja od sv. Lovrenca in iz Lehna jeden s svojo soprogo ter so pomagali odboru do slavnega fijaška. Mogoee, da jim zato priletč nagrade šulvereinske! Iz Šmarije pri Jelšah. (Naša čitaln i c a) je priredila meseca februarja 1.1. v prelepo okinčanej dvorani g. Jagodiča izvrstno veselico. Domača godba, katera je nže tako po širokem znana, ljubljena in jako dobra, je tudi tukaj svirala in od blizo in daleč piušla so z godbo najgorkeja pozdravila. čez nekoliko easa je nastopilo domače pevsko drnštvo, pevci in pevkinje, ter pelo slavne, narod-ne pesmi, katere so sladko in krasno donele iz prs naših mladih ! Naj izrečemo tukaj gorečo hvalo ,,društvu petja", posebno pa našemu neutrudljivemu g. pevovodji Jurkovic-u. Po končanem petji je bil ples, katerega so se močno udeležili izvrstni narodnjaki, od blizo in daleč; a še celo naši bratje iz Hrovaškega nas niso pozabili in so s tem kazali, da bratovska kri še vedno po njih žilah teče. Kateri pa so izostali? Sram jih bodi, da tako prostovoljno v lisjakov koš skačejo in z njim ,,nemako kulturo" med soaede raznašajo. Ko bi le vedeli, kaj s tem delajo, ko bi le vedeli, da postanejo le Judeži svoje slovenake domovine, gotovo bi tega ne storili. Čuda, da nvahterca" še ni8 ni zvedela o tej veselici, gotovo je njeni pisun zaspal, ali je krbnol v deveto deželo. Z Ribnice. (Šulferajnaki hujakač'.) Kakšen namen ima nemški šulferajn, to smo v raznih slovenskih listih že davno brali, namreč ponemeiti Slovence in tako jih pripravne storiti za pangermansko mavlio, kder bi nas pohrustali. Le čujte, kako se nja pristaši obnažajo: Tako je dne 22. svečana v neki gostilni v prepiru z narodnjaki čisti liberalec in šulferajnar g. St...cher na vsa usta se pogrozil: ,,Kako bitro bo prišel Biamark nad Avatrijo, bom jaz prvi kot poslanec k njemu šel in mu roko podal". Dobro! Vedi, da ta čaa ae ni tako blizo, da bi ti mogel se nam tako lepo skazati! Prej bo ae kaj druga zagromelo nad aulferajnom in njegovimi liberalci. Želimo pa, da naši poslanci na šulferajnova pravila in namene njegovih priatašev bolje pazijo. To želimo, da bi se že skoraj nekaj zgodilo, da bo potem ljubi mir zopet vladal pri naa. — Srboritemu liberalcu St pa svetujemo z lepa, naj svoj dolgi jezik bolj brzda, sicer, kakor dva narodujaka pričata, zna ga še grevati. Utegne se mu zgoditi, da mu bo kdo drugi vozel na jezik napravil, kakor Soršaggu. Naj si te besede dobro zapomni! Drugim našim liberalcem pa svetujemo, naj grejo za kakili par let med šolarje, da se bojo vsaj nekoliko omike naučili, da ne bodo ae slišali od njih tako surovi izreki, kakor ,,geistlicbe Ochs" in drugi lepi pridevki, ktere naši nemškutareki ,,Ocbsi" poštenim Slovencem pridevajo. To njim svetujem v imenn več drugih narodnjakov. Narodni opazovač. Od sv. Jurija na Taboru. (V obrambo.) Cenjeni ,,Slov. Gospodar" prinesel je v 8. številki v gorskem zakotji tukajšnjo občine aestavljen dopia, ki napada poštene tukajšnje prebivalce. Ker je imenovani dopis vzbudil med Ijudstvom splošno nevoljo, čutim se poklicanega v obrambo nokaj resničnih beaed objaviti. Kdor je kedaj po tukajšnji dolini hodiL in so mu sploh razmere znane, bode mi pritrdil, da ae pri nas popije veliko manj žganja, kakor v marsikterem drugem kraji, da pravib strastnih žganjepivcev pri nas celo ni. Resnici na ljubo morem s ponosom izjaviti, da je med nami prav malo pijancev in vsled tega tndi revščina ni tako nuda, kakor po nekaterili delih mile naše slovenske domovine, zlasti po — vinskih krajih. Toda k malemu krdelu domacih ljnbiteljev vogerskega vina štejem znanega mi dopisatelja. Nespodobnega obnašanja v cerkvi aicer ne bodem zagovarjal, toda po mojih mislih bi bil dopianik mnogo večji uspeh napravil, ko bi bil to stvar naznanil čestitim gospodom duhovnikoin, ki bi Ijudstvo posvarili in podueili ter euake nespodobnosti za prihodnost odpravili, kakor vselej storč, če jim kaj takega na znanje pride. Ce mu je aledujič kruh po gostilnah premajhen, ni to krivda županova. ker sploh ni postave v veljavi, ki bi kruhovo težo doloeevala, toraj je županu odvzet vsak upliv v tej zadevi; vendar pa dobro vem, da krčmarji in peki po sosednih občinah tudi ne prodajejo večjega kruha, kakor pri nas. Toliko tedaj resnici na Ijubo in v varatvo dobrega imena poštnega tukajšnjega Ijndstva. Val. Južna, župan. Od sv. Martina pri Vurbergu. (Sv. misijon — ,,lebensrettungstaglia" — prve cvetlioe.) Od 8.—15. febr. obliajali smo tukaj veselega arca sv. misijon. Čast. superior P. Doljak in njili cast. tovara P. Kos, jezuita od sv. Andraža na Koroškem, sta z gorečo beaedo ostre pa tudi mile resnice av. vere jasuo razlagala vsak dan po trikrat, in zraven tega imela mile nagovore pri vsakratnem sv. obliajilu za posamezne stanove. Od blizo in daleč, mali in veliki so prav marljivo prihajali poslušat sv. resnic, in vai farani so pobožno projeli av. zakramente. Videlo ae je, da Slovenec, korenjak, je tudi pobožnega srca! Spovedovati poraagalo je 9 čast. gospodov; med drugimi ata nas počastila tudi pree. g. kanonika Kr. Kandut dekan, in preč. g. dr. J. KrižaniS, nekdajni tukajšnji kaplan, častni srenjcan. Pred odbodom so častivrednima in gorečima gg. misijonarjema pridni farani se po svojib zastopnikih prisrčno zalivalili za zlate nauke in za veliki trud! Pa še enkrat zakličemo: Usmiljeni Bog povrni čč. PP. nnsijonarjema in tudi vsem če. gg. spovedaikom vse njibove velike trude ! Meseca avgusta v preteklein letu je tukajanji pekovski pomagač Simon Vidovič dijaka Lj. Trafela z lastno nevarnostjo od utopljenja otel; to se je pri c. kr. okrajnem glavarstvu naznanilo, in slavno c. kr. namestništvo v Gradci je dne 6. jan. t. 1. odločilo, da je Vidovič pri c kr. glavni davkariji v Mariboru dobil 26 fl. 25 kr. kot darilo. Ceravno še za lesovi in hribi na severni atrani sneg na nas gleda, se vendar tu in tam začnejo spomladauske cvetlice, p. zvončeki, trompetice prika zovati.