Spomini na leto 1920 / LR 67 346 Janez Cerkvenik Spomini na leto 1920 Uvod Članek obravnava tri dogodke, ki so v letu 1920 za vedno zaznamovali zgodovino slovenskega naroda, ki se jih spominjamo z žalostjo, vendar s pogledom v svetlej- šo prihodnost, z mislijo, da bi se nekoč Slovenci le trajno povezali najprej doma in tudi s tistimi zamejci, ki so bili od nas 100 sto let od sramotnega koroškega plebiscita in 100 let od podpisa rapalske pogodbe odrezani. To so dogodki, na katere smo se spomnili s filatelistično razstavo v Sokolskem domu v Gorenji vasi, kjer je v njeni bližini potekala rapalska meja, posledica rapalske pogodbe, podpi- sane novembra 1920 med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo, s katero si je slednja prisvojila velik del ozemlja, poseljenega z avtohtonim slovenskim življem. Rdeča nit vseh treh navedenih dogodkov so tudi osebna doživetja ljudi, mojih družinskih članov, ki so te čase doživeli vsak na svoj način. Po letu 1918 Novembra leta 1918 se je končala 1. svetovna vojna. Avstro-Ogrska monarhija je razpadla. Sledila je evropska sedmina v Parizu (1919), kjer se je odločalo o delitvi ozemelj, o novonastalih državah, skratka o delitvi vojnega plena. Na pariški mirov- ni konferenci so sodelovali diplomati držav antante, z izjemo Rusije, ki se je leta Narodni dom v Trstu pred požigom in med njim. LR 67 / Spomini na leto 1920 347 1917 iz vojne umaknila zaradi oktobrske revolucije, predstavniki premaganih držav, t. i. centralnih sil in predstavniki novonastalih držav iz razpadlega avstro- -ogrskega imperija. Glavni igralci na pariški mirovni konferenci so bili diplomati Velike Britanije, ZDA, Francije in Italije. Odvil se je rekviem za Slovence, in sicer v obliki dveh določil; prvega, da se s podpisom dvostranskega sporazuma med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS določi mejo, in drugega, da se na Koroškem v conah A in B izvede plebiscit. Na konferenci o meji v Rapallu blizu Genove, novembra 1920, si je italijanska delegacija kot velesila antante zagotovila razmejitveno mejno črto Mangart– Triglav–Krnice pri Novakih–Hotedršica–Planina–Snežnik–Reka, na nekaj jadran- skih otokov in mesto Zadar na Hrvaškem. S to razmejitvijo je v Kraljevini Italiji ostalo več kot 300 000 Slovencev, za katere se je začela narodna prevzgoja v »višjo« italijansko kulturo. Že 13. 7. 1920, pred podpisom rapalske pogodbe, so pripadniki fašistične stranke Benita Mussolinija v Trstu zažgali Narodni dom trža- ških Slovencev. Po podpisu pogodbe se je iz Kraljevine Italije v Kraljevino SHS preselilo na tisoče Slovencev, zlasti intelektualcev, železničarjev itd. V kategorijo slednjih je spadal tudi moj stari oče Gregor Cerkvenik (1873– 1956), ki se je z ženo Jerico in sinom Albinom, mojim očetom, preselil v Ljubljano. Šele leta 1922 je stari oče dobil državljanstvo Kraljevine SHS. Rod njegovih staršev je izhajal iz rudarskega Labina v Istri. Podobna zgodba se je Slovencem zgodila na Koroškem, kjer je julija 1920 v Celovcu začela z delom t. i. medzavezniška plebiscitna komisija, kot je bilo določeno na pariški mirov- ni konferenci (1919). Komisija je naj- prej določila plebiscitni coni A (Rož, Podjuna) in B (Celovška kotlina) ter datum plebiscita, 10. 10. 