ca Ithaja ob 4. ijulraj. r=a Stane mesečno Din <5 —; ta inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica iter. 5/L Telefon Stev. 72, ponoči tud' itev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvot Ljubljana, Preiemor* ulica it 54. — Telefon »t Inseratnt oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica it. «. — Telefon t*. «0» Podružnici: Maribor, Barvai aka ulica it. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem tek. uvoda 1 L.lub Jana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241. Današnja številka obsega 24 strani in stane 3 Din. Prihodnja številka izide v sredo. Ljubljana. 22. maja. S skrbjo se vse ozira na bedno situacijo, ki se je razvila v Beogradu. Nihče ni zadovoljen in vsakdo pričakuje novih potresov, uspešnega dela se nik-do ne nadeja. Slavna avstrijska cfort-wurstlerei» se je preselila v Beograd. Stali smo pred alternativo: volitve ali pa zakrpanje RR. G. Radiču volitve niso po volji, zlasti ako njegovi ne bodo v vladi. Zato je vrgel puško v koruzo in dobili smo zopet režim RR. v novi še poslabšani izdaji. Problem notranjega izmirjenja je ostal nerešen in čim bolj hiti čas. tem nujnejše postaja vprašanje zdravega razčiščenja. Vse čuti. da postaja položaj nevzdržen. Opažajo se razne tendence v smeri iskanja novih izhodov. Mnogi se kratkovidno ogrevajo za nekak prosvitljeni absolutizem, a ne pomislijo, da bi absolutizem. če bi bil le na pol tako slab, kakor je naš parlamentarizem, vodil do eksplozije Izhod se mora najti po parlamentarni poti. Vsa Evropa trpi na slabostih koalicijskih sistemov, Anglija in Italija sta se prvi otresli te neprilike. Italija na originalen iašistovski način, ki je zapustil pot demokracije, Anglija v strogo demokratičnem duhu. ki je izročil vodstvo države homogeni trdni parlamentarni večini, katera je omogočila stalnost režima. Tudi pri nas so se vršili poskusi v tej smeri. L. 1923. je srečo poskusila radikalna stranka, a njen v stvari čisto srbski značaj in ostale metode niso mogle korenin pognati med Slovenci in Hrvati, ker so jo vrhu tega onečistili razni izvržki. ki so vanjo hiteli po osebni dobiček. Nacijonalni blok je 1. 1925. rešil ustavo in spravil Radiča na kolena. a namesto na preizkušenih in čistih idejah Nacijonalnega bloka nadaljevati in iskati pot k večinski stranki, se je rešilo Radiča popolnega propada, glede razvoja v narodno večinsko stranko Jugoslavije pa se je s tem šlo za mnogo nazaj. Danes povsod prodira ideja, da je treba čimprej ustvariti homogeno nacijo-naino večino, ki naj bi razgradila usta" vo in narod rešila iz ekonomske krize. Radikali niso več sposobni biti atrakcija za fuzijo in njihova stara navada cepiti druge stranke je še nedavno z Nikiičem doživela jako neprijeten krah. Danes morajo radikali že računati s tem. da morejo biti kakor drugi le ma-terijal za zgradbo nove politične formacije. Eni se trudijo pripraviti, da bi tako preko vse države segajočo koncentracijo izpeljal g. Ljuba Jovanovič. On tudi brezdvomno na to misli, a je še vse tako nezrelo, da ni niti embrionalno. Muslimani so začeli razmišljati, je-li so stavili na pravo karto, ko so se udali g. Davidoviču in zategadelj je fuzija splavala po vodi. SLS gotovo pride Jo-vanoviču v poštev le kot zaveznica. Zanimivo je. da Jovanovič prav tako upa na Nikiča in razcep radičevcev njemu v korist, kakor Pašič. Glavna slabost Jovanovičeve koncentracije pa je pomanjkanje edinstvenega programa. Unitaristi in federalisti se lahko družijo na negativnih željah, a kaj pozitivnega ustvariti ne morejo in ne bodo. Radiča in SLS se ne da potegniti v fuzijo. nje se mora izločiti in uničiti njihov fatalni vpliv na ljudstvo. Koncept z Ljubom Jovanovičem je torej brez ozira na osebno nezmožnost nosilca samega brezupen. Združiti se morejo le taki elementi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so enaki v temeljnih Pcg'edih na naš nacijonalni problem in na državno ustrojstvo. Tako združitev zavirajo le zastarele predvojne stranke ali pa tradicijonalni odpor proti njim. Zaman se bori radikalna stranka, da bi ona postala taka matica. Dan na dan se bolj potrjuje, da ona to biti ne more. In čim bolj si ona zapira oči pred tem dejstvom, ki ga je ona sama najbolj zakrivila. bolj hiti od poraza do poraza, ki že ogroža zdravo jedro, katero bi bila lahko prinesla v novo formacijo. Kar se danes godi v Beogradu z vsemi peripetijami. krizami in korupcijskim krikom, je spremljajoč orkester k umirajoči samoradikalski in pa tudi koalicijski melodiji, poleg katere prodira z zapoveduiočo močjo edino rešilni motiv novi velike nacijonalne stranke. Za stabilizacijo Irancoskega franka Pariz, 22. maja. s. Ministrski predsednik Briand je danes opoldne konferiral s pred* sedr.ikom finančne komisije senata o fi« naričnem položaju In o odredbah za dvig franka. Kabinet se bo zopet sestal v Se« trtek. Pm-lz. 22. maja. s. Kakor se Izve iz ban&> nih krogov je bila akcija za dvig franka po« verjena zasebnemu bančnemu zavodu La« 7.3T, ki ima jamstvo Francoske narodne banke. Napetost med radikali in radičevci Radikali smatrajo shod Stj. Radiča v Stari Pazovi za izzivanje. — Radičevci pretijo z opozicijo proti nettunskim konvencijam. Kralj odpotoval v Skoplje. — Notranji boji v radikalski stranki vedno hujši. Beograd, 32. maja p. Tudi današnji dan ni prinesel v političnem življenju nobeneea novega momenta. Vse ie v pričakovanju no vih dogodkov rta političnem poliu, ki jih obeta prinesti prihodnji teden takoj v svojem začetku. Predvse.il je omeniti spor med radikali tn radičevci, ki zavzema zopet kon kretnejše oblike. Ta spor dobi. kakor vsi računajo, skoraj bi rekM z gotovostjo, konkretnejšo obliko jutii v Stari Pazovi, kjer Ima Stjepan Radič svoj veliki shod. Iz zaupnega vira je Izvede! vaš dopisnik. da radikalski poslanci v Sramu nagovarjajo svoje Hudi, naj pridejo v čim večjem številu na radičevsko zborovanje in nad ga onemogočijo, če treba tudi razbljejo. Odrejeni so obsežni varnostni ukrepi. Na dnevnem redu je tudi vprašanje "ep-tunskih konvencij. Ministrski svet danes nI imel seje, ker so se ministri večino;na odpeljali Iz Beograda. Takoj po Binkoštih pa bo seja vlade, na čiie dnevni red so že vnaprei postavili razpravo o neptunskih konvencijah z Italijo. 2e od Prej ie znano, da se radičevci in zlasti minister dr. Kra.iač upirajo tem konvencijam. Ni izključeno, da radičevci porabijo to stvar za novo izsilje-valno akcijo. O tem je včeraj poroča! kralju min. predsednik Uzunovič. Radičevci so da nes tudi zopet načeli vprašanje spomenice ki so io predali ministru Miši Trifmioviču. Svoje zahteve so radičevci kakor znano svoj čas spravili v obliko ultimata. Zato s te strani presenečenja niso izključena. Od najvažnejših današnjih dogodkov je omeniti večerno avdijenco notranjega trini-stra Maksimoviča pri kralju, ki ie trajala od 6.30 do 8. Po tej avdijenci Je Izvedel vaš dopisnik, da je kralj odpovedal svoje potovanje v Zagreb ter se je nocoj odpeljal v Skoplje. V radikalski stranki vri vedno bolj. V ofi-ciielnih radikalskih krogih se trdi, da se bodo štirje poslanci, ki so prestopili v klub Ljube Jovanoviča vrnili v Pašičev radikalni klub. Ti poslana bi bili LJ. Miliuševič. Bela Strinič, dr. Hadžlja In Sv. Stankovič. Pristaši Ljube Jova-novica pa izjavljajo, da bo prestopilo še 11 poslancev tz Pašičeve-ga kluba v novi Jovanovičev klub. Danes se je radikalski poslanec Tadlja P-ntovič iz kragujevaškega okrožja pridru« žil Jovanoviču. Ta poslanec Ima za seboj precejšnje število volilcev v tem okrožju. Po poročilih iz Splita so radikalske organi« zacije v severni Dalmaciji, kjer je bil pri poslednjih skupščinskih volitvah nosilec li ste Ljuba Jovanovič, poslale okrožni orga« nizaciji radikalske stranke v Splitu sklep, v katerem zahtevajo, naj Jovanovič položi mandat. Srezki odbor radikalne stranke v Senti v Vojvodini je izrekel nezaupnico po« slancu Beli Striniču, ki se je pridružil Lju« bi Jovanoviču. Istočasno se je osnoval v Senti srezki odbor radikalske stranke Lju« be Jovanoviča. K novi stranki je pristopil tudi bivši poslanec Joca Vujič. Zastopniki tkzv. ožje opozicije so Imeli danes sejo in so definitivno izdelali bese« dilo nove interpelacije o pobijanju korup. ciie: niso je pa še predložili Narodni skup« ščini, ker čakajo na sejo načelnikov parla« mentarnih skupin. SS3- Občinski mandati bivših komunistov v Dalmaciji razveljavljeni Split. 22. maja. r. Na podlagi zakona o zaščiti države ie bilo v Splitu razveljavljenih 10 komunističnih občinskih mandatov, v ostalih krajih pa okoli 20 komunističnih mandatov. Med temi so tudi v Kaštelu Su-čurcu razveljavljeni štirje mandati komunistov, ki so bili izvoljeni na listi HSS. Oblast se ie postavila na stališče, da tkzv. radniške liste, v kolikor so na njih bili Izvolenl pod katerikoli imenom bivši komunisti ne troreio biti veljavne. Zato so bili vsi mandati bivših komunistov na splitski delavski listi razveljavljeni. S tem ukrepom Je tudi onemogočena koalicija radičevcev s komunisti. ki naj bi dala Splitu radičevskega župana. Za župana bo sedaj zopet izvoljen dosedanji župan dr. Tartaglia in sicer z glasovi tkzv. meščanske liste in samostoi-irih demokratov. Boograd, 22. maja r. Svetozair Prit*čevič je prejel od nove uprave mestne obSne Ki-stanje brzojavni pozdrav, ki mu obenem javlja, da je celofloipma občinska uprava v rokah sam. demokratov. Pri občinskih vo. ktvah je SDS dobila 20 odbornikov, radikali pa 13. V upravo so izvoljeni saimi samostojni demokrati. Mobilizacija orožništva za Radiča Beograd, 22. maja. p. Med sremskimi radikali je radi jutrišnjega zbora Stje-pana Radiča v Stari Pazovi. zavladalo veliko razburjenje, zlasti ko se je raz-vedelo, da je drž. podsekretar dr. Per nar koncetriral v Pazovi celo orožniško armado. Prvotno je tamkajšnji srezki načelnik poklical 40 orožnikov, da omogočijo Radičev shod. Situacija pa je postala taka, da je srezki načelnik na vprašanje dr. Pernaria izjavil, da ne prevzame nobene odgovornosti, ako ne dobi na razpolago vojaško asistenco. Proti Radiču se pripravljajo na eni strani radikali, na drugi pa mnogi njegovi dosedanji pristaši, ki ga proglašajo za izdajico. Stjepan Radič bo govoril jutri, obdan od gostega kordona orožnikov. Z druge strani zopet javljajo, da so grožnje radikalov samo taktične poteze, da bi Radiča prestrašale in tako njegov nastop sploh onemogočili. Vesti, ki prihajajo iz Stare Pazove. so vzbudile v Beogradu živahne komentarje. Odlikovani poslanci opozicije za dobro vladanje napram 13 mili- jardnemu proračunu Beograd, 22. ma a. r. Današnji beograjski listi objavljajo ukaze o odlikovanju članov finančnega odbora z različnimi redi. Odlikovani so sami radikali in radičevci, od opozicije pa klerikalec posl. Pušenjak in da-vidovičevec posl. dr. Slavko šečerov. Ta odlikovanja se v Beogradu različno tolmačijo, zlasti zaradi navedenih dveh članov opozicije. Pravijo, da so bili odlikovani za svoio vdanost napram vladj, ki so io pokazali ob priliki sprejetja državnega proračuna 13 milijard. Vašemu dopisniku je v razgovoru o tej stvari omenil Sv. PrFbičevič z nasmehom: »V drugih državah odlikujejo poslanci vlado s svojim zaupanjem, pri nas pa vlada odlikuje poslance opozicije z redov!«. Dr. Šmid - generalni direktor carin Beograd. 22. maja, p. Kralj je včeraj podpisal ukaz. s katerim je dosedanji pomočnik generalnega direktorja carine dr. Konrad Šmid imenovan za generalnega direktorja carin.. (Dr. Šmid. ki je » tesa imenovanjem po« stavljen na eno najodličnejših in najvažnej« ših visokih uradniških mest v državi je ro« dom iz Slovenjg^jdca, sin nadučitelja M. Smida. Po končanih pravniških študijah se je dr. ^mid posvetil finančni stroki držav« ne uprav?. Nekaj časa po prevratu je še sli-žboval v raznih krajih Slovenije, potem pa je bil poklican v finančno ministrstvo, kjer si je s svojim odličnim znanjem, svojo vestnostjo in delavnostjo kmalu ustvaril ugledno pozicijo ter je tudi brzo napredo. val. Opetovano je zastopal našo državo kot ekspert pri raznih gospodarskih pogajanjih doma 'a v inozemstvu. Skupno z dr jem. Gospodnetičem je dr. Smid priredil znano veliko izdanje Carinskega zakona in carin« ske tarife. Novi generalni direktor carin upravičeno slovi kot eden prvih naših ca. rinskih strokovnjakov. Op. ur.) Strašna ljubavna drama Gardist zaklal nezvesto ljubico Slovenko. Beograd, 22. maja. p. Danes se je pripe. til v Beogradu strašen umor. Vojak kralje, ve garde Cvetko Mitrovič je imel dalje ča« sa razmerje z vdovo Milico Milosavljeviče« vo, rodom Slovenko iz Preternice, staro 26 let, s katero se je tudi zaročil. Milosavlje« vičeva pa ga je zapustila ter je prevzela me sto natakarice v neki gostilni. Pričela je nemoralno življenje. Danes dopoldne je Mitrovič ustavil svojo bivšo ljubico pred hotelom Palače io jo rotil, naj se povrne na pravo pot in naj se zopet vrne k njemu, kar pa je ona odločno odklonila. Mitrovič je postal besen in je v strašni ljubosumnosti izvlekel iz žepa nož in dobesedno zaklal Mi« losavljevičevo. Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca London, 22. maja. d. Prihodnji teden od torka do petka bo v Londonu mednarodna parlarnentama trgovinska konferenca, ki se je udeleži do 200 parlamentarcev vseh dr« žav. Zastopanih bo 30 držav. vštevSi Indi« io in Avstralijo. Novo Zelandijo in Južno Afriko. Že v sredo priredi angleška vlada na čast udeležencev konference svečan ban« ket, ki mu bo predsedoval minister ChuT. chill. Povabljen je tudi prestolonaslednik Jurij. Seja medparlam entarne unije v Londonu Naša državi ne bo zastopana. Beograd, 22. maja. p. Dne 23. t m. se otvori v Londonu zasedanje odbora Med. parlamentarne unije. Zaradi splošne stavke na Angleškem ni dobila naša delegacija pravočasno povabila. Zato se je sedaj skle« nilo, da naša država tokrat ne bo zastopana na tem zasedanju. Požar uničil mesto Nevyork, 22. maja. (Radio) Strahovit po« žar je popolnoma un'čil mestece Matagalpo, ki šteje okoli 6000 duš in ki leži sredi ka« vinih nasadov. Zastoj v angleški premogovni krizi Zanimivi glasovi londonskega časopisja. — Vlada sestavlja odgovor. — Pomoč francoskih in nemških rudarjev? — Beda med rudarji. London, 22. maja (Radio.) Današnje «Times» pišejo: Zdi se, da ne bo mogoče obnoviti pogajanj in tudi ni mnogo upanja na ponovno intervencijo ministrskega predsednika Baldwina. Rudar ji trdovratno odklanjajo znižanje mezd. ki je glavni pogoj vladnih predlogov za poravnavo spora. Ravno tako trdovratni so lastniki, ki odločno odklanjajo vladni načrt o ureditvi mezd in reorganizacije premogovne industrije. Obema strankama bi bilo treba pojasni^, da bo le ona stranka uživala podporo javnega mnenja, ki v polnem obsegu sprejme predloge ministrskega predsednika. Konservativni «Daily Telegraph» ne vidi nobene razlike med odklonilnim stališčem rudarjev in lastnikov, ker so tako eni kakor drugi nasprotni vladnim predlogom. Treba pa je obsojati stališče lastnikov, ki hočejo imeti priviligirane pravice. Vlada ne sme zanemariti tako važne zadeve, ker gre za interese sploš-nosti, ki jih mora vlada ščititi. Liberalne «Daily News» poudarjajo veliko popularnost ministrskega predsednika Baldwina in njegov visoki prestiž. Baldwin bi moral ti dve lastnosti uporabiti, da prisili lastnike rudnikov k opustitvi njihovega stališča. Vlada naj bo prepričana, da bo v tem slučaju na njeni strani ves angleški narod. London, 22. maja s. Angleški delovni minister in državni podtajnik za rudarstvo sta po daljših razgovorih z min. predsednikom Baldvvinom danes izdelala odgovor vlade na odklonilne izjave lastnikov rudnikov in rudarjev. Generalni tajnik rudarske federacije Cook je izjavil novinarjem, da more samo naci-jonalizacija zvišati produkcijo aneleških rudnikov. Vlada mora rudarjem dati garancijo za iste Dogoje. kakor so jih imeli pred izprtjem. Delavci bi se zavezali storiti vse. kar se od njih pričakuje. Pariz, 22. maja s. Narodna zveza francoskih rudarjev je baje pri vladi in pri centralnemu oremogovnemu odboru storila korake, da se preprečijo transporti premoga v Anglijo, dokler bodo angleški rudarji izprti. Baje namerava stopiti v zvezo tudi s centralo nem.šk:h rudarjev, da bodo tudi ti preprečili vsak transport premoga v Anglijo. London. 22. maja s. »Daily Express« objavlja poročilo iz Cardiffa, po katerem narašča beda med rudarji od dne do dne. V mnogih rodbinah vlada glad. Stavkovne podpore so se zadnjič izplačale 7. maja. Od tedaj rudarji niso dobili iz stavkovnih blagajn nobenih stavkovnih podpor več. Razvoj dogodkov na Poljskem Pomirjenje na Poznanjskem. — Vilmski monarhisti za Pilsud- General Haller na svobodi. skega. Varšava, 22. maia d. Na Poznanjskem in v vsej vojvodini je položaj zopet normalen. K pomirjen ju je mnoga pripomogel proglas senatnega maršala Trompczynskega in po. znanjskega vojvode Bninskega. Poslanci desničarskih strank, ki se sedaj mude v Poznanju, so se pridružili proglasu Tromp. czynskega. Predsednik narodne delavske stranke v Poznanju dr. Herz se je odpeljal v Varšavo, da poroča sej ruskemu maršal« Rafalu o zahtevah delavcev. Baje mu namerava sporočiti, da se hočejo Poznanici bre®po®ojTK) staviti novi vladi na razpolago In nastopiti proti vsem separatističnim aspi. racijam izvesnih poznanjskih krogov. Vsekakor je važno, da je k ponehanju napetosti na Poznanjskem mnogo pripomoglo za. drfšanje narodne delavske stranke. Vojvoda pomoranski Wachowiak, ki Je sam član narodne delavske stranke, se Je sprijaznil z novim položajem. Min. predsedniku Bartlu je poslal brzojavko, v kateri zagotavlja, da se bodo Pomoranci novi via. di pokorili. Ta korak VVachovviaka Je prisilil tudi poznanj skega vojvodo Bninskega, ki doslej ni ho-d ničesar vedeti o varšav. skem kabinetu, da je spremenil sv-eje stališče. Zato je sedaj izdal proglas na narod, v katerem ga poziva, naj bo miren In naj se sprijazni 2 novim pol-ožajem. Varšava, 22. maja d. Večina vodilnih konservativcev v Viitii se je sedaj izrekla za Pilsudskega, ki naj ga poljski narod Izvoli za svojega predsednik. Predsednik monar-histSčne zveze v Vilni, dr. Denrbowski, je izjavti, da je sedaj edino konsekverrno, ako maršal Pilsudski prevzame vrhovno vodstvo države. Predsednik zveze veleposestnikov DowgieBo je dejal, da je sedaj edino na mestu diktatura in da ie Pilsudski edini človek, ki spada na to mesto. On ima dovolj močno in čisto roko In Je v stanu po- miriti Poljsko brez novega krvoprelltja. Tudi predsednik viienske kmetske zveze Ge-lewicz je izjavil, da so poljski kmetje spioš-no za to, da pride na krmilo vlada čistih rok. Ta kabinet oe sme br.i demagoški in mora zasledovati skupen smoter. Ako j« maršal v stanu, dati deželi tako vlado, lahko računa na vso podporo kmetskega sta. nu na Poljskem. Te izjave konservativnih krogov v Vilni so napravili v Varšavi velik vtis. Varšava, 22. maja d. Danes teden je bito. v Varšavi aretiranih precej članov fašistov-ske organizacije na Poljskem. Pretakava je dognala, da je fašistom dal njihov vodja, varšavski urednik Szeblewski, ie v sreda povelje, naj posežejo po orožju la po motnosti napadejo čete maršala Pilsudskega od zadaj. Dal jim je tudi povelje, naj streljajo iz oken na prodirajoče čete. Da bi med pristaši Pilsudskega povzročili zmedo, naj trosijo govorice, da so Nemci vpadi! v Gor. Slezijo In Porooransko la da so se Ukrajia. o! uprli, ker da hočejo odtrgati Vzhodno Oatfcijo od Poljske. Szeb!ews(kl je baje tudi Izjavil, da bo Pilsudskega, ako zmaga, ubil kak fašist Varšava, 22. mala s. Bivši generalštabnt šef grof general Haller, ki le bH interniran v svojem varšavskem stanovanju, je bil na povelje min predsednika Bartlja izpuščen na svobodo. General Haller je zaprosi!, da sme izstopftl iz vojske. Kakor doznavaio jutranji listi, se bo vršila seja narodne skup ščine, na kateri bo izvoljen nov državni predsednik .najbrže v ponedeljek 31. t m ob 12. uri. Moskva. 22. maja s. Predsednik ukrajinskega osrednjega izvrševalnega odbora Pe-trovskfj demantira v inozemstvu razširjene vesti, da se ob poljski ta rumunski meji zbirajo rdeče čete. Komun stični kongres v Berlinu Nemški nacijonalci razširjajo alarmantne vesti o današnjem komunističnem zborovanju. — Pripravljenost policije in vojaštva. Berlin, 22. maja d. Nacljonalfetičnl listi so pred par dnevi pisali, da se Je za Bln. kožti bati krvavih spopadov, ker prirede komunisti Iz vse države velik kongres v Berltnu. Baje je napovedanih 80 tisoč komunistov. Listi pravijo tudi, da bodo komunisti oborožen! ta da lina policija na razpolago 2 vsemi ojauSemji le 14.000 mož. kar Je vsekakor premalo. Z druge strani s® čnjejo gla<«ovl, da so vesti teh listov le manever, ki naj bi prikril namene nemških nacijonalistov, ki bodo morda sami povzročili izgrede s komunisti. Ne more se sicer reči. da v nedeljo ne bo v Berlinu vse v redu ta da bodo morda tupatam kra-Jevni spopadi, vendar ni računat! s tem, da M bil Javni red ta mir znatno kaljen. Komunisti so zadnje čase mirni Iz svojih vrst so odstranili vse radikalne elemente. Stranka sicer nI postala bolj zmerna. sprecnemlla pa je svojo ta.ktfko Nekateri sumijo ,da se je to zgodilo po navodilih iz Moskve. Na seji zbornice je Izjavil komunistični poslanec Mtiller-Franken. da policija, ako bo morala 'ia BtakoSti na stopiti, ne bo imela toliko opravka s ko-muntet! kot pa s pristaš! domovtanklh rvez, ako bi nacljonallsti iskali spopade nejstvo Je. da se prusko notranje ministrstvo ne smatra za upravičeno, da bi prepovedalo veliki komunistični kongres. Vlada stoji na stališču, da je treba spoštovati svobodo združevanja ta zborovanja Tudi Je vlada dovolila lani veliko nemško zborovanje v Tipskem Id v Hallu tn nI prepovedala državnega kongresa bivSlh bojev nikov za Binkošti v Du3seldorfu. Sicer pa policija nikakor ne računa s tem. da bi pri-š'o v Berlin kar 80 tisoč komunistov zlasti ker so s' roški- preveliki, Berlin, 22. majSL s. Tekom današnjega dne je dospelo semkaj veliko število komunistov k zborovanju, ki je bilo že delj časa naznanjeno. Na programu so velike demoastraacije ta obhodi po cestah. Na grobove revolucijskih žrtev bodo komunisti položili vence. Policija ta vojaštvo sta v strogi pripravljenosti. Pri policiji so bili preklicani vsi btnkoštnl dopusti. Vsa policija bo od Jutri do torka stalno v službi. Kakor tzve »Berliner Zettung um Mit. tag», so se tudi ukinili vsi dopusti v berlinski garniziji. Vendar pa upajo, da ne bo prišlo do nobenih nemirov, čeprav govori časopisje desnice o možnosti puča. Novi načrti bolgarskih komitašev Skoplje, 21 maja. p. Dne 16. t m. je bila v Gornji Džumaji na Bolgarskem konferen. ca makedonstvujuščih. Sklenili so, naj orga. nizacije «trojk» zopet začno intenzivno ak. cijo. Te skupine po trj četaše naj vpada jo v Jugoslavijo in pobijajo naše ljudi. Vzdolž vse bolgarske meje se opaža živahnejše gi» banje pri četaših. Mednarodni kongres stanovanjskih najemnikov Bern, 22. maja. p. Včeraj je bil v Curi--hu otvorjen mednarodni kongres stanovanj« skih najemnikov. Izvoljena sta bila dva od« bora, od katerih naj eden proučuje pokret najemnikov, drugi pa izdela pravila zveze najemnikov. Na kongresu je zastopanih po delegatih deset držav. Neuspeh razorožitvene predkonference Po kratkih treh dneh zasedanja se je razorožitvena predkonferenca razšla brez realnega uspeha. Njena naloga ie bila. da v smislu določb versajske pogodbe in temeljnega pakta Zveze narodov ter po sklepu obeh zadnjih plenarnih zasedanj Zveze narodov pripravi materijal za bodočo svetovno razoro-žitveno konferenco. Ta bi se sklicala tedaj, kadar bi bila podana zadostna jamstva za ohranitev miru v bližnji bodočnosti in bi bilo kolikortoliko verjetnosti, da bo svetovna razorožitvena konferenca tudi zares uspela. Komisija, ki je tri dni zborovala v Ženevi, je torej imela tudi izreči svoje mnenje, ali je sploh oportuno v sedanjem času sklicevati tako konferenco ali ne. Ze po kratki debati se je komisija prepričala, da vprašanje razorožitve, ali pravzaprav znižanja oboroževanja, še izdaleč ni dotlej dozorelo, da bi se dalo misliti na njegovo izvedbo v občutni meri Vzrokov za neuspeh predkonferenc ie več. 2e samo dejstvo, da ni bila navzoča Rusija, ki je ena glavnih vojaških sil sveta, je jemalo posvetovanjem realni smisel. Negativno obnašanje Rusije je zadosten povod za njene sosede, da ostanejo skeptični in da pristanejo na eventualne sklepe za znižanje oborože-nja le, če se tudi Rusija sorazmerno razoroži. Drugi razlog je v tem, da Anglija, zlasti pa Amerika, delita razorožitveni problem na dva dela: na razorožitev na morju in razorožitev na kopnem (in v zraku) in smatrata, da bi se naj v Ženevi ne govorilo o razorožitvi na morju. Prvi delegat Zedinjenih držav Gib-son je tudi izjavil, da smatra njegova vlada vprašanje razorožitve na kopnem in v zraku za problem regijonalnega značaja, ki ie različen v različnih deželah. Tudi je mnenja, da se mora z raz-oroženjem pričeti prej, nego se doseče absolutna varnost pred izbruhom novih vojn Iz tega stališča je dokaj jasno razvidna težnja Amerike, naj se razoroži le evropska celina. Enako je v bistvu mnenje Anglije. Najvažnejši razlog neuspehu razorožitveni predkonferenci pa je bistvena razlika med Anglijo in Ameriko na eni in Francijo in večino ostalih držav na drugi strani o tem, kaj je smatrati za vojaško moč kake države. Angleška teza zahteva znižanje vidne armade in redukcijo vidnega orožja. Francija pa hoče, da se pri presoji vojaške moči posameznih držav upošteva tudi nevidno oboroženje, da se računa z dejstvom, da morejo industrijsko visoko razvite države, čeprav so na videz raz-orožene, v najkrajšem času spraviti na noge milijonske armade in jih čez noč oborožiti z najdovršenejšimi morilnimi sredstvi. Če bi se znižanje efektivov izvedlo šablonsko, bi tehnično manj razvite, posebno agrarne dežele, bile izročene na milost in nemilost industrijskim silam. Lord Cecil je rotil svoje tovariše, naj se zgubljajo v «brezkončnih proučevanjih® in naj »ostanejo na praktičnem polju razoroženja, ki se mu dado postaviti meje». Večina držav je smatrala navzlic temu pozivu, da sega problem razoroženja pregloboko v vprašanje obstoja posameznih držav, da bi mogle brez zadostne garancije vreči orožje proč in izročiti se na milost industrijskim velesilam. Angleško-ameriško zadržanje je torej v prvi vrsti krivo za neuspeh razorožitvene težnje. Amerika, ki ne mara vstopiti v Zvezo narodov, doslej edino kolikortoliko pomembno mirovno ustanovo. in Anglija, ki je razbila ženevski protokol za svetovno koalicijo proti vojnim izzivačem, ne moreta očitati sovražnosti proti miru državam, ki so vstopile v Zvezo narodov in so bile pripravljene sprejeti ženevski protokol. Vendar bi bilo krivično soditi, da hoče Anglija zato razorožiti Francijo in njene zaveznice, kar jih hoče izročiti nemškemu maščevanju. Anglija smatra, da je danes Nemčija v glavnem raz-orožena, da pa je Francija premočna. In tradicijonalna angleška politika «ba!an" ce of power» je vedno najmočnejša na kontinentu. Kakor je pred vojno in med vojno nastopala proti Nemčiji, tako se je sedaj obrnila proti Franciji. Anglija smatra, da je sleherna prevlada na kontinentu nevarnost za pomorsko hegemonijo britanskega imperija. Odtod tudi njeno sedanje zadržanje. So pa druge globlje ovire za svetovno razorožitev. Mirovne pogodbe so pustile toliko nerešenih vprašanj, toliko netiva za sovraštvo med narodi, da pred revizijo krivic ali pa pred pretekom desetletij, dokler se rane ne zacelijo, ne bo one moralne razorožitve duhov, ki je edino primerna atmosfera za vojaško razorožitev. In končno ostane nerešeno vprašanje gospodarskih nasprotstev, ki so vedno bila glavni vzrok vojn. Gospodarski im" periializem Nemčije je eden prvih krivcev za vojno 1. 1914. Današnje anglosaksonsko gospodarsko in finančno pod-jarmljevanje sveta gotovo tudi ni posebno ugodna metoda za podpiranje mirovnih stremljenj. Anglija in Amerika bosta imeli najkrasnejšo priliko, da na eventualni svetovni gospodarski konferenci s popuščanjem od svojega gospodarskega imperijalitzma pripravita pot k boljšemu uspehu kake bodoče razorožitvene akcije Izletniki, čuvajte planinsko floro! Evropski fašizem Nešteto je že bilo prlik konstatfrati, kako se vedno bolj uveljavlja nezadovoljstvo s sodobnim parlamentarizmom ter z delom političnih strank, kar je stvarno eno in isto. To nezadovoljstvo se opaža domala v vseh državah, dasi seveda ne povsod v enaki intenzivnosti. Organizirajo se skupine s fašističnimi stremljenji, naperjene zoper obstoječi ustavni red, s ciljem, nadomestiti ga z novim, z odločnejšim, tako da si bo preko težav, ki jih povzročajo politične stranke ali opozicija, pomagal z diktatom močnih mož. Fašistične organizacije hočejo same izvesti prevrat ali hočejo biti vsaj rezerva za slučaj, da nastopi potreba po njihovem nastopu, ali pa skušajo dobiti vtpliv v armadi, da bi jo mogli uporabiti ob zaželjenem momentu za svoje namene. Ne da se tajiti, da je postal fašizem označba naše dobe. Italija služi za vzgled; tu se je razvil najprej in do največje popolnosti ter ie tudi najener-gičneje pokazal vse svoje cilje in metode. Razširil pa se je daleč po Evropi in malo je še danes evropskih držav, ki še nimajo svojih fašistov. Napačno pa bi bilo precenjevati v tem pogledu pomen Italije, zakaj da ni vojna s svojim globoko .segajočim preobratom ustvarila novo -pojmovanje o učinkovitosti raznih akcij političnega udejstvovanja, bi fašizem kot evropski pojav ne bil mogoč. Gotovo je značilno, da se je fašizem razširil celo v Češkoslovaško, ki spada brez dvoma med najbolj trezno in preudarno misleče dežele v Evropi. Pričele so se pripravljati organizacije s fašističnim programom, fašizem se je širil v legijonarske vrste in pričel s propagando tudi v armadi. V časopisju so se množili napadi na fašiste in imenoval se je celo general Gajda v zelo daleko-sežnih kombinacijah. Stvar je šla že tako daleč, da je moral general Gajda objaviti v listih posebno izjavo, s katero izreka, da je samo vojak in da ne pripada nobeni politični stranki ali frakciji ter da smatra za nezdružljivo z vojaškim poklicom udeleževati se aktivno političnega boja. Ta izjava je vzbudila precejšnjo pozornost, osobito, ko je prišla baš v času vojaškega prevrata v Poljski. Toda politična javnost se ni mogla popolnoma zadovoljiti z njo in vojni minister general Syrovy jo je moral pospremiti s podrobnim komentarjem na seji parlamentarnega obrambnega odseka. General Syrovy se je z izredno odločnostjo izjavil proti zanašanju politike v armado in povdaril trdno voljo državne oblasti, za vsako ceno in z največjo brezobzirnostjo zatreti vsak tak poskus. Pri tem je izrekel general Syrovy tudi pripombo glede Poljske, ki pri sedanjih vladnih možeh v Varšavi ne bo vzbudila najboljšega odziva. Dejal je: ako bi kdo zavedel armado v politiziranje in io potem zavedel v. slične korake, kakor se je to zgodilo v Poljski, bi jaz smatral to za največjo nesrečo v naši državi. Izjavi generala Syrovega mora pritrditi vsakdo, kdor objektivno premo-triva politični razvoj. Ako se kdo poda na poskus, po fašističnem načinu preurediti državo, je to — teoretično vzeto — možen eksperiment. Toda kdor si želi olajšati dela na tako lahek način, da hoče porabiti v fašistične svrhe redno armado in jo vplesti v politično borbo, se s tem loti metod, ki se mora prej ali slej maščevati nad državo. Vojaška revolucija je najefektnejše sredstvo politične borbe, tudi najriskantnejše z državnega stališča, zato se je bodo preudarni politiki poslužili samo v zares skrajni sili, kadar so za to dovolj tehtne moralne osnove. Za to je izjava češkoslovaškega vojnega ministra glede politiziranja v armadi odgovor, ki bi ga mora! dati vsakdo, komur je na srcu skrb za pomirjenje in stabilizacijo razmer v Evropi. Italofilska politika Pangalosa Atene, 22. maja. d. Grška vlada je odpo« vedela pogodbi, ki ju je sklenila šele lani s francosko vojaško in angleško mornaris ško misijo. Ta korak spravljajo narodni krogi v zvezo s poslednimi konferencami italijanskega ministrskega predsednika z zunanjim ministrom Rufusom v Rimu. To nenadno odpoved pogodb smatrajo v Ate» nah za nekako zadoščenje Pangalosa Mus« soliniju, ker je predsednik fašistovske vla» de že opetovano dal razumeti, da ni zado« voljen s tem, da je grška mornarica odvisna od Anglije, zlasti ker so Krf, Mudros, Miti« lene in Volo zelo važna oporišča za britan« sko brodovje. Predsednik republike je ho« tel utrditi prijateljske odnošaje med Italijo in Grčijo s tem, da je odpovedal obe po« godbi s Francijo in Anglijo. Posebno velja to za pogodbo z angleško mornariško mi« sijo. Pangalos je hotel s tem korakom dati Mussoliniju zagotovilo, da noče delati ita« Iijanski ekspanziji na Balkanu in v Levanti nikakršnih ovir, tudi če to ni Angliji prav. Atene, 22. maja. (Radio) Grški pravosod« ni minister Konduros je odstopil, kakor pravi uradno poročilo, iz zdravstvenih raz« logov. Gladovni umetnik Dunaj, 22. maja. k. Gladovni umetnik Fred Ellern je bil nocoj ob 21.15 izpuščen iz svoje celice. Gladoval je 46 dni in 6 ur, ter s tem postavil nov svetovni rekord v gladovanju. Zadnje dni je bil obisk občin« stva velikanski. Takoj je dobil prvo hrano, ki je obstojala iz ene čaše mleka, nekaj bi« skvita in ene čaše rdečega vina. Nato so ga odpeljali r bolnico usmiljenih bratov. Binkoštno razmišljevanje za našo duhovščino Pridi sv. Duh! Tako poje te dni naša duhovščina. Bilo bi umestno, da ob tej priliki resno premisli o svojem dosedanjem in bodočem delu. Kam je naša politikujoča duhovščina po osvobojenju zapeljala naše ljudstvo? .VLesto v bratsko združitev v ljubosumen odpor, mesto v ljubezen v sovraštvo. Kjer je mogla, je metala državi v njenih težkih povojnih časih polena, in nešteto hudobij je bilo izgovorjenih in med ljudstvo razstresenih proti državi in proti narodnemu edinstvu Duhovščina je sledila vatikanski po-itiki, ki je bila sovražna že nastanku Jugoslavije, pozneje pa njenemu obstoju. Vatikan ščuva katoliški del Jugoslavije proti pravoslavnemu in podpira ves separatizem. Danes ie politika sv. Stoli" ce v bratskem objemu