>
Cd Aktualna izhodišča za delovanje
strokovnih aktivov v ^ vzgojno-izobraževalnih zavodih

Majda Pikl
Osnovna šola Vransko-Tabor
Milan Koželj
Osnovna šola Cerkno
Strokovni aktivi imajo poleg razvojnega usmerjanja predmetnih kurikulov pomembno vlogo kot oblikovalci sodelovalne kulture v posameznih zavodih, vplivajo pa tudi na sooblikovanje ciljev in nalog celotnega zavoda, na sooblikovanje temeljnih kriterijev za napredovanje učenca in evalvacijo znanja (vertikala), na minimalne pogoje, potrebne za izvajanje nalog in doseganje ciljev, ter na oblikovanje vsakoletnega delovnega nacrta. Nekatere tuje ustanove, ki se ukvarjajo z vodenjem (npr. National College of School Leadership v Veliki Britaniji), ugotavljajo spontano potrebo po formalnih kompetencah izkušenih uciteljev, ki so ob svojem delu pokazali ustrezne sposobnosti, da lahko kot »srednji vodje« prevzamejo mocno vodstveno funkcijo. V prispevku na temelju raziskave, opravljene s pomocjo anonimne ankete odprtega tipa na dveh podobno velikih slovenskih osnovnih šolah, interpretiramo trenutno stanje pri delovanju strokovnih aktivov na naslednjih podrocjih: dnevni redi in vsebina, logistika sestajanja, vertikala in medpredmetni aktivi. Ob tem ugotavljamo aktualna izhodišca, pomembna za delovanje osnovnošolskih strokovnih aktivov.
Ključne besede: strokovni aktiv, vertikala, srednja raven vodenja, srednji vodje
Uvod
Poleg preucevanja in razvojnega usmerjanja predmetnih kurikulov so šolski strokovni aktivi pomembni oblikovalci sodelovalne kulture v posameznih zavodih. Sodelovalna kultura vzgojno-izobraževalnih organizacij je težko predvidljiva in vodljiva, kom-petentni vodja pa vendarle lahko uvaja take oblike sodelovanja, ki usmerjajo ter blažijo pretirano zaostrene ali anarhicne skupinske dinamike (nacrtovano sodelovanje). Vse to postopoma krepi sodelovalno kulturo, ki se v praksi kaže bolj kot cilj, ki si ga prizadevamo doseci, saj pot do njega nenehno preusmerjajo vedno novi izzivi (ambicije posameznikov, slabo argumentirana stali-
vodenje 3I2015: 53-68
^^ Majda Pikl in Milan Koželj
šca, izogibanje ustvarjalnemu dialogu, »soliranje« pri delu, namen vsega tega pa je lastna promocija, prevlada osebnostnih lastnosti na škodo skupno zastavljenih ciljev ...). Paziti moramo, da jih ne prezremo in da se s pozitivnimi rezultati ne sprijaznimo prehitro. Šole, ki gojijo ustrezno usmerjenost k sodelovalni kulturi, so načeloma mocno vpete v svoje lokalno okolje, kajti dejavniki zunanjega okolja (na primer ruralnost, znamenite zgodovinske osebnosti iz lokalnega okolja, ustanovitvena in razvojna tradicija zavoda ...) imajo močan vpliv na oblikovanje socialne kulture znotraj zavoda. Okolje pa vzajemno vpliva tudi na slog vodenja izobraževalne organizacije in ravnatelj je zagotovo pomemben sooblikovalec tako sodelovalne kulture kot sožitja z okoljem zavoda. Strokovni aktivi prav zagotovo pripomorejo k ucinkovitosti in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. To naj bi temeljilo na medsebojnem ucenju ter ustvarjanju in zagotavljanju osnovnih pogojev za razvoj ucece se skupnosti na vseh ravneh.
Pri oblikovanju sodelovalne kulture je pomembna tudi avtonomna vloga ucitelja kot vodje. Ucitelji vsekakor so vodje, vprašanje je le, kakšno obliko vodenja jim šola ponuja z vkljucevanjem mentorstva, lestvice kariere in drugimi sistemskimi spremembami, ki omogocajo uciteljevo vodenje (Pohlin Schwartzbartl 2005, 123). V domaci strokovni literaturi se srecujemo z zanimivo hipotezo, da so za delovanje strokovnih aktivov mocneje zainteresirana vodstva šol in vodeni ucitelji kot sami vodje aktivov, tako pri usmerjenosti k nalogam kot pri usmerjenosti k sodelavcem (str. 130). Vodenje strokovnega aktiva v šoli sodi k nacrtovanemu sodelovanju med ucitelji, neposredno je vezano na pedagoške naloge, po drugi strani pa pomembno vkljucuje strategije, kako z vodenimi sodelavci in njihovim medsebojnim sodelovanjem uresniciti naloge in zastavljene cilje (str. 118).