1920. Kmalu se je v obeh conah začela propagan- dna bitka za volivce. Nemška propa- ganda (tudi v slovenskem jeziku) je poudarjala zlasti ekonomske koristi za vse prebivalce, če se bodo odločili svoj glas oddati nemški Avstriji, saj je Ena od razglednic slikarja Maksima Gasparija ob koroškem plebiscitu. Spomini na leto 1920 / LR 67 348 bila Kraljevina SHS po končani vojni še v veliki gospodarski krizi. Močna nemška propaganda je bila usmerjena zlasti na slovenski kmečki živelj na podeželju. Slovenska stran Kraljevine SHS pa je trkala le na slovensko narodno zavest in na več kot tisočletno pripadnost teh ozemelj slovenstvu, kjer so vse do leta 1728 ustoličevali karantanske kneze v slovenskem jeziku, najprej na Gosposvetskem polju in kasneje v deželni hiši v Celovcu. Plebiscita se je udeležilo več kot 39 000 volilnih upravičencev, od teh jih je skoraj 41 % glasovalo za Kraljevino SHS, 59 % pa za Avstrijo. Za slovensko stran je več propagandnih razglednic narisal slikar Maksim Gaspari. Moji sorodniki, stric Franjo Šušteršič (1886–1974), njegova žena Zvezdana, sestra mojega starega očeta Janeza (Ivana) Potočnika po mamini strani, ter njuna otroka Zvezdana in Rado, so se po plebiscitu iz Št. Jakoba v Rožu kot zavedni Slovenci preselili v Dravograd, kjer je stric Franjo z denarjem od prodanega ime- tja v Št. Jakobu kupil manjši hotel in ga poimenoval Korotan. Vse do leta 1941 je hotelirstvo glede na uspešno železarsko industrijo v Guštanju (danes Ravne na Koroškem) in drugod po Mežiški dolini kar dobro uspevalo. Z okupacijo aprila 1941je hotel zasedel gestapo, moje sorodnike pa so Nemci izgnali v Srbijo (vas Dragovo, Srez Rekovac). Po osvoboditvi leta 1945 so se izgnanci vrnili v Dravograd. Hotel je nova socialistična oblast podržavila, stricu z družino pa so kot članu ZB dodelili občin- sko najemno stanovanje. Tako se je končala pot zavednega Slovenca, ko se gospo- darji menjajo, bič pa ostane. Okupacijski poštni potrdili o poslanih paketih izgnanim sorodnikom iz Dravograda iz Škofje Loke v Srbijo. LR 67 / Spomini na leto 1920 349 Leto 2020 Stoletnico teh treh dogodkov smo obeležili z razstavo v Sokolskem domu v Gorenji vasi, kjer smo združili moči Občina Gorenja vas - Poljane, Zavod za turi- zem in kulturo Poljanska dolina in Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka. Virtualno odprtje razstave je bilo v petek, 16. 10. 2020. V 56 razstavnih vitrinah so eksponate predstavili razstavljavci: 1. Branko Morenčič, Filatelistično društvo dr. Franc Marušič Nova Gorica, Prva svetovna vojna in Goriška Brda; 2. Marjan Malič, Filatelistično društvo dr. Franc Marušič Nova Gorica, Prva svetovna vojna v mojem kraju; 3. Simon Kovačič, Filatelistično društvo dr. Franc Marušič Nova Gorica, Avstro-ogrska vojaška pošta; 4. Jože Ropoša, Filatelistično društvo dr. Franc Marušič Nova Gorica, Vojaška pokopališča na soški fronti, Boleči spomini na vojno; 5. Janez Cerkvenik, Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka, Velika vojna, Država SHS in Verigarji; 6. Natalija Žitnik, Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka, 100 let organizirane skrbi za slepe Slovenije; Naslovnica biltena razstave Spomini na leto 1920. Priložnostni dopisnici, izdani ob razstavi v Gorenji vasi. Spomini na leto 1920 / LR 67 350 7. Marjan Merkač, Koroško filatelistično društvo Ravne na Koroškem, Koroška 1918–1920; 8. Jože Keber, Koroško filatelistično društvo Ravne na Koroškem, Franjo Malgaj; 9. Boštjan Petauer, Filatelistično društvo Ljubljana, Ob 100. obletnici koroškega plebiscita; 10. Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir Trst, 100. obletnica požiga Narodnega doma v Trstu; 11. Zgodovinsko društvo Rapalska meja Podbrdo, Splošno in lokalno o rapalski meji; 12. Občina Gorenja vas - Poljane, Rapalska meja z mejniki v Poljanski dolini; 13. Muzejsko društvo Žiri, Pozdravljeni, ljubitelji utrdb s prikazom: Žirov, kraja ob meji, nastanka rapalske meje, poteka meje, označevanje in varovanje meje, Rupnikove linije, kontrabanta, življenja ob meji in stare meje danes. Glavna značilnost te razstave je bil prikaz različnega filatelističnega gradiva (ilustrirane dopisnice, potovalna pisma, poštne znamke, nalepnice, dnevni in priložnostni poštni žigi, razglednice) in tudi drugega nefilatelističnega materiala (časopisni članki, fotografije, zemljevidi), s katerimi so razstavljavci obeležili vse tri spominske dogodke na enem mestu – 100. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu, 13. 7. 1920, 100. obletnico koroškega plebiscita, 10. 10. 1920, in 100. oble- tnico podpisa rapalske pogodbe, 12. 11. 1920. Vse zbirke na razstavi so izvirale iz krajev, kjer so se vsi trije dogodki zgodili z nepopravljivimi posledicami, ko je v zamejstvu odrezanih od Kraljevine SHS ostalo več kot 400 000 Slovencev. Za vedno pa bo ta spominska razstava za- znamovana s priložnostnimi izdajami, ki so ob njej ugledale luč sveta. Bilten razstave, dve ilustrirani dopisnici in priložnostni poštni žig so bili razposlani ne Priložnostni poštni žig ob razstavi v Gorenji vas in del razstavnih vitrin ter člani Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka. LR 67 / Spomini na leto 1920 351 le po Sloveniji, temveč tudi v Italijo in Avstrijo, kjer so ob teh jubilejih pripravili podobne prireditve in razstave. V Celovcu je koroški filatelistični klub (Kärntner Philatelistenclub Klagenfurt) 10. 10. 2020 na celovškem sejmišču v hali 5 odprl filatelistično razstavo s prikazom vseh priložnostnih poštnih žigov in različnih poštnih celin (ovitkov in dopisnic), ki jih je avstrijska pošta izdala v stotih letih od izvedbe koroškega plebiscita do danes. Naslovnica biltena razstave iz Gorenje vasi je bila pripravljena tudi za razstavo v Novi Gorici; vitrine z razstavnimi eksponati iz Gorenje vasi so bile že pripravlje- ne za transport v občinsko stavbo v Novi Gorici. Žal pa je koronavirus razstavo v Novi Gorici preprečil. Spominska razstava v Gorenji vasi je bila v letu 2020 tudi edina meddruštvena filatelistična razstava v Sloveniji, kjer so sodelovali razstavljalci iz Ljubljane, Gorenjske, Koroške, Primorske in Trsta. Le odprtje razstave je v petek, 16. 10. 2020, potekalo po spletu, ki ga je pripra- vila Jera Miklavčič iz Zavoda za turizem in kulturo Poljanska dolina. Glavni govorec na virtualnem odprtju je bil Milan Čadež, župan Občine Gorenja vas - Poljane. Občina je bila tudi glavni sponzor razstave in priložnostne izdaje obeh ilustriranih dopisnic, poimenovanih plebiscitna in rapalska. Na ple- biscitni dopisnici je motiv obeh con (A in B), kjer naj bi potekal plebiscit, in plebiscitna znamka za 5 par z napisom (K.G.C.), Koroška glasovalna cona. Ljubljansko poštno ravnateljstvo je septembra 1920 izdalo serijo šestih, t. i. plebi- scitnih znamk. Odločili so se za pretisk dveh že obstoječih znamk (Verigarjev) za 2 in 4 vinarje z motivom dečka (angelčka) v sivi barvi. Ker so se volivci na plebiscitu že v coni A odločili, da bodo ostali v tedanji nemški Avstriji, plebiscita Plebiscitne znamke, izdane v Kraljevini SHS pred koroškim plebiscitom. Spomini na leto 1920 / LR 67 352 v coni B sploh ni bilo. Motiv na rapalski dopisnici prikazuje potek rapalske meje in motiv italijanskega vojaka, alpina, na mejniku meje. Na poštnem uradu v Gorenji vasi sta bila na dan virtualnega odprtja razstave na voljo dva poštna žiga, dnevni žig pošte 4224 Gorenja vas in priložnostni poštni žig. Motiv v priložnostnem poštnem žigu je bil stiliziran glavni mejnik rapalske meje št. 38 ob cesti Sovodenj–Ledine pod planinsko kočo na Mrzlem vrhu. Vse rapalske dopisnice so bile žigosane s priložnostnim poštnim