s fašizmom, kar se je te dni na novo pokazalo ob proslavi Frančiška Asiškega. Oba Rima delata skupaj in njuna politika napram Jugoslaviji je vsporedna. Jezuit D'Her bigny se danes pogaja v Moskvi po navodilih obeh Rimov. Naša duhovščina, mesto da se tej od zgoraj namignjeni politiki upre, se jo je oklenila po veliki večini prav strastno. Zavedajoč se, ali nevede služi tujcu in v vsakem pojavu klerikalnega časopisja (n. pr. antipatije proti Franciji!) je videti, da tu nikdar ne odloča ozir na lastni narod, ampak samo prisluškuje šaho* vim potezam, s katerimi vatikanski politiki na veliko škodo veri vznemirjajo svet. Mesto, da je kakor med pravoslavci duhovščina na čelu vseh patriotskih po-kretov. je pri nas baš narobe. Odpor se vidi povsod. In ta odpor duhovščina seje med narod. Ena gesta tega odpora je boj za avtonomijo. S tem bojem je politikujoča duhovščina zapletla slovensko ljudstvo v brezupen položaj, ki se na celi črti maščuje v gospodarskem oziru in je obsodil delegacijo SLS v družbo pobiralcev dijet Vse energije so vržene proč. Ali duhovščina pomisli kaj dela? Ali je kdai sama sebi polagala račun, zakaj tako dela? Veri v korist? Sigurno ne! Svoji politični moči v korist? To že. ali ta moč ravno zato brzo pada. Mnogi pravijo, duhovščina mora, če tudi noče. Res je škof, ki ii tudi politično ukazuje. A kaj more škof, če duhovščina noče? Naše ljudstvo gotovo ne želi politikov v cerkve in je še vsakega poštenega in vzornega duhovnika ščitilo. Izgovor na ukaz iz škofije ne drži. Zato mora politikujoča duhovščina vzeti nase vse posledice svojega postopanja. Obzirnost bo prenehala ^ Pridi sv. Duh nad slovensko duhovščino, da se vrne svojemu poklicu in svojemu narodu! ' V znamenju režima RR V zadnjem času smo slišali pritožbe, da uslužbenci ljubljanske prosvetne uprave v maju niso dobili svojih plač. Javnost se je šikandalizirala nad tem, sedaj pa se čuje, da je zadeva že urejena. Imamo pa še dni? zgled režima RR, ki javnosti nj znan, ki pa predstavlja veliko zlo za precejšnjo množico ljudi iz naših naj-bednejših slojev. Gre za razmere v državni pro; ezjii delavnici v Ljubljani. Delavci tega zavoda sedaj že drugi teden niso dobili svojih zasluženih plač. Vzrok temu je dejstvo, da so vsi krediti osredotočeni v ministrstvu za socijalno politiko, ki ne pošlje nobenega denarja, vsled česar je zavod popolnoma brez sredstev. V splošnem pa vladajo vsled pomanjkanja finančnih sredstev v tem zavodu zelo žalostne razmere. Uprava je morala odpustiti že skoro tretjino delavcev in zato tudi delo zastaja. Vojni invalidi zelo težko pričakujejo poprave starih in izvršitve novih protez ter drugih ortopedionih pripomočkov, mnoga naročila so že leto dni stara. Civilni invalidi, za katere naročujejo proteze nekateri zavodi, se sploh ne morejo jemati v poštev. Marsikateri pohabljenec potrebuje svojo protezo nujno in je tudi v mnogih slučajih izkazana potreba ža izvrševanje poklica, naša socijataa politika ^pa delavce odpušča, namesto da bi njihovo število pomnožila, da bi moffli zadostiti vsem potrebam. Ako bo ostalo pri sedanjih' razmerah, se skoro gotovo že tekom prihodnjih dni delavnica sploh zapre. Kako bodo s tem prizadeti naši najbed. nejši sloji pohabljenci, se lahko razume. Žalostno in resnično je dejstvo, da ima protezna delavnica že precejšnje skladišče izgotovljenih protez in drugih pripomočkov, pa jih ne more poslati invalidom, ki jih težko pričakujejo, ker nima niti pare za poštnino. Uprava protezne delavnice si prizadeva, da bi revežem ustregla, in je njen položaj pri takih razmerah nadvse mučen, toda centralne oblast? v Beogradu so postale popolnoma gluhe za prošnje, da bi dale Tia razpolago kredit in sredstva. S;cer je v to svrrh-i zadnji drž. proračun določil zelo malo, a še tistega ni mogoče dobiti. Socijalna politika se nahaja v naši državi pred splošno ukinitvijo, ker je skrb z? težko prizadete sloje v očeh naših odtočuj.Mčih faktorjev nepotrebno breme. Zastopniki v vladi in parlamentu imaio dolžnost, da se pobrigajo za take ncvrdrž-ne razmere in jim odpomorejo, posebno ker se sliši. da se misli revidirati sedanji fin. zakon. Fakifikatorsk* nrcces Budimpešta, 22. maja. s. Danes dopoldne so imeli zagovorniki ostalih obtožencev svo* je plaidoverje. Razprava se ie nato od go« dila do torka. V sredo bo razglašena raz» l sodba. Politične beležke Nesolidna reklama »Slovenec® prinaša z debelimi črkami poziv, s katerim vabi vse somišljenike in prijatelje SLS, Davidovičeve demokrate, bosenske muslimane to srbske zemljorad-niSKe stranke na klerikalno strankarsko zborovanje, ki je napovedano v »Unionu«. Mislimo, da bo dr. Korošec vse somišljenik« in prijatelje Davidovičeve. musliman, sko ln zemljoradniške stranke, ki se bodo udeležili zborovanja, lahko povabi na obed, medtem ko bodo njegovi pristaši morali oditi domov, nasičeni z novimi obljubami ter poples&ani z novo barvo. Bolj ko se bližamo napovedanemu shodu v »Uniornu«, bolj se vidi, da so korupcija ter beograjski »liberalci« in »framazonl« samo llima-niče za potrte klerikalce, ki jih očividno dr. Korošec ne more drugače spraviti na shod, kakor z barnumsko reklamo. 2e včeraj smo ugotovili, da že pisava »Slovenca. in način prireditve potrjuje, da klerikalcem v resnici ni za pobijanje korupcije, pač pa za to, da uprizore agitacijski hum-bug za svojo propadajočo politiko ter re-Sevalno akcijo za ljubljanskega poslanca dr. Korošca, o katerem sami pristaši SLS govore, da tako slabega poslanca Ljubljana Se ni imela. Poleg vsega drugega je zanimivo še to, da so klerikalci pri prirejanju 6vojega shoda popolnoma pozabili tudi na one, ki so dr. Korošcu dali ljubljanski mandat. Kje so ostali gospodje komunisti in cdelavno ljudstvo«? Ali so ti volili dr. Korošca zato, da jih sedaj prezira in prireja shode v Ljubljani z beograjskimi im bosamskimi kapitalisti? Kje so ostali socialdemokrati, ravniharjevci in zeleni generali, s katerimi so klerikalci zadnjič imeli pripravljeno skupno listo za občinski svet ljubljanski? Čudna so pota klerikalne špekulacije na zvedavost in politično nerazsodnost javnosti, še bolj čudno pa bo razočaramje, ko se bodo klerikalci sami prepričali, kako so nasedli novi klerikalni komediji. -Reklama je uspešna le, če je solidna, sleparska reklama pa še nikdar ni rodila dobrega in trajnega sadu in ga tudi klerikalcem ne bo. pa naj svoj strankarski shod prirede pod kakršnokoli firmo in s kogarkoli sodelovanjem. G. Pucelj kot politični eniant terrible »Beogradski Dnevnik« beleži trditev Puc-Ijevega glasila »Kmetskega lista«, da zadnji sporazum z radikali ne pomenja kapitulacije z radičevci, temveč samo taktičen umik, po katerem ima priti do nove Radi-čeve ofenzive ter jo spretno obrača po sven-je: »Kapitulacija g. Radiča oziroma HSS v poslednji rešitvi nesporazuma med radikali in radičevci, t. j. jamstva, ki jih je dalo vodstvo radičevskega kluba radikalom, niso torej nobena jamstva za nadaljevanje dela v skupščini in sprejetje nujnih ter državi zelo potrebnih zakonov, temveč samo sredstvo, da se radikalom potom Uzunovičeve vlade prizadene še kak udarec! To nam pravi glasilo aktivnega ministra v Uzunovičevi vladi g. Puclia, ki je bil vsekakor vprašan za mnenje, predno je bilo omenjeno napisano v »Kmetskem listu«. In g. Pucelj mora biti dobro informiran, ker ga je St Radič pri odhodu iz Beograda določil za svojega namestnika v klubu in v vladi.« Res, g. Pucelj, težko je pisati za svoje pristaše in za radikale obenem na podlagi »sporazuma«. Bojimo se, da bo Radičeva dementirna briz-galna morala sedaj preiti v Vaše roke. Opozicija g. Davidoviča »Reč« od 21. L m. piše o paradoksu, da ima doslej najs;abši režim Pašičev in Radičev najbolj maloštevilno opozicijo. Edina stvarna opozicijska stranka so danes sam. demokrati. Davidovičevci, klerikalci, muslimani, Nemci, zemljoradniki in črnogorski fe-deralisti so opozicija na paprju. Moglo bi se reči, da ima vlada v tej opoziciji pogosto jačjo zasfombo kakor v svoji večini, ker je opazila, da ima takozvana »ožia opozicija« samo eno željo, kako bi zlezla v vlado k sedanjim vladnim strankam ter parti-cipirala pri upravi države na pol, na tretjino, četrtino, kakor bi pač razmere prinesle. Vsa ta opozicija se ne nahaja v boju s sedanjo vlado, temveč samo v pričakovanju, da bo v vlado pozvana Glavna osebnost te nominalne opozicije je Ljuba Davidovič, čegar zadržanje pri zadnji vladni krizi je zbujalo pri resnih ljudeh posmeh. Cim je bila v skupščini izglasovana nezaupnica vladi, so davidovičevci izjavili svojo pripravljenost za vstop v vlado. Vprašali so jih, v kakšno vlado in s kakšnim programom žele vstopiti »V vlado z radikali, z radičevci, ali pa z enimi in drugimi. V vlado z muslimani, klerikalci, zemijoradniki in Nemci. Aii pa sploh v vsako kombinacijo, ki je mogoča med temi strankami,« so prbiižno izjavljali. To je pomenja!? da bi davidovičevci šli v vsako vlado, samo da bi bila vlada. Na vprašanje, kakšen bi bil program b-:doče vlade, so se davidovičevci začudili, kako je mogoče postavljati tako čudno vprašanje, ter so odgovarjali, da je to stvar »sporazuma«. Vladati »sporazumno« ne pomenja pri nas ustvariti vlado na nekakšnem sporazumnem programu temveč sestaviti vlado, da bi se pozneje sporazumevala. Ko so davidovičevci imeli nekoliko sestankov z Uzu-novičem ter so ladikali ž njimi preplašili ra-dičevce, jim je poslal Uzunovič po žandar-ju pismo, da jih ne more sprejeti v vlado, ker ne more sprejeti njihovih »pogojev«. »Kakšne pogoje?« so vpraševali davidovičevci. »Mi nismo postavili nobenih pogojev.« Tako so davidovičevci s svojim »opozieijo-narstvom« samo dosegli, da se je režim korupcije vzdržal in da sedaj Uzunovičeva vlada noče ničesar več slišati o korupciij-skih interpelacijah Iz Italije Rim, 22. maja. o. Danes popoldne je Mus» solini odpotoval v Genovo, kjer bo priso« stvoval kongresu italijanskih pomorskih de» lavcev. Ob tej priliki bo ministrski predsed* nik obiska! tudi Piso in Prato. V Rim se bo povrni! 27. t. m. Agenzia di Roma javlja, da bo polkovnik Nobile povišan v grofov* ski stan. Koroško pismo Bodočnost našega ljudstva tiči v šoli _ Koroška deputacija na Dunaju. — Nemške propovedl v slovenski cerkvi. — Politika izmenjave otrok. — Stališče velenemške stranke proti . slovenskemu vprašanju^ »Bodočnost nemškega ljudstva tiči v Soli! Zato pa sta koroški deželni zbor in odbor dokazala" z dejanjem, dn spoznavata pravilnost te misli in jo hočeta vsak čas uresničiti.* Tako je govoril ob proslavi 75-letnice celovške realke deželni šolski referent dr. Dorflinger. Kar velja za Nemce, to velja tudi za Slovence. Tudi bodočnost našega ljudstva tiči v šoli. Zato pa zahte. varno to tudi moramo doseči tako šolo, ki bo nam kazala pot v prihodnjost. Deželni zbor in odbor sta dolžna enako skrbeti za nemško in slovensko šolstvo Pravična rešitev našega šolskega vprašanja pa bi tudi pospešila dobro sožitje med prebivalstvom v korist cele dežele. Pretekli mesec je bila pri zveznem kan. clerju koroška deputacija pod vodstvom deželnega glavarja šumija Govorili so o nujnih zadevah, o raznih zgradbah, cestnih popravah, o potrebi podpore celovškemu gledališču, ponovili so tudi željo po koroški vzhodni železnioi. Obljubilo se jim je upoštevanje najvažnejših stvari, v kolikor se morejo dati na razpolago sikromna državna sredstva. Deputacije so bile že mno. gokrat na Dunaju, pa bodo še, ne da bi se dale uresničiti še tako nujne želje, ker je finančno stanje Avstrije pač tako, da tega ne pripušča S samo »dobro voljo« ni nič pomagano Nemci naj sd stavijo pred oči v pravi luči notranjost svoje lastne države, kadar kritikujejo druge! V podružni cerkvi obč ime Sv. Jakob v Božu so se pričele nemške propovedi. Slo. venci, katere omenjajo «Freie Stimmen« za pristaše Koroške slovenske stranke, so odšli iz cerkve, ko se je pričela nemška propoved. Celovški list dviga svoje po. božne nemške oči proti nebu in laže, da nobeden Nemec še nikdar ni zapustil osten-tativno cerkve, ako se je v njej slovensko propovedovalo. Resnica je ta. da stoji tudi cerkev v službi germa-nizacije na Koroškem, kakor je to povedano v znanih slo-venskih pritožbai. Z izmenjavo otrok za letošnje poletje imajo nemški naeijonalci sedaj mnogo po-sla. Nekaj koroških otrok odide v Nemčijo, nemški pridejo na Koroško. Listi razlagajo, da je to nujno potrebno ne le s splošnega zdravstvenega stališča, marveč tudi s po. liričnega. Mladina se spoznava med seboj to nemška otroci naj odnesejo po želji celovških Velenemcev domov prepričanje, kako je Koroška nemška to kako v njej gori želja po enotnosti nemškega naroda. »Freie Stimmen« so pred kratkim tožile, kako da je še mnogo predsodkov, kako so si Nemci še preveč tuji med seboj to da najbrže šele prihodnja generacija izvede njihovo srčno koprnenje. Politika izmenjave zasleduje poostritev razpoloženja koroških Nemcev proti slovenskim sodeželanom in v Nemčiji naj bi se vedno krepkeje razvijala misei po skorajšnji prikiopitvi ko. roške pokrajine k Nemčiji. Silno se jim mudi. Strah pred manjšino je vedno večji. Na letnem zborovanju koroške velenemške stranke je govoril deželni svetnik dr. Dorflinger tudi o ureditvi slovenskega vprašanja. Stranka, stoji na stališču, da more rešiti to zadevo sano Zveza to na dežela. Deželni odbor je po soc. dem. predlogu sestavil dve komisiji za obravnavanje slovenskega vprašanja. Vplivu Velenemcev se je posrečilo, da se peča pritožitvena komisija ne le s pritožbami Slovencev, ampak tudi s pritožbami »domovini zvestih«. V šolski komisiji se je pokazalo, da hočejo sooijalni demokratje Slovencem privoliti več nego ti sami želijo. Velenemci zastopajo stališče, da je mirno sožitje obeh na. rodov najboljša rešitev problema, to ce razumejo, da zahtevajo Slovenci manjšinsko varstvo, ko obsega sedaj obstoječa ustava enakopravnost vseh narodov. Dr. Angerer je nato menil, da se more rešit! slovensko vprašanje samo na ta način, da se sklenejo po ,om državnih pogodb med Avstrijo to Jugoslavijo dogovori, ki bi nudili predvsem Nemcem v Jugoslaviji boljše manjšinsko varstvo . . . Do resnosti v svo-jih izvajanjih se ti veliki koroški Nemci ne morejo povzpeti. Ako bi uživali koroški Slovene-i enakopravnost, bi ;meli svoje šole, njihov jezik bi se upošteval v uradih in razvijali bi se lahko v vseh poklicih. Pritožbe bi odpadle. Tako pa se množe dan na dan. Dr. AngeTer je posebno brihtea gospod. On išče »predvsem« manjšinsko varstvo za Nemce v Jugoslaviji. V to svrho bi rad izkoristil slovensko vprašanje. Pa ga ne bo! Svetovni izseljeniški kongres Izseljeniški problem trka na vrata. Domovina ne daje kruha. Na ureditvi tega važnega socialnega kulturnega ti — narodnega vprašanja smo interesi-rani tudi mi. Zato bi se morali zanimati. Imamo sicer izseljeniški zakon, ki je delo naglice in površnosti, imamo izseljeniški urad v Zagrebu, ki pri danih razmerah dela dobro. toda s tem proble-n nj rešen Zanimati nas mora stvar prav intenzivno. Internaci.ionalne delavske organizacije so organizirale svetovni izseljenski kongres, ki se ravno te dni (od 18.—21. maja) vrši v Londonu. Kongresu so predložene resolucije, kj v glavnem povdariajo nezadostno skrbstvo za izseljence in potrebo po mednarodni organizaciji, ki bi to- važno mednarodno vprašanje uredila na zadovoljiv način. Pri tei regulaciji morajo sodelovati tudi delavske strokovne organizacije. Kongres se izreka za svobodno izseljevanje. ki se sme omejevati le iz gospodarskih in ne iz političnih razlogov. Resolucije zahtevajo ukinitev vseh iz-seljeniških agencii in tudi parobrodn h družb, ki umetno organizirajo izselic ;i-nje. Mednarodni in državni izseljeniški uradi imajo skrbeti za točne podatke o vseh prilikah v državah useljevania in skrbeti za zadostno zaščito izseljencev v tujih državah, zlasti glede soc. zavarovanja. Kongres priporoča ustanovitev posebnega Lzseljenšškega fonda in da priseljence ščitijo strokovne organizacije dotičnih držav. Za Binftošti in velefilma v hinu .Ljubljanski im1 „Kralj Amerike" Avtomob Iska senzacija v 8. dejanjih v glavni vlogi Reginald Denny. Film, ki vzbuja mnogo zabave in smeha 1 Film senzacij ter krasnih naravnih slik iz |fiil forn:je[ — V nedeljo ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Predprodaja vstopnic od Prednaznaaflo : Salve smeha ! Charlie „Stirje jezdeci Apokalipse" Mržnja ! Kuga ! Vojna 1 Smrt V glavni vlogi Rudolfo Valentino in Alice Terry. V 2 delih naenkrat! Predstave po 2 uri Na praznik ob pol 11., 3., 5., 7., 9. 10. do 12. in od 2. naprej. Chaplin najnovejša senzacija smeha! Predsednik »Udruženju rez. oiicira i ratnika« Milan Radosavljevič rez. peš. podpolkovnik. (Gloj naš članek na str. 8.) h otvoritvi esperantskega kongresa v Mariboru Maribor, dne 22. maja. Kongresov je danes na izobilje. Kdor se peča s statistiko kongresov, sigurno nima lahkega dela, saj ni dneva brez kakega internacijonalnega kongresa, a kje so potem še različni in mnogobrojni državni in nacijonalni kongresi. Vzro-kav za ta bujni razmah kongresov je več. Eden najvažnejših je gotovo ta, da je človeštvo spoznalo, da je Ie v skupnem delu uspeh. Kljub močnemu povdarjanju nacijonalizma, kljub zavesti. da korenini moč posameznika in družbe le v zdravem lastnem narodu, ie vendar vestnemu opazovalcu jasno, da se naše življenje neverjetno interna-cijonalizira. Najvažnejši dokaz temu so mnogoštevilni mednarodni kongresi. Toda pri vseh internacijonalnih kongresih se kaže mnogo več dobre volje ko taktičnega uspeha. Vzrok leži na dlani. Razpravljanje v najmanj treh ofici-ielnih jezikih, večno prestavljanje, kj pa je prečesto še pomanjklijvo ali celo napačno. zavest večine delegatov, ki seveda ne pripada tem 3 oficijelnim jezikom, da se pravzaprav njih jezik omalovažuje, vse to — torei le jezi>:o n t plat — silno otežkoča aH celo onemogoča uspeh. Kdor je prisostvoval le enemu internacijonalnemu kongresu, bo moral tem dejstvom pritrditi. A vendar se vrši vsako leto kongres, ki ga po obsežnosti soudeležbe in po številu zastopanih narodov lahko štejemo med največje, a vendar ne pozna teh zaprek. To je svetovni esperantski kongres. Kljub temu, da je zastopanih po 30 in še več narodov, ni treba pre-stavljalcev, vse se vrši nemoteno, hitro in v največjem sporazumu, saj se ne čuti noben narod omalovaževanega, ker kongres ne pozna svetovnih, gospodu-jočih jezikov, temveč le enega — espe-ranto. Slovenec se razume z Angležem prav tako dobro kakor Španjolec z Japoncem. Po dosedanjih dispozicijah se bo vršil svetovni esperantski kongres leta 1929. v Zagrebu. Razen prenočišč dela glavno težkočo kongresa dvorana, ki mora sprejeti 3000 ljudi. Pomen državnih esperantskih kongresov pa ni le zamišljen kot nekaka priprava za svetovni kongres, temveč naj pokaže tudi verno sliko esperantskega gibanja v domovini. III. jugoslov. esperantski kongres v Mariboru bo pokazal, da se ideja svetovnega pomožnega jezika pri nas lepo razvija in da tudi v tem oziru korakamo vzporedno z drugimi narodi. V tem pozdravljamo udeležence binkoštnega esperantskega kongresa v Mariboru! Zadnja pot dr. K. Triller ja Včeraj popoldne je Ljubljana spremila na zadnji poti svojega odličnega someščana dr. Karla Triiier j a. Ves dopoldne so se še mnogi znanci posiovili od pokojnika ob mrtvaškem odru, obda-nem od krasnih vencev, ki so j.h darovali pokojnikovi prijatelji in številne korpo racije, zavodi in ustanove, pri katerih je sodeloval Prekrasen venec je poklonila tudi mesttna občina. Zadnja pot pokojnikova je jasno pričala, kako visoko spoštovanje in kako velik ugled je užival dr. Triller. Kmalu IX) 13. uri je gosta množica napolnila prostor okoli pokojnikove vile v Nunski ulici Ob krsti s0 bili zbrani poleg tu-gujoče vdove in sorodnikov najvišji stanovski tovariši iz cele Slovenije, prijatelji, zastopniki oblasti, konzuli tujih držav, gerenti mestne občine, predstavniki kulturnih organizacij in gospodarskih zavodov. Po končanih cerkvenih obredih je s;opil pred pokojnikovo krsto član upr. sveta Ljubljanske kreditne banke g. dr. Peter Defranceschi, ki je slavil velike pokojnikove zasluge za ta zavod in njegove odlične finančne sposobnosti. V imenu mestne občine ljubljanske je Predsednik gerentskega sveta g. dr. D. Puc v krasnem govoru orisal pokojnikovo delo za gospodarski in socijalni napredek Ljubljane ter njegove meščanske vrline. V imenu odvetniške zbornice se je poslovil od zaslužnega tovariša predsednik g. dr. Danilo M a j a-ron, ki ie v dovršenem govoru slavil pokojnikovo odvetniško del« in njegove odlične pravniške sposobnosti. Kot poslednji govorni je nastopil še češkoslovaški konzul g. dr. F. R e s 1, ki je v češkem jeziku proslavljal pokojnika kot navdušenega boritelja za idejo jugosL-češkosl. bratstva. Svoj govor je gosp. konzul zaključil z besedami: »Za vse, kar je stvorilo Tvoje zlato srce, se Ti v imenu češkoslovaške domovine zahvaljujem danes na Tvoji zadnji poti.« Pn končanih govorih se je na Blei-weissovi cesti formiral žalni sprevod, ki ga je otvorBa sokolska vrsta s starostom JSS Ganglom na čelu in dvema praporoma. Sokolski vršiti je sledil oddelek požarne brambe iz Vevč z venci in nato večja deputacija visokošolcev in srednješolskega dijaštva, ki ie imelo v pokojniku vedno svojega dobrotnika. Krsti je sledila za žalujočimi svojci dolga vrsta predstavnikov oblasti ter kulturnih in gospodarskih organizacij in zavodov, katerim se je priključila velika množdca narodnega ženstva. Po ulicah, po katerih se je pomikal sprevod, so gorele svetilke in občinsrtvo je v gostem špalirju izkazovalo pokojniku zadnjo čast. Onkraj tovarne Union se je sprevod ustavil. Krsto so prenesli v mestni pogrebni avto, ki je odpeljal pokojnikovo Truplo v Skofjo Loko. POGREB V ŠKOFJI LOKL Ob 15. je mestni pogrebni avto pripeljal krsto v Skofjo Loko ter se ustavil pred Sokolskim domom. Sokoli so dvignili krsto in jo nesli v veliko dvorano, kjer so jo položili na mrtvaški oder, obdan s palmami in oranžnimi drevesi. Na krsto so položili sokolsko zastavo in jo posuli z zelenjem in cvetlicami. Ob vznožju je bilo razmeščeno nebroj vencev. Med cvetlicami so gorele sve" če. ob njih strani pa je stala častna sokolska straža. Prihajali so ljudje od blizu in daleč kropit pokojnika in mu iz-kazat zadnjo čast. Ob 16. se je pričel pogrebni žalni obred. Ko so svečeniki opravili svoje molitve, se je turobno oglasila stara, v srce segajoča žalostinka «Vigred se po" vrne*. Med zvonenjem vseh zvonov se je jel pomikati sprevod proti Stari Loki, kjer si je pokojnik ob strani svojih roditeljev izbral svoje zadnje počivališče. Poleg sorodnikov so stopali za krsto številni domačini z mestnim županom Hafnerjem na čelu, za njimi pa nepregledna množica prijateljev in znancev od blizu in daleč. Številno ie bila zastopana Ljubljana, odkoder so pohiteli za pokojnim na zadnji poti številni zastop" niki uradov in raznih korporacij. Iz vseh krajev Gorenjske so prišli odlični možje, da še enkrat pozdravijo svojega zaslužnega ožjega rojaka. Ob župnj meji v Stari Loki sta prevzela krsto ondotna duhovnika. Po bla" goslovu v cerkvi so pokojnika položili k večnemu počitku v grob, ob katerem so še govorili v imenu mestne občine škofjeloške župan g. Hafner, starosta ljubljanskega Sokola g. Kajzelj ter končno gg. Ivan Hribar in dr. Ravnihar. V slovo je še zadonela pesem žalostinka in kmalu so težke grude pokrile, kar je bilo smrtnega na Karlu Trillerju. Likvidacija prosvetnega oddelka v Mariboru? Maribor, 22. maja. Vest o likvidaciji prosvetnih oddelkov pri velikih županih v Ljubljani in v Mariboru ni bila stvarno v ničemer utemeljena ter je nastala v zvezi s sprejetjem proračuna, v katerem so določeni prosvetni inšpektorji; s tem bi bila podana proračunska možnost, da bi se sedanji način šolske uprave preosnoval ter ustvarili pokrajinski prosvetni inšpektorati. Ker pa spada po zakonu v obči upravi prosveta med obče upravne posle, katere vrši v prvi instanci srezki poglavar, v drugi instanci pa veliki župan, je kompetenca velikih županov, oziroma njihovih prosvetnih oddelkov vzakonjena ter bi se mogle izvršiti tozadevne izpremembe le z uveljav-Ijenjem posebnega zakona v Narodni skupščini. Ker do takega zakona dosedaj še ni prišlo in skupščini tudi še dosedaj tak predlog ni bil predložen, so vse vesti o likvidaciji prosvetnih oddelkov in kreiranju pokrajinskih prosvetnih inšpektoratov netočne in prezgodnje. Iz dejstva, da se 1. maja prosvetne-i mu oddelku v Mariboru niso izplačali j prejemki, se ne more sklepati na likvi-i dacijo, ker tudi osobje ljubljanskega prosvetnega oddelka, kjer bi se naj ustanovil inšpektorat, ni prejelo rednih prejemkov. Ker ministrstvo ni pravočasno otvorilo kreditov za osobje prosvetne uprave v Mariboru in v Ljubljani, po proračunu pa, v katerem je osobje prosvetne uprave II. instance centralizirano. se število na posamezne pro- Rudolfo Valentino, objestni dedič milijonov. Rudolfo Valentino, razuzdani «gaudro». Rudolfo Valentino, slikar ženskih aktov. Rudolfo Valentino, zapeljivec mladih žena. Rudolfo Valentino, požrtvovalni borec za domovino. Alice Terry, mlada žena starega moža. Allce Terry, zaide na stranska pota. Alice Terry, očara z igro in lepoto. Alice Terry, strasna ljubimka. Alice Terry, usmiljena sestra. v grandiioznem filmskem delu ,itlr)e M Apokalipse' Mržnja' Voina' Kuga! Smrt! KINO «LJUBLJANSKI DVOR» svetne oddelke odpadajočih •lužbenih mest ni moglo razbrati. flnaaCna d«le-gacija prejemkov na kitno odsovcrmst ni mogla izplačati. Po večkratnih brzojavnih in telefonskih intervencijah obeh velikih županor se je po končnem osebnem posredovanju g. velikega župana ljubljanske oblasti izvršila po ministrstvu prosvete razvrstitev osobja na podlagi v novem proračunu razpoložljivih mest, tako da so se mogle plače likvidirati. Tako je osobje prosvetnega oddelka mariborske oblasti dne JI. maja dobilo svoje redne mesečne prejemke. Stanko Vraz (Ob 751e!nici njegove smrti.) Dne 24. t. m. poteče 75 leff, odkar je umrl v Zagrebu prvi nositelj in pravi apostol jugoslovanske ideje Stanko Vraz. Bil je sin Slovenskih goric, rojen dne 30. junija 1810. v Cerovcu pri Ljutomeru. Po končanih gimnazijskih študijah se je napotil v Gradec na vseučilišče, kjer se je sprva vpisal na mo-droslovni, kasneje pa na pravni fakulteti. Njegov tovariš in prijatelj je bil Fran Miklošič. Tu so bili že štajerski rojak Štefan Kočevar in Hrvata Ljude-vit Gaj in Demeter, ki so osnovali »Ilir- ski klub«. V ta klub sta vstopila tudi Vraz in Miklošič, pa tudi v Gradcu se učeči srbski dijaki. »Ilirski klub« je tako postal zbirališče vseh narodno _mislečih akademikov z našega juga. 2e v tem času se je jel Vraz literarno uveljavljati in je M sotrudnic »Kranjske Čebelice«. Intimni stiki z Gajem so ga napotili, da se je jel učiti hrvaščine, ki jo je v kratkem popolnoma obvladal. Kot oduševljenemu rodoljubu je bila seveda predvsem pri srcu usoda njegovega rodu, ki se je pod silnim pritiskom z Dunaja vedno globlje pogrezal v nemško morje. Strah ga je prevzel za njegovo bodočnoii: in jel je razmišljati, kako bi se dalo najuspešneje Slovence obvarovati pred grozečo jim narodno smrtjo. Bratski stiki z Gajem in z ostalimi hrvatskimi in srbskimi tovariši so ga privedli do prepričanja, da je bodočnos/t Slovencem zagotovljena samo, ako se čim najtesneje naslonijo na svoje brate Hrvate in Srbe in se pred vsem združijo ž njimi na literarnem polju. Od Triglava do Balkana bi naj zavladal en književni jezik, ki bi naj spajal vsa tri jugoslovenska plemena v eno trdno narodno celoto. Tako je vzniki a v Vrazu jugoslovenska ali, kakor so jo takrat imenovali, »ilirska« ideja. In ta ideja mu je postala evangelij. V soglasju s to idejo narodnega edinstva se je Vraz odpovedal svojemu slovenskemu narečju, smatrajoč štokavščino kot skupni književni jezik vseh Jugoslovenov. Bila je to nemala žrtev veliki ideji, za katero se je nato boril vse življenje z navdušenjem in jekleno doslednostjo in vztrajnostjo, kakor nihče pred njim in nihče za njim. Oni, ki niso pojmovali veličine njegove ideje, so ga proglasili za narodnega izdajalca in celo njegov dobri prijatelj Prešeren je napisal nanj puščico: »Victrix causa diis placuit, sedvieta Catoni, Stanko Slovencev uskok, Vraz si narobe Caton«. Toda ali je bil Vraz res uskok in izdajalec svojega naroda, oni Vraz, ki je usvojil nauk svojega velikega češkega prijatelja Havlička, da je treba danes za domovino živeti, a ne umreti, oni Vraz. ki se je na slovanskem kongresu lota 1848. v Pragi priglasil kot Slovenec in bil predsednik jugoslovenske skupine, oni pesnik, čegar vse pesmi dihajo najčistejšo in najnežnejšo ljubezen do rodne slovenske grude? Računi o tem vprašanju so danes sklenjeni. Stanko Vraz stoji danes pred nami v vsej svoji duševni veličini kot oznanje-valec in plamteč propagator onih velikih idej. ki so nam donesle osvoboditev izpod tujega jarma pa državno in narodno ujedinjenje. Zato bo Vrazov spomin živel dokler bo živel naš narod in dokler bo obstojala naša jugoslovenska država, rp. Reklame ne potrebuje 7 O.Bernafooic ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. — — — Se!a pri Šumberku Naša ožja slovenska domovina ima mno« go lepih ter več ali manj znamenitih krajev, ki so širši javnosti le malo ali nič znani. Tak kraj je tudi prijazna gorska župnijska vas Sela pri Šumberku med Št. Vidom pri Stični in Žužemberkom. Vas stoji precej visoko med gozdnatimi griči in hribi n se vanjo dospe iz Ljubljane od najbližnejših železniških postaj Št. Vid in Radohova vas v pičli poldrugi uri. Slika kaže vas od sc« verozahodne strani. V ozadju na desni je lep kopičast hrib z razvalinami gradu Šum« berk, ki se je prvotno imenoval z nemškim I pevci. Lepo in prijetno pa je tukaj tudi ' jeseni, ko začne zoreti sadje ter rumeneti in rdečiti se vrtno in gozdno drevje, da vsa pokrajina žari kakor začarana v najpe« strejših živih barvah. Vas Sela ima množinsko ime, ker se med ljudstvom govori: «Bil sem na Selih-o, ali: «Grcm na Sela.» Toda po pisarnah se kar ns morejo navaditi na to pravilno krajev« no ime in še vedno prihajajo od tam dopisi, ki nosijo ime «Selo pri Šumperku» in druge podobne spakedranke. Pred kakimi 40 — 50 leti so živeli v imenom Schonberg (Lepi hrib) in na levi na nižjem podolgovatem porobku je nizek grič z grobljo gradu Kozjak, ki je znan po Jur« čičevi povesti »Jurij Kozjak». Za Šumber« kom se proti levi razteza velika vinska gora Lisec, nad Kopjakom bolj proti desni se vidita v daljavi grad Hmelnik in Trška go« ra pr Novem mestu, a zadnji hribi so Gor« janci z najvišjim vrhom. Na Šumberku se nudi posetnikom diven in daleč sežen razgled na vse strani. Ob jas nem vremenu se z daljnogledom vidijo od tu celo Karavanke, Julijske Alpe s Trigla« vom in Ljubljanski grad. V rebri pod raz* valinami stoji še dobro ohranjena nekda« nja grajska kapela in se zdaj rabi za po* družnično cerkev. Ta ima v ploščatem zvo« ničku dva napol srebrna zvonova. Tudi raz valine gradu še mogočno štrle kvišku iznad preraščajočeg-a grmovja in drevja. Grad Ko zjak pa je porušen do tal. Vidi se iznad gr« movja le še groblja temeljnega kamenja in pod gričem nekoliko obzidja. Bivanje v teh krajih je najprijetnejše in razgled po njih je najkrasnejšl spomladi ob koncu aprila in v začetku maja, ko cvete sadno drevje in v mladem bukovju zopet kuka kukavica, v vrhovih visokih dreves glasno žvižgata kos in drozg, a po grmov« ju gostole penlce, taščica in drugi drobni njem gradiču Mala vas, v Doberniču in na Sslih navdušeni lovci in prijatelji prirod« nih krasot. Ti so se večkrat zbrali na Selih in na Šumberku v veselo družbo in so pri« vabili tja tudi uradniške izletnike iz Treb« nja. Vsem se je ta kraj tako priljubil, da so ga vedno pogostoma obiskovali in je na« stala navada, da je vsako pomlad meseca maja prišla na Sela in na Šumberk večja družba izletnikov iz Trebnja in Male vasi. Na Šumberku so do poznih popoldanskih ur peli, vriskali, trobili na lovske rogove, godli na domačo harmoniko, kurili in pekli krompir. S časom so začeli ti izleti postajati bolj in bolj redki in v zadnjih letih so popol« noma izostali, ker so dotični izletniki delo« ma pomrli, deloma so se izselili v druge kraje. Šumberk je bil zopet pozabljen več let. Letos na velikonočni pondeljek pa so dobrovoljni izletniki znova prihrumeli na Sela in na šumberk v velikem številu od vseh strani iz bližnje in daljne okolice. Zbralo se jih je na šumberku hkrati okoli dvesto. Toliko tujcev najbrž še nikdar ni bilo tukaj obenem skupaj. Izletniki, čuvajte planinsko floro! «Leteči avtomobil» v ljubljanskem Mestnem domu Slika predstavlja model »Letečega avtomobila«, ki ga je izumil g. Ante Radoševič iz Sarajeva s svojima bratoma. Model predstavlja letalo, ki se more dvigniti brez zalega z mesta v zrak ter ostati mirno v poljubni višini. Medel nove iznajdbe je razstavljen te dni v dvorani ljubljanskega Mestnega doma, kjer izumitelj svoj aparat večkrat na dan demonstrira. V glavnih vlogah filmski prvaki Huguette Duf os. Jaque Cutelaine, Paul Hart mann, Carmen Cartellieri, Carl Forest in Mihael Bohnen. Pomnoženi orkester pod vodstvom kapelnika g. Ryneša. Predstave dopoldne ob pol 11, popoldne ob 3., 5., 7. in 9. uri. I Kino Ideal EBBSSBBEliSSSESBB Danes jubilarna produkcija tvrdke Pan-tilm, Zagreb Slavnosti rezervnih oficirjev v Zagreba Zagreb, 23. maja r. Danes so se v Zagrebu pričele slavnosti Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, ki bodo trajale tri dni. Z jutranjim brzovlakom je iz Beograda dospela centralna uprava udruženja s prvo številno skupino udeležencev. Obenem je s tem vlakom dospel tudi znani kcmitskj vojvoda Kosta Pečanac s 14 četniki v čet-rriških opravah in s številnimi odlikovanji. Ves dan je na kolodvoru vladala velika živahnost. Prvi vlak je sprejel divizijski general Nikola Uzun-Mrrkovič s š.evilnim ča-stništvom in divizrjsko godbo. Sprejema se je udeležilo tudi meščanstvo v izredno velikem številu. Po sprejemu se je razvila svečana povorka k Stolni cerkvi, kjer so rezervni oficirji položili venec na grob Zrinjskega in Fran kopan a. Govoril je cb tej priliki .rezervni podpolkovnik nar. posl. Aga-torrovič. Ves dan so prihajali posebni vlaki z udeležniki slavnosti iz vse države. Rezervni oficirji so bili tekom celega dne predmet simpatičnih ovacij od strani občinstva. Tekom dneva so člani uprave oficijelno posetili komandanta armije generala Matica, nadalje vršilca dolžnosti velikega župana Grabariča m župana Heinzla, ki je predsedniku Udruženja poklonil umetniško izdelane plakete Zagreba ter U druženju zagotovil vso nadaljnjo podporo. Jutri se ob pol 9. vrši kongres na Markovem trgu, nakar bo sledilo ogledovanje mesta, promenadni koncert vojašike godbe na Zrinjevcu, popoldne dve predstavi v gledališču, konjske dirke in zvečer zopet promenadni koncert. Glavni del svečanosti in posvetitev zastave pa se vrši v ponedeljek na Jelači-devem trgu. Škoda, da slavnostne dni skuša motiti slabo vreme. Danes je v Zagrebu ves dan deževalo im grmelo. Svečanostim v ponedeljek bo prisostvovalo tudi več minjisarcv. Kralj ne pride v Zagreb, ker se odpelje v Skciplje in druge kraje Južne Srbije. Njega bo zastopa! minister vojne in mornarice general Dušac ■Trifunovid. Ljubljanske binkošti Ali nam bodo vremenski bogovi naklo« njeni vsaj ta dva praznika? Vreme se spre» minja vsako uro in skoro vsak hip. — Zdi se. da nebo noče poslušati gorečih prošenj stoterih malčkov, srečnih malih birmančkov ki se danes gledajo v novih oblekah, svetlih čeveljčkih, z urami v žepih, s tortami v ustih in orglicami med ustnicami ter go« lobčkom nad glavo. Akoravno je vreme hudomušno in prav« zaprav ne vemo kakšno misli ostati, ven« dar pa preživlja Ljubljana praznike v zna« men ju birme. Med gručami otrok je kaj lah« ko opaziti veselo razpoloženje in stikanje glav. Trgovine z urami in dragocenostmi v mestu so odprte na širiko in razstavljeno blago v izložbah vabi, vabi. Botrice in botri se zavedajo svoje dolžnosti napram srečo nim birmančkom. «Lectarji» pa imajo posla nad glavo. Šivilje in krojači so preživeli precej nervoznih dni, kajti botri in botrice ter njihovi birmančki niso bili v teh dneh ravno skromni. Treba je bilo ustreči vse« stransko in naj se potem lomi hrast ali po« dre hiša, če lete računi vkup. Svoje skrbi imajo tudi izvoščki ter avtotaksiji, ki si be« ležijo v notese, kdo naj pride prej ali po» zneje na vrsto. Botri in botrice jih naska« kujejo povsod, vsakdo hoče priti na vrsto čimprej. Koliko jih je, ki nimajo skrbi o binkoštih?! Gostilničarji ter kuhinjske vi« ie so strašili včeraj po trgu, kjer je vlada« lo izredno živahno vrvenje do poznega po« poldneva, moj bog, koliko ubogih čopk, grahk in rjavk, prinesenih v mesto iz vseh strani bližnje in dalnje okolice, je '.ončalo svoje neslavno življenje za binkošti. A kdo se zmeni, če teče kri, samo, da udarijo v nosove iz kuhinj čim plemenitej« ši duhovi, ki naj napravijo marsikomu dva dneva nepozabna za celo življenje. Zato pozdravljeni mali birmančki pa ve« liko orglic in še česa! Binkoštne nagrade za naročnike JUTRA" Da omogočimo našim naročnikom nakup zanimivih knjig, ki so izšle v zalogi »Jutrove« katfižnice, razpisujemo kot binkoštno nagrado njih prodajo s popustom 50 %. Prodaja lenjig iz naše zaloge po teh znižanih cenah se vrši samo prihodnjih štirinajst dni ter se zaključi 5. junija t 1. d) 18. zvečer. Popusta so deležni samo naročniki »Jutra«. Seznam naših knjig (broširanih), njih prodajna cena in cena s popustom (v oklepajju): 1. Golim 2. Blagajna Vel Voi. 3. Gusarji 4. Hči papeža 5. Veliki inkvizitor 6. Lucifer 7. Pater Kajetan 8. Tigrov! zobje 9. Zvestoba do groSa 10. Onkraj pragozda 11. Din Ohrida ta Bitolja Však naš naročnik lahko kupi poljubno vse gorenj* knjige ali pa tudi po-edine. Da še prav posebno olajšamo nakup celotne serije »Jutrovih« romanov, nudimo svojim naročnikom pod v ostailem istimi pogoji, ki so določeni za nakup poedMh knjig, nakup vseh gorenjih enajst knjig (broširanih), katerih tržna in prodajna cena znaša Din 256.