Strokovno-teoretična izhodišča
Delo strokovnih aktivov v sodobni pedagoški praksi se razvija predvsem zaradi spontanih prizadevanj uciteljskih zborov za vecjo kakovost izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov. Med drugim ga usmerja nacin, kako se strokovni aktivi oblikujejo glede na vrsto zavoda in starostno zasedbo mladine (vrtec, osnovna, srednja šola ...) in njegove specifike (glasbene šole, specializirani zavodi, dijaški domovi ...), velikost in druge okolišcine (odmaknjenost, razvojne, projektne vizije ...).
Pri pregledu razvoja šolskega sistema v Sloveniji na podrocju
54
Aktualna izhodiš č a za delovanje strokovnih aktivov
delovanja strokovnih aktivov ni zaslediti veliko strokovnih člankov ter literature. Zakon o osnovni šoli1 iz leta 1980 je določal, »da delo vsake posamezne šole temelji na programu življenja in dela šole« (Ciperle in Vovko 2002, 117).
Ob prenovi šolskega sistema leta 1996 je v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja2 (60. člen) aktiv opredeljen kot strokovni organ, 64. člen tega zakona pa predpisuje sestavo in vlogo aktivov v šoli in vrtču. Ob začetku delovanja strokovnih aktivov so se pri praktičnem delu porajali različni izzivi, za katere šolska zakonodaja ne dolo ča natan čnih izhodiš č. O teh smo pred leti že razpravljali v projektu Vodenje za u čenje, ki ga izvaja Šola za ravnatelje. Izpostavljali smo predvsem operativne dileme in vprašanja, povezana s prakti čnim delovanjem strokovnih aktivov v vrtčih in osnovnih šolah. Naloge, pristojnosti ter operativna organiza čija strokovnih aktivov tudi danes niso natan čno opredeljene, zato je zavodom dopuš čene pre čej avtonomije.
Ker se avtorja tega prispevka zavedava, da imajo strokovni aktivi v praksi veliko vpliva na na črtovanje in druge elemente vzgojno-izobraževalnega dela, si v svojih delovnih okoljih prizadevava za sistemati čno, na črtovano ter konstruktivno delovanje strokovnih aktivov in za nenehne izboljšave na tem podro čju. Vemo, da se vzgojno-izobraževalno poslanstvo uresničuje predvsem s timskim sodelovanjem, z izmenjavanjem primerov dobre prakse, prakti čnim strokovnim sodelovanjem in skupnim na črto-vanjem čiljev, tako dolgoro čnih kot kratkoro čnih. V to pa morajo biti vključeni vsi strokovni delavči zavoda.
Timsko sodelovanje po horizontali v vzgojno-izobraževalnih zavodih že kar nekaj časa poteka dokaj usklajeno, pri organiza čiji strokovnih aktivov po vertikali pa se sre čujemo z vedno novimi operativnimi izzivi, saj se zavedamo, da lahko le s kakovostnim delom strokovnih aktivov po vertikali na šolah zagotovimo usklajeno vzgojno-izobraževalno dejavnost; le tako bomo namre č lahko kar najbolje uresni čevali kompeten če kakovostnega spremljanja pedagoškega dela ter strokovno rast posameznika. Tako povezovanje spodbuja tudi razvoj uče če se skupnosti in predstavlja pomemben korak v razvojnem pro česa vseživljenjskega učenja.
Po nekaterih mednarodnih strokovnih študijah v okviru Natio-
1	Uradni list Socialistične Republike Slovenije, št. 5/80, 29/86, 31/86 - popr., Uradni list Republike Slovenije, št. 12/91-I, 29/95 - zpdf in 12/96.
2	Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07 - uradno prečiš čeno besedilo, 36/08,58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - zujf in 57/12 - zpcp-2D.