žigom, vse ple- biscitne pa z dnevnim žigom pošte v Gorenji vasi. Zaključek Za zaključek sestavka ob spominih na leto 1920 lahko potegnemo vzporednico, ki jo doživljamo 100 let po teh dogodkih. Neposredno po koncu 1. svetovne vojne je v pozni jeseni leta 1918 razsajala španska gripa, ki je zelo oklestila prebivalstvo po Evropi in svetu. Nato je sledilo obdobje delitve vojnega plena, kjer smo Slovenci potegnili najkrajši konec. Izgubili nismo le avtohtona ozemlja tako v Istri, na Primorskem in Koroškem, temveč tudi na sto tisoče slovenskih rojakov, ki so za slovensko matično domovino ostali za zmeraj izgubljeni. Kljub obnovi infrastrukture v vseh državah po svetu, ki so sodelovale v eni od največjih morij v zgodovini človeštva, je bilo v Kraljevini SHS treba poskrbeti tudi za več kot 22 000 slovenskih vojakov invalidov, ki so se vrnili z bojišč. Nekaterim so bile invalidnine priznane šele v letih 1921–1922. Med temi je bil tudi moj stari oče Janez (Ivan) Potočnik (1892–1937)po mamini strani, ki mu je bila priznana 20 % invalidnost; na fronti v Galiciji je leta 1915 dobil ozebline na prstih obeh nog, morali so mu jih amputirati. Že kmalu pa sta v letih 1930–1933 sledili finančna in posledično gospodarska kriza, ki je svet pahnila v 2. svetovno vojno. Po njej je spet nastopilo obdobje deli- tve vojnega plena, nastanka dveh nemških držav, menjava družbenih sistemov v državah Vzhodne Evrope, vključno z Jugoslavijo, spet z risanjem novih začasnih meja. Šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je hladna vojna izpuhtela in vse do leta 1989 je svet na zunaj deloval dokaj normalno. Vendar je v socialističnih državah Vzhodne Evrope vrelo, najprej v Sovjetski zvezi, in kot domine se je eno- partijski socialistični sistem v vseh državah Varšavskega sporazuma sesul v prah. Tudi Titova Jugoslavija je sledila temu trendu. Političnim spremembam v Vzhodni Evropi je spet sledila svetovna finančna kriza, posledično gospodarska, okoljevarstvena s prekomernimi izpusti toplogre- dnih plinov povsod po svetu ter migrantska kriza kot posledica padcev avtoritar- nih režimov v arabskih državah na Bližnjem vzhodu. In zadnji žebelj v krsto je prispevala pandemija koronavirusa, kar smo občutili tudi organizatorji spomin- ske razstave, ko smo ujeli zadnji dan, 16. 10. 2020, da smo postavili razstavne vitrine, vstavili zbirke in pripravili razstavni prostor za odprtje razstave. Žal so nam vladni ukrepi preprečili odprtje razstave v veliki dvorani Sokolskega doma v LR 67 / Spomini na leto 1920 353 Izkaznica Zveze slovenskih vojakov iz 1. svetovne vojne. Gorenji vasi. Zato je bilo odprtje razstave Spomini na leto 1920 s predvidenim programom prikazano le virtualno prek spleta. Za zaključek tega sestavka bi lahko zapisali: »Zgodovina se ponavlja, žal pa se ljudje, ki v tem svetu odločajo, ne naučijo ničesar, mogoče le enega spozna- nja, da le kapital (denar) obvladuje svet, ki mu tudi virus COVID-19 ne bo prišel do živega.« VIRI IN LITERATURA: Malič, Marjan [filatelist iz Nove Gorice]: Motiv italijanskega alpina na italijanski razglednici. Mlakar, Polona: Glavni mejnik rapalske meje št. 38 ob cesti Sovodenj–Ledine pod planinsko kočo na Mrzlem Vrhu : fotografija. Fototeka Muzejskega društva Žiri. Suhadolc, Peter: Sliki Narodnega doma v Trstu [iz razstavne zbirke v Gorenji vasi]. Zemljevid rapalske meje na italijanskem turističnem zemljevidu. V: Pozdravljeni, ljubitelji utrdb!, Žiri : Turistično društvo, 2007, str. 15. Žužek, Aleš: Koroški plebiscit – med nacionalno tragedijo in praznikom domovine : Zemljevid obeh plebiscitnih con A in B. Na: SiolNet, 4. 10. 2013.