— za 100.— Din. Poštnino za poslane knjige trpi uprava »Jutra«. Naročila brez vposlanega zneska se ne upoštevajo. Kdor želi mesto broširanih vezane knjige, naj za vsako knjigo doda za vezavo še posebej 10.— Din. »JUTRO«. Dk 10.— 5.—) >' 15.— 7.50) » 20.— [10.—) 3 20.— [10.—> » 20.— 10.—) 30.— 15.-) » 30.— [15.—j » 30.— 15.-) » 45.— 22.50) > 20.— 10.—) » 16.— 8.-) iti od istiodcbno lanskega. Prijav ima uprava zelo veliko števiio. Navzočih je že več gostov, ki prihajajo redno leto za letom ob tem času. Gostje so iz raznih delov naše dr-žaive, tudi tz inozemstva. Ljubljana je doslej že dobro zastopana, Pa pride še preeed gostov iz našega slovenskega središča, kaikor se napoveduje. Vojaška godba iz Ljubljane je bila z veseljem sprejeta. Svira zjutraj in proti večera Program je raznovrsten in dobro ugaja občinstvu V glavni sezoni se števiio godbenikov še pomnoži. Vse hvale je vredno, da nastavljajo šolska oaroci izlete v Rogaško Slatino. Izleti se mttože in tako čtije vedno več šolske mladine o zdravilih, ki nam jih nudi narava in ki se s pomočjo medicinske vede vedno uspešnejše vporabijajo v korist človeštva. V torek so posetHe Rogaško Slatino gojeai-ke IV. razreda prve meščanske šole iz Ljubljane. Kino je že p ničel obratovati. Ravnateljstvo ga je obdržalo tudi letos v lasmi režiji pod vodstvom veščega strokovnjaka. Mineralne vode slatkiskih vrelcev se je razposlal« lani raznih s.eklenie 2.143.580. Konzum vode raste. Pred vodno je znašal ko razum okoli 2,500.000 do 2.300.000 razmah slteklenic, največji konziim je bil leta 1911 s steklenicami 2,410.252. Iz Rogaške Slatine I. K. — Rogaška Slatina, 20. maja Odličen gost iz Ljubljane mi je rekel na moj pozdrav: »Tudi pameten pacijanit, ki prihaja meseca maja, ko je najlepše.« Res je to, da ie bSivanje v Rogaški Slatini v ma-jevžh dneh sredi bujne spomladanske krasote naravnost divoo. Bolnikom se ne more dovolj priporočiti prehajanje v zdraviišče v predsezcni. Paleti je naval na kopališča, včasih je treba precej potnpiijemja, da se pride na vrsto, sedaj se opravi procedura lepo komodno. Opaža pa se, da Ima hidro-terapija letos že ran oso več gostov nego lih je bilo lani ob tem časni. Zganil bi se lahko še marsikdo in se prišel zdravit takoj, 'brez odlašanja, ki je včasih lahko opas-oo. Priznana je ztrnamja topota siatanskega kraja, priznana pa je tudi notranja sfla zdravilišča, ki s svojimi sredsiivi tisočem in tisočem povraiča zdravje. Pri zdravniku dobi pacijemt mal listek, zdravniško nakaznico, na ka/teri se predpisujejo kopeli: ogljikove, slane, smrečne ali hadropatfčne procedure z cto ribanjem, koipeljo, palivi, četve-rocelfi&ia kopel, inhalacija, zdravilna gimnastika rd. Nakaznica dctoča tudi pitje mšne-ratae vode ati iz »Styria« ali »Danatfieve. ga« jzvora. TakJe listek hrani marsrkak kopališki gost kot drag Sipomm na kuro v Rogaški Slatini kf! 2a je ozdravila aH mu znatno izboljšala zrahljano zdravstveno stanje. Star Je že sloves s!atenskih vrelcev ln gotovo je, da so vživalj zdravilno slatino slovenski kmetje v okotšu ie nn»o®o prej, nego se je pisalo o njej. Slovenski kmeitje so oipozo.rili le:a 1640 tudi grofa Zrinjskega, ko Je prišel v te kraje na lov, na čudovit vodni vrelec in mat pripovedovali, kako se s pjfjom te vode ozdravijo notranje bolezni Gni Zriraški Je kmetom verjel, ostal pri vrelcu dalje časa. napravil je kuro in nje-g.cvia bolezen na jetrih je toginila. Ako bi Zrinjski danes vstal iz groba in šel gledat krej ob onem vrelcu, bi se ne mogel naču-di:i, kaj je nastalo Mi se razvilo na onem mestu, kjer je pri zdravilno slatino. Letošnji prihod gostov Je že mnogo vefc- Soseda Ljubljana, 22. maja. V ljubljanskem predmestju se dviga na« selbina mičnih vil, ki so tu zrastle kot go« be po dežju. Eno izmed njih si je zgradil doktor Mesokrp, profesor medicinske fa« kultete in priznani kirurg. Sosednjo vilo pa ima v posesti akademski slikar Čopič. Ce« prav sta oba gospoda soseda, se vendar ne poznata bližje, temveč se samo na daljavo vljudno pozdravljata. Zato se je profesor nekega dne silno za« čudil, ko so ga v naglici poklicali v slikar« jevo vilo. — Je že kdo moral zelo resno zboleti, si je mislil in odhitel k svojemu sosedu. Ta ga je čakal na pragu svoje vile in ko ga je zapazil, mu je prihitel nasproti, rekoč: — Oprostite mi, da Vas motim, cenjeni gospod profesor, toda mislil sem, da mi ne boste odrekli male usluge, ki je zame ve« likega pomena. Ravnokar so mi prinesli do* mov mojega psa vsega okrvavljenega. Pok vozil ga je avto. Zelo imam rad to ubogo žival. Zame je prijatelj in silno nesrečen bi bil, če bi ga moral izgubiti... Dr. Mesokrp je poslušal. Nobena mišica na njegovem obrazu ni izdajala njegovih misli, njegovega začudenja in nevolje, da ga sosed smatra za navadnega živinozdrav« nika. Premagoval se je in hladno rekel: — Oglejmo si pacijenta. Slikar je vedel zdravnika v svojo vilo in mu pokazal ranjenega psa. Doktor si ga je molče ogledal in mu izmil in zavezal rane s strokovnjaško roko. Ko je svoje delo končal, se mu je slikar prisrčno zahvalil in ga spremil nazaj do vrat njegove vile. Pri slovesu mu je dejal: — Dragi sosed, če me kdaj rabite, mi kar javite. Vedno sem Vam na razpolago, ne pozabite na to! Profesor teh besed ni pozabil, kajti čez teden dni je dobil akademični slikar od nje« ga sledeče pisemce: «Dragi moj sosed! Ravnokar so mi pripeljali drva. Nerod« ni voznik se je pa zadel z vozom v vrata moje vrtne ograje in mestoma popolnoma odrgnil barvo. Prosim Vas prav uljudno, če bi bili tako prijazni in popravili škodo. Par potez s čopičem in stvar bo v redu. Z odličnim spoštovanjem udani prof. dr. Mesokrp.® Profesor ni videl kisiega obraza, ki ga je napravil akademski slikar, ki je preči« tal te prijazne vrstice. Minuto pozneje je bil ta s čopičem in paleto pri vrtni ograji soseda in začel junaško pleskati. Sklenil je pa, da profesorja ne pokliče nikoli več, pa če bi tudi moral njegov pes poginiti. —2—- Framcelj tn Marica sta bila osumljena požiga in čakala odrešenja v pretekoval-nem za/poru, Mtcka iz Mešenj je pa v Isti hiši stanovala. Tedaj je zmanjkaJo Francetu ln Marici več stvari, 2 zglavnlcl, rob-ci, brteafke, bluze, čevlji, lopata, očala ln 4rugo, vredno okoli 4000 Dta. Menila sta, da je Imela M Joka prste vmee; pa je bila v«led pomanjkanja ddkasov oproSČena. * Anton štlftar Je delavec in kočar Iz Vira. MoS je bil rudar v Frejuningu na Franeosfeem, a njegov novi poklic je are-»t&Dtovski. Senat mu je namreč prisodil 13 meeecev. ker Je tam na Francoskem ukram oddelku prometnega ministrstva se vrše konference o izpremembi železniške potniške tarife. V prometnem ministrstvu vlada •azpoložen e za znižanje potniške tarife, da se v-saj nekoliko približamo tarifam sosednih držav, kjer je železniška vožnja cenejša kakor pri nas. Ali bo železniška potniška tarifa znižana in sa koliko odstotkov, je odvisno od finančnega mfnistrstva, ki bo svoj odgovor v tej zadevi podalo do konca tekočega meseca. Šele potem bo prometno ministrstvo moglo pričeti z definittvno določitvijo tarife na podlagi odobrenega sorazmernega znižnn;a cen. * Vozne olajšave za članstvo Ferijalne zvere. Z naredbo 9072 prometnega ministra ie Ferijatai savez z 26. marcem t. I. zopet dobil vozno olajšavo četrtinske cene za sku pine po 3 člane. Izlet v Postojno, ki ga prf-redj ljubljansko poverjeništvo F. S. se bo vršil 30. maja. Kolektivni vizum je že dovoljen. — O. P. F. S. * Avtomatične telefonske centrale. Instalacija novih avtomatičnih telefonskih central v Ljubljani In Zagrebu se bliža čovt- šitvL Kar se tiče sarajevske centrale, se bo najbrže prenesla tjakaj dosedanja ljubljanska centrala s starimi aparati. Vendar še ni definitivnega tozadevnega odloka, ker se pričakuje še poročilo iz Nemčije o možnosti čim brže dobave teh central. * Himen. Danes se poroči na Ptujski gori g. Slavko Amon, trgovec v Mariboru, z gdč. Pavlo Predan iz Ptujske gore. Čestitamo! * Poročil 8e Je danes na Rovih gosp. tog. Fabjančič z gospodično Doro Stare lz graščine Ruprčvrh Obilo sreče! 622n * Smrtna kosa. Včeraj, v soboto ob pol 3. zjutraj je umrl g. Franjo Stegu, trgovec ta posestnik v Celju, v 47 letu svoje starosti. Bolehal je že dolgo na neozdravljivi bolezni. ZapustB je ženo in tri otroke. Pogreb bode v pondeljek popoldne iz Zagrada na mestno pokopališče. Pokojnik Je bil blagega srca in ie zapustil za dobrodelne namene 2000 dinarjev in sicer za celjske in okoliške uboge 500, za celjskega Sokola 500, za pevsko društvo »Oljka« 500, za železničar-sko godbo 250 in za Slomškovo zvezo 250 dinarjev. Blagemu pokojniku želimo večni nrir in pokoj, rodbinj Stegu pa naše iskreno sožalje. — Včeraj je umrl višji revident drž. železnice g. Josip L a u t e r. Pogreb bo ju-tr; ob 4. popoldne iz Kopitarjeve ulice št. 4 — V Mariboru je umrla ga Katarina Š o n c roj. Nadnu. Pogreb bo ob 4. popoldne te mrtvašnice magdalenskega pokopališča. — V Stražah je umrla 72 let stara posestrrica ga. Marija Blatnik p. d. KramaT. * Pravilnik o delavskem zavarovanju. Minister za socijalno reformo g. Simonovič je predvčerajšnjim posetil min. predsednika Uzunoviča ter mu predložil pravilnik o ureditvi delavskega zavarovanja kakor tudi predlog za specijalno doklado invalidom. Finančni minister je pristal na izplačilo teh doklad. * Podpora za privatne bolnice. Ministrstvo za narodno zdravje ie odobrilo kredit v znesku 500.000 dinarjev, ki se bo kot državna subvencija razdelil raznim privatnim j bolnicam v naši državi. * Občudovanja in posnemanja vredna po-žrtvovalnost naše mladine! Mladina naših osnovnih šol je nabrala za pirhe Jugoslovenski Matici letos 70.000 Din. Taki mladini in njenim vzgojiteljem čast in iskrena zahvala 1 * Prešernova koča na Stolu je zopet odprta, kakoT poroča kranjska podružnica Slo venskega planin, društva. * Izletnikom oziroma planincem se nudi krasen razgled, če napravijo enodnevni peš-Izlet po Dolenjskem iz železniške postaje Ortnek na ortneški grad ter preko Sv. Gregorja, Sodražice, Nove Štifte na železniško postajo Zlebič ali Ribnico. Tudi za dijaške izlete prav priporočljiva ter splošno zadovoljiva tura. lili tli Mi bluze po nainovejš modi f in v bsgati izberi vedno pri FRAN LUKIČ, Pred škofijo 19 ♦ Zdraviliška godba v Rogaški Slatini. Za tekočo sezono je vojno ministrstvo določilo za Rogaško Slatino godbo Dravske divizije v Ljubljani pod vodstvom višjega kapeinika dr. Čerina. Redno enkrat na teden se bodo vršili simfonični koncerti v veliki zdraviliški dvorani. Ob lepem vremenu bodo ob večernih urah koncerti na prostem, ki so bilj v preteklih sezonah zelo priljubljeni. ♦ »Rogaška Slatina«. Došla nam je te dni prva letošnja številka zdraviliškega vestni-ka »Rogaška Slatina« z naslednjo izbrano strokovno vsebino: »Zdravilna moč mineralnih vrelcev v Rogaški Slatini« (dr. Fran Kolterer); »Lekovitost Rogaške Slatine« (dr. Laza Nenadovič) in »Komparativna štu dija Rogaška Slattaa-Karlsbad« (dr. Mavro Gross). V članku »Rogaška Slatina« najde Interesent vse potrebne podatke o legi in podnebju tega zdravilišča, o zdravilnih sred stvih, o kopelih in drugih napravah, o okolici in izletih, o železniških zvezah, o prehrani in stanovanju, o taksah ln popustih ter o penzijskih cenah. V zdravilišču ordi-nirajo naslednji zdravniki: dr. Franjo Kolterer (uradni kopilaški zdravnik), dr. Mavro Gross, dr. Anton Lavrič. dr. Laza Nenadovič rn dr. Emil Treo. Naročnina za »Zdra viliški vestnrk« znaša do konca sezone 25 dinarjev. + Prošnja Izletnikom v »Pekel« pr] Borovnici. Ena najlepših izletnih točk ljubljanske okolice je gotovo Pekel pri Borovnici. Krasni številni slapovi, divja romantična okolica, lahkj dostop na izgledno točko »Hu dičev zob« zbujajo izletnikom občudovanje naravne lepote. Tudi že dokaj pojemajoči flori se divi posetnik tega kraja, a na žalost se mora naglašati, da s tako redko cvetlico kakor je «Primula carniolica« ravna brezobzirno in jo ne glede na njeno redkost trga s korenino vred. Cujejo se tudi Pritožbe posestnika travnikov in vodne žage, ki se nahaja nad slapovi. Pot, ki se odcepi na koncu vasi. vodi čez obsežen travnik. Baš v sedanjem času. ko trava naibujnejše raste, se posetniki Pekla ne držijo razpo- j ložlive poti, temveč hodijo v gručah po travniku, ne oziraje se na občutno škodo, ki jo povzročajo. Vse obsodbe vredno je tudi početje brezobzirnih ljudi, da si naprav Ijajo pri omenjeni žagi iz desk splave, s katerimi se vozijo potem Po vodi. Nj čudno, da rodi tako početje sovraštvo podeželskega prebivalstva napram izletnikom. Priporočamo naj izletniki ne uničujejo z brezml-selnim trganjem raznih cvetlic krasno floro tega kraja in naj ne povzročajo posestnikom škode. ♦ Za n. plantaskl (planšarskl) zbor na Bledu je dovolilo ministrstvo prometa s sklepom št. 13-553 z dne 13. maja polovično vožnjo, veljavno od 21. do 26. maja. Udeleženci naj kupijo cele vozovnice, kj veljajo v zvezi z izkaznico tudi za povratek. Izkaznice se bodo izdajale na zboru na Bledu. * Popis živine in vozov. V območju ljubljanskega vojnega okrožja se vrši pregled in popis živine, vozov ta prenosnih sredstev od 1. junija pa do 1. avgusta t 1. Kdaj in kje se bo ta pregled Izvršil za posamezne občine, bodo župa m v najkrajšem času obveščeni od pristojnega srezkega poglavarja. K pregledu in popisu ni treba pripeljati volov, volovskih voz in dvokoles (bi-ciklov), pač pa vso ostalo živino kakor konje, kobile, mezge In mule, vse konjske vozove, vso tovorno in Jahalno konjsko opremo, potniške, tovorne in sanitetne avtomobile ter motocikle V interesu vsakega posameznega posestnika le da se točno hi pravočasno odzove pozivu, ker bodo prepozno prihajajoč* prišli na vrsto še-le t« končanem pregledu dotične občine. Dosedaj so se posestniki redno odzivali pozivom vojaške ohlastl. V interesu vojaške oblasti bi posestnikov le, da to store tudi letos ln v bodoče, da se tako Izognejo neprllikam ln omogočijo oblasti redno poslovanje. * Izgradnja Jadranske ceste. Minister za Javna dela je predsedniku vlade podal referat o Izgradnii jadranske državne ceste, ki bo lz Beograda preko Raške vodila na Jadran. Zahteval ie posebni kredit za do-vršitev te v strateglčnem kakor tudi v ekonomskem oziru izredno važne komunikacije * Očeta astreM. Kakor javljajo lz Cačka Je tamkaj prošli četrtek devetnaistletnl Milan Rakovič v prepiru z revolverlem ustrelil svojega očeta. Policija je mladega morilca aretirala in ga izročila sodišču. * Prijeta tihotapca. Ponoči od 21. na 22. t. m: ie zalotila železniška policija v čakalnici kolodvora v Zidanem mostu dva tihotapca, ki sta imela pri sebi 44 kg cigaretnega papirja, utihotapljenega iz Avstrije. * Usodna zmota. Pred dnevi je tudi naš list poročal, da so v Beogradu aretirali nekega Petra Martlnoviča, ki Je na sumu, da Je bi! član znane roparske tolpe Jovana Ča-ruge. Marttaovlča so eskortirall v Osjek. kjer se je ugotovilo, da ima aretovanec z roparjem Martinovičem skupno le svoje tme Aretirani Peter Martinovič je slušatelj beograjske tehniške visoke šole In sin znanega črnogorskega generala Martlnoviča. General je pretekli četrtek prispel v Os ek, kjer ugotovil Identiteo svojega sina. Pomotoma aretiranega tehnika so seveda takoj izpustili iz preiskovalnega zapora. * Trije vlomi v Komendi. V Komendi na Gorenjskem so v sredo ponoči doslej ne-znain zlikovci vlomili v tamkajšnji poštni urad ter odnesli nekoliko denarja in znamk. Obiskali so tudi Meiačevo trgovino in tamkajšnjo mlekarno, kjer pa ni bilo zaželenega plena. * Vlomi In tatvine na deželi. Varnostne oblasti na deželi zasledujejo že okrog pol leta nekega Mirka Ličena. doma iz Gorice in pristojnega v Sp. Voličino pri Mariboru, ki ima na vesti nebroi raznih vlomov ta tatvin izvršenih po večini na Koroškem v okolici Mute in Prevalj. Poleg vlomov starejšega datuma je nevarni komaj 27 letni vlomilec udri v noči na 16. t. m. v stanovanje učiteljice Kristine Selakove v Terbonjah ter ji odnesel za 3000 Din razne obleke, perila odej, živil ta dragocenosti. V isti noči je obiskal tudi župnišče pri Sv. Primožu na Pohoriu, kjer pa je bil prepoden. * Vlomilska sodrga na delu. V noči na 15 t m. so neznani svedrovci udrli v nenaseljeno stanovanje Leona Erhartiča na Hu-mu prj Središču. Vlomilci so demolirali celo stanovanje ter odnesli vse. kar je moglo iti ž njimi. Natovorili so na voz. ki so ga bržkone Imeli seboj, vse posteljno perilo, veliko moške in ženske obleke, več parov čevljev, več daljnogledov, lovske puške, samokrese z naboji ter razne druge stvari. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša okrog 13.000 dinarev * Za letoviščarle 'epa poletna zdravilišča v zdravem kraju z Izvrstno oskrbo dnevno 40 Din na naslov Marija Holzeir, Gornja Polskava, pošta Pragersko. Trgovec, ki ne prodaja »Pekatet,, nI pravi trgovec, ker le z Izbo rn I m blagom pridobi odjemalce. . Za dame neobhodno potrebni Sano. form se dobi v vseh lekarnah ln drogerl Jah 542 D. K. W. Din 13 000' W45 a t i? s tiar tako io kol Mi TEKSTILBAZAR v Ljubljani, na Krekovem trgu št. 10, proda;a dokler zaloga traja:* Batist modno barvasti Din 5>— Kol eni na 80 cm široka Din 8'- Kambrik zelo trpežen Din 10* — Krep in delen fini najnovejSi Din 12 — Moški in ženski angleški in češki Stofi najcenejši! Danes! Popolnoma novo Danesi Čudež filmske umet; osti: Najlepši velefllm; II ..ELINOR (ali „Film brez naslova) ■ Film liubavi, pustolovščin. . senzacij, ženske trmoglavosti in muhavosti Strahovita lavina. — 'adec avta v glo- j boki prepad — Eleganca v borbi z j pmodnimi elementi. — Eksotični plesi, j Razkošna oprema. — Krasne toalete. , Izvrstna igra. — Kolosalna reži a — ' V glavni vlogi Eiinor Boardmann j Prvovrstni umetniški oikester pod vod- i stvom prof E Feršmga svira pri vseh ) predstavah. Predprodaja vstopnic od 10 — pol 1 Predstave točno ob: 3., pol 5 6., pol 8. in 9. uri. „EL'TNI KINO MATICA" vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124 ♦ RogaSka Slatina, najbolj renomlrano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja. žolčnJb kamnov, srca, ledvic in Jeter. Izven glavne sezone Izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte. ♦ Občudujemo Jo vsled njene lepe opre. me. Požellmo jo veled njenega Izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetične, ga Imena: našo »Mirim. čokolado. ♦ Pension Vila Lucia v Aleksandrovu na otoku Krku, z vsem kom f orlom tik ob kopališču vabi cenjene goste. ♦ Čajanka I Zahtevajte povsod na j izdatnejše čajne mešanice »Čajanka«. Glavna zaloga pri tvrdkl Franc Kovač v LJubljani, Hrenova ulica 19. ♦ Izvirni slovenski cPravosvet», za pravilno osvetlitev plošč, se dobi v drogertjl Santtas. LJubljana, Prešernova 5. 615n ♦ Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, knjigovodstvo, sloven ščlno in nemščino se začnejo na zasebnem učneffn zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. julija ln trajajo štiri mesece Vpisovanje in pojasnila dnevno v trgovini tvrdke Ant. Rud. Legat & Co.. Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100. 576 ♦ Botri In botrlce. UrarJi ln zlatarji v Ljubljani opozarjajo občinstvo, da bodo imeli svoie trgovine na binkoštno nedeljo ta pondeljek dopoldne odprte, popoldne pa zaprte. Da bo možno tudi slabše sltuiranim slojem preskrbeti blrmancem tn blrman-kam lepa in primerna darila, ki eo mladini najljubša, je bilo sklenjeno, da se bo prodajalo blago po znatno znižanih cenah 598 ♦ Dr. Miloš Besarovlč ordln-tra, kakor vsako leto. že od 1 maja v Karlovih varth. Vila Leopard. 601 ♦ Leopold Erjavec, gostilničar lz Vlž-marjev, priredi na blnkoštni pondeljek. dne 24. maja veliko vrtno zabavo s plesom, pri kateri sodeluje tnmburaški zbor domačega Sokoiskega društva. Občinstvo se vljudno vabi k udeležbi. 617 ♦ Radioemanacljsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38« C) postaja Straža-Toplice zdravi z izvrstnim nsipehom reuma-tizeim, živčne bolezni: vnetje živcev, otrp-nenje. neuralgije. ischias. ženske bolezni, eksndate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih tn operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura Je tudi okrepčevalna ta omlajevalna. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzljonn Cene znl. žane Prospekte na zahtevo. 157 ♦ Pri glavobolu, utrujenosti slabi prebavi Itd izboljša naravni planinski »Spomladanski čaj» delovanje želodca ta črev. Deluje vsled kri čistilne ta osvežujoče lastnosti tudi najbolje na polt kože. Zaloga: Le. karna Bahovec, Ljubljana. 474n ♦ Pri boleznih v žolču In Jetrih, žolčnem kamnu in zlatenici naravna »Franc - Jo-žefova« grenčica res dobro uredi prebav, ljanje. Izkušnje po klinikah potrjujejo, da Je domače zdravljenje s Franc - Jožefovo vodo posebno učinkovito, ako jo uživamo zmešano z nekoliko vroče vode zjutraj na tešče. Dobi se v lekarnah ta drogerijah 65 ♦ »Mali štedltelj», r. z. z o. z. v Ljubljani, Gledališka ulica 8. vam dopošlje na zahtevo svojo propagandno številko, lz katere Je razviden povsem nov načta šteds-nja. ki je združeno z nagradami tn žrebanjem. 619n h Ljubljane u— »Mladinski dan» Jugoslovenske Matice. Trpečim sestricam in bratcem, ki jim brutalna sila hoče Iztrgati najdražji zaklad materinski jezik, hoče izraziti naša mladina svojo iskreno ljubezen ta jim dati tolažbe v njihovem brezmejnem trpljenju s tem, da prirede v nedeljo 30. t. m. »Mladinski dan« za Jugoslovensko Matico, zaščitnico ubogih sirot, ki so izgubile mater — domovino. Iz vrst naše mladine je Izšla ta lepa ideja, ona sama organizira ta dan in hoče tako javno pokazati, da bije v njenih srcih blago rodoljubno srce in da ie voljna in zmožna s svoilmi lastnimi silami služiti vzvišeni ideji Jugoslovenske Matice. Program »mladinskega dne« je v glavnih obrisih: 1.) Prireditve ta nastopi mladine v obeh gledališčih, Sprevod mladine po mestu: 3.) Mladinska zabava na Sokolskem telovadišču pod Ti-volijem. Podrobni spored se objavi tekom tedna. n— Materin dan. Ženska društva v Ljubljani naprošajo slovenske pisatelje ta pesnike. naj bi te dni, ko se vrše priprave za Materin dan v Ljubljani, objavil v Mstih prispevke k materinskemu vprašanju. Saj ni nihče tako poklican opisati našemu narodu vrednost materinskega srca za življenje našega naroda kakor naši pisatelji in pesniki. n— »Igralski dan. Dne 27. junija se vrši v Ljubljani »Igralski dan«. Ta dan se bodo priredile matineje, prodajali se bodo znaki Udruženja itd. Čisti dobiček tega dneva je namenjen zgradbi »Igralskega doma«, v katerem bodo imeli igralci svoje- zatočišče. Po vseh drugih mestih Jugoslavije, kjer se nahajajo mestni odbori Udruženja. se vrši ta dan o Binkoštih, v Ljubljani pa se je moral preložiti radj turneje. Potreba »Igralskega doma« je nujna, kajti le poleg svojega ogniišča moremo bodriti mlade in pomagati našim neosiguranim potujočim igralcem. — Dem Udruženja gledaliških igralcev Srbov, Hrvatov in Slovencev naj postane močna trdnjava, ki bo vlivala novo moč svečenikom naše iepe umetnosti, da vztrajamo ha svojem težkem življenjskem potu. n— Prihod belokranjske dece v Ljubljano. Včeraj popoldne je prispelo 42 belokranjskih šolarjev pod vodstvom g. K. Bar-leta iz Metlike. Otroci so bili deloma v narodnih nošah in zelo živahni. Posebnost }e čuti njihov ljubek dialekt s popolnim hrvatskim naglasom, ki se zelo loči od našega »Iblanskega«. Danes priredijo ob pol 11. dopoldne v dramskem gledališču matinejo s pestrim programom, ki smo ga že objavili. Občinstvo naj pokupi vse vstopnice ta naj napolni dramo z našo mladino, ki bo prav gotovo prišla na svoj račun! u— Smotra Fordove karavane na kongres nem trgu. Včeraj ob pol 12. so lz garaže American Motors Ltd. na Dunajski cesti pri vozili po vrsti vsi tipi Fordove karavane, na čelu veteran Ford avto Iz leta 1906, dokaj različen od sedanjih, vendar pa je strokovnjaku mogoče na prvi pogled spoznati sorodnosti med njim in njegovimi modernimi tovariši. Ljubljanski zastopnik, g. John P. Šabec je dal našemu poročevalcu sledeča pojasnila: »Vod je prispel v Ljubljano v petek ob 2. zjutraj ta namerava nadaljevati svojo pot v soboto zvečer. V LJubljani se je karavana šele organizirala končno-veljavno; od tu se udeležita potovanja tudi dva vozača. Ker bi pot na normalno monti-ranih traktorjih bila prenaporna za vozače, so jim montirali streho, v Ljubljani so vozovi dobili tudi označbo. Športni strokovni udeleženci karavane so pripravljen na vsak slučaj tudi za bivanje na prostem In za lastno prehrano. Zato le njihova oprema prirejena jako obsežno. Karavana napravlja vtis ekspedicije v Afriko, vsaka najmanjša stvar je poskrbljena in spravljena na svojem mestu«. Pred garažo je čakala skoraj nepregledna množica ljudi na odhod avtomobilov na smotro, bilo Jih le toliko, da ie policija poslala posebno patruljo za vdrževanje reda. Ko je prvi privozil Ford z napisom >ro-jen 1906«, je bil živahno pozdravljen od amerikanskih rnženjerjev. Tudi na Kongresnem trgu se je nabrala publika, ki je kazala posebno zanimanje za traktorje, ki so na priklopnih vozovih imeli naložene poljedelske stroje ln druge vlačilce. Zanimivo je, da so se Amerikanci izrekli jako pohvalno o stanju cest v mestu ta o delovanju varnostne in prometne s'užbe. Ljudstvo se ie razšlo šele ko se je smotra v prav vojaškem redu završila. — FLY. u_ Razstava »Letečega avtomobila«. Da nes v nedeljo, v pondeljek, torek in sredo je razstavljen v dvoranj »Mestnega doma« model »letečega avtomobila«, ki ga ie izumil g. Ante Radoševič iz Sarajeva s svojim bratom Franjom. prof. trgovske šole, in Filipom. elektrotehnikom. Posebnost »letečega avtomobila« je v tem, da se more dvigniti v zrak takoj z mesta brez zaleta ter ostati v karikoli poljubni višini. Bratje Ra-doševiči so delati na tem izumu 25 let. Izum so pustili patentirati v vseh evropskih državah, ker ga pa nočejo prodati v inozemstvo ter smatrajo kot življenjsko nalogo, da rea- ? Kje bo za Binkošti veselo ? V restavraciji „P0D SKA1G0", Mestni trg 11 Posebno razpoloženje bo dala dobra in pristna kapi ica virica, katero sem za Binkošti specijalno dal na pipo. Ta špecijaliteta se toči pod imenom .Cvet ljubeči* ter ga pijejo s slastjo dame in gospodje. — Danes ¥ nedeljo in ponedeljek od 20. do 1 ponoči salon« ski koncert. — Se priporočam za obiien obsk in beležim z odličnim spoštovanjem 4069 Jos. Uran, res'avra;u razpisuje zakup hotela Union (Celjski dom). V poštev prihajajo samo kapitalno močni in strokovno naobtraženi rellektanti slovenske narodnosti. Zapečatene ponudbe je oddati do 31. maja 1926 na društvo »Celjski dom« v roke g. ravnatelja Lesničamja, Celje, Stross mayerjeva ulica 1. e— Protestni shod. Radi ukinitve zidanja okoliške šole so sklicali včeraj socijal ni demokrati protestno zborovanje v hotelu pri »Kroni«. Sprejeta je bila ostra reso httija, ki obsoja postopanje gaberske nem škutarije in njenih pomočnikov. e— Pobiranje prostovoljnih prispevkov za postavitev spomenika padlim dobrovol;-cem v Dobrudži. Mestni magistrat celjski razglaša po naročilu ministrstva za notranje posle, da se ustanovil odbor za postavitev spomenika padlim dobrovoljeem v Dob rud ži in poziva prebivalstvo, da se odzove s prispevki za ta patrijotični namen. Prispevke je oddati mestnemu tajniku g. Krušiču v sobi št. 2. mestnega magistrata. e— Splošna gradbena zadruga v Celju, ki Je bila pred kratkim ustanovljena, je že začela s poslovanjem. Pričakovati je, da se bo v kratkem času začelo z zidanjem stanovanjskih biš. Zanimanje za zadrugo je zelo veliko v vseh slojih. Zadružna pisarna se nahaja v Aleksandrovi ulici št. 4., kjer daje g. Fr. Jošt vsa zaželjena pojasnila. Mestni občinski svet je v svoji zadnji seji določil enake ugodnosti za »Splošno gradbeno zadrugo«, kakor jih ima Uradniška cb. čekoristna sitavbna zadruga v Celju. e— Tujsko-prometna pisarna (Tourist Office) je ustanovilo v Celju olepševalno in tujsko-prometno društvo v palači I. hTV. štedionice nasproti kolodvora. Pisarna ima v prvi vrsti namen, pospeševati tujski promet v naših krajih, seznanjati tujce in jih opozarjati na naše naravne krasote, ter na v neposredni bližini se nahajajoča, kopališča Dobrna, Rog. Slatina, Laško, Rimske Toplice. Radenci, Čatež itd. obenem pa iti tujcem na roko z preskrbovanjem stanovanj. Pisarna oskrbuje tudi vidiranie potnih listov proti majhni odškodnini 10 do 20 Din pri vseh konzulatih, na kar se javnost posebno opozarja. e— Občni zbor sreske organizacije SDS za srez Cclje-Vransko bo v nedeljo dne 30. maja 1926 ob pol 9. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. KeT je občni zbor združen z zborom SDS, na katerem poroča naš poslanec g. dr. Pivko, pozivamo vse somišljenike iiz Celja ta okolice, da se tega zborovanja udeleže. Vabimo na zborovanje tudi Člane drugih krajevnih organizacij SDS. Iz Metlike m— Občni zbor gasilske župe. V nedeljo popoldne se je vršil občni zbor belokranj. ske gasilske župe. Zastopana »o bila skora vsa gasilska društva Belokrajine. Občni zbor je otvoril župni načelnik g. Weiss iz Metlike in pozdravil zastopnike gasilskih društev. Za predsednika je bil izvoljen g. Franc Pezdirc (Drašiči), za namestnike: g Mik Ivan (Maverlen), g. Berko Ivan (Dob. 116e in Honigsmann Alojz (Semič), za na« mestnika pregledovalca računov Jože Ma« tjašič (Rosalnice). Na predlog zastopnika gasilnega društva Vinica je občni zbor skle« nil, da župa naprosi za polovično vožnjo o 39. 