55
^^ Majda Pikl in Milan Koželj
nal College of School Leadership (Benett 2003; Bush 2003) obstajajo široke, empirično dokazane spontane potrebe po oblikovanju kompetentne koordinacije znotraj predmetnega oddelka - strokovnega aktiva, ki so na številnih delovnih področjih usodnejše kot vodenje na ravni celotne šole, razreda ali oddelka. Raziskave položaj vodje strokovnih aktivov označujejo kot »srednje vodje«, ob kritični predpostavki, da odgovorni srednji vodje na področju dela s šolajočo se mladino največkrat ne začutijo svoje objektivne odgovornosti zadolženega vodje in koordinatorja zahtevnih predmetnih področij. Ugotovitve National College of Sčhool Leadership z nekakšnim avtomatizmom predpostavljajo, da vodje strokovnih aktivov spontano pridobijo tudi ustrezne »vodstvene kom-petenče«; vodje strokovnih aktivov naj bi postali izkušeni učitelji, ki so se po splošno veljavnih kriterijih dokazali, da pedagoško delo opravljajo kakovostno.
Bežen pogled na domačo prakso nas sooča z dejstvom, da se v naših kolektivih tovrstne kompetenče oblikujejo stihijsko, odvisno od osebnostnih lastnosti posameznega učitelja. »Močni stoli« v zborničah tako zaenkrat še niso povezani s kompetenčami v strokovnih aktivih, izkušnja avtorjev tega prispevka v zvezi z vodstvom aktivov je (v nasprotju s predvidevanji National College of Sčhool Leadership) še zmeraj taka, da si člani aktiva vodstvo vsako šolsko leto podajajo kot neke vrste dodatno obveznost, ki pa jo večinoma zelo odgovorno opravljajo. Vendar je to lahko tudi slabost, saj je zaradi nenehnih menjav vodij aktiv težje razvojno šolsko naravnan. Nekaj dodatne spodbude kljub večletnemu zastoju sistema napredovanj prinaša veljavni Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive,3 ki v 12. alineji 20. člena za enoletno vodenje strokovnega aktiva učitelju dodeljuje eno točko v kategoriji dodatnega strokovnega dela.
Refleksija o rezultatih ankete
Sklepe in ugotovitve za pričujoči prispevek smo pridobili v strokovni literaturi ter v pedagoških kolektivih s pomočjo anonimne ankete odprtega tipa na dveh podobno velikih dvooddelčnih osnovnih šolah, Vransko-Tabor in Cerkno. V anketo je bilo vključenih sto dvanajst razrednih in predmetnih učiteljev, med njimi tudi deset, sprejetih za določen čas. Vprašanja so se nanašala na pet problemskih sklopov v zvezi z delovanjem strokovnih aktivov:
3 Uradni list Republike Slovenije, št. 12/96, 23/96 in 64/01.
56
Aktualna izhodiš č a za delovanje strokovnih aktivov
dnevni redi in vsebina, logistika sestajanja, vertikalno povezovanje in medpredmetni aktivi. Zanimalo nas je delovanje strokovnih aktivov na splošno, vertikalno povezovanje pa predvsem kot novejša specifična oblika timskega dela z izrazitimi značilnostmi (ve čja številčnost članstva, primerjava razvojnih zna čilnosti učencev na različnih starostnih stopnjah, razprava o izkustvenih izho-diš čih na posameznih starostnih stopnjah, načrtovanje na daljši rok zaradi lažjega usklajevanja ...).
Rezultate ankete sva s plakatom predstavila na 4. znanstvenem posvetu Vodenje v vzgoji in izobraževanju, spomladi 2015 v Portorožu. Avtorja pa sva sičer od leta 2011 strokovno povezana kotnek-danja sodelav ča v projektu Šole za ravnatelje Vodenje za učenje in sva raziskovanje aktivov na podobno velikih šolah, na katerih delava, opirala tudi na medsebojne strokovne povezave z ob časnih delovnih sre čanj. Že med zavzetim sodelovanjem pred štirimi leti v prijetnem ustvarjalnem ter inovativnem timu, ki ga je vodil mag. Alojz Šire č, smo uporabili satirične karikature, ki so v samo raziskovalno delo vnesle sproš čujo čo vedrino, hkrati pa so omogo čale razkritje nekaterih problemskih izhodiš č na novi, narativni osnovi. Tudi učitelji v kolektivih, kjer je raziskava potekala, so ob satiričnih podobah prepoznavali življenjska dejstva in dodatna dejstva v zvezi z delovanjem aktivov, ki bi jih zgolj z analiti čnimi ponazorili težko predstavili kritični javnosti. Za četna bojazen raziskovalčev, da bodo karikature u čitelje žalile, je bila odve č. Seveda so bile karikature naslikane in smo jih pedagoškim kolektivom predstavili šele po izvedeni anketi, da jih ob reševanju ne bi zavajale k neve-rodostojnim odgovorom.