8-a ■-nnrinnnn' mnnmiimiinu u, n rma n □ n □ D □ □ □ □ □ □ □ □ O □ n priliki župnega zleta v Novo mesto, ki bo v avgustu. Občni zbor je sklenil tudi napro« siti oblast, da izda odredbo, da morajo ob* čine prispevati gasilnim društvom. Večina občin prispeva, a vendar sta še občini Stari trg in Vinica, ki ne prispevata. Po občnem zboru se je večina udeležila veselice gasil« nega društva v"Rosalnicah, ki je bila lepo organizirana, le žal, da je imelo društvo smolo z vremenom. Iz Trbovelj t— Anketa za trboveljske rudarje. Pre« tekli petek se je vršila v Ljubljani pri rav« nateljstvu TPD. anketa, ki so se je ude« ležili od II. rudarske skupine v Trbovljah Anton Župančič 111., Franc Kuder in Franc Špiler, člani komisije Delavske zbornice,-ki se je mudila v Franciji gg. Anton Podgor« šek, absolvirani pravnik. Stanko Kešc iz Trbovelj in Jurij Arh iz Zagorja, nato An« ton Verden iz Hrastnika in Rudolf Regan« zin iz Zagorja, tajnik Delavske zbornice g. Kopač, ravnatelj TPD. g. Skubic, central« ni tajnik g. Pogačnik in rudarski glavar dvorni svetnik inž. Strgar. Zastopniki de« lavstva so izrazili željo, da bi se upostavile prejšnje plače, kakor so obstajale pred iz« vršenimi redukcijami. Toda TPD. se je iz« javila proti temu predlogu, češ. da ima ve« zane roke po nastalem gospodarskem polo« žaju. Upoštevajoč dejansko stanje rudarjev pa je privolila v enkratne izjemne podpore vsem rodbinskim očetom ne glede na nji« ht-vo število otrok v znesku 300 Din Dalj« ši razgovor se je vnel pri razpravljanju o izseljeniškem fondu. Predlog zastopnikov delavstva je namreč bil, naj bi za vse ru« darje, ki so bili reducirani pri TPD. izpla« čala družba odpravnino, ki bi se naložila v izseljeniški fond. da bo vsakemu rudarju, ki bi ga doletela v tujini kaka nesreča ali pa bi postal brezposeln, omogočena vrnitev v domovino. Sklenjeno je bilo, da se vpra« šanje izseljenlškega fonda odgodi do pri« bodnjega tedna. Med tem časom se naj bi debil pregled vseh onih, ki se mislijo izse« liti v Francijo. Anketo bo nato sklical ru« darski glavar inž. Strgar, kateremu se ima predložiti pregled. Iz poteka ankete je bilo razvidno, da ni TPD. prav nič vneta za iz« selieniški fond. ker stoji na stališču, da za rudarie, ki bi jih rabila, že sama poskrbi in jim plača stroške, če ji bo konveniralo. t— Ugodeno prošnjam socijalistov. Soci« jalisti so zaradi prepovedi razvitja prapo« ra «Svobotle» paslali deputacijo v Ljublja« no k velikemu županu, drugo pa k okrajne« mu glavarstvu v Laško. Po podanih izjavah je bila prepoved preklicana in v tem smislu obveščena tukajšnja orožniška postaja. t— Ocigodeno odkritje spominske plošče. Obllfetni ' odbor «Orjune» v Ljubljani je včeraj obvestil okrajno glavarstvo, da je siknil odiožiti odkritje spominske plošče padlim Orjunašem v Trbovljah na nedolo« čen čas. t— Cepljenje koz v Hrastniku. Dne 25. t. m. se bo vršilo v deški šoli od 2. — 4. po« poldne cepljenje koz, pregled pa 4. junija ob istem času in na istem kraju. t— Razdelitev nabranih podpornih zne« skov. V četrtek popoldne se je vršila seja akcijskega odbora, na kateri se ie sklenilo o razdelitvi po raznih odborih nabranih pod pornih zneskov za trboveljske rudarje. Skle« njeno je bilo, naj se prijavijo najpotreb« nejši pri predsedniku Antonu Župančiču, nakar se bo skupna vsota 5575 Din razde« lila mednje. t— Občni zbor Jugoslovenske Matice se sedaj že vdrugič ni mogel vršiti radi neza« dostne udeležbe. Kdai bo ponovno sklican, se še ne ve. t— Spored v Sokolskem domu. Pomoto« ma je bilo včeraj javljeno, da bodo igrali v Sokolskem domu «B lo ženo». Predvaja, li jo bodo namreč pri Počivavšku v Sokol, skem domu pa Sc bo predstavljala «Kavarr na v Kairi». Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 23.: «Pegica mojega srca». Ljud> ska predstava pri znižanih cenah. Zad* njič v sezoni. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto. Ljubljanska opera Nedelja, 23.: ob 15.: «Gorenjski slavček«. Izv. Ljudska predstava po znižanih cenah. Pondeljek, 24.: ob pol 20.: «Grofica Mari, ca». Izv. Ljudska predstava po znižaDih cenah. Torek, 25-: Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja, 23.: «Grofica Marica®. Pondeljek, 24. «Veseli kmetu. (Kuponi.) Sokol Vsem župam in društvom! Ponovno smo že opozorili vsa društva in župe, da je vsaiko zbiranje darov izveii lastnega ob. moč j a najstrožje prepovedano. Vzlic temu pošiljajo razna društva in župe, zlasti ob razvitju prapora različne prošnje in okrožnice za prispevke ter za »zlati žebelj». Opozarjamo ponovno, da je to postopanje ne-pravilno in prepovedano. Vsem društvom 1 Na vrašanje mnogih podajamo sledeča pojasnila: 1.) Vsak ude-ležnik vsesokolskega zleta si mora preskrbeti pravočasno predpisan potni list s £o-tografijo ter avstrijski in češkoslovaški vizum. Društva naj svoje člane o tem takoj obvestijo ter naj zaprosijo skupno pri pristojni oblasti za izdajo potnih listov. Najbolje je, da vzame vsak posameznik poseben potni list. Za preskrbo vizuma naj pošljejo vsa društva potne liste oni župi, na katere sedežu je pristojni avstrijski aH češkoslovaški konzulat. Ta župa naj preskrbi potem potrebni vizum. Vizum češkoslovaške republike je brezplačen. Gle. de avstrijskega vizuma še nimajno konč-ne odločitve. 2.) Vsi železniški transporti bodo dirigirani prelio Avstrije. Vozni red za po. sebne vlake bo pravočasno izdan. Vsem društvom! Na vprašanja društev vsa društva, da takoj vmejo prijavne pole za Prago. Povdarjamo, da se na prijave, Id bodo prekasno prišle, ne bomo ozirali pri sestavi posebnih vlakov in glede na prenočišča v Pragi. V interesu društva je. da pošlje pravočasno pravilno prijavo. Navodila za fotoirrafe amaterje Izšla Cena Din 16-- 157 Drogerija fl Kane sinova. Židovska vi. Trgovina F. Heršoi m. se naha;a seda; ss i Woifova ulica 5. Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile. D. M C. preje in bom-boža, rokavic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. Podtiskanje ročnih del. — Ustanovljeno 1887. 3ICDBC3IOBC3aC3IOIC=)aC3IO Vremensko poročilo Meteorološki *avoc » Ljubljani. 21. maia 192(5 Višina barometra 308.h m Kraj Cas opazovani« 3arom. Temner. Ljubljana (dvorec^ i i Rei. »Is-96 v o/o Smei vetra in brzina v m 7. 759 9 126 80 8. 75+7 14 4 72 14 758 7 16 6 58 21 7597 13-9 71 8. 7^-8 14-0 85 8. 760-5 15-0 65 8. 760-5 130 75 8. /58 1 170 55 7. 000 0 00 00 7 7602 13 0 — Oblač nost 0—10 NE 1 NE 1 S\V 3 S\V 2 S 1 mirno ESE 1 NW 1 0 S 1 10 5 0 .3 0 0 10 Vrsta padavine o': opazovan i ■ Zagreb . . Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . . Dubrovnik . Praga . . . V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 0.9 mm, Solnce vzhaja ob 4-25 zahaja ob 19-29, Vreme v Evropi je v tem tednu dobilo že povsem poletne značilnosti. Ves severo. zapadni del kontinenta je imel razmeroma hladne, a ves južnovzhodni del tople dni. Hlad na severozapadu, a vročina na jugovzhodu ,to je karakteristično za evropsko poletje, dočim je pozimi ravno narobe, toplejše na zapadu, a mrzlo na vzhodu. Rusija je imela ta teden ne le na jugu, marveč tudi v srednjem predelu, še daleč preko Moskve topJeJše nego mi v Sloveniji, dasi-ravno smo več sto kilometrov južneje. Več dni bo imeli v srednji Rusiji celo toplejše vreme nego v Italiji to Spamiji, kjer je običajno temperatura za več stopinj viš-Ja. Mi v Sloveniji še vedno nismo dobili niirake prave vročine, kakor se pojavi v maju že prepogostem; tudi najtoplejši dnevi so še vedno nekako pomladno hladni Ali še mnogo večji je hlad severno in zap&dno od Al/p, oeoblto v Franciji, An. glijl ter zapadni Nemčiji, kjer. je vladala temperatura kakor pričetkom aprila. Vzrok tej nekoliko žudni razporeditvi toplote je seveda v stanju zračnega tlaka in od njega odvisnih prevladujočih vetrovih. Domala ves teden se je držal nad srednjim Sredozemskim morjem ter nad srednjo Evropo nizek zračni pritisk, ter 0-6 0 1 0 0 4 una i zhaja ob 14'00. '.ahaja ob 02 20 povzročal slabo vreme; ponekod, n. pr, zlasti nad Italijo in v Djenem sosedstvu, so nastopile hude nevihte, nalivi ter viharji Okrog središča te prostrane depresije je v velikanskem vrtincu krožil zrak; ves zapadni del Evrope je preplavljala severna zračna struja ter oblivala s severnim hladom dežele tja do južne Španije in južne Italije. Seveda je mrzli tok povzročal obilne padavine, kjer se je mešal s toplejšim. Ves evropski vzhod je bil pod poplavo toplega Iti ga, ki je potegnil za seboj segreti zrak s severne Afrike in prednje Azije ter ga podi! daleč tja za -gornjo Volgo in proti finskim jezerom, kjer je še nedavno vladala zima. Sredi tedna je imel n. pr. Leningrad isto temperaturo kot daljni Tunis v Afriki ali južnošpanska mesta, to sicer več dni zaporedoma. Tako stanje pa je vendarle nekoliko preveč abnormalno. zato Je bilo pričakovati naglih sprememb, tudi pri nas ki smo bili nekako na meji med obema strujama. Koncem tedna je zavladalo izrazito razpoloženje za nevihte; za praznike se nam potemtakem ne obeta nič dobrega. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Izpremenljivo vreme. Deloma dež. Tempe, ratura se bo precej lzpremenila. Protireformator Tomaž Hren Zgodovinsko odkritje o njem in njegovih sodobnikih Tomaž Hren Je tipična figura naše Hlodovine Njegovo ime je zapisano v cerkveni zgodovini, v politični zgodovini in v kulturni zgodovini slovenskega plemena. V poHflčni zgodovini nam je doslej sporočen &ot goreč, celo zagrizen ln zelotski pratjrtformator. energičen do brezobzirno^ in politično bi ga v običajni terminologiji smeli označiti za skrajnega desničarskega reakcijonarja. V kulturni zgodovrtni je z njegovim imenom združena konfiskacija in sežiganje slovenskih protestantskih knjig, — katerim pa ni sled/lo pozitivno kulturno dejanje, nadomestitev teh knjig z drugimi. pravovernftfoi, pa vseeno slovenskimi Zato je zabeležen kot nezaveden, pa dejanski sovražnik in uničevalec mlade slovenske fculture in našega knjižnega jezika, kot fctinizator in germani-zator Pozneje se* je tudi dognalo, da je v ožjih zvezah s H ranjskim in štajerskim nemškim plemstvom in graškim nad-vojvodskim dvorom, torej ne na strani slovenskega ljudstva, marveč proti njemu V cerkveni zgodovini, kakor so jo učili nam v ljudskih in srednjih šolah pred 20 leti. in ksjkor smo čitali v cerkvenih glasilih, pas nam je sporočen kot goreč vojŠčak Kristusov, neizprosen uničevalec krivov^rstva, kot vrtnar, kl se trudi od zore «do mraka, da iztrebi ljuliko iz vinogradla Gospodovega. Po tej cerkveni verziji je on očistil Slovenijo ali vsa i Kranjsko krivega nauka, pregnal luteršpredilkante. uklonil reformirane laike, jih naučil respekta in vladal svojo vladikovfao, obsegajoče vso Kranjsko ln slovenski del Štajerske, s trdno roko in velikim uspehom ad mai-orem Dei gloriam. Na ljubljanski stolnici stoji M.p Tomaža Hrena, ki pa ni pravi Hren, marveč nekdo drugi, katerega so v poznejši dobi pomotoma upodobili za Hrena. V škofovi privatni kapelici je pa celo slika Tomaža Hrena v pozi Kristusa, ki nese križ. To sliko je dal napraviti škof ln poznejši- kardinal Missia po medalji, ki h je dal kovati Hren sam kot razlago svojega gesla: Terret labor, aspdce oraemium. Idealizirani ta tip m kip je v skladu s tracficiionelno figuro Tomaža Hrena reformatorja - idealista, kakršnega so nam oficijeloo doslej predstavljali Pri Inteligenci, posvetni kakor du-hovski, je učinkovalo, kakor pravcata senzacija, ko smo na znani lanski veliki historični razstavi portretov slovenskega teritorija zagledali portret Tomaža Hrena. Portret je očitno realističen in te note nI Izgubil vkljub nerodni poznejši »restavraciji« slike. Na tem portretu nI nič idealizirano. Tu stoji Tomaž Hren, ko da Je živ in kakor da bo sdajci zagrael ali udaril. Obraz je poln močne volje in neugnane energije. V njem ni nič zaletelo zelotskega. niti nič sinjega sentimentalnega idealizma. To ie obraz brezobzlrneža. radikalnega vršilca gospodovalne volje, obraz, ki bi dandanes spadal generalu aH Industrijskemu kapitanu, armatorju ladje, večjemu bankirju ali borzljancu. Visoko čelo kaže inteligenco, oči gledajo uporno in prodorno, nos in zlasti brada razodevajo močno ln sebično voljo, ustna pa, da niso nasprotna dobremu zalogaju niti drugim užitkom. Ni treba baš uganjati flzioznomike. vendar so poteze tega sodobnega portreta tako značilne in žive. da smemo po običaju s teh živih potez lica sklepati na značaj osebe. Lice je zdravo zarodek), držanje mirno, dostojanstveno, visokomerno. Ta, ki je tu upodobljen, nI le gospod, marveč gospodar, tn Je borec. Težko bi bilo življenje nasprotnikom, da bi proti njim danes vstal rojen potitičar, kakor Je bil ta Tomaž Hren! Slika škofa Tomaža Hrena je v teh dneh bistveno popolnjena. Novo odkritje Je kakor tekst k dosedanjim upodob-Ijenjem Tomaža Hrena. Tekst tega odkritja korigira skvarjeno Hrenovo sliko ter popolnoma odstranjuje sentimentalno navlako te idealiziranje ter potrjuje portret Tomaža Hrena, kakršen nam Je od lani znan. Malik Je razbit, To- Birmanci Birma je važen ln pomemben zakrament ln so njene duhovne pa tudi telesne blagodatl in njih nevenljivi simboli zabeleženi z debelimi črkami v velikem in malem katekizmu. Spominjam se še prav dobro, kako smo se v ljudski šoli učili tiste razprto tiskane odstavke na Izust (to je zeio pripravna beseda in nima z višjimi deli glave nobenih pravih stikov) ta kako nam je katehet. ki je bil moder, blag ln obavten mož. z izbranimi, vernimi besedami razložil pomen birme in v razboritih kretnjah in privlačnih podobah predočll njeno obširno. prav posebnega zanimanja vredno zgodovino. I7 tedanje nevesele vojne sodobnosti nas je gospod katehet na krilih lahko-noge fantazije povedel v daljni, globo-koverni srednji vek. razgrnil pred nami mistično bogastvo ln blesteči sijaj srednjeveške katedrale ter priprosto udobnost viteških gradov, opisal veličastne ceremonije sprejemanja mladih vitezov v slavni in bojeviti viteški stan in prešel od tega zanimivega pripovedovanja k razlaganju o imenitnosti birme. o dolžnostih tn časteh vojščakov Kristovih, o udih vojskujoče se cerkve in tako dalje Govoril je. ko da bi ro-ifce sadil, njegov« besede so bile staji« maž Hren se nam predstavlja v luči objektivne zgodovinske resnice. V zbirki vatikanskih dokumentov se nahaja množica listin, ki se nanašajo na škofa Tomaža Hrena in pritožbe zoper njega ter poročila o njem, v dobi 1603. do 1621. Najvažnejši so oni dokument ki poročajo o vizitaciji, vulgarno rečeno, o nadzorstveni in kazenski preiskavi,* katero je po instrukcijah vatikanskih izvršil v ljubljanski tedanji škofiji škof Janez Krstnik Salvago kot posebni papeški odposlanec.. V vatikanski zbirki se nahajajo uradna poročila tega vizi-tatorja. Ta vizitatorjeva poročila so bila znana že rajnemu zgodovinarju dr. J. Grudnu, ki nas pa ni seznanil z usodno njihovo vsebino, najbrže, da ne škoduje legendi o idealizmu Hrenovem. Ko-baridski rojak g. dr. Miroslav Premrou je sedaj objavil v »časopisu za slov. jezik, književnost in zgodovino,* V.-l— 4, najvažnejši del teh rokopisov, del že preje v mariborskem »časopisu* in v tržaškem »Arheografo*. Objava še ni dokončana, vendar je dovolj važna, da poročamo o njej že sedaj. Ti dokumenti so namreč pristen m neizkvar-jen, marveč objektive« portret škofa Tomaža Hrena, obenem pa portret njegove dobe. njegove duhovščine in cele takratne Slovenije Škoi Tomaž Hren (Po »odobni podobi.) Pa preidimo k poročilom samim: Grof Ivan Ambrož Thurn se v posebni spomenici pritožuje zoper škofa Tomaža Hrena in zoper škofjeloškega pro-šta Andreja Kralja. Proštu očita, da je požrešen in da je prodal mašne plašče ir> drugo cerkveno blago, izkupiček pa obdržal zase, prodal jih je pa za veriž-niško ceno. Kar je iztržil, je zapil in za-jedel. Podložnega vernika je kaznoval radi prešuštva z globo 150 florinov, denar obdržal, le 20 fl. je od te globe odstopil sodniku, ki je globo izrekel in ki je bil proštov prijatelj. Škof je vse to mirno gledal in trpel. Radevolje je ljubljanski škof ugodil neki mladi hrvatski plemkinjl krivoverki, ki je želela sprejemati obhajilo v obojni obliki, tudi s kelihom, in je njeno prošnjo priporočil. Ce si hotel doseči, da pokopljejo krivo-verca na katoliškem groblju, sj moral plačati sto tolarjev — za takrat ogromna vsoto, to je pa zato tudi pomagala in zalegla. Ljubljanski škof izroči svojemu rodnemu bratu škofovski fevd, posestvo, katero donaša 1000 letnih zlatnikov, v dosmrtni najem za 200 letnih zlatnikov, mu torej iz cerkvenega premoženja daruje 800 zlatnikov letno do smrti. Obe poročili, namreč o prodaii spritualij kakor o oddaji cerkvenega premoženja sta zbudili v Rimu nemilo pozornost in veliko nevoljo. Iz Radovljice poroča vizitator v Rim, da se škof sploh ni brigal, kako žive njegovi župniki, marveč je trpel, da imajo vsak svojo priležnico. s katero žive na koruzi in imajo kopico dece pri sebi Župniki so obenem gostilničarji, tudi mesarji. Za krst jim moraš plačati in za poslednje olje, a pravilne listine o vstoličenju v župnijo nima sploh noben župnik, marveč jim škof te listine ne da. da jih more zato vedno tudi spoditi od župnije, ki ni bila redno podeljena. S tem jih drži škof vse na uzdi, da so poslušni in da se mu ne upro v nobenem oziru. Redno mu odračunavajo del svojih dohodkov. Zato pa škof ne vpraša, kakšne vrste in odkod so ti dohodki, trpi ne le konkubinate, marveč kupčijo s spiritualijami in vsako drugačno zlorabo cerkvenega premoženja, verskih obredov, ritualnih posod, oblek itd, ter svojim duhovnikom vse izpre-gleda. Edina vez med njimi je dobičkar-ski interes. Posebno poglavje je razmerje škofa Tomaža do — lastne sestre Urše, ki je sicer omožena, vendar je ona . . . Tomaževa ljubica in priležnica. Papeški nuncij Porzia je že ukazal škofu, da mora to sestro odstraniti iz škofijskega dvorca, ker se je nad njunim notornim skupnim življenjem vse skandaliziralo, in je škofu zabranil, da bi zopet sprejel sestro k sebi, pod kaznijo ekskomuni-kacije latae sententiae. Toda vizitator poroča, da je škof to nuncijevo zabrano izigral, in da »gre Mohamed k gori». Sestro je namreč spravil škof v Kamnik, z njenim možem vred in hodil vsak mesec trikrat k njej v vas, vsakokrat je ostal pri njej 3 do 4 dni na obisku, »con scandalo universale sino ne' contadini*, v obče pohujšanje, segajoče celo med seljaški narod, kajti »egli abbia com-mercio carnale con lei*. in ona vlada nad vladikovino tiranično, m sicer v posvetovalnih in v verskih zadevah. Vizitator poroča dalje o proštu Gašperju Freudenschussu iz Ljubljane, kuratu cerkve sv. Martina Pri Kranju, kateri «abbi deflorate due sorelle car-nali*, ima konkubino, defl. una ragazza di 10 anni, in je Imel tudi una monaca di Loch (iz Loke). Iz ljubljanske proštije je bil pregnan radi »slabega življenja*, pa mu je škof dal šmartinsko faro. Pri Št. Lenartu v Kropi je našel vizitator župnika Jerneja Kumarja, 30 let oženje-nesra. s sedmero dece, poročil ju je neki duhovnik, a vizitator sumi, da je to'bil le luterš-predikant. Pri sv. Petru pa ie 77 letni župnik Peter Šubelj (Schobel), ki že dve leti ni bral maše, 30 let že živi s priležnico, pa ne vedno z isto, marveč s prvo 16 let, petero dece; z drugo 13 let. četvero dece, s tretjo eno leto. et usava aneora carnalmente due volte Ia settimana. Kamniškega arhidiakona Boštjana Trbuhana pa vizitator pohvali, da je pošten, neoporečen in pravoveren. Toda pri nadaljevanju vizitacije odkrije vizitator nove pregrehe: »Vsak dan najdem važnejše stvari, kaiti razen prilež-nic z deco, kar je že najbolj vsakdanje, se tudi prodajajo sakramenti, in šmihel-ski župnik Filip Marsica pušča, da umro novorojenčki brez krsta, ker starši radi uboštva niso morij za krst plačati. Je deca ostala nekrščena. Zahteva pa ta župnik od kmeta za krst «due Ungari*, dve križevači. Spoved pa so pri njem tako opravili, da je vernik enostavno povedal: Boga sem žalil, obžalujem, Filip ga je pa odvezal. V konkubmatu živi ta župnik že 30 let škof pa mu daje potuho, celo proti vizitatorju. V Gradišču pri Moravčah je kovač Luka, ki zbira denar in ima privide svete Trojice. Bn-rbare in drugih. Vizitator naperi proti njemu proces in mu zapleni vse zbrane mile darove, ki tvorijo že znatno vsoto. V Ljubljani so duhovniki pokritih glav prenašali Najsvetejše. Heretika je škof da i pokopati v blagoslovljeni zemlji za nagrado 30 goldinarjev. Na Dolenjskem je našel vizitator le dva duhovnika brez priležnic, »toda ni čuda, ker je glava smrdljiva*, ribniški arhidiakon ima tri obenem, duhovniki niso trdni v veri, nekateri obhajajo sebe in druge sub utraque, drugi bero samo mašo brez daritve. Neki frančiškan ima tudi babnico, deca njuna pa skače po cerkvi v majhnih kutah, v Novem mestu in v Krškem je slično, pri «Uskoki!i je pa našel druge vrste svečenike. k>' ^ razkolniki, nimajo povzdigovanja, obhajajo deco, v cerkvah so samo r.... nič druzega, in pa... njihov poklic od medu, zanimivejše od povesti Krištofa Šmida in so nas opajale bolj kot tiste liliputanske steklenice, sladkega likerja do vrha polne, ki jih je takrat po krajcarju prodajala branjevka v naši ulici Škoda le, da kateheta ni več med živimi in da zato ne bo mogel brati teh vrstic. Gotovo bi jih bil nadvse vesel in še tisto petico bi mi morda zbrisal, ki sem jo dobil nekoč po božji volji in zbog katehetove jeze, ker sem se pozimi na šolski torbi drča! od trnovskega farovža po klancu nizdol v zamrznjeno Gradaščico. Povedati pa moram kar takoj na tem mestu, da se je opojnost teh ur krščanskega nauka, ki so imele ponosen pridevek »priprava na sveto birmo*, kmalu razpršila in da je za to dejstvo seveda nehote poskrbel naš učitelj, ki je kar takoj prihodnjo uro napisal na tablo dol?, zverižen slovenski stavek (takih stavkov dosedaj še noben pisatelj ni umel napisati), iz katerega je bilo treba Izluščiti skriti osebek in na dolgo in široko oddaljeni glagol, ali pa je govoril o čaplji ali travniški kadulji, oziroma sploh o stvareh, ki z birmo niso imele nobenih vidnih stikov. Ko smo opoldne prištorkljali iz šole h kosilu, nam je neizmerno zapeljivo plavala pred duhovnimi očmi samo še materielna. praktična plat birme in binr koStnih praznikov sploh. Na to plat nas je gospod katehet spomnil le mimogrede in si je ob tej priliki popravil zlate nanosnike, položil eno roko na obokani telovnik in s prsti druge roke pomemb-\ no požugal. Zraven pa se je smejal I (skoro bi bilo bolje, da bi napisal — posmehljal ali nasmehnil, oziroma namuznil) in nas tako svojevrstno pogledal. da smo kar takoi vsi uganili, kam da pes taco moli. Zakaj v tem oziru smo se bali gospoda kateheta in smo si zato vse odtenke v njegovih obraznih potezah in udnih kretnjah hipoma znali razložiti. Tvarna pripravna plat birme na je kljub temu bila nadvse mikavna in zvodljiva. Vsakega izmed nas nadebudnih šolarčkov je zapeljevala pod drugo podobo, prikazovala se nam je v sanjah, motila nas je nad knjigami, dražila radovednost, razburjala mlade živce, mešala se je med črke šolske čitanke, one-gavila v računici, nagajala pri pošte-vanki in deljenju in nas zadnji teden pred binkoštnimi prazniki sploh popolnoma izvojevala in osvojila. Predolg bi bil ta podlistek, če bi hotel našteti ta opisati povrsti vse mamljive podobe, vse tako srčno željene in nestrpno pričakovane predmete, za katerimi se je skrivala duhovna sUaj-nost birme, ki jo je s pomočjo srednjega veka in z mehkimi, božajočimi. bodre-čimi besedami opisal naš dobri katehet tatvina, ker so zelo revni. Omeniti treba še, da je v Ljubljani vrsta uglednih meščanov, ki bi se vrnili v naročje cerkve in bi več ne vlekli s protestanti, če bi škof in njegovi živeli drugače, in frančiškani so v stikih s temi nezadovoljneži in tudi proti škofu. Rim svetuje vizitatorju. naj vernike in maikontente potrdi v veri in trdnosti in stori vse, kar je v interesu cerkve. Vizitator se pa opetovano vrača na poročilo o škofovi sestri in njenem pohujšlji-vem ljubavnem razmerju, o njenem gospostvu in pa o velikem grehu, da je škof njej in še bratu daroval vsakemu po eno graščino. Vizitatorjeva pisma so velezanimiva kulturna slika takratne Slovenije, njenega ubogega ljudstva in njegovih sa-mopašnih gospodarjev. Duhovščina ko-ruptna, nevedna, nemoralna, škof sam glava nemoralnosti. samopašnost in prodaja spiritualij je naglavna obča pojava. Naglasiti je treba, da so to razmere, kakršne so pred reformaejo bile obče. Pri nas pa so se utrdile, ko je s Trubarjem započeta reformacija bila že premagana in ko je 30 let poprej tudi podlegel uporni slovenski kmet. Sedaj je nastopila istočasna radikalna proti-reformacija, brezobzirno gospostvo plemstva in obenem strašna moralna gniloba duhovščine. S to doto obremenjeni smo stopili v 17. stoletje in živeli v njem. Takrat nam je bil udarjen žig največjega ponižanja, takrat smo bili dejansko raznarodeni. Dvesto let od zmage nad upornim kmetom do francoske revolucije je vek našega naglobljega narodnega ponižanja. Takrat so se postavili temelji slovenskega klerikalizma, takrat se je oblikovala tradicionalna duša ponižanega slovenstva, — premisa za vse neuspehe, ki so sledili vkljub naporom Teh dveh vekov do danes še nismo preboleli. Kongres esperant! Mariboru Dr. L. L. Zamenhof Le pod gotovimi okolnostmi sa rode ge» niji, katerih ideje preobrazijo včasih kmalu, včasih pa šele po dolgem času vsaj del člo» veštva. Nikdar se ne bi bil Zamenhof bavil z idejo svetovnega pomožnega jezika, če no bi od mladih nog živel v nesrečni deželi Li« tavski, če ne bi vsakodnevni prizori v nje« govem rojstnem mestu Bjaiistok zanetili v njegovem srcu tisti veliki plamen človeko. ljubja, ki je v njem gorel do zadnjega diha. Štirje različni narodi — Poljaki, Rusi, Nemci in Hebrejci — so prebivali po mestih skupaj. Toda med posameznimi uli« cami je vladalo nezaupanje in sum, na trgih vsakdanje razžalitve, maščevalnost, sovra« štvo. Nahujskani eden na drugega, različni jeziki, nasprotujoče si vere, vse je vplivalo dražilno, v zraku je bila večna nevihta, v srcih pa želja po Mesiji. V katerem kraju bi lažje zrastel genij kakor Zamenhof, ka« terega pogled je prodrl najgloblje in se pre« ko nacijonalnega egoizma povzpel do naj« višjega stališča, do vse človeštva vredne enake ljubezni? Pri neverjetni jezikovni nadarjenosti, ki jo je občudovalo že nebroj jezikoslovcev« strokovnjakov, je iz te ljubezni vzrasel je« zik esperanto. Ni ga ustvarila učenjaška suhoparnost, ni mu kumovala aprobacija raznih akademij, toda danes, če pogledamo na razvojno črto nazaj, šele vidimo, kako premišljena in duhovita je enostavna zgrad« ba Zamenhofovega jezika. Sigurno je eno: zanamci bodo uvrstili ustvaritelja esperan« ta med največje genije človeštva. Dr. E. Privat končuje svojo knjigo »Vivo d« Zamenhof« z besedami: Velik je bil ta mož. Velik r javnosti, velik privatno. Kaj smo mi z našimi malenkostmi, našim krega« njem, našo zločinsko bojazljivostjo? On se je bojeval za dobro in lepo. Toda delo je nedokončano. Kdo ga bo nadaljeval? Kdo bo dovršil njegovo voljo? Nov svet bo treba ustvariti! Kratka zgodovina esperant-skega gibanja v Jugoslaviji Zgodovino esperan tskega gibanja v Jugo» slaviji lahko delimo v dva dela. Prva doba je ča« neorganiziranega, razpršenega dela, druga doba pričenja z zagrebškim kongre« som, ko so vsi jugoslovenski esperantisti ustanovili »Savez esperantlstov kraljevine SHS«. Začetni pojavi esperantlzma na se« danjem teritoriju naše države niso enotni. Dočim sta Bolgarska in Srbija prejeli prvo seme naravnost iz Rusije, so Hrvati in Slo« venci spoznali esperantsko gibanje potom Nemcev. Gibanje v Srbiji pred svetovno vojno j« bilo precej živahno, čeravno ga vlada ni podpirala. Svetovna vojna je pa skoraj popolnoma uničila ono srbsko inte« ligenco, kl je propagirala svetovni pomožni jezik. Razmah gibanja na Hrvatskem se je pri« čel sicer nekoliko pozneje, vendar pa je dosegel tako stopnjo, da služi danes kot osnova vsemu jugoslovenskemu esperant« skemu gibanju. Centrum je bil vedno Za« gieb. M. Spitzer in D. Bedekovič sta izdala prve slovnice, besednjake in prvi list »Hr« vatski esperantist«. Leta 190S. se je ustano* vilo v Zagrebu društvo hrvatskih esperanti« itov. Med drugimi deli je Izdalo društvo tu« di esperantsko prestavo romana od šenoe >Zlatarjevo zlatoa. Istočasno je deloval v Sarajevu N. Bubalo, ki je izdajal list »La felo Bosnija«. Izmed drugih mest moramo •Tienovati Zemun, Bjelovar, posebno pa Dalmacijo. V Sloveniji je v predvojni dobi meniti L. Koserja, ki je izdal slovensko esperantsko slovnico. Sicer pa je bilo celot« o esperantsko gibanje koncentrirano okrog | sebe dr. Haasa, odvetnika v Mariboru. - Po vojni je gibanje izhajalo skoraj iz« ključno iz Zagreba. Z obsežno propagando, mnogobrojnimi kurzi in smotrenim delom je izrastlo v Zagrebu močno esperantsko dru« štvo, ki služi lahko celemu esperantskemu gibanju za vzor. Posebno velikih zaslug so si stekli gg. dr. D. Maruzzi, dr. J. Domač, P. Kastner, J. Rotkovič in J. Puhalo. Liga jugoslovenskih esperantlstov izdaja espe« rantski mesečnik »Konkordo«, ki je verna slika naših esperantskih razmer in nas do« bro predstavlja pred celokupnim esperant« skim svetom. Do sedaj so se vršili v Jugo« slaviji trije državni kongresi. I. je bil v Za« grebu, II. v Splitu in UL v Mariboru. Sled« nji kongres je nekaka manifestacija espe« rantskega gibanja v Sloveniji, ki je v zad« njem času zavzelo lep razmah. Močne espe« rantske klube imamo v Ljubljani, Mariboru, Celju, na Vrhniki, v Logatcu in Škofji Loki. V Vojvodini je centrum Novi»Sad, v Bosni je najživahnejša točka Brčko. Mnogo espe« rantistov pa je tudi v Bihaču in Mostaru. V Srbiji še ni prišlo do živahnejšega delo« vanja, vendar pa nam imeni R. Klajiča in prof. D. Antonovič- jamčita, da imamo tudi tukaj pričakovati najlepšo bodočnost. Staro društvo je »Mojsije Pajič« v Zemunu. V južni Srbiji imamo esperantiste v Ohridu in Pirotu. V zadnjem času je dobilo naše gibanje podporo tudi v vplivnih političnih in soci« jalnih krogih, in tako lahko pričakujemo, da je esperantskemu gibanju bodočnost zasi« gurana. 108.000 Din 10 Din lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva .Trgovska akadenrja* v Liubljani lOOa 885 dobitkov od 50 do 100.000 Din. Qmmo¥QH Pionir I 3828 a velikost 32X24X15 cm, teže 3 kg. 10 dvostranskih plošč (25 cm v premeru ; vse skupaj samo Din 800*— 9. Mm Ljubi jana Stalna razstava. Tavčarjeva ulica štev. 5. 150 aparatov 5000 plošč. Vse potrebšč ne za C3RJIMOF093 Vsa njegova prizadevanja so se v našem pričakovanju razblinila v suho ma-terijalnost in se prav po pogansko zgostila tu v zlato uro, tu zopet v srebrno uro in zlato verižico, tam v zvrhan koš vonjivih piškotov ali pa v novo, mornariškim uniformam podobno modro obleko z dolgimi hlačami Nekaterim se je bistvo birme spremenilo v izlet v Postojnsko jamo — ki takrat še ni bila grotta di Adelsbergo — ali pa v popoldansko družinsko zabavo pri »Ruskem carju* na Posavju ali kdosigavedi kje. Premnogim je bil najvažnejši del tega zakramenta Zalaznikov sladoled in njegove sladčice ali pa dvovprežen bo-trčkov voz. s katerim jih bo bo na binkoštno nedeljo hlapec — v cilindru, seveda, in belih rokavicah — peljal v Šenklavž. To ga bodo ljudje gledali in zavidali za takega botra! Taki smo bili takrat, da! Dobro, da nam katehet ni naših krivoverskih pričakovanj razbral kar iz oči in da ni po-gruntal, kje smo — nadebudni šolarčki — iskali bistva birme. Samo. da so nas botrčki razumeli in nam uresničili naša hrepenenja, pa je bilo dobro! Najbolj je še Izpolnil katehetove želje — kakor jih je pač doumel — Koželjev Lojzek, ki si je za birmo želel od botra sabljo, čelado. ščit in sulico ter hotel tako postati pravi srednjeveški vitez. 1. A. Krylov: Orakelj Nekje lesen je bil v svetišču bog, ki je začel proroški govoriti in modre svete vsem deliti. Zato je bil od glave pa do nog obvešen s srebrom in nakitom zlatim, ogrnjen s plaščem prebogatim, obložen z žrtvami, s prošnjami zaglušen in s timijanom zadušen. V orakelj vse je verovalo siepo. Naenkrat — čudno in sramotnol —* začel je govoriti zmotno ter odgovarjati neskladno in nelepo. in kdor za kaj se k njemu je podal, orakel se zlagal je, kar je zinil, tako da vsakdo se je čudoval, kam dar njegov proroški je izginil. Skrivnost je bila v tem: malik je votel bil, a v njem sedel je žrec in modroval ljudem, tako se je zgodilo, da dokler žrec je umen bil, malika ni motilo, a ko je sedel vanj bedak, ppstal malik je ravno tak. Ne vem, če res je, kar so mi trdili, da v starih časih rasodniki so živeli, ki so prav umni bili, dokler so umne tajnike imeli. Prevel B. KrfoviA Naši rezervni oficirji Povodom razvitja zastave in Udruženje rezervnih oficira i ratnika Svetovna vojna je pokazala, da imajo re. aervni oficirji mnogo skupnih interesov, da .padajo ne glede na svoje civilne poklice v * notno organizacijo in da jih živ jenje samo sili k tesnemu kontaktu tem bolj, ker morajo biti vsak hip pripravljeni stopiti na branik države in žrtvovati za njo vse. če treba tudi življenje. Ta vzvišena naloga daje veliki družini rezervnih oficirjev po-sebno obelježje, obenem pa pravico, da se organizirajo in ščitijo svoje stanovske in. tCKakor v drugih državah, tako so se začeli po prevratu rezervni oficirji tudi pri nas organizirati v enotno udrufenje, ki je d» bilo na letnem zboru dne 15. marca 1925 v Beogradu svoja pravila ter postalo uradno priznana organizacija pod imenom »Udru« Jen je rezervnih oficira i ratnika«, cigar de. lokrog obsega vso državo. Prvi ^ki te mlade organizacije seveda niso bdi bre* ovir in težkoč. Do omenjenega zbora je mogel postati redni član Udruzenja samo oni rezervni oficir, ki se je boni v srbski junadi, vsi ostali, t. j. prečanski rezeivrn oficirji so pa mogli postati le ^edni clani šele na zboru leta 1925 je uspelo delega^ tom ljubljanskega pododbora daje je do« tični člen pravil spremenil v toliko, damo, rejo postati člani udruženja vsi v Jugoslo-vensko armado sprejeti rezervni oficuji-Do sprejetja te spremembe je obstojalo v Mo« veni i tudi društvo rezervnih o icirjev za Dravsko divizijsko blast, ki se je pa nato razšlo in povečini pristopilo k ljubljanske, mu pododboru. Redni člani morejo postati tudi osebe, ki so se borile za svobodo, uje. dinjenje in edinstvo Jugoslavije — rezerv, n- oficirji, bivši obvezniki, uradniškega zna. čaja, bojevniki, nacijonalni delavci m vsi ostali rezervni oficirji, bontelji za idejo edinstva našega troimenega naroda, ce iz-poln ju je jo članske obveznosti. Pohodnih članov se sprejemajo v udruženje tudi pod« porni, ustanovni, dobrotvomi m veliki do« br o tvorni člani. Po sprejetju stori udruze. nje vse potrebne korake, da dobi dotn.ni čimprej odgovarjajoči oficirski cin tudi v jugoslovenski armadi. Velike preglavice je delal prvotno društveni znak. ki je bil do letnega zbora v Beogradu samo srbski, pozneje se je pa na pritisk zagrebškega pododbora spremenil in postal jugoslovenski. V razmeroma kratkem času se je razvilo udruženje v mogočno organizacijo, ki šteje danes že okrog 15.000 članov in nad 100 pododborov. Predsednik srethsnje uprave je rezervni pešadijski podpolkovnik Milan Radosavljevič, glavni tajnik pa sudski pod« polkovnik dr. Ljubomir S/e/anovfc.. Premo« ženie udruženja znaša okrog 3 milijone di-rarjev, računa se pa v dogiednem času na skupni uspeh v znesku 7 milijonov dinar, iev ki se bo porabil večinoma za «Ratmcki Dom» v Beogradu. Delokrog Udruženja ob« sega zaščito gmotnih in moralnih interesov poedinih članov, gojitev domovinskega čuta in vojaškega duha med rezervnimi oficirji, razne intervencije v prid članom itd. Ldru-ženje izdaja svoje glasilo »Ratničlu glasnik.., ki izhaja vsak mesec. Organizatoricno udruženje seveda ni popolno, ker bo treba odstraniti še marsikatero oviro, predno do« be rezervni oficirji naše države organi zacu io ki bo slonela na principu vsi za enega in eden za vse. Vendar lahko upamo, da bo v dogiednem času tudi ta končni cilj dose-žen. Močna, po duhu in cilju enotna organizacija rezervnih oficirjev je za državo zelo važnega pomena. Saj smo se v vojni prepričali, da pade velik del odgovornosti za uspešno obrambo baš na ramena rezervnih oficirjev. Pododbor Ljubljana Med organizatorično in tudi številčno naj. močnejše pododbore Udruženja spada ne. dvomno ljubljanski pododbor, ki ima v Ce« lju sekcijo pododbora in obsega vso Slove, ni jo. Ljubljanski pododbor je ustanovil 15 septembra 1924 pokojni urednik rezervni kapetan II. klase. Milan Plut. Do leta 1925. se je včlanilo okrog 200 rezervnih oficirjev, sedaj pa šteje pododbor Ljubljana že 800 članov. Pričakovati je, da se včlani t. kom letošnega leta še okrog 700 rezervnih oficirjev, tako da bi štel ljubljanski pododbor 1500 članov. Predsednik je ing. Vladi« slav Bevc, I. podpredsednik dr. Janko Ži. rovnik, II. podpredsednik Ante Kalokira, I. tajnik ing. Ciril Pire in IL tajnik Ivo Bur-oer. Lansko leto je ustanovil ljubljanski pododbor v Celju svojo sekcijo, ki jo vodi dr Leopold Vičar. Take sekcije namareva ustanoviti tudi v ostalih večjih krajih Slo-venije. Poslovanje ljubljanskega pododbora je v primeri z drugimi pokrajinami vzorno. Vsi funkcijonarji so na svojem mestu in se rade volje žrtvujejo za skupno stvar, kar letnega zbora ▼ Zagrebu dokazujejo tudi dosedanji uspehi, ki so za naše razmere zelo zadovoljivi. Z interven« oljarni je dosegel ljubljanski pododbor za svoje člane sledeče ugodnosti W V.UMV ---r, ------------. Vsak član dobi proti majhnemu pri« spevku za «Ratnički Dom» kompletno uniformo. Doslej je bilo razdeljenih že 300 uniform. Na železnicah 50 % popust, in sicer trikrat na leto. Ta ugodnost je začasno ukinjena, upanje pa je, da bo na pododbo-rovo intervencijo zopet dovoljena. Oprosti, tev plačevanja taks za orožne liste. Denarna podpora za čas zdravljenja za bolezni, ki so posledice vojne. Znatni popust vseh stroškov v raznih sanatorijih Poleg tega je pododbor zainteresiral me-rodajne kroge za izpremembo zakona glede prinadležnosti rezervnih oficirjev na orožnih vajah. Na pododborovo intervencijo je prometno ministrstvo dovolilo rezervnim oficirjem, ki gredo na orožne vaje, vožnjo z brzovlaki. Rezervnim oficirjem se računa osnovna plača po letih od dneva imenovanja in ne po efektivno odsluženem času. Pod. odbor je storil tudi potrebne korake, da se sprejmejo naknadno v jugoslovensko armado vsi oni oficirji, Id še niso sprejeti, pa to zaslužijo. Končno se je pododbor zavzel za to, da dobe rezervni oficirji, ki niso državni ali samoupravni uradniki, za časa orožnih vaj pravico do polne plače. Ome« niti moramo še, da ima pododbor v društ« venem lokalu na Kongresnem trgu za člane knjižnico, obstoječo iz vojaških zakonov, uredb, pravil, službenega . lativno kratkem času, otresel duševnih sta« rih predsodkov in je spoznal v kako never« jetni odvisnosti je vsa človeška duševnost od njegovega telesa, in se zavedal da si brez zdravega telesa ni misliti res zdrave in krepke duše. Vrnil se je k naravi nazaj, in se kakor otrok začel veseliti razmaha svojih telesnih sil, katere je z nego svoje« ga telesa, skušal dvigniti do čim najvišje stopnje. Vadil in vadil je svoje telo, se ve« selil naraščajočih moči, opazil, da odporna sila raste tako napram naporom, kot bolez« nim, videl da se lepšajo oblike telesa, in zaznal, da postajajo nekdanje okorne in nerodne kretnje zaokrožene, zglajene, har« monične in estetično zadovoljive. In pred« no je vedel sam kaj in kako, mu je postala telovadnica preozka, in tudi telovadišče pro majhno. Zato je odšel pod milo nebo, ter prenesel telesne vaje in nego telesa iz zi« dov na belo cesto, na poljane, v vodo in na gore. Skakal je, tekal, bil in suval žogo, drsal se po ledu ali smučal po snegu, pla« val in veslal, jezdil in pohajal po tratah in gozdih, plezal po skalah in se veselil se« be, svojih sil in krasot narave. Kakor je že usmeril posebej svoje vaje, tako je gojil svoj poseben šport, pri čemer se mu je bilo samo ogibati prevelike enostavnosti. Tam« kaj je seveda mogel priti do dosegljive po« polnosti, a pač na škodo zaostalosti v dru« gih ozirih. Zato je t obče izvajanje telo« gojnih športov toliko večje vrednosti, čim bolj harmonično izoblikujejo celo telo. Ker noben šport v tem pogledu popolnoma ne zadosti, jih je treba gojiti več, ki se do« polnujejo in izpopolnujejo. Dočim eni go« tove organe (osobito vezi in muskulaturo) sistematično, enosmerno izobražujejo, dela« jo drugi to manj redovito, za to pa v obče. Za vse panoge pa prihaja v poštev kreta« nje, gibanje in vežba telesa v naravi, kjer učinkujejo na človeka solnce, zrak in vo* da s svojimi mogočnimi uplivi. a Naslednja izvajanja veljajo v večji ali manjši meri za vse vrste telesnokulturnih športov, toda da ne zaidemo v postranosti, bomo preiskovali telesne vaje pod milim ne« bom v obče, kot jih izvaja n. pr. turist, ali lovec, ali trnkar pri svojem poslu. Naš prijatelj torej stoji, hodi, sedi, teče, skače, brede, se pripogiba semtertja, pokle« ka, lazi in se plazi, pleza, morda tudi pla« va ali jezdi ali vesla. Hrbet nosi pogosto obložen, v rokah drži puško ali palico. Vse, kar izvaja, dela v solncu in senci, v vročini in mrazu, v suši in dežju, v tišini in vetru — torej v različnih podnebnih odnošajih. Gotovi pregibki so večini športov lastni, drugi samo posameznim panogam, ali tudi eni sami. Nekateri so samo pripravljalni, drugi se ponavljajo, so ritmični, usmerje« ni, značilni za poedini šport. Eni kakor drugi pa so zahoteni, bodisi zavedno ali podzavcdno. Naše kosti, vezi in mišice jih izražajo, živčevje jih vodi in uravnava, ču« tila jih nadzirajo. Začetkom nešolani, se polagoma usmotre, postanejo porabni, umestni in končno avtomatično«harmonič« ni. K temu pa vodi samo vaja in vcžba. Pri vsakem pregibku se v začetku cela vr« sta nepotrebnih mišic iznervira, se dela ne« ekonomično in nesmotreno, ter se moč po nepotrebnem zapravlja. Če se nam pa po« sreči mišičevje pravilno obvladati, pridobi naše delo na sigurnosti, na lahkoti in tr« pežnosti, tako da končno ob sebi poteka, brez napona naše pažnje. S tem dosezamo dvoje: zvišanje muskulature in padanje živčne energijske napetosti. Prva nam do« voljuje muskularno trdnost ob najtežjem delovnem razmahu brez škode potisniti do skrajnih mej, druga izloči kot nepotrebno visokovredno delo živčnih elementov, in jim prizanaša. Torej dvojen dobiček: pr« vovrstno delo skoro zastonj. Seveda potrebuje vsak stroj ognja, tn vsaka stanica hrane. Tudi delajoča musku« Iarna vlaken potrebuje nadomestila za po« rabljene snovi. Delujoče mišice porabijo mnogo okisavca, ker producirajo mr.ogo ogljenčevcga dvokisa. Zato morajo živahno dihati, in potrebujejo mnogo z okisavcem nasičene krvi; tudi morajo paziti na to, da se primerno preskrbe z novimi sokovi. Na prvo gleda že mišica sama, kajti ob vsakem pregibu, se poglobi dihanje in se preplavi« jo organi živahno s krvjo. Da pa mišica dobavi, kar je porabila pri delu na stanič« nih sestavinah, zato potrebuje nekoliko po« čitka. t. j. časa in prilike da si preskrbi teh snovi, in da razkrojine odstrani. Če se teh v tkanini preveč nakopiči, se jih miši« ča ne more več znebiti. Zastrupljajo jo, da onemore in sc utrudi. Z vajo, z ritmiko, navado in voljo, se da to pač zakasniti, ne pa preprečiti. Opomore si zopet, ko se je odpočila. Ker zvišano delo muskularno maso po« veča, porabi ta pri živahni oksiaaciji mno« go maščobe. Seveda pa tudi več sveže kr« vi. Zato postane obtok krvi živahnejši, sr« ce se mora krepkeje udejstvovati, pljuča pogostejše in globokejše dihati. Pri tem se« veda nastane mnogo toplote, ki zopet po« vzroči, da prične liti obilen znoj, s katerim splavi telo mnogo zanje neuporabne žlin« dre iz tkanine, in se znebi pri živahni pre« snovi in razkrajanju nastalih strupov. To oživljanje pride seveda vsem orga« nom v korist, in te obnove se udeležuje kajpada tudi naše centralno živčevje, ki se osvobodi obremenjenja z ogljenčevo dvo« kislino, venoznega zastoja in raznih otro« vov. Zato se čutiš lahkega, svežega, kot na novo prerojenega. Pri vsem pa prihajajo še mehanični mo« menti v poštev. Vsako stiskanje privodnic po mišičevju vodi do povečanega izcejanja krvi v srce. Da je možno preskrbeti plju« čam dovolj okisavca, je treba globokih vdihljajev, s čimer se razširja koš in krepi vdihovalna muskulatura. Ko telovadita pljuča in srce srka koš kri po žilah vase. Globoki vzdihi pa vodijo zopet do pregi« banja trebušnih mišic, ki morajo pri di» hanju celo pomagati. Pri tem pride do zmanjševanja in povečavanja prostora, v katerem se vije črevesje, ki se preobrača po dobljenih sunkih in presunljajih sedaj sem sedaj tja, kar zopet ugodno vpliva na peristatiko. Ko smo sedaj pregledali učinek musku« larncga dela samega na sebi, preiskujmo še, kako vplivajo ostali faktorji na človeka, vežbajočega svoje telo v prosti naravi. Odveč bi bilo dokazovati, da je zrak v stanovanjih osobito mestnih zaduhel, poln saj, prahu in bolezenskih kali. Na deželi je manj prahu, ki ga veter ne more v taki množini vzdigovati in raznesti. že zato, ker je zanj manj skrivališč, v katerih bi se mogel tako nakopičiti, kot v mestih. Mi pa potrebujemo za dihanje čistega, primerna z vodo nasičenega zraka. Če je zrak pre« vlažen, telo ne more oddajati lastne vlage vanj, če je pa presuh, popije vodo, kjer jo dobi in zate jo vsrče tudi iz naših sluznic, in jih osuši. Eno kot drugo pa je podlaga boleznim zbog takozvanega prehlajenja. Če je pa zrak čist, kot na deželi potem te razlike v prenasičenju in podnasičenju zraka z vodeno paro ne pomenijo mnogo, ker ni kali, Id bi na razdraženi ali cclo vnetju naklonjeni sluznici mogle pričeti svoje uničevalno delo. V ostalem pa zrak, osobito na golo kožo sam ob sebi, odnosno s svojo temperaturo ugodno vpliva, in izvaja nanj takozvane termične dražljaje, s čimer učinkuje zopet na cirkulacijo v koži Ne dosti bolj srečen kot glede zraka, je meščan tudi glede luči Zlasti v velemestih je mnogo stanovanj v katere nikdar ne posije solnce, ki je za razne Jjakterije, oscx bito za bacile tuberkuloze, naravnost strup. In vendar vemo da je solnce izvor vsega življenja, da brez njega ni nobenega pro« speha, nobenega razvoja. Ako razstavimo solnčno svetlobo na spek« tralne barve, vidimo, da vsebuje glede učinkovitosti v bistvu troje vrst žarkov: srednji rmeno in zeleno barvni del sveti, rdeče in ultrardeče barvani se ponaša s top« lotnimi, modri, vijoličasti in ultravijoliča« sti pa z kemičnimi žarki. Ti tudi povzroče, da se globoko v koži zasejani pigment (bar« vilo), prisili kvišku, tako da zdaj njega ko« ža ogorl Dasi ne prodro solnčui žarki globoko v naše telo, pa vendar na površini opravijo mnogo dela, ki prid~ globoko ležečim or« ganom, posebno pa krvi v prilog. Nabodre presnovo v stanicah, in napravijo, da se barvilo rdečih krvnih telesc živahno gradi in sestavlja. In kako upliva solnčna zlata svetloba na našo voljo! Kaj nisi še nikdar občutil more deževnega mračnega jesenske« ga dneva, in nikoli ne oživljajoče osvobo« jujoče sile zgodnjegi pomladanskega jutra! Kogar veseli še voda, pride na svoj po« seben račun! V bistvu vpliva na kožo in organe tako kot zrak, samo hitrejše, izra« zitejše in enakomernejše. Najprvo krči ži« lovje na površini, potem pa razširi, in do« seže, da pridrvi več krvi v površine žilovja, s čimer se notranji organi razbremene. Kdor plava, dela tudi muskularno; za odvažanje nastale toplote pa skrbi voda, ki te sproti ohlaja. Vrh tega ti voda, posebno pa valovi masirajo kožo in mišičevje. Dobiček torej na vse strani. Solnčiie, zračne in vodne kopeli so sil« no učinkovita sredstva, da se utrdimo. Na« ši nenaravni življenjski odnošaji, osobito pa naša moderna obleka, so večinoma ljudi spravili ob sposobnost točno in pravilno re« gutirati temperaturo. Naša koža je poza« bila ob pravem času in primerno svoje po« re (luknjice) odpirati in zapirati, in tako pravilno razdeljevati in razpošiljati odnos« no odvajati kri iz mesta na mesto. Zato naj se tudi koža navadi telovaditi, in obo« lenj zbog prehlajenja ne bo več. Kjer pa telo napreduje, se razvija, sc utr« juje in razstruplja, tam je deležna tudi du« ša priborjenih dobrot. Z ojačenjem teles« nih sil se uravnovesi tudi naše čuvstveno življenje, naša razdražljivost se umakne iz« ravnanosti in miru, in odmori zbog izčrpa« nosti so vedno krajši in redkejši. To velja tudi za rekonvalescente po vseh mogočih boleznih, ki začno po zdravniškem nasve« tu uporabljati v dosego izgubljenih moč! solnce, zrak in vodo uspešno v svoje okrc« vanje, potem pa se odločijo za nekaj vrst dopolnujočih se športov in jih pametno iz« vajajo. Končno ne smemo tudi prezreti psiholo« škega vpliva in pomena, ki ga ima šport v obče na naše hotenje, na našo voljo. Pogo« sto mora športni - raznolike, naglo se me« njajoee situacije sam zaznati in dojeti, mora \ to svrho uriti svoje čute, osobito oko in tiho, mora razlagati z živo prisot« nostjo duha in se mora prav tako hitro, da v trenutku odločiti, kaj velja storiti. Ta« ko je šport rojen sovražnik neodločnosti in cincavosti. Hitra prevdarnost, nagel, a jasen pregled situacije, odločen ukrep, vo« dijo do zaupanja v samega sebe, do ener« gije, do vstrajnosti, do podjetnosti in po« guma. Ker so ti procesi združeni z občut« kom ugodja, se čutiš tudi svobodnega, ve« selega, vedrega, čilega in svežega. Uspehi ne izostanejo, in ne priznanja; zato vzbuja šport veselje do udejstvovanja, do tekmo« vanja. do zmagovanja, do uspehov, do pri« znanja in ponosa. Šport pa tudi šola znanje, uči obvladati se, odreči se, zmagovati nad samim seboj, uči začetkom umevno pojav« ljajoče se afekte krotiti, potlačiti in psihič« no ravnotežje, mič in premislek spoštovati A. P. Čehov: Letoviščarji Na železnični postaji nekega letovišča se sprehajata mladoporočenca. On je bi! ovil desnico krog njenega pasu. ona pa se je ljubko naslonila nanj. Oba sta bila zelo srečna. Luna ju ie opazovala skozi raztrgane oblake in si namr-godila obraz. Bila jima je najbrž nevoščljiva in se je jezila nad svojim dolgočasnim devištvom. katerega ji nihče ne more vzeti. Zrak je bil čisto miren in prenasičen od vonja po bezgu in krh-likovcu. Nekje v dalji, onstran tračnic, se je oglašalo klicanje diviega netelina. »Kako lepo je to. dragi Aleksander, kako lepo!« je dejala mlada gospa. »Zares, zdi se mi. da o vsem tem samo sanjam. Poglej samo. kako udoben in orijazen je oni gozdiček! Kako prijetni so tudi ti visoki, molčeči telegrafski drogovi! Kar oživljajo to pokrajinsko sliko, kajne. Aleksander, in nam pripovedujejo. da so tam nekjč daleč ljudjž ... civiliziran svet. Ali se ti ne zdi razveseljivo. če ti veter tiho prinaša na uho ropotanje bližajočega se vlaka?« »Da. seveda... Toda. kako imaš vroče roke! To je zato. ker se tako razburjaš. Varja... Kaj pa bomo imeli za večerjo?« | »Mrzlo juho in piščanca... enega ! bova imela oba dovolj Zate pa sem i poslala v mesto še po sardine in jeset-; rovino.« j Luna ie skrila obraz za oblake ko da i bi bila njuhala tobak. Pogled na člove-! ško srečo io je bil spomnil na njeno lastno samoto, na njeno samotno ležišče v gozdovih in dolinah. »Vlak prihaja!« je zaklical Varja. »Kako ie lepo!« V daljavi je bilo videti troie žarečih oči. Postajni načelnik je stopil na progo. Na tračnicah so tu in tam zable-stele signalne luči. »Še vlak pustiva mimo. potem pa ,pojdiva domov.« je dejal Aleksander in zazdehal. »Kako lepo življenje imava tu. Varja. tako prijetno, da je kar zares neverjetno!« Črna pošast je skoro brezšumno spolzela mimo nju na postajo in se ustavila. Skozi slabo osveljena vlakova okna je bilo videti zaspane obraze, klobuke in ramena. »Ah. ah!« se je oglasilo iz enega izmed vagonov. »Varia šn njen mož sta nas orišla iskat! Evo jih! Varja... Varia! Tu smo!« Iz vagona sta poskočili dve majhni j deklici in se vrgli Varii krog vratu Za njima se je prikazala debelušna, postar- na dama in nato visokorasel, suhljat gospod s sivimi zalizci. potem dva s prtljago otovorjena gimnazijca, za gimnazijcema guvernanta, za guvernanto babica. »Vidiš, zdai smo Pa tudi mi tu. Ijub-ček. evo nas!« je pričel gospod z zalizci in stisnil roko mlademu zakoncu. »Gotovo si nas že dolgo nestrpno pričakoval! In jezil si se na strica, ker ga tako dolgo ni bilo! Nikolaj. Konstantin, Nina. Fifa... otroci! Poljubite bratranca Aleksandra! Vsi smo prišli k tebi, vsa družina, tako za tri ali štiri dni. Upam. da vama ne bomo v nadlego? Kaj? Kar odkritosrčno mi povej, prosim!« Ob pogledu na strica in njegovo družino se je mladi par strahovito prestrašil Med tem, ko ga je stric nagovarjal in poljuboval. je Aleksander gledal sledečo podobo v mislih pred seboj: z ženo bosta morala prepustiti gostom vse tri sobe. pernice in prešivane odeje: jesetrovino. sardine in mrzlo juho bodo kar hrpoma pojedli. Bratranci bodo trgali rože. polivali črnilo in razsajali vsepovsod. Teta pa bo vse dni govorila samo o svoji bolezni (o trakulji ln bolečinah pod srčno duplino) in o nepozabnem dejstvu, da je Po rodu ba-ronesa plemenita Fintichova. Aleksander je ves razjarjen gledal svojo mlado ženko in ji šepetal: »K tebi so prišli... Da bi jih vrag pobral!« »Ne. k tebi!« je odvrnila ona jezno in nejevoljno. Postala je bila čisto bleda »Saj to niso moji sorodniki, ampak tvoji!« Potem pa se je okrenila h gostom in jim s prijaznim pozdravnim nasmehom dejala: »Srčno nam dobrodošli!« Luna se je bila prikazala spet izza oblakov. Zdelo se je, da se smehlja in raduje. ker nima nobenih sorodnikov. Aleksander pa se je obrnil v stran, da bi pred gosti skril svoj razkačeni in obupani obraz, izbral je svojemu glasu prijazen In iskren ton in deial: »Srčno nam dobrodošli, ljubi gostie! Srčno nam dobrodošli!« P. K-n. L A. Krytov: Orel in kure Da solnčnega bi se nadihal dni, car ptic le pernatih pod r.ebom plaval in tam se le izpreletaval. kier bliski se rodi. Na konec i?, oblakov visočine spusti se nUčji car na skedenj, da se odoočine. Za orla sicer ni. da sedal bi vrh skednja, a carska glava ima svoje muhe slednja. Morda skednju je hotel dati čast, morda, da sedel bi pn čina imenitnih, rti bilo blizu hrasta, ne pečin granitnih. Ne vem. kako v a misel orlu je prišla, da tam je samo maln posedel pa že na drugi skedenj sest je šel. Ko kura čopka io zagleda, priteče modra ii iz ust beseda: »Zakaj-le orle tak časti? Zastran poleta pač! Mar ne? soseda! A prava reč! Če smo pri volji, s skednja na skedenj tudi me zletimo. le take bebe me nikar več ne bodimo, da orlov bi sloves od nas bil boljU Oči in nog imajn toliko kot mi. In videla si prav ta čas. da nizko letajo kot ti in jaz.« Dovoli postane orlu kurjega blebeta ter reče: »Prav imaš. a vsega ne! I niže orel nego kura leta, nikdor pa pod oblake se kura ne pepnef« Kadar talente sodite, le brez potrebe ne išči*e njih slabosti, čutite, da i sile i krasote v njih je dosti, umijte r iši vi, se dvigniti do njih kre. posti! Prevel B. Vdovii in ceniti. Kdor prcrmtg«. aamegs sebe, jo zmagovalec. Končno naj ie omenimo, d« Izvajanje športa zahteva tudi rednega in tečnega pre« h ran je vanja in da ob živahnem pomnože« nem presnovljanju skrbi za prvovrsten red v našem telesu tudi v tem pogledu. Da ni šport pametno tn pravilno izvajan, samo izredne profilaktične važnosti, ampak da je jako primeren, seveda pod zdravni« škim »adzorstvom, ob runih boleznih, leži na dlani. Zvezan z mogočnim premikanjem je priporočljiv v prvi vrsti ljudem, ki na« klanjajo k debeluSnoati; ljudem s slabo prebavo, slabisa tekom ia spanjem, s krv» nim zastojem v raznih organih. Nadalje jc priporočljiv pri gotovih boleznih presnove, pri lahkih slabokrvnostih, pri gotovih srč« nih, da celo pljučnih boleznih, seveda v teh slučajih pod vednim zdravniškim nad« zorstvom. Isto velja za inuskularne vaje. Po« sebno ugodno pa vpliva šport pod milim nebom na nevrastenike in druge živčno bol« ne ljudi. Vse to okrepi in ureja presnovo, jih razstruplja, jih bodri, odvaja od obupa« vanja in mračnih misli, jih tolaži, miri, jim daje vero v lastne sile, v boljšo bodočnost, v lepoto življenja. In s tem je pridobljeno vse. Tako zmagujejo nad samim seboj, in s seboj nad življenjem. VSm (A) Pred vojno deloma tudi še prva leta po vojni je bil teniški šport pri nas razmeroma malo razširjen. Razumljivo; primanjkovalo nam je tedaj še igrišč, kojih vzdrževanje tvori največjo denarno postavko v celokupnem proračunu tega lepega športa; pired vojno pa je poleg tega igral tudi veliko vlogo nacijonalni moment ki je tenis širokim krogom naše inteligence malone osovražil in mu udaril sramotni pečat frakarske-ga športa, ki ga mi Slovenci že zavoljo tega nismo smeli goditi, ker je bil privi-leg med nami naseljene nemške buržo-azije. Ta moment je res da Po vojni odpadel, ostala pa ie v nezmanjšani ja-kosti denarna ovira, šele ko se nam je posrečilo dobiti na razpolago nekaj novih igrišč (predvsem seveda v Ljubljani, pa tudi ponekod na dežeH, v manjših mestih in celo trgih), ki so zbog zmernega prispevka dostopna tudi srednjim slojem, šele tedaj se je jel tenis vdoma-čevati tudi pri nas. Priljubil se je našim ljudem neverjetno brzo; danes ga soje že vsi vprek: moški in ženske, solidni, vmerjeni svet in mladež poročenej in samci Eni ga vzamejo bolj z resne plati in bi hoteli samo tekmovati in — zmagati seveda, drugim zopet nj toliko do boja kakor do raztresenja in ubijanja časa. Prvim kakor drugim pa je tenis najlepše razvedrilo v lepdh soJnčnih dneh. Kakor domala vsem sportskim panogam je tudi tenisu domovina Anglija. Tam ga še danes najraje igrajo — kakor pred 50 leti •— na travnatih igriščih (odtod, tudi ime lawn-tenis). Iz Anglije se je hitro razširil po kontinentu, najprej v Franciji in od tam v Italijo, Nemčijo. Avstro-Ogrsko in skoraj istodobno so ga začeli igrati v anglosaških deželah onstran oceana (v Zed. državah Severne Amerike. Kanadi. Avstraliji). V vseh deželah so sprva gojili tenis na travnatih igriščih, ki so brez dvoma higiijeničnejša in manj opasna igračem (v kolikor je igranje tenisa sploh apas-no!) kakor takozvana trda igrišča, ki pa imajo pred onimi to prednost, da je njih vzdrževanje neprimerno cenejše. Zato igrajo danes tenis povsod veči del na trdih igriščih; lawn-tenis v prvotni obliki se je ohranil (deloma) le v Angliji in Severni Ameriki. Tenis je izredno zdrav, morda najbolj zdrav šport. V tem pogledu mu gre nedvomno prednost pred vsemi drugimi igrami na prostem (nogomet, rugby, ha-zena itd.). Športnik, ki goji tenis, ima priliko, kretati se na svežem zraku v solncu. razmajati si mišice na nogah, rokah, da celo trebušne mišice opravljajo pri igri veliko delo. A ne deluje Dva šampljona na odprtih prostorih: Američan William Tilden, svetovni prvak v tenisu za 1. 1925; Suzana Len-glen. svetovna prvakinja za 1. 1926. tenis samo fizično na človeka krepilno in zdravilno. Pri nobenem drugem športu ni potrebna tolika prisotnost duha in psihična energija kakor baš prt tenisu, kjer je treba včasih v drobcu sekunde premisliti in izvesti pravilni udarec. Tilden sam je izjavil: Tenis se igra 40% z nogami, 40% z glavo in 20% z rokami. Velika prednost tenisa zlasti pred nogometom ie v tem. da ne vzgaja in ne razvija nikake surovosti. Tenis je emi-nenten družabni šport; igrač srčne kulture se pri njem ne bo pokvaril; kdor pa je od narave nagnjen k surovosti ne Dva šampijona na zaprtih prostorih: Francoz Rene Lacoste, prvak Ze din j enih držav za leto 1925 (zgoraj); Francoz Jean Bo-rotra, prvak Francije za 1. 1925 bo nikjer drugod laglje spoznal kakor pri tenisu kako malo doseže človek s surovostjo. In s tega. predvsem s tega razloga svetujemo vsakomur, ki mu dopuščajo sredstva in bi rad gojil katerikoli šport: odloči se za tenis! » • Prvi teniški turnir se je vršil leta 1877 v Wimbledonu v Angliji. Udeležilo se ga je 22 tekmovalcev; prvo nagrado je dobil Anglež Spencer Gore. Od tedaj se vrše v Wimbledonu redno vsako leto turnirji, in zmagovalec na teh turnirjih slovi za poloficijelnega svetovnega šampijona v tenisu. V vojnih letih so bife ti turniTji ukinjeni; obnovljeni so bili lete 1920. Značilno za veliki razvoj tenisa po vojni je dejstvo, da niso od leta 1920 niti enkrat triumfirali Angleži, ki so poprej sloveli za najboljše igrače. Leta 1920 je zmagal v Wimbledonu Avstralec Patterson. leta 1921 in 1922 Američan Tilden. 1923 Američan John-ston. Leta 1924 in 1925 pa sta prvič, odkar obstoja vvimbledonski turnir, pridobila njegovo trofejo za svojo domovino Francoza Borotra oz. Lacoste. Damsko prvenstvo je odnesla v Wim-bledonu zdržema od 1920 do 1923 fran-cozinja Lenglen. leta 1924 ga je dobila mis Mac Kane. 1925 pa zopet Lenglen. Druga velika vsakoletna teniška prireditev je tekmovanje za Davisov po-kaL Od leta 1900. ko se je prvič vršila mednarodna borba za to dragoceno sportsko trofejo, so zmagali Američani devetkrait, Avstralci petkrat, Angleži Štirikrat. Po vojni je samo leta 1919 zmagala Avstralija, vsa druga leta so zmago odnesli Američani. V semiftnale so prišli 1. 1919 Anglija. 1920 Avstralija, 1921 Japonska. 1922—1924 Avstralija, 1. 1925 pa Francija. Tenis na aeroplanu: dva drzna ameriška letalca igrata tenis na krilu letečega zrakoplova. Letošnja plavalna sezona Planinstvo je razvilo v našem narodu ve« lik zmisel za umevanje in uživanje prirod. nih lepot, ki nam jih nudi v odlični meri romantika naše krajine. Žal, da se je šele v zadnjem času pričelo večje zanimanje za privlačnost vodnega športa, dasi imamo na razpolago dovolj jezer in rek, ki omogoču« jejo udejstvovanje te poleg planinstva ene najidealnejše panoge telesne kulture. Tudi v tem oziru smo zelo zaostali za drugimi narodi. Poglemo na primer Dunaj ali Ber« lin. Donava in Spree sta edini reki v teh mestih in vendar je dosegel plavalni šport v teh športnih središčih naravnost velikan« ako višino. Tu se plava v vseh stilih, skače, jadra, vesla in na stotisoče ljudi se udej« atvuje v vodnem športu, čeprav ne vedno iz športnih vzrokov. Poleg tega pa tudi kil« matične razmere tamkaj niso nič boljše, če ne morda še slabše kot pri nas. Komaj štiri slabe mesece se nam nudi prilika, da gojimo vodne športe. Zadeva nas samih je, da ta pičli čas temeljito iz« rabimo, ko nam vendar neposredna bližina Save in Ljubljanice nudi dovolj prilike za to. Komunalno skrbstvo je sicer v zadnjem času to stremljenje precej podprlo z zgra« ditvijo ljudskega kopališča ob Ljubljanici, a vendar še ne dovoljno. Njegova nadaljna skrb in briga se mora usmeriti v zgraditvi zimskega kopališča. Da se to zgodi, priča« kujemo že v bližnji bodočnosti, posebno v očigled vsestranske modernizacije našega mesta. Menimo, da lahko z optimizmom gleda« mo na nadaljnji razvoj vodnega športa sploh, posebno pa plavalnega. Napredek v plavalnem športu se vidi že v tem, da se pojavljajo pri nas plavači, ki gojijo najbolj napreden način plavanja, crawl, v skaka« nju pa smo dosegli prav mojstrsko višino. Naš najboljši skakač Kordelič se namerava letos udeležiti se nekaterih važnih skakal« nih tekmovanj v tujini. Nadaljnja etapa v razvoju našega plavalnega športa bo, da s pridobitvijo v načinu plavanja združimo še kvantitativno napredovanje. Program letošnje plavalne sezone je jasno podan. Naloga naših športnih klubov in njih nadrejene instance plavalnega podsa« veza je, da v prvi vrsti skrbijo za najizdat« nejšo propagando za plavalni šport. Zato naj vsebuje delovni program teh organiza« cij prireditve propagandnega značaja v vseh naših večjih krajih, ki leže ob Dravi, Sa« vinji, Savi, Sori in Krki. Ta program je lahko izvedljiv, ker bo našel razumevanje vseh onih činiteljev, ki so na ta ali oni na« čin poklicani skrbeti za narodovo zdravje. Pričakujemo, da bomo imeli priliko tekom letošnjega poletja propagandna tekmovanja tudi zunaj Ljubljane. Potem bo bilanca le« tošnje plavalne sezone aktivna in priredi« telji si bodo lahko šteli v zaslugo, ker bo vsled tega naš plavalni šport hitreje napre« doval. Ali je alpska vožnja res preizkušnja za avtomobile? Nedavno je «Neue Freie Presse« pri« občila članek neznanega pisca pod na« slovom «Kako preizkusiti moderni av« tomobil«. Pisec izvaja, da je le v večjih in bogatih državah z veliko lastno in« dustrijo mogoče zgraditi posebna dir« kališča; tako imajo posebne dirkalne ceste, da celo amfiteatralično stavlje« na dirkališča v Ameriki, Angliji, Fran« ciji, Italiji in Nemčiji. Avstrija da vzlic svoji jaki avtoindustriji še ni imela sredstev zgraditi kaj sličnega in kakor ocena je veljala udeležba in uspeh na vsakoletni alpski vožnji. Le« ta je tvorila do sedaj vedno večjo pri« reditev, dokler ji ni bil teritorij Av« strije premajhen in se torej razpro« stira v zvezi z avtokonkurenco jugo« slovanskega Avtokluba tudi na ozem« lje kraljevine SHS. Pisec razmotriva potem problem pre« izkušnje in priha do sklepa, da je 14 dnevna turna vožnja mnogo preveč lika naloga za avtomobile, češ, da si mnogo tovarn in še več športnikov ne more dovoliti takega luksusa, da po« stavi le za reklamo voz v promet, ki ga nato mesec Jni ne more uporabiti, da so financijelne težkoče velikanske in da so ostale težkoče še večje. Ka« tere so torej ie ostale težkoče? Pred* vsem jveda leži'" v značaju motorja in voza. To pa namerava alpska vož« nja: pokazati, katerega tipa je resnic« no kaj vredna 'a vzdrži res brez tež« koč in večnega popravljanja 14dnevno turo. Res je, da se športniki morda ne bodo mogli v izdatnem številu udej« stvovati na ej turi, a kolikor smo in« formirani, bo Avstrija svoje najboljše voz.iče poslala v boj tudi baš z naj. boljšimi stroji. Da se pa ne bi udele. žile avtotvornice zaradi financijelnih težkoč je pa — milo rečeno — jako malo verjetno. Saj je najboljša rekla* ma za podjetnike, ako preteče voz to izrazito preizkušnjo progo. Kakor smo že pred kratkim omenili, so kondicije take, da jih izvrši le najboljši materi, jal in najsigurnejši vozač, vrhutega jc v programu dirke hitrostna, zavor, na vztrajnostna tekma, tekma na vzdržljivost in penjanje. Ta tekma je vendar izrazita oreizkušnja. Pisec članka v dunajskem časopisu predlaga 24 urno preizkusno vožnjo. Da je to na eni strani preveč, na drugi strani Dremalo, je vsakemu vozaču jas. no. Seveda b. na 24 urni vožnii bilo dovoljeno menjanje vozačev; a vozač pozna po prvi rundi — vožnja naj bi se vršila na cesti, ki je za promet za. prta ii. tvori v sebi zaključno dirkali, šče — še celo dirkališče in vsakdo, ki jc sedel za volanom, dobro ve, da je nekaj različnega vozi-' po znanih in po n znanih cestah. Ni voza, ki bi pa de« lal 24 ur zaporedoma. Tako delo oprav, lja eventualno traktor, t orni voz v vojnem času. Normalna mašina dela na dan kvečjemu 14 ur, že zaradi tega, ker da jše vožnje ne premore vozač. Da bodo na pro«! tudi klanci, je sicer majhna preizkušnja za penjanje avto« mobilov, ne pokaže pa kvalitete mo« torja. Motor potem dalje časa dela normalno na ravni cesti z najmanjšim naporom, potem par minut z drugo ali prvo, nato pa ima zopet čas, da se ohladi in počaka do prihodnje runde, kjer je zopet klanec. Kdor garantira takemu motorju, da prepelje Ljubelj, k; ga alpska tura dvakrat križa? Končno se predlaga, da naj bo av« strijska alpska vožnja ločena na dva dela. Kratka avtovožnja za amaterje (sic!), ki naj obsega 3 do 5 dni, in 24* urno krožno tekmo za avtomobilske tvrdke. Že zopet vidimo tendenco izločiti po receptu letos izdane «Reklamenverbot» liste« tovarne od športnih dirk. Reči pa moramo, da je sicer vozač važen faktor za uspeh dirke, da pa v motor, nem športu igra na vsak način tudi stroj toliko vlogo, da mu moremo pu> stiti mesta za udejstvovanje. Sicer prirejuje dirko predvsem Av. strijski klub — a vendar imamo mi v Jugoslaviji vsaj toliko besede, da gre prierditev po našem ozemlju in ob na> ši izdatni soudeležbi. Mislim, da bi bi= lo nesportno in popolnoma napačno, ako bi hoteli resno poizkušnjo vozov izpremeniti v turno konkurenco ama« terjev; specijalne fabrikate, ki naj po« kažejo nove ideje v konstrukcijah, v praksi pa bi pustili teči za 24 ur v kletki, da uvidimo, kakšna je morda vzdržljivost akumulatorja. Tako kon* kurenco vzdrži tudi slabotni stroj prav dobro, posebno ako ne gre izrecno za štedenje bencina in olja. Tem težje je ločiti kvaliteto dveh vozov, ki delata na prvi pogled enako, ki je pa njih različnost v materijalu ali konstrukciji evidentna po 14 dnevni normalni ali vsaj kolikortoliko normalni uporabi. Pri naših športnih motornih priredit, vah pa nočemo le imeti užitka gleda, nja in drukanja, predvsem se hočemo učiti iz prakse za prakso, za vsakdanji promet in za nadaljni razvoj konštruk. cij. Turni voz je postavljen nalogi, da prevaža gotov tovor v najrazličnejših prilikah na cesti, zato spada njegova konkurenca na cesto, dirkalnim tipam pa naj ostane prejkoslej rezervirano dirkališče. Amaterji naj se pa magari vozijo 24 ur v krogu pa naj si bo že v Avstriji ali kjerkoli — mi jim bomo ploskali... F. L. Y. Izletniki, čuvajte planinsko floro! Jaro Hilbert: Kairo in njegova arabska četrt (Dopis »Jutru«). Kairo, sredi maja. Vroče, zrak miren, solnce visoko. Pripeka kakor bi hotelo vse uničiti. Ulice prašne, mestoma polite izparevajo. Sinje nebo oživljeno z brezštevilnimi jastrebi, skozi zrak se nosi njih vrišč. Ulice nabito polne. Arabci, Sudanci, Nubijoi, Turki, Perzijani, Levantinci se prerivajo v pestrih galalijah. Zene s pol zagrnjenimi obrazi, bele. črne, rjave, v črnih do tal segajočih oblekah se počasi šetajo, ogledujoč si razno robo, iz-loženo v malih trgovinah. Pocestni trgovci ponujajo svoje blago vsak s svojo melodijo, ki spominja bolj na upitje Pijanca kakor na petje. Ta ima kumare, oni vodo. ta krompir in zopet zelenjavo. tam zopet kruh. in sladkarije in cigarete, vpitje, vpitje samo vpitje.. V kotičkih sede črni Sudanci, večinoma starci pred seboj razprostrt prt s peskom; za mali piaster pove preteklost. bodočnost srečo in nesrečo. Da, razodene vse to. vse samo iz peska. Ob hišah leže leni umazani postopači in spe obsuti z muhami. Nikomur niso in njim ni nihče v napotje. Spe, kje naj spijo! Po cestah v gneči se podijo vozovi, avtomobili, v male vozove vpreženi osli; felahi na oslih; velblodi obloženi s kavo; kmetje goneč črede ovac; vse to se drugo v drugo vah in preriva ves božji dan. Smrad in puh iz arabskih kuhinj. Težak zrak. Tam! Kaj se je zgodilo? — Pretep. Galalije strgane, kri teče. pretep se širi. Ze se jih ruva pet — šest. deset — Zakaj? Malenkost! Samo za besedo. Bogine. kako udrihajo! Šauviš min, Končno popade prvega za vrat in ga tira na garakol. 