Osnovna vsebinska poslanstva v delovanja strokovnih aktivov bi lahko razdelili v naslednje sklope: sooblikovanje čiljev in nalog čelotnega zavoda, sooblikovanje temeljnih kriterijev za napredovanje učen ča in evalva čijo znanja (vertikala), minimalni pogoji za izvajanje nalog in doseganje čiljev ter oblikovanje vsakoletnega delovnega na črta. Splošne ugotovitve učiteljev ob odprtih vprašanjih v anketi lahko strnemo v naslednja, pre čej enotna spoznanja:
•	Strokovni aktivi usklajujejo u čno snov.
•	Strokovni aktivi so zelo potrebni in koristni.
•	Njihove predloge uporabimo pri pouku, primanjkuje pa skupnih evalva čij (povzetki sklepov aktivov na skupni konferen-či).
•	Pokazala se je potreba po medpredmetnih aktivih.
57
^^ Majda Pikl in Milan Koželj
Tem ugotovitvam lahko ob bok postavimo sklepe sorodne raziskave izpred devetih let (Purgaj 2006, 81):
•	Aktivi so pomembni pri ustvarjanju vizije.
•	Pri sestavi morajo biti zelo fleksibilni.
•	Clani aktiva morajo sprejemati skupno odgovornost za načrtovanje, izvedbo in evalvacijo svojih dejavnosti.
•	Aktivi so usmerjeni v napredek učenca.
•	Priporočljive so hospitacije med učitelji.
•	Vsak aktiv naj si ustvari kulturo poučevanja, ki preraste v kulturo poučevanja čelotnega zavoda.
•	Clani aktivov sodelujejo z mentorji pripravnikov.
•	Vodje aktivov morajo biti sposobni motivirati kolege za tim-sko delo - izobraževanje.
•	Vodje aktivov morajo sodelovati med seboj.
•	Ravnatelj je odgovorni koordinator delovanja aktivov.
V nadaljevanju povzemava razmišljanja ob analizi najpogostejših odgovorov na anketna vprašanja.
Dnevni redi in vsebina strokovnih aktivov
V zvezi z dnevnimi redi in vsebino strokovnih aktivov smo anketi-ranče vprašali, katere vsebine svojega predmetnega področja bi si želeli na sejah aktiva dodatno obravnavati in komentirati. V anketi smo učiteljem prepustili, da te vsebine svobodno izberejo, odgovori pa so bili dokaj enotni:
•	analiza in kriteriji očenjevanja,
•	letni delovni načrt, skupno načrtovanje,
•	domače naloge,
•	natrpanost učnega programa,
•	vzgojni ukrepi in problematika vzgojnega načrta,
•	izkoriščanje odmorov,
•	mreženje letnih učnih načrtov,
•	medpredmetno povezovanje,
•	nadarjeni učenči, učenči s posebnimi potrebami...
Ob teh odgovorih se nam odpirata predvsem dve razvojni vprašanji, in sičer kako kar najustrezneje spodbuditi ter spremljati pro-česne čilje in izboljšave ter kako ozavestiti samorefleksijo oziroma samoevalvačijo.
58
Aktualna izhodiš č a za delovanje strokovnih aktivov
Ob tem se v praksi sama ob časno sre čujeva s primeri, ko ho čejo posamezni člani aktivov med razpravo spontano obravnavati vsebine s formalnega področja statusa učitelja, pravice iz delovnega razmerja, plače ... Cetudi so ta vprašanja prav tako pomemben sestavni del kakovosti vzgojno-izobraževalne dejavnosti, na srečanjih strokovnih aktivov ne bi smela prevladati ter zasenčiti razprave o pedagoških vsebinah. Vsekakor pa je nujno, da se vsi organi na šoli v sodelovanju z vodstvom zavzemajo za čelostno ureditev na področju kakovostnega izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov.
Organizacija sestajanja
Strokovni aktivi bi se morali, kot kaže večinsko mnenje učiteljev, sestajati »po dogovoru«, na drugem mestu pa so učitelji navedli naslednje možnosti: »po vsaki redovalni konferenči« ter »ob konču in na začetku šolskega leta« ali pa naj bi »ravnatelj določil širši časovni okvir, v katerem bi se aktivi sestali«.