0, ta bo tepen! Tepec? Seveda, zakaj se Pa pretepa! Batine so najboljša kazen... Vendar glej, vsi pregovarjajo šauviša. Prej so se pretepali, a zdaj prosijo za aretiranca. Kako ne bi. saj ne smejo pripustiti, da bi bil tovariš uradno tepen — na golo telo z bičem! Brr, kako neprijetno! Ja salam! O, dobri so ti šauviši! Za bakšiš store vse. Izpustil je aretiranca. Glavna pretepača sta zopet prijatelja, držita se okolu vratu in gresta mirno. Klofuta. Saj sta prijatelja. In gresta dalje... Ja salam, ja salam! Ubogi šauviš. težavni so posli. Zakaj ne bi smel Arab z vozičkom tod? Eh, ne sme! A on ho- če tod — trdovratna duša! Šauviš ne dopušča. — Arab hoče — a ne sme. Ze pet mimlt se prerekaita, deset; o, kje bi že bil lahko tudi kmet z osličkom. Končno — ja salam, končno je šauviš pripoznal, da pojde kmet Po tej ulici. Zakaj ne? Saj kamela sme tudi pred dirjajoč avto. Kamela, ta že. Otroci, to je nekaj drugega... Krik... O, kakšna rana! Ubogo dete. Ampak otroci ne spadajo na cesto! Kako naj bi sicer avto vozil, saj je že kokoši preveč... MaJeš maleš — tempo — šofer ne more muditi časa... Prah. Solnce pripeka dalje. Na stopnicah sedi slep otrok in poje. — La illah el Allah, Mohamed rašul Allah ... Njegov drobni glas prekričujejo sirene, riganje oslov, zvonci voz. Tu nekdo ponuja ribe — solnce paH dalje —: Daj Allah pošlji lačnega, usmilite se modega bremena... Z višine plane jastreb. Dobro vidi in odnese lepo ribo. 0, Allah, velik je Allah milostijiv Je Allah. Srečen Je prodajalec, saj Allah mu Je naklonjen, — sit je jastreb... Dobrodušni Arabi. Oni so pametni. Evropejec ie neumen. Saj ga je tako lahko goljufati! Sedaj imajo Arabi čisto vest. Rhamadam. veliki post. je minil in Allah je milostljivo vse odpustil. Zdaj se lahko slepari na novo. »Koliko? 30 piastrov? Deset!« Oh kako bi revež samo za 10 piastrov da stvar, ko ie vendar med brati vredna 30! »Deset!« — No. enajst! Dobra kupčija. Evropejec je zadovoljen. dobro je kupil, za tretjino; kaj je to! Smešna cena. Kako se da Arab omehčati'... A Arab? Saj je dobro prodal! Kakšen dobiček! Kako so vendar Evropejci trapasti! No. zadovoljim eden in drugi — to je kupčija... Ropot, ropot, ropot Oče pretepa sina. Kradel je... »Di nala buk!« tafco robanti oče — proklet bodi tvoi oče! Tako preklinja sebe in pretepa sina. saj ga lahko ubije, če hoče. Zakaj ga torej ne bi pretepal! Godba. Kako živa in bučna je arab-sika ulica! Kak živahno zasvirajo gaj-dlašL Sami gaj^aši, Ie eden je bobnar, eden pa je žongler. Ne. dva Tudi bobnar je žongler. Kapelnik meče svojo taktirko. zavrti jo nad glavo, zavrti jo za hrbtom, vrže jo med nogama visoko v zrak in jo vjame. Seveda saj je žongler in je ponosen na svojo umetnost. Ljudje ga občudujejo, godbe ne poslušajo. On. to je nekaj! In bobnar je njegov konkurent. Svoja dva tolkača vihti ' visoko po zraku, udari v boben, ju vrže pod noge. roke križem v zrak in to vse v ritmu in taktu. O. kako znajo. Za slovo še eno nato se odpravijo dalje. Izgubljajo se na onem koncu Za njimi se kakor val zagrin.ia ropot vpitje in večni diirindaj. Še visoko je solnce. še daleč je do večera. Skozi sinie ozračje se nosijo številni jastrebi. r šteiemo Budalov Križev pot Petra Kupljenika. I Povest se godi v protestantski dob na Slovenskem. -ena broš. 17'—. vez. 22'—. ooštnina Vil Harofa se t Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Kulturni pregled Slikarska razstava J. M. Gorapa in B. Jakca. Jakopičev paviljon od 23. maja do 13. Junija Slovenska upodabljajoča umetnost, ki Je postala predmet zanimanja širših slojev javnosti šele z nastopom našega impresijonizma po razstavi v Mestnem domu L 1900, je doživela po svetovni vojni precejšnjo evolucijo. Predhodnik in učitelj vseh naših pomembnejših impresionistov, slikar Ažbe v Monako-vem, je umrl še predno so se njegovi učenci docela uveljavili v domovini. Grohar je omahnil sredi kipečega raz- del v praškem «Rudolfinumu»: okrog sto stvari. Kritika ga ugodno sprejme in mladega moža skušajo prikleniti k temu iti onemu podjetju. A Jakac zavrne službo. Njegova misija je drugačna. Zato se r apeti s častno diplomo, ki si io je priboril na akademiji, v Jugoslavijo i:i ostane nekaj časa doma. Praška študijska leta je Jakac izkoristil tudi za poučne ekskurzije v Nemčiji. Obiskal je Berlin, Draždane. Lip- voja. Za njim so ostali: Jakopič, Ster- i sko, Hamburg in Riigen. Pozneje je 'i videl Italijo: ustavil se je v Padovi in ; v Benetkah. L. 1925. ga najdemo kot štipendista beograjske vlade v Parizu, j kjer se mudi pol leta. Pred zaključkom bivanja v Franciji odpotuje za mesec dni v Afriko. Ogleda si Tunis. Gabes ln nen. Vesel in Jama, ki še danes visoko drže prapor svoje umetnosti. Ob teh najmarkantnejših mejnikih slovenskega impresijonizma se je razvilo še nekaj talentov. Omenil bi Frana Tratnika, ki je že pred svetovno vojno precej izstopal s svojimi risbami Potem je prišla vojna — Tratnik je zajel njeno grozo v »Beguncih*. Ko je pa vihra minila. je jela stopati na plan nova generacija. Najprej je prišel Anton Gojmir Kos, danes priznan slikar dekorativne smeri. Za njim je prigrmela cela revolucija. Rekli so ji ekspresijonizem, in na čelu sta korakala kiparja Ln slikarja brata Kralja. I. Pod geslom ekspresionizma je nastala in zdržema rasfcla nova struja, ki je kmalu potegnila za seboj še druge: kiparja: Ivana Napotnika in Toneta Kosa ter slikarje: Vena Piiona, brata Draga in Nandeta Vidmarja, Božidarja Jakca, Frana Zupana, Frana Stiplov-ška. Marijana Mušiča in Lojzeta Spaz-zapana. Ta imena so se z večjim ali manjšim odmevom ponavljala pri nas zadnja leta vselej, kadar je bilo govora o novi upodabljajoči umetnosti. A skupina — katero je slednjič logično zaključil s konstruktivističnimi drznostmi Avgust Cemigoj. ki je krenil od umetnosti na utilitaristična pota arhitektonskih eksperimentov — ni ostala prevratniška samo z dejanji, ona se je tudi na zunaj opredelila napram domačim in tujim umetnostnim pojavom; naraščaj se je združil v «Klub mladih«, ki ie 1. 1922. korporativno nastopil v Beogradu, 1. 1924. razstavil v Hodoninu na Češkem, lansko leto pa v Splitu in sedaj pripravlja razstavo v Sarajevu. Najmočnejše slikarske individualnosti med »mladimi* so bili in so še danes: brata Kralja, Pilon in Jakac. Ti štirje vodijo: prva dva s pobudo. Pilon z nepretrganim resnim študijem, Jakac — no. Jakca si bomo pobliže ogledali v nastopnih vrstah. II. Prišel je iz mehke dolenjske pokrajine, iz mirnega, romantičnega Novega mesta, kjer so domačinom gotovo še danes v spominu burni umetniški dnevi iz L 1920. Takrat je segel val umetnost- ! ne prekucije od Ljubljane do Novega mesta in,se ni omejil samo na eno pa- j noge umetnosti. Mešalo se je vse kri- j žem: literatura, slikarstvo, glasba. A i «m!adi» so prejeli blagoslov od «sta- j rib», zakaj ž njimi sta bila Jakopič in j Tratnik V družbi ž njima so morali 1 prekmalu uvideti, da v pojmovanju či- { ste umetnosti ne more biti razlike med mlajšo in starejšo generacijo. Pota in i Izrazna sredstva so lahko dvema stru- \ jama različna, cilji pa — če so iskreni j in če imajo opraviti z resnično umetno- ; stjo — ostanejo isti, skupni. Razlika je 1 torej samo formalna in se bolj vidi kot j Je notranje utemeljena. III. Iz Novega mesta je torej priromal Božidar Jakac. Razstavil je v Ljubljani prvič septembra 1918. Predstavil se je s trerru slikami in se je poslej redno udeleževal ne baš redno sejanih razstav. L 1919 ga najdemo v Pragi, kjer ! njegove razvojne faze. Potem nastopi obiskuje 2. letnik splošne slikarske šo- j druga doba, doba Jakca-grafika. Z le prof. Obrowskega. Drugo leto pre- j grafiko se umetnik ukvarja celi dve le-bije v speciialni šoli prof. Thieleja. kjer i ti in ji posveča vso pažnjo. Šele v zad-se prvič poskuša v črno-beli umetnosti ! njem, najnovejšem času, ga zopet za-z uspehom. Koncem leta priredi šolsko ! mikajo barve. V rokn jemlje pastel in razstavo. Z lesorezi in drugimi grafika- i čopič ter slika pokrajino in portret. Po- visi celo načrt za tozadevno kompozicijo — tako karakterizira drugo Jak-čevo dobo ukvarjanje z grafiko. Sem spadajo n. pr. lesorezi: Mati, Sestra, litografije: V gledališču. Noč i. dr. Tudi Gradnikova «Pisma», dvobarvni ročni tiski, izišll v jedva 30ih izvodih (nekateri so še na razpolago pri slikarju), datirajo iz tega časa. «Pisma» so bila odlikovana na lanski razstavi mednarodne dekorativne umetnosti v Parizu. Poleg tega je napravil Jakac mnogo naslovnih strani za knjige ln druge publikacije. Ilustriral je tudj revije. Skice, ki iih je prinese! s svojega potovanja po Afriki, pa so le bežni vtisi. Vendar so ti momenti zanimivi Na razstavi Jih najdemo celo vrsto. V zadnjem času je Imel Jakac napraviti mapo Ljubljane. Namenil se je obdelati jo v litografijah — toda naročilo še vedno visi. dasi bi bilo želeti, da tudi Ljubljana dobi vsaj rahel pen-dant k Kirinovemu »Zagrebu*. Božidar Jakac: Novo mesto drugi kraje. Novi vtisi mu razklenejo perotl — toda sredstva sn skromna in slikar na povratku komaj doseže Mar-seille. kjer mora čakati pomoči od rojakov iz Pariza. Ko pride toli pričakovana nakaznica, sledi povratek v domovino, jeseni 1. 1925. pa nastopi službo profesorja za risanje na gimnaziji v Ljubljani. IV. Novomeška pokrajina je dala Jakcu pobude za njegove prve lirične pejsaže. Sprva je ljubil meglenost, nejasnost, zabrisanost. To je trajalo do konca prve Na sedanji razstavi vidimo okohi 100 Jakčevih del. Prevladujejo motivi lz Pariza in risbe iz Afrike, pokrajine ter druga dela iz zadnjih treh let Jakčeve stvari so raztresene daleč po svetu. Večjo kolekcijo njegovih del ima Narodna galerija v Ljubljani; njegove zbirke in posamezni listi pa se nahajajo tudi v Pragi, v Berlinu, na Norveškem, (Oslo, Bergen), v Parizu in Le Havreu. v Madridu in celo v Tunisu. Poleg domačih razstav se je Jakac udeležil razstav na Češkem (Ho-donin. Praga), prirej — -ustavo v losip AL Gor up: Antilope mi zmaga na celi črti in tako se mu posreči priti v grafčno šolo k lani umrlemu prof. Brehmseju, znanemu nemškemu grafiku.. Pri njem ostane dve leti. Medtem pridno razstavlja v domovini (Beograd. Ljubljana. Zagreb, Maribor. Ncvc mesto). Ko dovrši Studii. priredi kolektivno razstavo svojih lagoma prehaja v nov stil, jasen, razločen, veder in umirjen ter napravi obračun z mladostno vihravostjo, ki je živela od gole impresije in ekspresije. Kakor je pri Jakcu značilen za zaključek prve dobe «Kurent» (risba za nedovršen ciklus iz Cankarjeve povesti istega imena) — na sedanji razstavi Franciji (Pariz. 1925), pokazal se je tudi v Italiji (na Reki) ln pred nedavnim časom je razstavil z jako dobrim uspehom v Švici (Curih itd.). Njegova dela se ne le občudujejo, ampak tudi kupujejo. • V. Medtem ko je Jakčevo ime pri nas že popularno, je njegov tovariš na sedanji razstavi, Josip Marija Gorup — sorodnik mecena Gorupa — razmeroma še malo znana osebnost. Gorup prihaja z Reke. kjer je preživel svoja mlada leta. Realko je obiskoval v Ljubljani. potem se je napotil v Prago tn v Berlin. V Pragi je študira! dve leti. Imel je za učitelja prof. Loukota, v Berlinu pa se je šolal pri Wolfsbergu, poleg tega je obiskoval pouk še v ateljeju za risanje živali pri prof. Kochu. Gorup je živel doslej večinoma zase in se ni kazal v javnosti. Razstavil je samo dvakrat javno — obakrat na tujem: prvič 1. 1921. v praškem »Rudol-finumu« skupno z drugimi dijaki, drugič v Hodoninu. Edino njegovo doma znano delo je načrt za dekoracije na I. lovski razstavi ljubljanskega velesejma. Mladi Gorup je naklonil vso svojo ljubezen in vse svoje slikarske spretnosti naravi in temu. kar je ž njo naj-neposrednejše sklenjeno: pokrajini in •živali. Ta svet Gorup ljubi in ga proučuje ter upodablja zdaj v olju, zdaj v temperi. zdaj v akvarelu. Njemu je poglavitna svrha ujeti živalsko življenje na platno ali na papir ne suho. marveč sočno, življensko. On ne slika podobe radi zunanje dekoracije in površne do-padljivosti, temveč zato. ker ga k temu naganja in sili njegovo sodoživljanje. Žaro vidimo, da štafaža v njegovi pokrajini povsod odpade. Gorup goji pokrajino tiiko, kakršna jc v resnici: Intimno. V prvih letih je slikal krajino iz zanimanja do atmosfere, sedaj ie to opustil. Zanima ga v prvi vrsti plasfika pokrajine in lokalni koiorit. Vegetacija, živali, gibanje, vtis istinite življensko-sti — to je Gorupu kardinalni princip, kateremu podreja vse ostale pritikline. Temu načelu odgovarja njegov nač'n slikanja. Njegovi volčje, medvedje, bivoli. ptiči, srne. njegove marine ln ribe pričajr, o solidnem slikarskem znanju in o lepem elanu. Portret in kompozicija sta spričo tega Gorupu nekako oddaljena. Njegovih del je na razstavi okrog 40. Iz njih govori narava, nsše planine, njih prebivalci, ki se pokažejo le ljubitelju prirode, naše reke v divjem elementu ln morje s svojimi skritimi zakladi. Evo predmetov in sujetov, Id bodo interesirali tudi laiško publiko, tisto, ki običajno ne poseča umetniških razstav, evo stvari, ki bodn zadovoljile 1 opazovalca s kritičnim merilom. VI. Jakac in Gorup si nista mogla Izbrati prrpravnejšega časa za skupno razstavo; v dobi. ko vse klije v naravi, je tudi med stenami Jakopičevega paviljona vse tako živo. da te naravnost vabi in kliče k sebi. Če nisi zakrknjen, odrevenel za slehern impulz in če čutiš kaj zveze z življenjem in zdravjem ter ne zametuješ lepote v umetnosti — boš stopil na to razstavo in boš našel na nji vsega v izobilju. Naši dve sliki — Novo mesto od Jakca in Antilope od Gorupa sta le dva skromna izrezka iz velikega bogastva, ki se sploh ne da reproducirati. Treba je seči vanj z lastno roko. ga uživati z lastnimi očmi. šele potem ostanejo vtisi nepozabni in trajni. St. K. Hudožestveniki v Beogradu Iz torza, kar je postala družba Hudože« »tvenikov po odhodu mnogih svojih članov, sc je sedaj formirala nova celota, ki tostran mej Rusije nadaljuje delo v smislu umet« niških smeri svoje matice. Ansambl, ki je tokrat posetil Beograd, ni več to, kar je bil lani, namreč družba štirih, petih močnih tvornih osebnosti, ki so jih spremljale po« možne moči in jim pravzaprav ustvarjale le okvir, v katerem so mogle kreirati svoje zemisleke. Letošnja družina kaže vse znake nastajajočega organizma; čuti se duh enot« ne vzgoje, sled smotreoega skupnega dela na podlagi skupne umetniške resnice, ki piete od posameznika do posameznika vezi enotnega razumevania, enotneg-a čustvova« nja, enotnega duha v interpretaciji človeka iz njegovih potov. Pri sedanjih vprizoritvah so zopet nekako vidnejši sestavni deli, ki se jih Hudožestveniki poslužujejo pri zgrad« bi posameznih umetniških del na odru. Na osnovno stremljenje — obseči bistvo, živec prikazovane osebe in te samostojno živeče, izpolnjene kreacije z dogodkom spojiti v organizem, ki ga je pisatelj očrtal — se opira neverjetno obsežno psihološko zna« nje, silna intuicija poznavanja miljeja in dobe, umetniško pojmovana razvrstitev de« janja v prostoru, okus, blesteča tehnika got vora, mimike, gest in polno drugih podrob« nosti, ki vse pričajo o umetniški višini mo« skovske družine. Naravno so tvorne k val i« tete posameznih članov precej različne in zdi se, da se nastajanje novega ensambla vrši i za ceno žrtev močnejših osebnosti. Hudožestveniki so vprizorili v Beogradu N Cogolja: »Ženitev«, L. N. Tolstega: »Živega mrtveca«, M. Gorkcga: »Na dnu» in Ostrovskega komedijo "Siromaštvo ni greh«. V slovo so priredili večer Čehov« in na univerzi umetniškoslitcrarni večer Oseb« nosti, ki sta pri teh prireditvah absolutno Miran Jarc: Stendhal - matematik v leposlovja Dočim so svojstvene črte nemške literature spekni&tivnosT, labilnost in dinamičnost. je za romansko predvsem značilna go jitev forme, izraz statike, objektivnost. Kakor ena, tako tudi druga smer. če zaide T ekstrem. odbija, odvrača radi neživljens-kostl, neresničnosti in narejenosti. Pomislimo samo na nemški, »protestantski«, solip-stlčnl ekspresijonizem. ki je iz knjig za-strupljivo brizgnil tudi med nas In vzbu-ja! navdušenje pri marsikaterem premladem zanešeniaku lepe besede. Prav tako se tudi kult čiste oblike zleseni v muzejsko kipnost, ki je ne oživlja več valovanje krvi in žarenje duha V francoski književnosti, tej klasični zakladnici tn čuvarnloi odHčnege stiha, pretehtane 'n premer jene proze, kjer so ie Balzacu hudo zamerili njegovo slogovno ka-otičnotrt ln kjer Je za dolga desetletja postala Mada.me Bovarjr leposlovna biblija, stoji še vedno osamljen. 8e vedno neopredeljen in visoko svojstven pltasetlj Stendhal fl7S3.—1842: glavna dela: Le Rouge et Ie Noit, La Chartreuse de Par. me, de 1' aanour, eseji le razprav« o Italiji, o glasbi ln slikarstvu), čudaSki r&zdvoje-nec, v sebi samem vroč čustven Jak, brezobziren sodnik al, obenem preračunljiv, izostren razkrajevalec duševnostl, iskava. vec dramatičnih nasprotstev, ia katerih zna izkresti pekoče, žareče sijaje svoje umet« nosti. Za svojo dobo je bil Stendhal Izjema, in prav tako še danes samonikel sega preko celo potegnjene črte merniee. V njem se razblinja vsa subjektivna romantika, on ne pozna več barvite bolesti razločenstva in zveneče otožnostl razkolstva med hotenjem to spoznanjem; marveč s pretehtano mirnostjo, ki J1 je tuj sleherni protos. gradi jasno, geometrično podobo sveta hi Slvlje. nja, sovražen vsaki metaflzilri, tej nevarni vsiljivkl v umetniški tvornosti lin Je hal zato vzgleden Evropejec. V Stendhalu se je prvič poJ«.vBs velika misel, da ie nisi nikak umetnik, če si č u- • t v e n oz. če umeft ta čustva izraziti, temveč da moraš v »rojem delu dati svetovni nazor. Toda t« svetom) nazor ne v besedah, temveč v bitjih in življenjih, ki si Jih sam ustvaril. Stendhal se ni ustavil pri glasbenostl v umetnosti, ki Je že »leer dovolj močna komponenta; on Je gl&ebenostl vzel z brezprtmerno smelostjo njeno varljivo prividnost fn Jo njel v čisto zakonitost, v tajnovito — matematično s t. V tem dejanju leži baš njegova ve- ličina tn večna »modernost«, ki se Ji ni mogel načuditi sam Ta i n e, ki je preči tal roman »Le Rouge et le Notr« osemdeset-krat. Zanimivo Je, da Je Stendhal v vseh dobah franc. književnosti oetal večen tujec, in vendar si ga Je vsaka za nekaj časa viefla v zakup: Balzac ga j9 proslavljal kot mojstra realizma (1 1840.), štirideset let kasneje si ga Je struja psihologov lz. brala za borca proti naturaltstom, dočim ga je Brnii«tUr« tefellcal za. temeljltelj« romantičnega pokreta Neoklnsiki pa »o ga postavni kot vzor proti zablodam čustve-njaStva In kot naJ*aokroženeJ9i Up klasičnega privzema Vendar Je kljub vsemu ostal tuj hi nedostopen tem ln onim. Iz navedenih dejstev J« baj jasno razvidna vseobeežnoat stendhaJstv«., katera ne temelji morda v ekstenzivno««, temveč v razodetju Mvijenj* Izvedenega v najskrajnejšo btatvenost, v ogrodje — f o r m n ! e. Zato Je tudi Stendhalov slog tako vedno nov, kot Je vedno nova matematična enačba ali Pitagorov izrek, že v osemdesetih letih Je B. Zois doživljal skrb. kako dolgo utegne živeti slog kakega dela I« katera Je skrivnost modernosti. Te svoje misli Je Zala Izražal tudi Turgenjevu. posebno jasno jih pa Je povedal v nekem pismu: »... najhuJSe Je, da sem prišel do prepričanja, da bo naS 9log kot vzgled najbolj napihnjene ln našemurjene proze v fran. coščlni. Prispodoba je tisto, kar se najhitreje postara Kakor hitro gre prispodoba skozi roke dveh. treh pokolenj, Je že pocestna Ln nesramna. Poglejte pa Voltaire J a. čigar suhoten stavek brez pridevnikov, pripovedujoč in ne 'Slikajoč, živi večno mlad. dočim najdete pri očetu ro-mantizma, pri Rousseauju strani, ki so že nam samim neznosne radi barvitosti, vonjivoetl in glasbenoetl. Umetnina ne živi radi poetičnega sloga, marveč radi lapidarnosti, enotnosti in ostrosti jasnote. Manj »umetnosti« In več temeljitosti!...« C as Je bil najboljši zagovornik Steodha-la. Podobe, obleke, bobnajoči žvenket utihne, misel pa se ostri veevdflj. Za včerajšnji-ke 8e suh okostajaiki, se je sodobnikom odkril mogočen, vdezanimiv in osupljivo globok. Ko Je P. Bourget prečita! Stendhalov fragment »Souvemirs d" 6gotlsme«, Je vzkliknil: »čez nekaj let bodo smatrali ta odlomek enakovreden Izpovedim sv. Avguština, Constantovemn Dnevniku in Baudela-trejerim zapiskom «RnagalJeno srce,« to Je delo. kot jih ni dvajset v vseh literaturah.« Poleg Balzaca in Flaubertja moramo staviti Stendhala kot enega največjih graditeljev evropskega romana, ki ima svojo ceno ln vrednost tudi za na«. dominirali s svojimi kreacijami sta Pavlov ir Križanovska. Pavlov je redek umetniški pojav, čigar znanje in tvorne sposobnosti visoko preseg-ajo povprečnost. Trost vsake programatičnosti temelji neposredno na svo« ji globoki čiovečnosti, ki polni vsa njegova ustvarjena lica s silnim žarom prirodnosti ia organične zakonitosti. Pavlov ustvarja !> priprostostjo genija in uveljavlja svoje kreacije s podajanjem njihove vsebine in funkcija obenem. Obliva jih zarja absolut« nosti, ker so plod bogate pesniške in misel, ne nature, ki temelji izven vseh slučajnosti v intuitivnem spoznanju resnic izven dnev« nih obrazov in potov. Odtod tudi Pavlov« suverenost in moč v zgradbi razvoja, nje, gova široka, jasna plastika v prikazovanju in izpeljavi notranjega dogodka. K. Lojze Dolinar: Matija Gubec (Prehodili dar v-Jutra» slovenskim šport« nikom.) Tri operne reprize v Ljubljani Letos smo dobili v B o h i sn 1 5e tretjo Mtmi. Gospa Lcvšetova se ie potrudila in naštudirala partijo, (d io ima vsaka prima-dona na svojem repertoarju Po Rozumovl in Adi Poloiakova ter še CaJetovi ie prinesla Lovšetova pevski vsekakor prva dobro Mimi, zlasti v zadnjih dveh dejanjih. Igralski jo pač še poooIh! ter Izigra tudi nekatere praznejše prizore. Tudi kostim prvih treh dejanj ji mora gledališka garderoba stllsko urediti. »Bohžme« lajnaio zdai že dve leti na našem odru; zato so predstave vedno po-vrSnejšei Opere se ni naveličala le publika, nego tudi osobje. ki si dovotjude zato ime-ro.n več netočnosti. Dejanie se eodl pozimi L 1830. v hudem mrazu in snegu. A večtna osobja nastopa v poletnih oblekah bre* plaščev in ogrtačev; pojo. da silno snefi, a ne vidiš niti kosmiča snega: Mirni s| 2eU .Ttufa, ker jo zebe v roke. prllatellica pa istočasno nastopa razogiava s slamnikom v rokah. Ga. Pollčeva nadomešča bolehno zdč. Thalerjevo. »P a g 1 i a c c i« so bili zanimivi po novi Nedd; gdč. Zaludove in novem Canlu. g. Knittla. SIcer dajejo tudi to zelo obrabljeno opero že zelo podomače. Zbor ie netočen, tistega ruvanja za stole £n valjanja po tleh v 2. sliki ie še vedno preveč. Da se poie kar v treh jezikih, tudi ni ugodno poslušalcem. Vse hvale vreden je trud gdč. Žaiudove. da ie naštudirala partijo v slovenščini, dasi ie pač ne bo mogla dovoli izkoristiti. V pevskem oziru. dasi brez ko-lorature, je prav izvrstna: nien sočni glas jemlje zmagovito vse višine. Nikakor pa ni zakon, da mora vsaka Nedda arijo o selečih se ptičkah peti na stopnicah sedeč. Izprehajajoč ie možno to točko lepše Izigrati. Prizora s Silvijem bi v komediji je igralski še popolniti. Stopnice so preozke in zato opasne, igri kvarne. O. Knittl nas ie prav prijetno presenetil: pel je 1« Igral, kakor že davno ne. Njegov Canio je prav dobra, močno učinkovita, čisto verjetna kreacija. Odličen kakor vselej le bil v prologu in v operi g Holodkov. »Gianni SchiccM« je dobil z g. Jankom izvrstnega interpreta, k| prinaša partiio tudi pevski po originalu. Komične naloge se očividno temu pevcu ki ie obenem dooer Igralec, najbolje podaiajo. Lau-retta Ee. Ribičeve ie prav dobra, takisto Žita edč. Potočnikove, Rinuccio g. Banov-ca je odličen v vsakem pogledu. Simon g. Zupana še boljši kakor ob premieri; dobro se ie uvelavii g. Mitrovič kot notar. Sploh so imeli vsi sodelujoči izvrstne maske ter so se trudili, da je šla komedija prav vzorno preko odra. Samo tekst ie bil mestoma malo razumljiv: na to razumljivost treba torei obračati več pozornosti. Ghe-raldino naj sopčetka ne pretiraval. Z lučmi bo prihodnjič t>ač bolie... »Gianni Sehicchi« je s svojo duhovito glasbo in zares originalnim, predrznim dejanjem — vse se godi ob mrtvecu in vpliva vendarle komično — zopet iako ugajal ter žel mnosto odobravan a. Pozna sezona pa je kriva, da so tudi operne predstave zadnji čas le še jedva zadovoljivo obiskane ter ie postala publika čudno hladna. Osobie zasluži vzpodbude in priznanja. _ Fr. a Razveseljiv uspeh tenorista drja Mo-rica v Pragi. Bivši tenorist dunajske Volks-opere dr. Moric, znan v Ljubljani pod pevskim imenom Adrian. je te dni parkrat gostoval v nemškem opernem gledališču v Pragi. Pel ie najprej vloeo Lmkertona v Puccinijevi »Madame Butterfly«, nato pa težavno partijo Radamesa v Verdijevi »Ai-dU. Praška kritika hvali lepo izšolani glas, ki je zlasti v višinah blesteč in priporoča njegov angažman brez zadržkov. Jelenčeva aktovka »Na Kosovo« se bo Igrala o priliki kongresa rezervnih častnikov v Zagrebu na dramskem odru. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v. Zagrebu. Dne 2. junija priredi pevsko dru» štvo »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom di« rigenta Prelovca koncert v Zagrebu. Na sporedu bodo skladbe komponistov: L«jo» vica. Ravnika, Adamiča, Premrla ia Pav« bik SeVerai tečaj V besedi in sliki „Norge" in letošnja Amundsenova ekspedicija Severni tečaj s sos ednimi kontinenti Zračna ladja »Norge«. s katero je preletel Amundsen prvič v zgovinj človeštva najsevernejo točko naše zemlje, je last italijanske države, toda še od-daieč ni največja ladia svojega tipa na svetu in je v primeri z ameriško trans-oceansko križarko »Los Angelos« (prej Z. R. III.) naravnost otroško majhna. Dočim meri »Los Angelos« v dolžini celih 200 m. ter potrebuje za polet 7n.000 kub. m. plina je »Norge« dolga samo 106 m in rabi 18.500 kub. m plina. Amundsen je začel razmišljati o poletu z zračno ladjo šele potem, ko ie bila njegova lanska ekspedicija z zra- moral zadovoljiti z manjšim tipom. čim sta se Amundsen in Nobile sporazumela glede ladje, so se začela posvetovanja glede zračne črte. V začetku je bilo določeno, da bo najprimernejša pot iz Rima v Kingsbay čez Pulham in Dront-iieim. Iz Kingsbaya pa. je bilo dogovorjeno. da bo letela ladia do rta Barrowa. ki leži na drugi strani severnega tečaja. Sprva ie tudi prevladovalo mnenje, da bi se posadka po srečno zaključenem poletu izkrcala na rtu Barrowu, odkoder bi meseca avgusta po ekspediciji prepeljali čolni zračno ladjo v kako pristanišče, kjer se ustavljajo velike ladje. Toda pozneje se je smer vožnje t i V i ^ Zračna ladja «Norge» v višini koplovi tipa »Dornier-Wal« definitivno pokopana. Odpotoval je v Rim, kjer si je ogledal letala italijanske zračne mornarice. Seznanil se je s polkovnikom NcMe, ki mu je razkazal italijansko zračno brodovje. Ko se je Amundsen ž njim razgovarial o poletu na severni tečaj, je Nobile pripomnil, da bi se mu zdela za tako podjetje primernejša večja ladja na pr, balon s 25—30.000 kub. m vsebine. Toda take zračne ladje ni bilo na razpolago in Amundsen se je morala izpremeniti. Zgodilo se je to iz metereolcških razlogov, ki so prisilili Amundsena. da je usmeril polet čez Lieningrad. Obe postaji zračne ladje, Pulham in Gatčina, sta bili namreč opremjeni s primernimi lopami, v Kingsbavu pa so zgradili za »Norge« poseben provizoričen hangar. Velike jambore za pristanje je imela ekspedicija na razpolago v Oslu. Wadseju in Kingsbavu. kier je bilo določeno, da bo posadka po potrebi čakala na vreme. AMUNDSENOV : POLARNI ZPAKO- j PL OV »NORG.E?« prekoocean^ki zrakoplov zar Sedanji »i^osangslhS« T vsebuje 70000 m*PLINA 200. Ameriška zračna križarka «Los Ange!os» v primeri z «Norge» Letošnji april je obetal največ ugodnosti za polet. Ovire pa so tvorile dežele in morja, kj imajo različno podnebje in katere je morala »Norge« pre-leteti, če se je hotela približati cilju. Najtežavnejša etapa na vožnji do Kingsbava je bila partija od Gatčine mimo Wadsoja do Kingsbaya. Posebno del polarnega morja, ki leži med Norveško in med Spitzbergi je znan kot vrlo opasen za zrakoplovbo. V teh kra-}ih divjajo večkrat viharji, katerim ni primere. V ostalem pa je vreme v ok*v lici Kingsbaya baš meseca aprila naj-povoljnejše. Poročila so obetala ugodno vreme, o viharjih ni bilo ne duha ne sluha. Megla je bila naravnost malenkostna, vse je torej kazalo, da ie treba čimprej odriniti na pot. V poletnih mesecih bi bil tak polet nemogoč in kar se megle tiče. je za tako vožnjo najpri-kladnejši mesec april. Toda zrak je v aprilu mnogo hladnejši. Radi tega je ekspedicija odrinila na pot šele 11. maja. • Ladja »Norge« ni bila pred letom dni niti oddaleč pripravljena za težavno vožnjo v polarne kraje. Polkovnik Nobile je moral pred vsem skrbeti za to. da se »Norge« primerno preuredi. Nosilnost ladje se je morala povečati, predmeti ki niso bili za vožnjo neobhodno potrebni so se morali odstraniti. Amundsen, pripravljen ze polet IS! rSPITZBERG- Vcr- i S Zračna črta «Norge» od Kima do Spitzbergov treba je bilo ladjo oskrbeti s pripravo za pristajanje na jamborih ter skrbeti, da bodo aprati čim bolj zavarovani proti mrazu. Tudi se ie morala ladja pripraviti na vse eventualnosti. ki bi io utegnile srečati na težfvnem potovanju. Ladja je tehtala predno je bila preurejena, 13.000 kg. »Norge« je dobila pri rekonstrukciji tri motorje, katerih vsaki je razvijal Rt Barrow, Nome in Teller z Berinško ožino 260 konjskih sil. Vsi trije skupaj pa so lahko gnali ladjo z brzino 115 km na uro. Vendar je bila normalna hitrost mnogo manjša in je znašala 78 km. Za to hitrost sta morala biti v obratu dva stroja ki sta porabila na uro skupno 95 kg bencina in olja. S tema dvema strojema je ladja lahko dosegla maksimalno brzino 93 km na uro. vendar je pri tej hitrosti šla večja količina goriva. namreč 140 kg. »Norge« je dobila pri rekonstrukciji tri motorje, katerih vsaki je razvijal 260 konjskih sil. Vsi trije skupaj pa so lahko gnali ladjo z brzino 115 km na uro. Vendar je bila normalna hitrost mnogo manjša in je znašala 78 km. Za to hitrost sta morala biti v obratu dva stro- Poročnik Larsen, vodja navigacijske službe na «Norge» ja, ki sta porabila na uro skupno 95 kg bencina in olja. S tema dvema strojema je ladja lahko dosegla maksimalno brzino 93 km na uro. vendar je pri tej hitrosti šla večja količina goriva, namreč 140 kg. Najkrajša razdalja med Kingsbayom in Barrowom je znašala 3400 km. K temu pa je bilo treba prišteti še ;5 odstotkov pota za morebitno pogrešno krmarenje in za napake, ki bi jih ladja utegnila napraviti radi vetra. Na ta račun je ekspedicija prištela še c00 km pota, tako da ie v njenem načrtu znašala skupna distanca .>900 km Že v naprej je bilo namreč treba računnti z dejstvom, da se bo pojavila na poti od severnega tečaja proti Alaski uporna zračna struja, ki bo ovirala »Norge« na vožnji. Bilo ie torej treba opremiti ladjo s približno 7000 kg goriva. Poveljnik Nobile je bil pred težko nalogo. 