Kljub mnenju, da mora skličevanje strokovnih aktivov potekati »po dogovoru«, bi vendarle opozorila na nevarnost prevelike avtonomije tako skličanih aktivov, kar bi lahko vodilo do popolne pa-sivizačije in prenehanja sestajanja ali pa v »inovativne oblike«, kot
59
^^ Majda Pikl in Milan Koželj
slika 2 Zdrava prehrana, medpredmetni aktiv naravoslovcev
slika 3 Uporabna matematika, aktiv matematikov
jih predstavljajo karikature: slovenščina v vsakdanji rabi, zdrava prehrana, uporabna matematika ter šport za sprostitev. S tovrstnimi pristopi načeloma ni nič narobe, če bi aktivi ponudili uporabne sklepe, ustrezno strokovno in formalno obdelane z določe-
60
Aktualna izhodiš č a za delovanje strokovnih aktivov
slika 4 Šport za sprostitev, aktiv športnih pedagogov
nim namenskimi programi (na primer z akcijskimi raziskavami), transparentnimi refleksijami za aktivno izmenjavo mnenj, skupnimi ugotovitvami, sklepi ter ustreznimi zapisi. Zelo koristni bi bili lahko dolgoročno načrtovani večdnevni interni izobraževalni programi za celoten učiteljski zbor na osnovi skupinske dinamike v času po čitni č (na primer organizirano ve čdnevno izobraževanje v Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti ...). V takih razmerah se odprejo nove možnosti tudi za skli e strokovnih aktivov v posebnih okoliš činah (v naravi, na športnih igriš čih, v obliki piknikov, tematskih ve čerij, čajank, debat pod zvezdnatim nebom, v pižamah ...). Odlo čitev o vrsti takih izobraževanj, organiza čijo izvedbe ter finan čno konstruk čijo bi moral vsekakor prevzeti ravnatelj, strokovnim aktivom pa prepustiti avtonomijo pri izbiri programov ter spodbuditi njihovo domiselnost.
Povezovanje strokovnih aktivov po vertikali
U čitelje smo vprašali, katere so najve čje prednosti združevanja strokovnih aktivov po vertikali, ter dobili naslednje odgovore:
1.	zagotavljanje kontinuitete po starostnih obdobjih učen čevna podro čju preverjanja in o čenjevanja;
2.	vsestranska izmenjava prakti čnih izkušenj;
3.	usklajevanje potreb v zvezi z nakupom opreme in pripomo č-kov;
4.	zagotavljanje kontinuitete po starostnih obdobjih učen čevna podro čju dodatne strokovne pomo či.
61
^^ Majda Pikl in Milan Koželj
slika 5 Sklic strokovnega aktiva po vertikali
Največje slabosti združevanja aktivov po vertikali pa so po mnenju učiteljev naslednje:
1.	problem časovne organizacije pri sklicevanju posvetov (»pokrivanje«);
2.	problem zagotavljanja enakomerne obremenjenosti razrednih učiteljev;
3.	morebitna kulminacija nesoglasij v kolektivu.
Slika 5 znova prikazuje nevarnost spontanega izogibanja odgovornosti in obveznostim zaradi predpostavke o casovnem prekrivanju sklicev. Sestanke aktivov po vertikali je treba dejansko nacr-tovatiza daljše obdobje, da se jih lahko udeležujejo vsi clani, saj so razredni ucitelji po vertikalnih predmetnih skupinah razlicno razporejeni, tako da so ucitelji upraviceno opozorili na ta problem.
Po najinem mnenju, ki se je izoblikovalo na podlagi izmenjave izkušenj, pa je to tudi na šolah, kjer strokovni aktivi po vertikali delujejo resno in redno, vseeno precejšen logisticni problem. Sa-tiricna predpostavka iz karikature se seveda ne opira na dejansko prakso, ceprav je tudi na šolah, kjer se strokovni aktivi po vertikali
62
Aktualna izhodiš č a za delovanje strokovnih aktivov
slika 6 Vpliv vodstva na delo strokovnih aktivov
sestajajo resno in redno, kot sva ugotovila na podlagi izmenjave izkušenj, organizacija precejšnja težava.
Vloga ravnatelja
Po večinskem mnenju učiteljev bi moralo vodstvo šole v delo strokovnih aktivov posegati le občasno; na drugem mestu v anketi se je znašla predpostavka, da bi moralo termine za skliče strokovnih aktivov ter osnovni dnevni red določati vodstvo šole, na tretjem pa mnenje, da bi morali strokovni aktivi delovati popolnoma avtonomno, neodvisno od vodstva šole.