22.200 kg. kolikor bi tehtala ladja z gorivom in s posadko vred, je bilo le preveč. Bilo je treba zmanjšati predvsem težino ladje same. In res. posrečilo se je odvzeti za 1200 kg razne opreme, ki ni bila ekspediciji nujno potrebna. Velika centralna gondola je dobila nadomestilo v manjši gondoli, hodnik v notranjosti ladje so predelali in ga zmanjšali in skrčili so tudi število rezervoarjev za vodo. Ventilacijo so poenostavili in tako se je ekspedicija slednjič odpravila na pot. * Trije motorji na zračni ladji »Norge« so bil nemškega tipa Maybach. Poleg glavne gondole je imela ladja še dve Amundsenov solnčni kompas, izdelek nemške tvrdke Goerz stranski gondoli, kjer se je stabliral večji del posadke. V tej gondoli so bili instrumenti za navigacijo in druge priprave za znanstveno raziskavanje ter tudi postaja za radio. Samo ob sebi se razume, da je bila »Norge« bogato opremljena s kompasi, toda na naprave z magnetno iglo ni mogel nihče računati zato si je ekspedicija nabavila solnčni kompas, ki ga je izgotovila nemška tvrdka Goerz. Ta kompas je omogočil orijentacijo posebno radi tega. ker ni bilo pričakovati velike megle in snežnih viharjev. Ze na lanski Amundsenovi ekspediciji se je solnčna busola te vrste dobro obnesla. V ostalem je bila ekspedicija baš radi solnčnih razmer na severnem tečaju izredno zanimiva. Na arktidi, kjer se zemlia suče okrog lastne osi. ni 24-urne izmene med dnevom in očjo. Solnce v teh krajih poleti ne zaide in s te točke je mogoče opazovati, kako opiše solnčna krogla vsak dan pravilen krog na nebesnem svodu. Amundsen je pri opazovanju vselej odštel vrtenje zemlje in je upošteval solnce kot fiksno točko na enem in istem mestu zemljepisnega tečaja. Tako je lahko izračunal smer vožnje ob vsakem času. Po njegovi lastni izjavi je ta račun popolnoma zanesljiv. Pogled z « Norge» na Severni tečaj • •. Vsem birmancem obilo sreče in veselja botrom in botricam obilo zabave ivrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana Romain Rollartd: Mladostni spomini mojstra Breugnona .... Ampak, za vraga vendar, kam me vodi ta pot? In jaz hinavec sem se pretvarjal prej, kot da ne vem prav dobro, kam drži ta vabljiva steza. Kako dobro znaš lagati, Nikolaj! Še iz-najdljivejši si od Odiseja, celo sam v sebi si nekaj izmišljaš. Presneto natančno veš, kam greš. Vedel si to, ti zvitorepec, tisti hip, ko si v Asnoisu stopil skozi grajski vrata. Uro hoda od tam je oddaljena kmetija Celine, stare moje ljubezni. Presenetimo jo. Toda kdo od naju obeh. ona ali jaz, bo bolj presenečen? Mnogo let je že od tega, kar je nisem več videL Kaj je neki še ostalo od porogljivega obrazka in fine Sobice moje male Belettice? Zdaj ii lahko brez strahu stopim nasproti; zdaj ni več nevarnosti, da mi s svojimi ostrimi zobčki raztrga srce. Moje srce ie izsušeno kot star vinski trs in ona, bogv e če ima še svoje zobe? Ali Belet-ta. Beletta. kako imenitno so znali tvoji * Iz romana R. Rollanda: Colas Breugnon, 5. pogl. mali zobje smejati se in vgrizniti! Kako si se igrala z ubogim Breugnonom? Dovolj si ga pustila, da se je vrtil, obračal in divje sukal, kot vrtavka! No, če ti je to bilo v zabavo, dete moje, prav si delala. Bil sem pravo tele! Vidim se še dandanes, kako slonim z odprtimi usti, obe roki podprti v komolcih. na zidu mojstra Medarda Lagneau-ja, mojega učnega gospodarja, ki me je podučeval v plemeniti kiparski umetnosti. In na drugi strani, v velikem zele-niadnem vrtu. dotikajočem se našega dvorišča, ki nam je služilo za delavnico, med gredicami ločike in jagod, rdečih redkvic, zelenih kumar in zlatoru-menih dinj, je hodilo boso. nagih rok in golega vratu, leno. urno dekletce: edino breme so mu bili težki, rdeči lasje rumenkasta platnena srajca, ki so se pod njo odčrtavale trde grudi in kratko krilce, ki ii ie segalo baš do kolen; v obeh rjavih in krepkih rokah je spretno držala dve polni škropilnici vode nad rastlinskimi slavicami. ki so odpirale svoje male kliunčke. da bi mogle piti. A iaz sem začuden odprl svoj kljun, ki je bil vse prej. sarno majhen ne. da bi bolje videl. Hodila je tja in sem, izpraznila svoji kanglici in ju znova napolnila. poveznivši obe naenkrat v vodnjak, se nato naglo kot šiba vzrav- nala in se vrnila, skrbno stopaje po vlažni prsti ozkih stezic, dočim je izgledalo, da njene nežnožilnate noge z dolgimi prsti spotoma otipavajo zrele jagode. Imela je okrogla, krepka kolena kot mladi dečki Požiral sem jo skoro z očmi. Zdelo se je, da ne vidi. kako jo opazujem, toda prihajala je, svoj drobni dežek rosč. vedno bliže; in ko je bila čisto blizu, je vrgla iz svojih oči strelico vame. Začutil sem trnkovo ost in tesno pleteno mrežo, ki me je ovila. Prav pravijo: »Iz ženskih oči ljubezen grozi, kot sredi pajčevine pajek preži.« Jedva ulovljen, sem se branil. Pre-kasno. Jaz, bedasta mušica. sem obvi-sel prilepljen na zidu, s perotimi v kleju. Ona se sicer najprej zame ni več zmenila. Sklonjena je presajala svoie zelje. Samo semtertje se je zvijačno bitje prepričalo s pogledom od strani, če je plen ostal ujet v zanki. Videl sem. kako si je grizla ustne, da ne bi bruhnila v smeh in imel sem dovolj povoda, da sem si dejal: »Ubogi fant. pojdi no proč, saj se le norčuje iz tebe.« ' Ko sem jo videl, kako se smeje, sem se moral prav tako še sam silno neumno zasmeiati Kako trapasto sem moral izgledati! In glej io, naenkrat skoči vstran. Preskoči gredico, še drugo, tretjo, teče. skače vlovi v teku regra- tovo semensko zrnce, ki je kot ladjica mehko plavalo v vetru in z obema rokama mahaje. je zaklicala, pogledavši me: »Spet sem enega ljubčka vlovila!« S temi besedami je spustila puhasti čol-niček v odprtino svojega prsnega izrezka med obe nedriji. Jaz, čeprav zale-nokljunec, vendar ne spadam med obo-ževatelje. ki brez koristi zapravljajo svoi čas. in zato ji rečem: »Še mene položi tja!« Tedaj se je pričela smejati. In roke v bokih, široko razkoračena. se je obrnila povsem k meni in odvrnila: »Lej ga sladkosnedeža. lej! Kaj meniš, da moia jabolka zore za tvoj kljun?« Tako sem se torej poznega večera v avgustu seznanil z njo, z Belloto. z Be-letto (tako pravimo pri nas podlasici), lepo vrtnarico. Podlasica so ji rekali zato, ker je slično nji, gospodični z oši-ljenim smrčkom, imela sloko telo in majhno glavo, lokavi nosek Pikardijk. usta malce naprej stoječa, ki so pa bila lepo zarisana in tako pripravna za smeh in pa da se zagrizejo v srca in zobljejo orehe. Toda iz njenih iekleno-modrih oči. ki so plavale kot v meglici bleščečega. hudournega neba in iz kotov nje-r-ih ustnic, ustnic priljudne faunovke, v katerih ie čepel divje paleč smehljaj, od tod se ie pletla pajčevina. s katero je rdečelaska omreževala ljudi. Polovico svojega časa sem zabil odslej, mesto da bi delal, s tem. da sem zijal preko zidu, dokler ni mojstra Medarda noga prav krepko pobožala moje zadnice in me s tem spravila nazaj v resničnost. Večkrat je Beletta nestrpno zaklicala: »Kaj se me še nisi dovolj na-zijal od spred in od vzad? Kaj bi na rad še videl? Saj me moraš že temeljito poznati.« In jaz sem pobalinki pomežiknil z očmi in odgovoril: »Ženske in dinie si nikdar dovolj ne ogledaš.« Kako rad bi si bil odrezal kos te dinje! Morda b: bil sicer zadovoljen tudi s kakim drugim sadežem. Bil sem mlad. vroče krvi, zaljubljen v vsak predpasnik. Mar je bila ona edina, ki sem jo ljubil? V življenju pridejo trenotki. ko bi ljubil našemljeno strašilo v prosu. Toda nikar. Breugnon. saj obreku.ieš. Saj sam nobene besede j tega ne verjameš. Prva. ki jo ljubiš, ie j prava, resnična, tista, ki bi jo moral j ljubiti vekomaj Zvezde so jo prinesle v življenie. da nam pogasi žeio. In zdi se mi. ker nisem pil od nje. da z^to trpim žejo. večno žejo. in jo bom trpel, vse dokler bom na svetu. Kako sva se razumela! Oba sva imela jezik na pravem koncu. Pravila mi je robate, iaz sem ji vračal z ohrest- Iz življenja in sveta Kdo je prav za prav lastnik severnega tečaja? Najmodernejša vseh prometnih sredstev, aeroplan in zrakoplov, sta osvojila severni tečaj. Še pred 20 leti bi imelo doseženje severnega tečaja in odkritje arktičnega ozemlja sicer znanstveno in idealno vrednost, ne pa praktične. Baš radi sredstev, ki so omogočila doseženje severnega tečaja, je sedaj in v bodoče odkritje ozemlja na severnem tečaju tudi praktičnega oo-mena. Tudi najmanjši otok v ledeni arktični puščavi dobi kot oporišče za zračni promet veliko vrednost. Ne sme se pozabiti, da je najkrajša zveza v zračnem prometu, kateremu pripada brez dvoma bodočnost, med kontinentom Amerike in Azije kakor tudi v gotovem oziru med Ameriko in Evropo, pot čez ozemlje severnega tečaja. Med-kontinentalni zračin promet via severni tečaj, danes še utopija, bo v mogoče najkrajšem času sam ob sebi umeven, ker je odvisen le še od tega, je li v arktičnem ozemlju za pristanje aeroplanov najti kaj pripravnih mest. ki bi služila ljudem kot oporišča za reden zračni promet. S tega vidika je doseženje severnega tečaja tudi v znanstvenem oziru zanimivo in je nameravano nadaljnje raziskavanje ozemlja še nad severnim tečajem v Alaski velikega praktičnega pomena. Čez neraziskano ozemlje med severnim tečajem in Ala-sko pojde namreč eventualni zračni promet. Ako se naide tam kak otok, ali sploh kako varno pristanišče, potem so dani pogoji za vpeljavo zračnega prometa čez polarno ozemlje. Lastnik takih oporišč bo imel na ev. zračni promet odločujoč vpliv. Pridemo torej k vprašanju, čegav je pravzaprav severni tečaj in eventualno še neodkrito ozemlje severnega tečaja? Neki dunajski profesor mednarodnega prava je mnenja, da ostanejo ozemlja severnega tečaja, ki so bila dosedaj brez gospodarja, po sedanjem mednarodnem pravu, tudi vbodoče brez gospodarja. ker posamezne države nimajo interesa razjasniti vprašanja o lastništvu ozemlja, od katerega ni pričakovati nobenega dobička. To je s stališča znanstvenega teoretika čisto pravilno, praktik pa mora soditi drugače, ker nam je zadnji čas pokazal. da se vodi v danes že odkritih krajih okoli severnega tečaja hud boj za posamezne točke, ki bi prišle v po-štev kot oporišča za zračni promet. Kakor je znani dunajski učenjak pravil, je nastal prepir med Ameriko in Rusijo za otok Wrangel. med Kanado in Združenimi državami za hipotetično deželo Harries itd. le vsled zračno-prometnih interesov. Tudi Anglija je umevno močno interesirana na tem. kdo da bo lastnik severnega tečaja, ker drži najkrajša pot v vzhodno Azijo in tudi v Alasko čez arktično ozemlje. Razvoj zračnega prometa bo v kratkem omogočil, da se bodo tudi ledene plošče kot vmesna pristanišča in oporišča uporabljala brez opasnosti tako. da bo prinašala tudi posest navidez nič vredne ledene pustinje dotični državi ki bo lastnica severnega tečaja, veliko korist. Sedaj se seveda še ne more dati odgovora na vprašanje, čegav je severni tečaj. Danes ni to ozemlje še last ni- To je storila vsled mednarodnega prava. ker leže ti otoki na zračni poti med Anglijo in Vzhodno Azijo in so torej ti otoki za državo, ki je njih lastnica velike vrednosti Če ne bo mogoče takoj, pa bo vsaj v najbližji bodočnosti polarno ozemlje zasedeno od te ali one države To bo pri drugih državah gotovo povzročilo veliko nezadovoljnost. Zgodovina nam jasno kaže. da morejo postati okupacije prav neprijetna zadeva, ker ie zasedba teoretično in prahtično v smislu mednarodnega prava stvar, ki ima ve5 pomenov in se na različne načine tolmači. Slavni zvezdoslovec Flarzsmarion s svojim dresiranim psom. co pismo (Parižan na binkoštriih počitnicah.) —ž— Pariz, 18. maja. Parižan je človek posebne sorte, i Obožuje svoj Pariz radi živahnega vrvenja po ulicah, radi avtobusov, kinov, kavarn, velikih prodajaln, Parižank in nešteto drugih privlačnosti. Ko pa pride pomladanska vročina, začuti Parižan v sebi neko nevzdržljivo hrepenenje po miru. zelenih tratah in gozdovih. Ob tem času postaja sit velemesta. Zavo sklene, da preživi nekaj dni. če že ne nekaj tednov na deželi, kjer se pasejo krave, kjer tajinstveno sije luna v gozdove in kjer predvsem vlada tišina, blažena tišina. Hitro si kupi vozni red z zemljevidom pariške okolice in začne študirati, v katero smer se odpelje. Šele po dvodnevnem brskanju po številkah in imenih postaj se slednjič na slepo srečo odloči. Poznam mnogo Parižanov, a nikoli nisem našel koga. ki bi se spoznal v voznih redih . . . razen enega, to je portir na kolodvoru. — In še jaz se zmotim mnogokrat, mi je dejal eden izmed njih. Toda to nič ne "de: ljudje navadno niso sposobni, da bi kontrolirali mojo zmoto. Prepričani so, da so se oni zmotili. Zato Parižan, ki se hoče odpeljati v ____________________________. bližnjo okolico in se ne znajde v voz- kogar. Niti svoječasna zasaditev ameri- ! nem redu. kratkomalo vpraša na kolo-kanske zastave po Pearryju, razisko- j dvoru. valcu severnega tečaja, niti sedaj po Byrdu na to ozemlje vržena zastava in polet čez severni tečaj po Amundse-nu se ne more smatrati kot zasedba, ozemlja v imenu katerekoli države. Tudi pristanek aeroplana ali zrakoplova ne bi zadostoval za okupacijo, ker pozna sedanje mednarodno pravo le efektivno okupacijo, ne pa simbolične zasedbe. Za efektivno okupacijo pa je potrebna med drugim tudi trajna nastavitev uradnikov in zastopnikov dr- žave v zasedenem ozemlju, vpeljava i vprečni Parižan. Francozom se splošno domačih zakonov, vojaško zasiguranje terena itd. Zato je na pr. uvedla Rusija pred kratkim na nekaterih neobljude-nih otokih v z ledom napolnjenem Ba-rentskem morju svojo upravo in je poslala tja vojaško posadko, da zasede te otoke, ki so bili doslej brez gospodarja. Naš Parižan, ki je slednjič izstopil na postajici, kamor je bil namenjen, je z zadovoljstvom opazil, da postajenačel-nik goji krasne rože v gredah na peronu Ho teč se mu prikupiti, mu reče: — Gospod šef. Vaše potonke so pa res krasne! — Kaj ne? . . . Toda to so begomje. — Veste, begonije ali levji zob, meni je vseeno, samo radujem se. ko vidim tako lepe cvetke . . . Prosim, gospod šef, ah je vas daleč od postaje? — V desetih minutah ste tam . . . kar naravnost po cesti. Parižan in njegova soproga odhitita lahnih korakov. Čez tričetrt ure zapazita izza gozdnega ovinka vaški zvonik v razdalji enega ali dveh kilometrov. Parižan je brihten, zato jo mahne po bližnjici, se izgubi v gozdu in po eno-urni hoji slednjič le pride na cilj. Slaba volja ga pa kmalu mine, ko odkrije lično hišico z vrtom, ki se daje v najem. Za binkošti se s svojo ženo naseli tu za štirinajst dni. — Najbolj mi ugaja veranda, mu pravi soproga, ki je ravnokar razporedila vsebino kovčegov po omarah in po mizi. Ob lepem vremenu bova lahko zunaj večerjala To je bil vedno moj ideal. — Večerjala ne, pač pa kosila. Zvečer luč privablja komarje. — Boš pa kadil pipo in jih preganjal. Tako kujeta krasne načrte, dokler se ne znoči. — Poslušaj, kako je vse tiho! — Res. blažen mir . . . spala bova kakor v raju. In ležeta v posteljo. Postelja škripa, rjuhe so vlažne, žim-nica sestoji iz gub in jam. Skozi ubito okno prihaja prepih, kajti vrata ne zapirajo dobro. Vodovod v kuhinji, ki se ne da dobro zapreti, neprestano curlja.. in blaženi mir začenjajo motiti črički, ki Higijena Vlaki na vse strani odhajajo po kratkih lokalnih progah skoraj vsako uro, če že ne vsake pol ure in zato se kar poda na kolodvor ter vstopi v prvi vlak, ki mu ga svetuje uslužbenec. Treba je dvakrat ali trikrat presesti. Z večkratnim povpraševanjem se mu slednjič le posreči, da pride do postajice, ki si jo je izbral za letovišče ali so mu jo na-svetovali dobri prijatelji. Marsikateri tujec se bolje spozna v geografiji pariške okolice kakor do- očita. da ne znajo^geografije. Do gotove meje je to res. Če zamenjajo Jugoslavijo s Češkoslovaško, ali pa Armenijo z Azerbejdžanom, jim tega ne smemo preveč zameriti; lahko bi pa bili malo bolje orijentirani o bližnji okolici svojega domačega mesta. Ime tega učenjaka je z zlatimi črkami zapisano v zgodovini praktične higije-ne. Rojen leta 1S00, je študiral medicino in postal kasneje profesor na pariški univerzi. Največja izmed znanstvenih zaslug drja. Pierra je ta, da je leta 1824., tedaj v starosti 24 let, izumil prvo ustno vodo, ki ie ustrezala vsem zdravstvenim predpisom, in kmalu nato tudi zobno pasto, ki se je odlikovala z enakimi vrlinami. Ustna voda in zobna pasta drja. Pierra se izdelujeta še dandanašnji po izvirnem receptu svojega izumitelja in sta razširjeni po vsem civiliziranem svetu. Njiju posebna prednost je v tem, da razkužujeta zobe, dlesno in ustno votlino ter dajeta sapi ne-prekosljivo prijeten duh, zobem pa bi-sernobel sijaj in preprečujeta nastajanje kamna, ne da bi najedali zobni lošč kakor toliko drugih preparatov. Z izumom drja. Pierra se je začela razvijati cvetoča industrija izdelkov za nego ust in zob. Na tisoče in tisoče izumiteljev in tovarn je od tistih dob do današnjega dne preplavilo svet s svojimi zobnimi pastami in vodami; toda nobena izmed njih ni niti daleč dosegla prave ustne vode in prave zobne paste po izvirni sestavi drja. Pierra. veselo prepevajo. Nato nekje v daljavi zalaja pes, temu odgovori drugi, potem tretji v neposredni bližini in tako naprej, brez prestanka, celo uro. Komaj prenehajo psi, se oglasi bedast petelin, ki smatra mesečino za jutranjo zarjo; drug, še bolj bedast petelin mu odgovarja. Tudi žabe se oglasijo . . . Pasje — petelinje — žabji koncert traja do zore. Naša dva Parižana ne zatisneta očesa vso noč. Slednjič zaspita. ko se prikaze solnce. Toda samo za pet minut. Kovač v soseščini začne uprav peklensko razbijati po nakovalu. Mimo hiše gre mukajoča živina na pašo. Z zvonika se oglasi ju-tranjica. Parižanka ima dovolj. Vstane ob pol šestih — menda prvič v svojem življenju — in gre kuhat zajtrk Vlažna drva nočejo goreti, vsa kuhinja je polna jedkega dima. mleko se ji zgrize . . . Parižan pa se jezi v škripajoči postelji: — Ljudje so res bedasti, če mislijo, da se na deželi dobro spi. Saj ni miru.. Bog se usmili, to je bila noč ... Pri moji veri. dobro je mogoče spati edinole v Parizu. In se vrneta z binkoštnih počitnic. Dunajsko pismo Sredi maja. Dunaj poleti. — Radosti in skrbi. — Prater. — Najlepša Dunajčanka in naj-debelejši Dunajčan. Dunaj se poleti razvihra. Ves dunajski mešani slovansko-nemški temperament, ki se je vso zimo vrtel po zakajenih barih in kabaretih, bruhne z vso silo na dan. Parki v mestu in lepa okolica, vse je oživelo. V nedeljah popoldne muzika na vseh koncih in krajih. Nabito polni tramvaji. Vse vre na griče, ki kakor trdnjave obdajajo penzijonirano cesarsko prestolico. Vroča kri, trava zelena, vino prijetno, to vse stori ljudi še živahnejše, radosti še opojnejše. Dunajčan je zadovoljen, pozabljene so vse bridkosti. Malo še zamrmra o predvojnih časih, a — tudi zdaj je prijetno. Gospodarsko stanje ni baš urejeno. Poslušna diktatu Ženeve je avstrijska vlada storila vse. da uredi državni proračun, četudi na škodo privatnega gospodarstva. Konkurzi in polomi starih firm so še vedno na dnevnem redu. Če govoriš z lastniki večjih tvrdk, ti na pamet naštejejo znana imena ljubljanskih tvrdk, ki so ž njimi imeli pred vojno trgovske zveze. Potem zamahnejo z roko: »Minulo, minulo. Kje so časi!» To je jeremijada Dunaja in zaslužena iere-mijada mesta, ki se je od pamtiveka redilo od naših žuljev. Armada brezposelnih povzroča še vedno mnogo skrbi. Kam jih izseliti in kje zaposliti Znan je poizkus, ki so ga napravili z izseljevanjem v rusko kir-giško republiko. Aprila je odšel prvi transport 200 ljudi z otroki vred. v kratkem odide drugi večji transport 400 ljudi. Med tem pa so od udeležencev prvega transporta prispele ne baš prijetne vesti. Mnogo jih je že zapustilo kolonijo Ksiil Orda — «Uhlfeld» in to predvsem Dunajčanov, ki niso navajeni žilavo delati. Nekaj se jih vrne, nekaj jih odide v ruska mesta. Na Dunaju se težko stanje pozna predvsem na številu samomorov. Letos jih je vsak mesec registriranih okrog 200, za 10 do 20 več kakor lansko leto. Toda to so pusta in mračna dejstva. Kaj veselejšega. Prater je živahen in vesel kakor nekdaj. Pravijo, da bo Dunaj izginil takrat, ko se bo sesedel Rie-senrad. Bog ve kdaj bo še to, Prater še nori. Orjaške črke te povabijo v pratersko gostilno. «Naj!epša Dunajčanka* bereš in «Najdebelejši Dunajčan« strmiš. Bo poroka, ali kaj? Samo konkurenca. Ves Prater je sicer poln, samo ta posvečeni kraj orakla je prazen. Ne moreš videti ne najlepše Dunajčanke, ne najdebelej-šega Dunajčana. Dobrodušna natakarica nas pomiri: »Kmalu prideta!» Pikolo nam šele razkrije skrivnost: «Najdebe-lejši mož pride šele ob desetih. Zdaj je razstavljen v Pratru.» če je že razstavljen pobije vsako konkurenco. Zato je razumljivo, da nobenega drugega ni. Toda kje je najlepša Dunajčanka? Polno deklet se vrti okoli gostilne, zakaj ne vstopijo? — Ob desetih! Najdebe-Iejši Dunajčan je točno prišel. Pojedel ie ogromno pečenko, da ne izgubi svoje časti. Toda, kje so Dunajčanke? Obupali smo, da jih vidimo. Konkurenca se ni mogla vršiti, ker ni bilo lepotic. Ali sploh ni več lepih Dunajčank? Ali mislijo. da so tako lepe. da ne potrebujejo javnega priznanja? Natakar ie skladal stole in mrmral: »Katera je najlepša na Dunaju? Neumnost tako vprašanje. Nagrado je treba razpisati:, Kdo je najne-umnejši Dunajčan? Kdo ima najbolj prazne denarnice? ... To bi bilo za današnje čase ...» j. t. Nesrečen rdečkar Bilo je po padcu komunističnega režima na Madžarskem, ko je beli teror naj-strašneje razsajal po deželi. V neki odenburški gostilni v Gradišču (Bur-genland), ki je takrat še pripadalo Madžarom. so lepega popoldne sedeli možaki in govorili o komunizmu. In tu je mlinar Hofman zaradi svojih rdečkastih las dejal v šali: «Ah kaj, jaz pa sem rdečkar in ostanem rdečkar.» Ni minilo pol ure in Hofman je bil aretiran, ker je njegov dvoumni izrek slišal špiceli pri sosednji mizi. Zaman je Hofman pojasnjeval, da se je tako izrazil le zaradi svojih rdečih las. Še tisti večer so ga z eskorto odtirali v tabor internirancev v Zalaegerszegu, kjer so vladale strašne razmere, znane po vsej Evropi. Šest mesecev ie Hofman prestal v tem peklu. Končno je ženi uspelo, da mu je s težkimi žrtvami olajšala stanje in naposled dosegla njegovo osvoboditev. Hofman je danes docela strt, nele telesno, temveč tudi gospodarsko. Zaradi nesrečne dvoumne šale. Zgodba o rekrutu in njegovi deci V Versailles so te dni prišli v vojaško službo novi rekru*ti. Med njimi Angelo Lalla, čvrst, zagorel fant, delavec z dežele. Veliko vrečo je prinesel na hrbtu, v njej nedeljsko obleko, dve velikanski copati, odejo, nekaj perila, kavni mlinček, dva lonca, sveženj ključev — skratka, vse svoje premoženje. Pa še nekaj: ob vsaki roki je vodil po eno deklico, prvo staro dve, drugo tri leta. »Kaj pa to?« je zagrmel narednik, ki je na dvorišču sprejemal rekrute. »Moja dva otroka!« je skromno odvrnili rekrut, odložil žakelj in skušal vojaško pozdraviti. »Milost božja, kaj pa naj počnemn z njima?« »Sam ne vem,« pravi rekrut »Moj oče je padel na fronti, tudi mati le izdihnila med vojno, starši moje žene so mrtvi in še moja ženka je umrla pred mesecem. Nimamo nikogar« ... Narednik je zmajal z glavo in IStel zadevo sporočit poročniku. Poročnik stotniku. Stotnik polkovniku. — In polkovnik je o tem pismeno obvestil vojno ministrstvo. Vse v redu in po predpisih. Toda preden bn vojno ministrstvo odločilo, ali naj rekruta posije zopet domov služit vsakdanji kruh aH pa naj obe deklici odda v sirotišnico — dotlej delita hčerkici bivališče svojega očeta v kasarni Vojaki so navdušeni za1 obe revni stvarici. Dnevno zlagajo denar za beli kruh. mleta), jajca In slaščice, ker nežni želodčki pač ne morejoi otepati komisa, konzerv in fižola. X Ruski gcaSčaki. Po grozotah povojne* ga komunizma je dovolila sovjetska vlada bivanje v domačem kraju onim graSčakom, ki sami obdelujejo »vet. Večkrat so prosili za nekdanjo gosposko kmetje sami. Sedaj po končani reviziji je sklenila vlada na no« vo izgnati v Sibirijo 2924 rodbin nekdanjih graščakov plemiškega pokol j en ja, da «ma» ščuje grehe zajedalskega plemstva nad ljudstvom«. Preseliti se morajo v najsiro« vejše kraje v Sibiriji: Irkutsk, Jenisejsk, Tjumenj. V celem šteje 43 gubernij RSFSR še 7779 graščakov z 102.369 ha zemlje. 2967 neplemiških rodbin bo ostalo doma. Osta« lih 1888 rodbin še pričakuje vladne odločbe o svoji usodi. X Propadanje spomenikov. V okolici .Pskova je zapisan propadu stari Svetogor« ski samostan, poleg katerega je pokopan Puškin. Grob in cerkev sta se razpočila, ker drvi ves hrib v reko. Prvi plaz bo stri spomenik velikega pesnika. Propada tudi rojstna hiša Dostojevskega v vasi Daro« voje Rjazanske gubernije. 75 let stara ne« čakinja pisatelja prebiva tam le poleti, ker nima sredstev za kurjavo pozimi. Vsled vlažnosti se bo kmalu udri strop. Štiri sobe hišice hranijo knjige in pohištvo pisatelja. mi. Oba sva bila z očmi in zobmi pripravljena. da ugrizneva. Nekajkrat sva sc smejala nad tem, da sva se skoro zadušila. In če je bila uganila kako prav poredno, je počenila. da bi se mogla lažje izsmejati. na tla. kot da hoče izvaliti svojo repo in čebulo. Zvečer je prihajla k mojemu zidu na porr.enek. Še jo vidim, kako je nekoč, klepetaje in smeje se, medtem ko so njene drzne oči po mojih iskale šibkega mesta v mojem srcu. kjer bi mu mogla zadati bolečino. — še jo vidim, kako je tedaj z vzdignjenima rokama potegnila doli k sebi češnjevo vejo, vso rdečo in težko obloženo, da je nalik vencu obkrožala njene rdeče lase. in ne da bi odtrgala češnje, je z napetim vratom, kljun navzgor obrnjen, zobala sadeže z drevesa, dočim je peclje s koščicami pustila viseti na na njem. Slika trenot-ka. nepozabna in čudovita: mladost poželjiva mladost, ki sesa iz nebeških gradi! Kolikokrat sem upodobil poteze teh krasnih rok. tega vratu, teh prsi teh sladkosnedih ust te nazaj upognjene glave na pohištvenih vložkih sredi cvetličnih navojev! — In, sklonjen preko mojega zidu. sem iztegnil roko. na-nagloma pograbil vejo. ki jo ie obirala, ;o potegnil k sebi. pritisnil nanjo svoje ustnice in željno sesal vlažne pečke. Ob nedeljah sva se pravtako shajala, bodisi, da sva šla na sprehod, bodisi v gostilni v Beaugyju. Plesaia sva. Bil sem tako okoren kot batina, ljubezen mi je dala krila. Ljubezen, pravijo, nauči celo osle piesati. Mislim, ra nisva niti za hip prenehala, da bi se ne praskala med seboj... Kako je znala zba-dati! S kakšnim rezkim posmehom mi je oponašala moj dolgi, poševni nos, moja velika, na stežaj odprta usta, v katerih bi bil mogel, kot je trdila, speči pašteto, mojo čevljarsko brado in vse to meni dodeljeno obličje, o katerem trdi gospod župnik, da je urezano PO podobi Božji. Pustila me ni niti za hip pri miru. In jaz enako nisem držal jezika za zobmi, niti nisem bil neroda. Sčasoma naju je taka igra ogrela, bo-gami! Se še spominjaš, Nikolaj, trgatve pri mojstru Medardu Lagneauju? Belet-ta je bila nanjo povabljena. Bok ob boku sva sklonjena sedela v razoru. Najini glavi sta se skoro dotikali in zdaj pa zdaj sem ponevedoma, kadar sem hotel utrgati jagodo, z roko oplazil njen hrbet ali njeno bedro. Tedaj ie dvignila svoi razpaljeni obraz in udarila po meni kot mlado žrebe ali pa mi pomazala nos s sokom vinske jagode. In jaz, jaz sem zmečkal temno, sočno jagodo na njenem zlatem, od solnca vročem vra- tu. Branila se je kot hudičevka. Lahko sem še tako hudo pritiskal nanjo, nikoli se mi ni posrečilo, da bi jo vjel. Drug drugega sva zalezovala. Netila je ogenj, opazovala kako gorim in se mi nato ro-gala: »Dobil me pa le ne boš, Miklav-žek!« Jaz sem se pa posihmal s čisto nedolžnim obrazom zviral po mojem zidu, podoben debelemu, v klopčič zvitemu mačku, ki se dela, kot da spi in skozi ozko špranjo napol odprtih vek ipak preži na plešočo miš — oblizoval sem se že vnaprej in mislil: »Kdor se zadnji smeje, se najslaje smeje«. Tako je prišel popoldan (bilo je to v tem istem mescu kot zdaj), koncem maja (ampak tistihdob je bilo dosti bolj vroče nego dandanes). Zrak je bil soparen; belo nebo je puhalo svojo žare-čo sapo kot iz žrela velike krušne peči doli nad nas. Tako nekako že cel teden je v tem gnezdu nevihta valila s^oia jajca, ki se niso hotela izleči. Kar topili smo se od vročine. Oblič je postal skoro moker in tnoi sveder se je kot prilepljen prijemal dlani. Belette nisem več čul, dasiravno je ravnokar še pela. Iskal sem jo z očmi. Na vrtu nikogar.. Naenkrat sem jo zagledal, tam zadaj v senci vrtne utice na stopnici, tam je se- dela in spala na pragu, z odprtimi usti. glavo nagnjeno vznak. Ena roka ji je visela preko škropilnika. Spanec jo je iznenada premagal. Brez obrambe, telo iztegnjeno, napol razgaljena in brez zavesti se ie. podobna Danaji ponujala pod žarečim solncem. Bilo mi je kot da sem Jupiter. Preplezal sem zid, v urnem teku pomandral glave salate in zelja, objel Beletto z obema rokama in jo poljubil naravnost na usta. Bila je vroča in naga in vlažna od znoja; napol v spanju, kipeča od naslade, je omagala, se ni upirala; in ne da bi odprla očj, so njena usta iskala moje ustne in mi vračala poljube. Kaj se je zgodilo z menoj? Kakšna zmedenost se me je lotila! Struja poželjivosti je vrela pod mojo kožo. Bil sera pijan. Objel sem to lepo, vročekrvno, za ljubezen ustvarjeno bitje. Plen, ki sem ga zalezoval, pečeni golobček mi je priletel naravnost v usta. In tedaj (o, .raz osel!) se nisem upal, da bi jo vzel. Ne vem, kakšni glupi pomisleki so me zadržali. Vse preveč sem jo imel rad. Misel, da je premagana od spanca, da objemam pač njeno telo, vendar ne njene duše in da se imam torej za mojo ponosno vrtnarico, ki se mi je nudila speča, zahvaliti samo izdajstvu. ta misel mi je bila neznosna. Iztrgal sem se svoji sreči, razklenil najine lakti. razločil najine ustne in pretrgal vse vezi, ki so naju medsebojno vezale To ni šlo brez bolečin, — kajti mož je ogenj in ženska netivo. Midva oba sva gorela s plamenom in trepetal sem in stokal, podoben onemu drugemu oslu. ki je premagal Antiopo. Na koncu pa sem zmagal — to se pravi, pobegnil sem. Še danes, po petindvajsetih letih, mi rdečica zalije obraz, če pomislim na to. O norčava mladost! In vendar se človeku srce kar omehča in tako dobro mu de, če se spomni, kako silno neumen je mogel biti pred davnimi časi.. SMMJias: iT Je, da se prepričate, da edeti par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) traja kakor Štirje pari drug Dobivajo M v prodaja imaunHiiiiiiiiiiiiiiii Kranj, naša gorenjska metropola vsa ona društva, ki ca želijo. Pr! zgradbi Narodnega doma se je pokazala požrtvovalnost kranjskega meščanstva v najvišji meri, kajti to malo mestece, kakor ie Kranj, ie postavilo v kratki dobi dveh let stavbo, ki Je veljala čez 4,000.000 Din In od katere vsote so skoraj tri četrtine že plačane. Okoli Nardnega doma je moderen. lerpc urejeni park, ki It danss ?e po',n i".v;;enjx Kdo; je poznJ >jor:;'n« ?-apu-Meaj ja zanemarjeno Zvezdo in kdor rnde daJ.es r Frestolonasledntko.' park pred Narodnim domom, se ne more dovoli načuditi t? mu velikemu ln očitnemu napredku. Pred Narodnim domom pa stoli sponmlk kra'ju Petru, ki je prvi spomentk nagemu Osvoboditelju v Sloveniji. Spomsiik je pravkar dovršen In bo odkrit 1. avgusta t. U ki Znamenita gotska fai Sedanji Kranj Kranj, trgovsko in gospodarsko središče cele Gorenjske, leži na planoti ob izlivu reke Kokre v Savo, v višini 385 m nad morjem. Zaledje Kranju tvori cela Gorenjska ravan, obdana od gorskih velikanov — Kamniških planin, Karavank ln Julijskih Alp, ki dajejo mestu najlepše naravno ozadje. Kranj sam je siceT malo mestece, ker taa le nekaj nad 3.000 prebivalcev, vendar kot center velike in bogate okolice, ki se zbira vsak ponedeljek v mnogih tisočih v njem, je njegov pomen veliko večji, kakor enakih naših mestec. V Kranju je sedež sreskega poglavarstva ia cerkev od južne strani s svojim smotrsnlm delom smernice tudi posameznikom za gospodarski napredek. Mestni zastop je najpreje dosegel razširjenje mestnega pomerija t Snkorporadjo sveta na desnem bregu Savo, kjer se ie nahajala železniška postaja in pa sveta, ki Je prikladen za večje Industrije. Predvideval je, da ie napredek mestu mogoč le, ako se posreči Kranj industrijalizfratl teT zato direktno, kakor Indirektno zelo uspešno podpiral vsako ustanovitev novega Industrijskega podjetja in tako v kratki dobi dosegel, da je Kranj že danes Industrijsko nesto. Z vso vnemo Je podpirala mestpa občina vsa kulturna in gospodarska stremljenja meščanstva, včasih t velikimi irtva- tržm daii — v ivranju Z. Ktenc in čevljarna g. hrana Prešerna ln Še več manjših. Velika ie tudi tovarna perila g. Edmunda Kocbeka, ki zaposluje par sto delavcev. V zadniih letih ie nastalo v Kranju več obratov za pletenine, izmed katerih le največja tovarna Ika d. z. o. z. (lastnika gg. E. Kocbek tn A. Adamič), ki za posluje več sto delavcev ln izdeluje plete- Mestni stolp izpod cerkvene lope v Funlgratu do prevrata m posebno trudilo, da bi dalo svojemu mestu večji razmah. Vojna-in povojne razmere so ustvarile povsem nov položaj. Kranjsko meščanstvo je spoznalo, da zahteva nova doba drugačnih gospodarskih metod, kakor prejšnji časi in če hoče napredovati, mora izginiti konservativni duh Ir je treba izrabiti ugodne prilike, ki se nudijo na gospodarskem polju z izpolnitvijo naših uacijonalnih aspiracij in ustanovitvijo lastne države. Zato je meščanstvo, katerega reprezen-tant je mestni občinski zastop. po Prevratu, ko so bile zaceljene prve rane, ki jih je zapustila vojna, započelo z velikim ela-aom novo gospodarsko poiitiko ter podalo Tako, kakor se «dejs£vuie kranjsko meščanstvo v svojem občinskem zastopn, udejstvuje se tudi v drugih javna panogah-Ce omenimo, da ima Kreni nič manj kakor 57 društev, od katerih imajo nekatera društva po 400 in 500 članov, vidimo, da je v kranjskem meščanstveu društveno življenje zelo razvito. Vkljnb temu pa ja štle najnovejši čas prinesel tem kulturnim organizacijam primeren dom. Duh nove dobe. ki je v kranjskem meščanstvu, ie > trdo roko pretrgal vse predsodke, začel ln Izpeljal stavljeno nalogo z brezprimerno odločnostjo. Posekala se je stara zanemarjena dolgočasna »Zvezda« in se v njel postavilo »Narodni dom«, v katerem Imajo prostora Slab pcndeljeK — Kranju tovarna »Vulkan« za gumijev« Izdelke. Po nesrečnem koroškem plebiscitu se Je ustanovila v Kranju Pušftarna z namenom, da se prenese boroveljska puškarska obrt v Kranj. V ta namen je kranjsko meščanstvo doprineslo velike žrtve, ki pa niso ostale brest uspeha, zakaj danes Je puškar- usmaasasaaBZSBBBE P1o«cAjf», Lumler. Slgard, H*a8 ,'aptril: Ss-irap M t mota VrogB^ffiS^pffMffi/ Jcagla, vil drugI vSBsKs/fepribori K fo-\H!bI h mš&r tografijl «e VPjBf I Wg/ dobivajo ntjtenej« le V« Wf r drog«:|! m ^Sanltas", LJubljana- Y Ce.Je. Z luev ;ti nai j .v.