Izkušnje, ki sva jih avtorja pridobila in jih izmenjala še z drugimi sodelujo čimi v programu Šole za ravnatelje Vodenje za učenje, kažejo, da je treba vpliv ravnatelja sproti prilagajati razmeram, saj se v praksi sre čujemo z zelo razli čnimi »zna čaji« aktivov, na primer (Šire č idr. 2012, 59) z naslednjimi:
•	s težavo spodbujeni in medlo delujo či (»polžji«) aktivi;
•	redno skličani aktivi, vendar brez ustrezne vsebine in sklepov (»birokratski« aktivi);
•	spontano skličani, zelo dejavni aktivi, vendar brez uporabnih sklepov (»anarhični« aktivi);
63
^^ Majda Pikl in Milan Koželj
•	aktivi, ki jih je težko sklicati, kadar se sestanejo, pa so zelo koristni, dejavni (»dizelski« aktivi);
•	prizadevamo si seveda za aktive, ki se zavedajo svojega poslanstva, ki se sestajajo rutinsko in spontano ter si dejansko prizadevajo za boljšo kakovost dela v zavodu (»ustvarjalno koristni« aktivi).
Konkretna praksa najbolje pokaže, ali mora v delovanje posameznih strokovnih aktivov odločilno poseci ravnatelj ali zadostuje njegov »tihi nadzor« z občasnimi spodbudnimi intervencijami. Vsekakor mora vodstvo šole ohranjati avtoriteto, biti pozorno na avtonomijo in usklajevanje med aktivi, saj je stanje, kakršno satirično prikazuje karikatura, nedopustno in bi se prej ali slej sprevrglo v nezaželeno anarhijo.
Medpredmetni aktivi
Ob vprašanju, katere medpredmetne aktive bi bilo primerno dodatno uvesti v šolski sistem devetletke, so učitelji navedli najširše možnosti: državljansko vzgojo, ekologijo, zdravo prehrano, lokalno domoznanstvo, sodobne zakonitosti ekonomike in trženja (oblikovanje cene, tržna konkurenčnost, delničarstvo, borze ...) ter specifike ikt na tehničnem in umetnostnih področjih. V odgovorih se najpogosteje pojavljajo vsebine, povezane z ekologijo. Zanimiva bi bila posebna pregledna raziskava, ki bi pokazala, kako se ti zelo različni spontani aktivi na šolah oblikujejo in delujejo.
Zaključek
Na podlagi ankete ugotavljava, da vertikalno zasnovani strokovni aktivi med drugim:
•	omogočajo uspešno medsebojno učenje med strokovnimi delavci;
•	omogočajo, da se osnovna šola kot učeča se skupnost krepi;
•	omogočajo strokovno razpravo, iskanje odgovorov na pomembna vzgojno-izobraževalna vprašanja;
•	v središče postavljajo otrokov razvoj, ne le učiteljevega dela.
Še vedno pa nekaj vprašanj ostaja odprtih, na primer:
•	Koliko naj ravnatelj posega v delo strokovnih aktivov?
•	Kako časovno uskladiti delovanje strokovnih aktivov po vertikali?
64
Aktualna izhodiš č a za delovanje strokovnih aktivov
•	Kako kar najbolje spodbuditi procesne cilje, izboljšave in jih spremljati ter kako ozavestiti samorefleksijo oziroma samo-evalvacijo?
•	Kako razbremeniti razredne učitelje v osnovni šoli, ki so člani v več vertikalno zasnovanih strokovnih aktivih?
Glede na rezultate, ki sva jih pridobila v anketi, je zelo pomemben splošen zaključek, da se morajo vzpostaviti ustrezni mehanizmi za konstruktivno in kakovostno sodelovanje med strokovnimi aktivi po vertikali. Ravnatelj je tisti, ki si mora prizadevati, da bi se vsi strokovni aktivi razvili v ustvarjalno koristne, kar je izjemno težka naloga, saj se njihove sestave močno spreminjajo, čelo od enega šolskega leta do naslednjega. Sičer pa je dinamika delovanja aktivov odvisna od timskega, skupinskega sodelovanja in razporeditve članov kolektiva.
Avtorja pričujo čega prispevka še ugotavljava, da lahko strokovni aktivi, ki se povezujejo po vertikali, ključno pripomorejo k učinkovitosti in kakovosti opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela. Delo vertikalno vzpostavljenih strokovnih aktivov ni povezano le z ozkim strokovnim podro čjem, ampak ima vsestransko vlogo, kajti prav ti aktivi obravnavajo in usklajujejo strokovno nepovezana podro čja, ki so jih navedli učitelji v anketi. Strokovni aktivi, povezani po vertikali, omogo čajo uspešno medsebojno učenje pedagoških delavčev, strokovno razpravo ter iskanje odgovorov na pomembna vprašanja (na primer v zvezi s tem, kakšni so najboljši postopki na črtovanja sprememb z vidika učenja, pa tudi v zvezi s tem, kaj bi morali v praksi spremeniti in kdo bi moral to storiti, da bi pove čali kakovost uresni čevanja vzgojno-izobraževalnih čiljev). Pri strokovnih razpravah morajo v ospredju ostati otrokov razvoj in posebnosti, ne le učiteljevo delo. Vse te dejavnosti krepijo medsebojno učenje ter vzpostavljajo temeljne pogoje za krepitev uče če se skupnosti.
Pri razvrš čanju pedagoških delav čev v strokovne aktive se ob uvedbi vertikale pojavi težava zaradi njihove neenakomerne zastopanosti in obremenjenosti predvsem na razredni stopnji. Tudi pri tem ima ravnatelj pomembno vlogo. Pedagoške delav če mora razvrstiti enakomerno ter vzpostaviti reden prenos informa čij med druge člane. Še boljša možnost je, da se učitelji razdelijo glede na interese. Posamezni člani strokovnega aktiva so lahko zadolženi za sodelovanje z drugimi, uporabiti je mogo če tudi fleksibilne oblike delovanja.
Timsko sodelovanje v strokovnih aktivih po vertikali poteka v
65
^^ Majda Pikl in Milan Koželj
zavodih dovolj usklajeno, zato je smiselno in potrebno, da se delovanja aktivov po vertikali lotimo še bolj celostno in sistematično. Enoznačnih receptov za vzpostavitev in delovanje strokovnih aktivov po vertikali ni, saj je dinamika vsake šole različna (odvisna od velikosti, števila učencev, posebnosti zavoda).
Sodeč po rezultatih, pridobljenih v anketi, je zelo pomembno, da se vzpostavijo ustrezni sistemski mehanizmi, ki bi natančneje opredelili organiziranost, pristojnosti ter delovanje strokovnih aktivov in naloge vpletenih oziroma vodje. Vedeti moramo, da je učinkovitost aktivov odvisna od števila članov, ter upoštevati teoretično izhodišče, da so v učinkovitih skupinah člani soodvisni, saj potrebujejo pomoč drug drugega. Zato je povezovanje po vertikali nujno zaradi strokovne rasti vsakega posameznika z vidika učenja otrok - učenčev, pa tudi vseh drugih vpletenih v pedagoški pročes. Tako sodelovanje spodbuja razvoj učeče se skupnosti, predstavlja pomemben korak v pročesu vseživljenjskega učenja, ustvarja sinergijo med generačijami in temelje za razvoj med-predmetnega poučevanja. Vertikalna organiziranost daje vpogled v znanje, spretnosti sodelavčev, motivira zaposlene za izobraževanje ter prispeva k uresničevanju profesionalne rasti posameznikov in prek njih h kakovosti zavoda. Verodostojni primerjalni podatki, po kakšnih sistemih v posameznih zavodih imenujejo ali določijo vodje aktivov, še niso na voljo. Avtorja se na podlagi lastnih izkušenj srečujeva s spontanimi mehanizmi enakovredne obremenjenosti učiteljev (vrstni red), na katere malenkostno vpliva omenjeni člen iz pravilnika o napredovanju v nazive. Ker pa prinaša zgolj eno točko, pri razvrščanju vodij strokovnih aktivov nima pomembne teže. Ob upoštevanju nujnega posrednega nadzora ravnatelja nad strokovnimi aktivi (dosledno pregledovanje zapisnikov, njihova javna objava, operativni nadzor nad realizačijo sklepov in stališč, pregledna argumentačija pri morebitnem nestrinja-njumed vodstvom in aktivom ...) skušajo učitelji opravljati nalogo vodij dovolj vestno in prizadevno ne glede na to, ali gre za vodenje strokovnega aktiva po horizontali ali vertikali. V populačiji učiteljev dveh srednje velikih osnovnih šol (dvoodelčnih devetletk), ki sva ju obravnavala, je predsedovanje strokovnim aktivom po vertikali usmerjeno k razrednim učiteljem, saj so predmetni bolj obremenjeni z vodenjem strokovnih aktivov po horizontali, čeprav to ni nujno.
Avtorja prispevka ugotavljava še, da je v zvezi s tematiko strokovnih aktivov odprtih kar nekaj žgočih vprašanj, ki niso povezana zgolj z njihovim vodenjem, poseganjem ravnatelja v njihovo delo,
66
Aktualna izhodiš č a za delovanje strokovnih aktivov
časovnim usklajevanjem, temveč tudi z načini, kako spodbuditi in spremljati procesne cilje, izvajati samorefleksijo, kako uravnovesiti vlogo posameznikov glede na njihovo obremenitev, kako zagotoviti dejavno sožitje v aktivu. Načini so lahko zelo različni, specifični za vsak posamezen zavod in upoštevajo njegove posebnosti (starost otrok, vrsta zavoda, spečifike kurikulov in izvajanja vzgojnih načrtov).
Kljub temu da naletimo na posamezna stališča, naj ravnatelj ne bi bistveno posegal v delovanje strokovnih aktivov, pa je vendarle on tisti, ki bi moral prevzeti vlogo spodbujevalča, motiva-torja, usklajevalča ter »skrbnika«. Ravnatelj lahko z distribuiranim vodenjem ustvari pogoje za krepitev načrtovanja in spremljanja vzgojno-izobraževalnega dela in vključevanje vanj. Tako učitelji pridobivajo kompetenče za vodenje in timsko delo in jih lahko spretno uporabijo pri delu s strokovnimi aktivi in drugih nalogah. Pomembno je tudi ustrezno zagotavljanje strokovne avtonomije ter zaupanje v učitelja. Ravnatelj mora jasno izraziti pričakovanja glede čiljev in smernič za oblikovanje strategij, vizij ter odlo čanja. Najve č je odvisno od njegovega sloga vodenja ter klime v kolektivu.
Z razvojem znanosti in tehnologije ter šolstva se je ob traj-nostnih, ekoloških in drugih aktualnih vsebinah okrepila potreba po medpredmetnih aktivih. Ravnatelj mora o eniti, kdaj so ti potrebni. Oblikovati jih je smiselno pri na črtovanju projektov, med-predmetnem povezovanju, interesnih vsebinah ...
Za kakovostno delovanje strokovnega aktiva je skupinska dinamika izredno pomembna. U čitelj naj bi strokovni aktiv doživljal po eni strani kot inkubator svojih osebnih ustvarjalnih poten čia-lov, po drugi pa naj bi se ti poten čiali v aktivu dejavno uravnovesili s poten čiali drugih u čiteljev. Tudi kadar strokovnim delav čem v skupini ne uspe vzpostaviti skupinske dinamike, je ravnateljeva vloga odlo čilna.
Literatura
Benett, N. 2003. »The Role and the Purpose of Middle Leaders in S čhool.« National College for Sčhool Leadership, Nottingham.
Bush, T. 2003. »Middle Level Leaders Thinkpie č e.« National College for Sčhool Leadership, Nottingham.
Ciperle J., in A. Vovko. 1987. Šolstvo na slovenskem skozi stoletje. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.
Pohlin Sčhwartzbartl, N. 2005. »Vodje in vodeni sodelavči strokovnega aktiva.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 3 (3): 118-131.
67
^^ Majda Pikl in Milan Koželj
Purgaj, S. 2006. »Vloga strokovnih aktivov pri izboljšanju kakovosti šole.«
Diplomska naloga, Manchester Metropolitan University, Manchester. Širec, A., Z. Blagotinšek, M. Koželj, M. Pikl, M. Potočnik in D. Šuc 2012. »Delo strokovnih aktivov, zasnovanih po vertikali, v vrtcih in osnovnih šolah.« Gradivo za Nadaljevalni program šole za ravnatelje v okviru projekta Vseživljenjsko ucenje - usposabljanje za vodenje šol in vrtcev, Šola za ravnatelje, Kranj.
■ Majda Pikl je ravnateljica Osnovne šole Vransko-Tabor. majda.pikl@guest.arnes.si
Mag. Milan Koželj je ravnatelj Osnovne šole Cerkno. ravnatelj@os-cerkno.si
Karikature: Gregor Koželj.
68