«jM ce ik. 40'0-a B3s»aaiaHfflaaHHHassseas^63aas«a Tovarna za usnje tvrdke «Indas» v Lsjku. V oza4iu tvornice tvrdke «Čehojug» Narodni d in drugih uradov, ki se nahajajo navadno v takih mestih, ima mnogo šol. med njimi veliko gimnazijo in strokovno puškairsko Žc!b. Ker Je Kranj največje tržišče na Gorenjskem, ki ima ob ponedeljkih zelo velik promet, se je razvila v Kranju že davno dobra ta solidna trgovina, kakor tudi obrt, ki je napravila meščanstvo za precej imo-vito. Svojo imovitostl so se kranjski meščani v prejšnjih časih radi zavedali ln se je trenda še danes, vendar se mora povdarjati, da so zelo darežljivi in da je njih požrtvovalnost, zlasti kadar se gre za nacijonaine in kulturne svrhe tako velika, da se ji skoraj ne najde drugod primere. Ker je bilo meščanstvo v dobrih gmotnih razmerah in ker so bi!! [»nedeljski »ejmi stalen vir dohodkov, se meščanstvo m v Kranju ml. Kako uspešno je občinsko gospodarstvo kranjske občine, priča dejstvo, da je kranjska občina menda edina mestna občina v vsi Sloveniji, ki nima ne le nobenega dolga, marveč ima v svojih različnih fondih ta v svojih nepremičninah razmeroma veliko premoženje, četudi je že po prevratu plačala velike lastne dolgove ln četudi je občinske doklade še v zadnjem času znatno znižala. Stanovanjsko vprašanje le skušala kranjska občina rešiti na ta način, da ie dala ta še daje občinski stavb«« svet interesentom skoraj brezplačno, če se obvežejo zgraditi hiše v doglednem času. Na ta način je nastalo v zadnjih letih celo novo predmestje pod Jelenovim klancem ta tudi na podoben način predmestje na Gaštejskem pašniku. Cerkvica v Puntgratu. iz Lajha obeta postati praznik prvega reda ra vso Gorenjsko. Spomenik sam se lahko smatra kot nekak viden program me- ščanstva, ki priča o njegovi na-uj-injlnj zavesti, saj Je to meščanstvo vsikdar želelo ln hotelo svojo nacljonaino državo, za ti> se raduie svojega osvobojenja ta obene n zaveda, da ie bilo osvobojenie mogoče le pc velikih žrtvah našega najmočnejšega narodovega dela to je Srbov pod vodstvom n:i-hovega junaškega kralja. Spomenik pa tudi kaže po svoji obliki, da Slovenci niso zadovoljni z njim določenimi meiaml. marveč da jih hočejo razširiti na zasužnjene brate onkraj gorskih velikanov, ki obdajajo Kranj. Kakor je Krani po prevratu v splošnem napredoval, v Isti meri js napfedovaio tud-; gospodarstvo po edinih meščanov. Trgovina in obrt sta se razvili do poprej nepoznane višine. Načvečji razmah pa je doživel Kranj s svojo industrijo. Objektivni opazovalec je že pred nekaj dr.evi konstatira! v »Jutru«, da le Krani v tem oziru med vsemi slovenskimi mesti relativno najbolj napredoval. Njegova ugotovitev je brez dvoma resnična, zakaj dočim ie imel Kranj do prevrata le eno samo večjo industrijsko podjetje in sicer veliki Majdičev valjčni mlin s kapaciteto 10 vagonov dnevne produkcije. ima danes celo vrsto velikih industrijskih podjetij, tako da lahko trdimo, da postane Kranj kmalu eno najbolj industrijskih mest Slovenije. Na popreje zapuščeni Gaštejski gmajni, kjer so Se Pasle le ovce ta koze. Je nastal danes povsem nov del mesta. Leta 1923. se je ustanovila v Kranju z domačim ln češkim kapitalom Ju-goslovenska - češka tvornica bombažnih ti-skanta d. d. Kranj kratko Jugo-češka imenovana. ki je začela graditi tovarne, ki so zamišljene v največjem obsegu. Tovarna . obstoj! danes iz tkalnice, ki ima 600 stolov, nadalje iz tiskarne za tiskanje blaga, ki je največja in najmodernejša tiskarna te vrste v vsi kraljevini, potem lz beliinlce in barvarne ter proizvaja že sedaj letno 10 milijonov barvastega ta tiskanega blaga vsake vrste, kakor tiske, flanele, barhente. najrazličnejše vzorce za srajce in perilo Itd. Blago konkurira lahko s tujim izdelkom. Tovarna, ki zaposluje danes čez 600 delavcev se še vedno povečava. Na Gašteju se je začela graditi tovarna škroba, ki se bo pridobival iz krompirja. Tovarna bo v letošnjem letu že stopila v obrat in bo v veliko korist zlasti kranjski okolici, ker bo potrebovala, ko bo povsem dograjena, do 1000 vagonov krompirja, katerega bo skušala »eveda v prvi vrsti dobiti v okolici. 2e Pred vojno obstoječa Polakova tovarna nsnla »e ie v zadnjih letih zelo povečala, da tvori danes eno izmed večjih tovarn usnja v Sloveniji, le povsem modernizirana te ima lastno elektrarno. Kmalu po prevratu se ie ustanovila v Pogled na Kranj ska obrt v Kranju udomačena is Ji Je za-sisuran obstoj po puškarski Joli, ki zelo lepo uspeva ta katere izdelki so na razstavi v Parizu vzbujali občo pozornost. V Kranju se je naselilo tudi že več samostojnih puškarjev, in je Kranj že danes v Jugoslaviji, kar se tiče puškarstva to, kar >o bile popreie v Avstriji Borovlje. Puškama sam, ki je v zadnjem času prešla v last znanega puškarskega strokovnjaka Jakoba Pošingerja, je danes povsem moderna tovarna orožja, ki zaposluje okoli 80 iz Kokrškega dola, afne vsake vrste, ki so ca najboljšem glasu, ta pa trikotažo. G. Edmund Kocbek gradi sedaj za to tovarno novo trtaadstropno hišo. Velika je tudi tovarna izbomih pletenin z. Cirila Vajta ta moderna tovarna pohištva g. Petra Kobala. G. Ivan Savnik, ki ie lastnik ene največjih galanterijskih trgovin na debelo, je ustanovil lansko leto tovarno galanterijskih predmetov, zlasti naramnic, nahrbtnikov, potnih potrebščin itd., ta eksportira svoje izdelke po vsi kraljevini. Po solidnosti svojih Izdelkov slovi Tovarna tvrdke puškarjev ln izdeluje lovskega orožja dovolj za potrebe vse države. Važna panoga le po prevratu postala v Kranju čevljarska obrt, ki dela za Izvoz čevljev v južne kraje naše kraljevine, zlasti Macedor.ijo ta Srbijo. V Kranju so čevljarska podjetja in Imajo 50 do 60 delavcev v svojem obratu, poleg tega po več sto delavcev po vsem Gorenjskem. Tako Jadransko-podunavska čevljarna d. z o. z., ki jo vodita g. Štele ln «Čeiojug» v Kranju kranjska mflarna, ld ie najstarejša mharna v naši kraljevini (lastnik g. Makso Fock). Predaleč bi zašli, ako b! se navajala še vsa druga obrtna ta trgovska podjetja, ki v Kranju obstojajo In uspevajo. Omenimo le. da ima Kranj štiri elektrarne, Mayrjeva, ki preskrbuje zlasti mesto z razsvetljavo, Majdičevo, ki služi v prvi vrsti Industriji, Polakovo in Završnico, nadalje šest denarnih zavodov (tri banke ta tri hranilnice), dv« tiskam, od katerih ie »Sava« povsem moderno velika tiskarna, torej celo vrsto institucij, ki služijo zlasti trgovini in industriji. Če poide v Kranju rarvoi v tej smeri, kot je šel zadnja leta, je simpatičnemu temu gorenjskemu mestu zagotovljena velika bodočnost Potrebno je le še, da začne z večjo vnemo gojiti tujski promet, ker je po svoji legi ustvarien, da privabi v svojo sredo tujce, ki prihajalo občudovat naše naravne krasote. Mesto Kranj (Zgodovinska irtica.)_ Ko se začne puščati železniški tšr s Sorskega polja doli k Savi v Gaštejsko ko>iino, hite potniki, ki se vozijo po železnici, k oknom na severno stran. Prikazala se je prekrasna panorama. Nad Savo stoji v primerni višini mesto Kranj, zadaj pa se dvigajo veličastne Karavanke s Storžem, Zelenico, Kočno in Grtotavcem. Rdeče strehe nove Jugočeške tovarne, stoječe tostran Save, dobro izpopolnjujejo sliko. Kaj tako lepega se redkokje vidi Na levi mogočna gimnazija, v sredi stari kranjski grad to izmed zelenja in hiš molž kvišku trije zvoniki. Veliki zvonik, zgrajen iz rezanega kamna, je junak, ki straži župno cerkev in mesto že nad 400 let. Srednji zvonik pri cerkvi Matere botžje ima ljubko bizantinsko obliko. Poleg spodnjega gotskega zvonika je okrogli mestni stolp, ki je bil zgrajen v začetku 16. stoletja v obrambo pred sovražniki, da bi ne mogli od te strani, kjer se izteka Kokra v Savo, priplezati v mesto. Pod tem stolpom v Lajhu (zu den Lei-chen), je staro pokopališče iz 6. stoletja. Todi so se borili Slovenci, ki so prišli v te kraje, z Langobardi odhajajočimi v Italijo. Kranj stoji na skalnata steni. Za ta od narave utrjeni krn. kler je sedaj Kranj, so bili boji že v davni preteklosti. Na severmi strani mesta so se dobile izkopime tz hall-stadtske dobe. Da so imeli tudi Rimljani tukaj, kjer se je cepila rimska cesta, kak tabor, ni dvoma, četudi se -razen par kamnov ni našlo v vsi okolici nič rimskih ostankov. Stara rimska cesta, ki je vodila od ia:oka Sore v Savo gori na Kranj, se je leta 973. že imenovala »cesta Kranjcev«. Ti Kranjca, ki so dali cesti ime, so lahko bili ali prebivalci mesta Kranja ali pa vsi iz Gorenjske, ako je resnično, da so prvi dali zadnjim ime. Brez dvoma je bil sprva Kranj glavno mesto pokrajine Kranjske. Tu so nekdaj gospodovali slovenski knezi. Ko so pa koncem & stoletja zavladali Nemci, so seim pošiljali svoje grofe, imenovane v okrajih mejne grofe, ki so najbrž bivali v Kranju. Taki groii so bili Popom, Valtilon, Ulrik in dnigL Potem so postali gospodarji Kranja grofi Sponheimski in vojvode koroški. Ko so si delili posestvo, je Friderik dobil grofijo Or_ tenburško na Koroškem, pod katero je spadal tudi Kranj. Ortenburiaiii so bili v vladanju odvisni samo od nemškega cesarja. Imeli so pravico imenovati plemiče to grofe, ki so jim pomagali v vladi in ti so biva® v modnih gradavih.Tudi v Kranju je bil v starih časih zgrajen tak gTad, ki je dal mestu nemško ime Krataburg. V mestu je imel grof tudi svoje višje sodišče, ki je obsegalo civilnopravno in krvno sodstvo. To je bilo, predno so dobili meščani od vladarja sodne svoboščine. Na prostoru takega starega sodišča, imenovanega dvorna marka (Hoff March), so 1. 1434. zgTadiii župnišče. To je bito starejše župnfšče, zakaj sedanje je bilo sezidano 1. 1753. Za Ortenbimžani so dobili po pogodbi iz l 1377. Kranj cedjski grofje. Ko so Celjani 1. 1456. izumrli, so vsa njihova posestva podedovali avstrijski vojvode. Celjski grofje so povsod kazali živahno delavnost, gradili so cerkve to samostane, in prav mogoče je, da so že oni dali napraviti načne za sedanjo župno cerkev, ki je bila deloma zidana že prej, pa dovršena šele L 1491. Razni vladarji so rada posesali Kranj. Ze l 1226. je bil tu koroški vojvoda Ulrik. Cesto ti poseti za Kranjioane niso bili baš prijetni. L. 1207. je cesar Albreht hotel kaznovati koroškega vojvodo Henrika, ker so ga Cehi izvolili za kralja, zato je poslal na Gorenjsko vojski goriškega grofa Henrika in orteriburškesa grofa Majnarda. Ta dva sta ustrahovala pokrajino in v zastavo obdržala tudi Kranj. L. 1442. je Ivan Vitovec, vojskovodja celjskih grofov, v neki temni noči napadel Kranj in ga premagal. Potem je spet voiska cesarja Friderika zavzela mesto in zajela armado celjskih grofov. Tudi za časa turScih napadov je Kranj veliko trpel. L. 1471. so ga Tur« opustošili ta ga 4 leta kasneje zopet napadli. Čudno je, 'da so Kranjci ravno za časa najhujših turških navalov zidali sedanjo župno cerkev, ki jo prištevajo med najlepše spomenike gotske stavbinske umetnosti na Slovenskem. Za časa napoleonskih vojn so Francozi z naskokom vzeli Kranj. Dne 18. avg. 1S13 Je prišel Kranj zopet v avstrijske roke. Škoda, da so požari uničih dragocene kranjske aThive. Zato se danes niti to ne da ugotoviti, kdaj je Kranj postal mesto. Leta 1414. Je nadvojvoda Ernst potrdil mesta svoboščine. L. 1423. Je dovodi, da smejo meščani vsako leto na sv. Jurija dan voliti svojega sodnika. Od nekdaj so sloveli kranjski sejmi to Gorenjci so JA prav radi po-sečali. Prvi sejmi so se pričeli L 1403. Kakor druuga mesta, tako je imel tudi Kranj lesene hiše in lesene strehe. L 1422. je vladar izdal ukaz, naj se hiše v mestu zidajo. Obdali so meščani naito mesto z obrambnim zidom in stoHpi. Tak stolp še stoji v Pungentu. Dragi pa je deloma še viden na severni strani mesta. Poleg tega so bila glavna mestna vrata, pred njimi pa jarek z dvigalnim mostom. Ta Jarek je viden še danes ta kaiže, kako daleč Je nekoč segalo mesto proti severu. V klancu na spodnji strani mesta so bila druga mestna vrata s čuvajnico na vrhu. Katoliško vero so prinesli v Kranj oglejski duhovniki. Kranjčani so na to postali goreči katoliki, ki s radi hodili tudi na božja pota. Častili so tudi sv. Cirila ki Metoda in so cesto romali v Porenje v mesto Ahen, kjer so imeli svojega duhovnika, katerega so si sami volili. L. 1536. je prišel v Kranj prvi oznanje-valec protestantizma, ki se je na to hitro razširil po Kranju in okolici Veliko pristašev sta pridobila novi veri pTedikanta Ga_ Špar Rakovec in Jernej Krafelj. Ljubljanski škof Urban Textor sam je prišel L 1555. v Kranj ljudi spreobračat, pa ni veliko opravil. Luterani so se množili, dobili večino v mestnem svetu, zasedli rožnovenško cerkev, al tar je porušili ter za nekaj časa zaprli tudi župno cerkev. Kakor povsodi dru_ godi, je bila tudi v Kranju vzpostavljena katoliška vera — z ognjem in mečem. Leta 1601. je prišel v Kranj pridigovat ljubljanski škof Tomaž Hren. Meščani so se zopet vrnili v katoliško cerkev ta škof ie sežgal na trgu protestantovske knjige. V Kranju so se zgodaj brigali tudi za šolstva Prva šola je stala poleg župne cerkve. Obstojala je že pred 1. 1424. Podrli so jo L 1808, ko je dekan Sluga kupil za šolo hišo, kjer sta tedaj deška in dekliška osnovna šola. L. 1810. so Francozi v Kranju ustanovili gimnazijo, ki je bila v župnišču. Morala je prenehati, ker je Kranj pogorel in so kmaita potem Francoizi odšli. Sedaj je za prosveto v Kranju dobro preskrbljeno s petraizredno deško, osemrazredno dekliško osnovno šolo, popolno gimnazijo, puškarsko šolo in prosvetnimi drušivi. Uničevale so Kranj razne nezgode, kužne bolezni in večkratni požari. L 1668. je upepelil požar polovico mesta. Dne 27. avg. 1749. je pogorelo 299 hiš. Zgorelo je tudi 30 odrasllih ljudi. Mnogo dragocenih spisov je takrat zgorelo v arhivih. Dne 18. maja 1811. je zopet pogorelo 184 hiš. Ogenj se je razširil preko Kokre ta požgal vasi Huje in Klanec. V arhivu je bil tudi izredno dragocen slovenski rokopis iz druge polovice 15. stoletja. Ta sicer ni zgorel, pač pa je neznano kam izginil. V 70. letih preteklega stoletja si ga je namreč izposodil iz arhiva dr. J. Pajk, takrat profesor v mariooru, ta ga nato opisal v prugraitru mariborske gimnazije. Rokopisa ni vrnil ta ko je prof. Pajk umrl, je ta dragocenost izginila brez vsakega sledu. Kdo bi kaj vedel o tem rokopisu? Ko se je prebudila narodna zavesft, je bil Kranj vedno med najbolj zavednimi našimi mesti. Vkljub ponemčevalnim šolaim, ki jih je osnovala Avstrija, so Ohranili Kranjčani svoje trdno narodno mišljenje in so bili med prvimi v Sloveiji, ki so z osnovanjem »Čitalnice* dali slovo nemSkUtarstvu ter sčasoma prav do zadnjega vsi pristopi® v narodni tabor. Zadnji čas se Kranj lepo razvija na vseh poljih, zlasti pa na gospodarskem ta nekdanji «5rni» Kranj se spreminja v lepo moderno mesto. Našim rodbinam priporočamo KOUNSKO D izvrsten pridatek h kavi. Kino Intervju Kdo v Holywoodu in Los Angelesu ne pozna Rdečega Billa? Ta vražji simpatični Irec se je naselil na Zapadu že pred leti; privabila ga je filmska fatamorgana... S svojim polnim rdečim, skoroda zariplim obrazom in dobrodušnimi sinjimi očmi, * svojo nemarno hojo in brezbrižno kretnjo si je na mah osvojil srca vseh, ki so ga srečali. Ime mu je pravzaprav William in on gotovo ni kriv, da mu obraz vedno žari v najlepši škrlatni barvi Ta barva mu je namreč dala ime. Opravljal je že vs: posle, kinematograf« ske seveda. Bil je pomočnik operaterja in je napredoval za operaterja, bil je režiser, strojnik, fotograf, razvijalec negativov, sce» narist, igralec, statist, elektrotehnik. Uspel ni nikjer. Danes je reporter. Dobil je mesto pri velikem filmskem ča« sopisu, kjer piše slavospeve filmskim veli* činam. Plačo dobiva od vrste. Od zore do mraka teka iz ateljeja v ate» lje in išče snovi ki bi zanimale čitatelje. Danes ni baš židane volje; že dva dni ni napisal niti vrstice. Meni se celo močno zdi, da ni jedel že od sinoči. Sicer p« mu jeda« ča ni glavno, glavno je, da čuti v žepu tobak... Sreča mu je bila naklonjena; slovit« zvezdnica mu je dovolila intervju. Tista, ki se je ves teden toliko govorilo o njej in njeni migreni. Saj se spomnite posebnih iz« daj lokalnih listov?... Red Bili čaka že celo uro v mali, prijet« no parfimirani predsobi. Čakanje ga ostav« lja docela ravnodušnega, saj čaka že celo življenje. Hujše je, da ne sme pušiti... Ali njegova potrpežljivost bo bogato poplača* na. Kaj mislite, sprejem pri filmski divi ni karsibodi! Stavil ji je deset, dvanajst vsakdanjih vprašanj. Iz njih bo iztisnil dvesto senza« cijonalnih vrstic. Na tihem je že izračunal: 200 vrst po pet centov... 10 dolarjev! Ni mnogo, ali zavreči jih ni. Bili je izredno vljuden: — Ali smem vedeti, madam, koliko pa« rov čevljev imate? Z vprašujočim pogledom ji pogleda v oči. Diva pomisli in se nasmehne: — Nerodno vprašanje pravzaprav... Če pomislim, da imajo nekateri bedniki morda samo dva, kvečjemu tri pare, se mi zdi kru« to izjaviti, da jih imam jaz nad stopetde« set... — Res, madam... res... In bednemu Billu zdrkne pogled nehote na njegovo revno, oglodano, gotovo že de« setkrat prešito obutev... Z motnim nasme« hom se obrne k divi. — Velika je danes beda na svetu. Vi jo poznate, gospod, ker vas vaš poklic vodi v vse kroge človeške družbe. Kdo bi si upal trditi, da ni morda celo tod, v Kaliforniji, ljudi, ki nimajo, da bi se enkrat na dan najedli do sitega? In diva se je zasmejala, vsa srečna, da je pokazala reporterju, da tudi ona ve, da je beda na svetu ... Red Bili je hitel beležiti. Nato je pozdra« vil in odšel... (Iz knjige Robert Florey, FVmland.) Kaj igrajo drugod? Repertoar ZAGREBŠKIH kmematogra« fov ta teden ni bil kaj nov. Predvajali so nam že znani film Poletje, solnce in štut denti s Patom in Patachonom ter Pekel det vic (Norman Kerry, Mary Philbin), ki smo ga v Ljubljani tudi že videli. Poleg tega sen« zacijonalno Bettauerjevo dramo Človek z brazgotino (Henny Porten), Korupcijo z Glorijo Swanson in Antonij em Morenom in tendenčni film Štiri jezdeci Apokalipse, ki je pred leti dvignil toliko prahu med Nem« ci. — Interesantnejši je bil program BEO« GRADSKIH kinov, dasi se tudi tam opaža pojemanje sezone. Predvajali so Ulico bede tn greha, ki smo jo v Ljubljani videli pred meseci, Človeka, ki se predaja, Pikantno afero (Vivian Gibson), Dve sirotici z obe« ma sestrama Gish in Noč groze (Anna Qu. Nilsson, James Kirkwood, Paramount). — Veliko izbiro kaže še vedno GRADEC, ki je ta teden prikazoval skoraj same ameri« ške filme. Med njimi velja omeniti Madat me SanssGSne (Gloria Swanson), Ženitbet ve kandidate s Sidom Chaplinom (Charlie« jevim bratom), Maščevalca /inčanih (Buck Jones) in Na življenje in smrt (kulturni film iz življenja Eskimov). Francosko pro« dukcijo je zastopal Fantom iz Rdečega mlina (•$■ Georges Vaultier), nemško pa Orijent (Harry Liedtke); oba filma smo v Ljubljani videli že pred več meseci. — DUNAJ daje še vedno ufilmljeno pariško revijo Bon jour. Pariš, ki ji je atkrakcija poznana pariška plesalka Mistinguett. Od novih programov navajamo komedijo Det kle s štirimi ljubimci (Constance Talmadge, Antonio Moreno), veliki Schildkrautov film Ki se sramujejo svojih staršev, Divjega lovca s G de Vogtom, KavaRrja z rožo (Huguette Duflos) in Kralje konjskih dirk (Farell Mc. Donald). — PARIZ je predva. jal Lubitscheve Tri žene (Pauline Frederick Marie Prevost, Mary Carr), Po sili mornar; ja (Rod la Rocque), Po sili mornarja (Rod ja (Rod la Rocque), Poljub v noči (A. Men> jou), Zakon gostoljubja (Buster Keaton), črnega angela (Ronald Colman, Vilma Ban« ky), Jaroce MerečUth (Marion Davies),, Črs nooko vohunko. Torej malo novega. Amerika ne bo kupila zagrebškega kina »Balkan*. Pred kratkim so v Zagrebu in tudi pri nas raširili vest, da namerava kupiti Paramount največji jugoslovenski kino zagrebški »Balkanc. Zastopstvo filmske izposojevalnice »Fanamet*. ki so io pred krat kim osnovale tri največje ameriške firme Farno us-Lasky Players Co. (Paramount), First National ln Metro-Goldwyn-Mayer v svrho racionalnejšega ni enotnejšega plasiranja ameriških filmov v Osrednji in Juižni Evropi, te vesti odločno zanikuie. Pač pa se ie v Zagrebu osnovala podružnica »Fa-nameta«, kl si ie nadela za nalogo, da sistematizira izvoz svoiih filmov v Jugoslavijo. Omenjene tri družbe produciraio na leto več sto filmov, od teh bi jih prišlo v poštev za našo državo le 130 najboljših. — Bebe Daniels ponesrečila Filmska igralka Bčbč Daniels je v nedeljo jezdila na izprehod v Central-park (New ^ork). Naenkrat se ji ie splašil konj in igralka je padla na tla ter se močno poškodovala. Zdravniki pravijo, da več mesecev ne bo mogla nastopati. — To ie že druga nesreča. ki je zadela simpatično igralko tekom tega leta. Prvič se ie ponesrečila januarja o priliki snimanja nekega filma: padla ie s kolesa ter se precej potolkla. — James Cruze se ie mudil več tednov v Evropi ter si ogledal ateljeje najznamenitejših filmskih tvrdk. Po svoiem povratku v Ameriko se ie o evropskem filmu izrazil tako - le: »Mi Američani imamo le korist, če si ogledamo evropske filmske režiserje pri poslu; gotovo pa ie. da bi Evropejcem še bolj koristilo, če bi nas sem-patje obiskali v Ameriki. A v enem pogledu nas Evropa daleko prekaša: v scenarijih. Francoski in nemški filmi izkazuieio — priznam odkrito — mnogo več originalnih idej kakor naši.« Lubitscheva žena Dri filmu. Ernst Lu-bitseh, rodom iz Nemčije, deluie že par let v Ameriki, kjer slovi kot eden izmed največjih Paramountovih režiserjev. Njegova žena Leni ie bila v Nemčiji igralka, pozneje pa se ie odpovedala svojemu poklicu. Sedaj pa čitamo, da se namerava tudi oni posvetiti filmu. Sklenila ie baie že pogodbo s tvrdko Warner Brothers, za katero se ie obvezala sodelovati v najmanj dveh. treh filmih. Križanka 1 2 3 * * * 4 5 6 * * * 7 8 9 10 ii m a B 12 13 14 15 16 1/ B 18 B 19 a 20 1 B 21 B B 22 m 23 24 B B B B B B 25 a 26 m 27 B B 28 29 30 B 31 B IB ■ a B 32 B 33 B 34 B 35 ■ 36 B B B 37 38 B 39 B 40 B 41 42 B 43 44 * * 45 B 46 B B 47 B 48 * * * 49 B 50 B B 51 B 52 1 * 53 * ★ 54 B 55 B 56 B 57 a 58 * * 59 60 B 61 B 62 63 B 64 a 65 B a B 66 67 B B 68 69 B B 70 B B 71 72 B B 73 B 74 75 fl B B 76 77 B B B B B 78 B 79 80 B!" B 82 83 84 85 86 B B B m 87 88 B 189 | i * * * 90 ★ * * 91 Vodoravno: 1. Napredek v rasti. 4. Število. 7. Drevo. . .,. ,,. 12. Znana romarska pot m priljubljena izletniška tura. 18. Moško krstno ime. 20. Glasbeni inštrument. 21. Znamka industrijskega produkta. 22. Ime. 23. Prirodni spis. 25. Športna okrajšava. Oziralni zaimek. Bivši nemški državni predsednik. Slovenska reka. Grška črka. 32. Predlog.............. 34. Določeni dnevi julijanskega koledarja. 36. Znana slovenska okrajšava. 37. L"ganka. 39. Predlog. 40. Kazalni zaimek. 41. Svečenik. 43. Neodrešena dežela. 45. isto kakor 25. 46. Španski spolnik. 47. Oblika pomožnega glagola. 48. Nikalnica. 49. Avstrijska cesarica. 50. Grška črka. 51. Ptič. 52. Malik. 54. Začetnici jugoslovanskih organizacij. 55. Razum. 57. Uta. 58. Predlog. 60. Produkt gorenja. 61. Predlog. 62. Središče gibanja. 64. Filmski igralec. 65. Žensko krstno ime. 66. isto kakor 62. 68. Nasad pri hiši. 70. Okrajšava za Mac. 71. Slovenski in jugoslovenski junak. 73. Dragulj. 74. Število. 76. Znani kraj na Aljaski. 79. Okrajšava cerkvenega reda. 80. Del obraza. 81. Moško krstno ime. 82. Perutninar moškega spola. 26. 27. 28. 31. 87. Slovanska svetnika. 89. Ptica. 90. Rastlinski plod. 91. Neroden. Navpično: 1. Junak ene izmed Cankarjevih povesti. 2. Učna knjiga. 3. Reka v Italiji 4. Drn. 5. Nedoločni zaimek. 6. Veznik. 7. Okrajšava na listinah. 8. Moderni pojav ▼ ženski mod!. 9. Panoga filozofije. 10. Vejica (tujka). 11. Prebivalec dela sveta. 13. Prometno sredstvo. 14. Del parnega stroja. 15. Karta. 16. Pot. 17 .Osebni zaimek. 19. Oblika glagola «spim» 24. Predlog. 25. Prebivalec nemške pokrajine. 28. Kuhinjska potrebščina. 29. Pesnitev. 30. Veznik. 33. Ime madžarskih kraljev. 35. Slap. 38. Izliv reke. 39. Staroslovenski bog. 41. čaka vsakega uganjkarja. 42. Svetopisemska oseba. 44. Kraj nesrečnega spomina za Francoze. 47. Bolečina. 53. Ljubitelj športa. 56. Jugoslovansko krstno ime- 59. Znani ruski menih. 63. Poljsko orodje. 67. Nočna ptica. 69. Kazalni zaimek. 70. Tuja okrajšava za »gospa« 72. Turško ime. 75. Začimba. 77. Nedoločni zaimek. 78. Nepošten človek. 82. Zver. 83. Žensko krstno ime. 84. CiribMetodova družba. 85. Osebni zaimek. 86. Medmet. 88. Predlog. Janko SrimSek: Otročarija Ančka se je pripogibala nad gredico v vrtai in razlagala osemletnemu sosedu, ki se je nakamolčdl na plot: »Vidiš, Bertelj, tole so mačehe in tole spominčice. NageljčJti bodo tudi kmalu razklenili popke. Reseda je že v cvetju, samo ne vem, kaj je z narcisi, ki sem jih dobila pri davkarjevih. Kar nočejo in nočejo storiti Na potomke komaj čakam. Velik šopek naredim v soboto in ga odnesem v cerkev.* Bertelj se je vspel na levo nogo, da bi boljše videl preko ograje, in se z desno uprl v fižoiovo prekljo za seboj. Oh! Pa se je trhla preklja udala, počila in se žalostno povesila v bujno krompirjev« zelenje. . »Juh!* je zavriskala Ančka. »Kol a zlomil. Spet boš tepen!> «Če bi jih za podom ne premogla še cel kup. Drugega postavim in se niti poznalo ne bo. Ampak mačehe so res lepe. Daj mi eno, Ančka I* »Niso zrasftle za tebe. Povedala sem ti. kam so namenjene.* »Onegavemu pa si jih včeraj dala. Videl sem. Najlepših si natrgala. In tisti rdeči nageJj z okna — prvi — tudi* «Komu?» « Janezku!* «Ce sem, kaj mi moreš za to?» »Stricu Franceljnu povem in ne bo smel nikoli več na Frengo. Z bičem ga naženo. Ali pa vaju zatožim v šoli, da se imata rada.» Četrtkov« popoldne je bilo in sem se iz Paradiža odtepel na Frengo. «Za grad se grem igrat!* sem lagal materi, ko sem se iz sobe muzal na hodnik. Mama je še vpila za menoj nekaj o knjigah in nalogah, ali že sem bil na cesti in hip potem na poti za vodnjakom in Strahovim skednjem «Igrat? Za grad?* sem zasopel vrh klanca. «MaSko! K Ančki na Frengo! Pogledat, če so se že razcveteli po-peljčki in šotaički. K Ančki v vas!* Na trati za gradom so me klicali tovariši in vabili v druščino. «Kozo bijemo in slepe miši se gremo. — Most smo že postavljali! Najlepše si zamudil. — Pridi!* Otrl sem čelo s srajčmm rokavom: cJarčk naberem v grajskem vrtu. Takoj bom nazaj!* In — skok. dva preko livade pa na-lik kuščarju po robati grajski škarpi navzgor tn preko rant na cesio. S ceste v grmovje. Skozi goščavo na drugi konec ovinka, Pa vnovič čez rante in po pet metrov visokem zidu nad Josceto-vo črevljarijo nazaj na pot. «K Ančki! Na Frengo! K Ančki!* Ali je vriskalo in prepevalo v prsih! Lica so gorela v rdečih rožah, smejala so se usta s požegnanim smehom in pri srcu je bilo sladko in praznično kakor pozneje skoro nikoli več tako. Paglavec sem bil. Da! Komaj odrasttel razparan im hlačam. Ampak Ančka, go-stikmčarjeva hči iz predtržja, je bila že takralt moje dekle. Dekle, stcu dražje od samega Boga v oltarju farne cerkve. Ej! Ta daljna, ta prva ljubezen! V negodni otroSki krvi porodena, s prvim rožmarinom budeče se zavesti ovenčana in v življenja prvem valu. ki je pljusknil čez domači prag, utopljena. — čas jezdi na brzem in neutrudnem vrameu neobuzdancu... Zalto nič več ne pomoto, če sem tej svoji prvi ljubici sploh kdaj povedal, da jo imam rad. — Tudi ne: kje in kako! Bog ve! Morda takih besed niti ni bilo nikoli med nama. Mogoče je vse to razkrila samo lepa misel —. Topel pogled —. Morebiti edino močnejši stisk v še nepoznanem hrepenenju drhteče roke —. Kako ie ona, Ančka, potrdila to ljubezen? Še težji odgovor! Morda samo z onimi neskončno lepimi besedami, ki mi je tolferat zapretjla ž njimi: »Priden bodi! Če boš tak divjak, te ne pogledam več!» Z besedami, ki še danes vse žive plamene z zlato in srebrno glorijo obdane v srcu, kolt bi bile šele včeraj izrečene _ , Opletal sem in predel tisto popoldne okrog Kolenčevega doma kot maček okoli vrele kaše: slonel sem čas na Majcenovem. čas na Korenovem ogalu; skrival sem se za zidom v Krovčevem kotu. Toda Ančke ni bilo na izpregled. K njim v hišo pa — haha, junak junaški! — se nisem upaL Se na dvorišče ne! Zaito sem se slednjič vtihotapil v Lindičev vrt, ki je mejil na njihovega, in legel v razor med krompirjeve in fižotove mladike. »Tu počakam! In kadar pride, jo pokličem!« sem sklenil Prišla sta. V isti mah oba. Bertelj z gornje strani in se je naslonil na plot. Ančka z doJnje in je stopila med cvetje pod oknom «Tožil boš?» »Bom! Gospodični povem!* Ančka, še frkljasta, je bila že — ženska. Pustila je svoje gredice, prešla v sosedov vrt in sedla na rušo ob stezi. «Bertelj. semkaj k meni pojdi,* ga je pozvala. «Tudi za tebe imam rožic, kolikor hočeš! Nič se ne h udu:! Poglej! Tale je največja! AH bi jo?* Izbrala je iz šopka, ki se ji je razsul v krilu, žametast cvet, nežno moder in bledo rumen. «Ali bi jo?» Objela ga je s pogledom iz vročih rjavih oči, da je Bertlju planila kri v lica in do samih senc. Segel je po cvetu, no ona je naglo umaknila roko. «Figo! Ne dam!* In se je zahihitala, koit bi zlati cekini zacingljali po zlati mizi. »Ne dam! Ker si dejal, da boš tožil!» »Saj ne bom, Ančka! Daj! Nekaj lepega ti povem za to!» «Ti? Nič ne veš!» «Boš videla!» «Res?» «Bom.» «Lepo prosi! Lepo!* Bertelj se je pred njo spustil na kolena. «Prosim! Daj!* In je željno segel po rožici in roki deklice vi. »Ančka, ne draži me!» Še mu je ponagajala pa mu nato prepustila oboje: dlan in mačeho. »Sedaj govori.* »V mesftne šole poj dem.* »Kdo? Ti?* «Jaz!» «Ne sitnari!* »Če ti pravim. Obljubili so mi. Ata in mama. Z gospodom nadučiteljem so Mraljestvo mode Moda na obali Gospodje v poletju Letošnja moda na obali — bodi že *b morju ali v domačih kopa'iščih ne to štedila z barvami in živahno pe-Itrostjo. Črna kopalna obleka je doce-ii izgubila svojo veljavo. Iščejo se po-tsem nove barvne kombinacije, da se bodo oči v letošnji kopalni sezoni lahko do sita napasle vsakojakih raznolikosti. Na razpolago je cela vrsta možnosti: predvsem so letos najrazličnejše svile, ki jim voda ne škoduje, m originalen način črtaste križno in prečno. Kombinira se: modra z zeleno, aprikosa z li-lasto. črkasta s svetlo zeleno, oranžna z modro. Za plavanje je seveda triko najpri-kladnejšl na obali pa radi ozke prilago-denosti često učinkuje neestetično in ga je treba odklanjati. Zatorej bo večina dam preko trikoia oblekla svilen ko-nalni kostum, nele zato, ker ie »spodob-nejše«. marveč tudi zato. ker se vsaka dama zaveda, da ji pestro svileno obrobje izborno pristoja. Praviloma gre tu za kratke srajčke, ki se oblečejo preko trikoja. a se pred plavanjem odložijo. (Glej na sliki desno figuro z japonskim solnčnikom!) Često se tovrstne kopalne srajčke izgotavljajo iz križno in prečno črtastega materijala ali iz ro-žaste svile. Ako pa izbereš gladko svilo. jo okrasiš s cvetličnimi aplikacijami ali pa z volneno vezenino. Izborno se k temu obnašajo japonski solnčniki iz oljnatega papirja, kretona ali poslikanega divjega usnja (poslednja moda!). Kopalne srajčke so namenjene samo vitkim postavam. Močnejšim damam naj za vzorec posluži sedeča figura v ospredju naše slike. Svila ne sme biti kričeče svetla, marveč umerjena: zelena. modra ali vinsko rdeča. Fasona z ravnim gornjim delom in razširjenim krilcem ie menda najprikladnejša. da tudi močni dami ustvari videz vitkosti. Namesto trikoja pa pod ta kostum oble-češ male hlačke iz enakega materijala. Posebno ie za močnejše dame priporočljiv takozvan kopalni steznik, ki vzdržuje lepo linijo in niti malo ne ovira svobodnega gibania. Kopalni plašč v vseh svojih konven-cijonalnih oblikah oostaia bolj in bolj nemodem. Pojavljajo se povsem novi tipi. Uveljavila se bo tako imenovana kopalna rjuha, ki je vrlo dolga in široka ter v barvah zelo pestra. Tttdi gladek kopalni kep bo na mestu. Posebno novost pa predstavljajo modeli kopalnega pyjame. s prikrojenim ke-pom. vrezanim iz kariranega materijala Vse te novosti niso samo efektne, marveč tudi praktične. Kako^ dobro posluži po kopanju pviama. ve vsaka dama. ki ima doma kabino. A kep ni le za parado, marveč tudi za uporabo ob frotiraniu In cela stvar ni draga, ker si jo lahko izgotoviš doma, na makar se s tisočaki odpravljaš v Deauville. Riarrit? Ostende ali v Florido... Modern površnik je enovrsten. srednje dolg, zadaj raven, brez tajte. Re-verji so precej široki. Najprimernejše blago za površnik je dubič ali kover-kot. Kombinirana sako-obleka ie eno-vrstna. Sako je kratek. Spredaj spodaj zaokrožen. Z dvema gumboma. Tajla sme biti le malo naznačena, Revarii so široki. Ta obleka .ie navadno iz marengo (čmosivkasto). modrega ali črnega bla- ga Hlače svetlo progaste, precej šiioke. Dvovrstna sako-obleka ima kakor enovrstna široke revene in malo na-značeno tajlo ter po dva gumba. Iz modrega ali temnega blaga ie posebno elegantna. Hlače so iz istega blaga, odnosno bele ali svetlosive. Športna obleka z našitimi žepi in dvema gumboma. Sako ie zadaj poooi-noma raven. Pump-hlače so srednje široke in segajo čez koleno. Športna obleka zahteva blago živih vzorcev, črtasto ali karirano. govorili. 2e drugo jesen, ko dovršim Četrti razred.* < Eh!» »Tako je! Za notarja se bom moral učiti ali pa za sodnika. Veliko denarja bom služil. Dosti več, kot sam gospod fajmošter. In potem si kupimo še drugo hišo. Ono pekovo na trgu. Ln s teboj se oženim! S teboj, Ančka! Da boš imenitna gospa. Kaj bi z Janezkom? Ničesar nimajo pri njih. Goli So vsi in lačni. Še belega kruha ne premorejo. Pri nas pa je bogatija. In vidiš — sosedje smo! Pa bo potlej, ko se vzame-va, Anoka, tudi vaša domačija naša in naša poslane vaša! Rečem ti! — Kako n;isViš?» Besede so vrele iz Bertija zanešeno in navdušeno. AnScino dlan si je položi! na koleno in jo neprestano božal Ančka sa je izprva poslušala z dvomom in nevero. Toda se je orosil de-klrčev obrazek z rsfcrečo zarjo, zasenčile se oči z zamišljeno kopreno in se izgubile v bukovju in hrastju Priškega hriba onstran vrta. med tem ko so se pr^i nieni krčevito oklenili Bertljeve desnice... Kam je zletelo, kam je po-romalo mlado srce? Učenjaki in modrijani. ki poznate človeka bolje od svoje dlani in svojega žepa. povejte, ako veste! Razložite! AH se niso ob bese- Sport in promenada (Pariški modeli.) Negovanje polti Jasno, da polt potrebuje v vročih dneh večje nege kakor ob hladnih m mračnih. Kakorkoli si modoma dama želi solnčenia. toliko bolj se mora zavedati da vroči žarki lahko občutno škodujejo ne) ravljeni polti na obra zu, ramenih in gjolih rokah. Sredstva zoper pege naj se uporabljajo profilaktično. V vsaki boljš; prodajalni kosmetičnih sredstev se d,bijo mazila in tekočine, ki preprečujejo Radio Radio za nos je najnovejši izum Menda Edisonov. S tem je torej rešen problem radio»njuhanja, čs se že radio*gledanje ne more obncsti. Tako bo torej v bodoče že košček kruha nudil skrivnostne užitke. dah zgovornega soseda pred drobno nečimerno dušico hipoma znižale Pri-ške hoste in se je za njimi razgrnil in odprl prekrasen svet, čisto nov m celo sanjam še nepoznan. Ali se niso med valevečimi travniki do ravnini razpele cesi.e, z bisernim peskom posute, z jag-nedi-podnebesniki in z brezami-devi-cami obrobljene? Ali ni zašumela med jelšami in vrbami bajna pesem reke, skrivnosltno se vi joče in v nedogled hiteče, da se ji ne vidi konca? Ali se niso na reki zazibali čolniči — ladjice — — snežnokrile brze ptlčice?--- In nad njimi visoko zaplavali beloruni oblački, sohične dobrote vrtoglavi pijanč-ki. ki se preganjajo v dihih dehtečih vetrov, se objemajo in poljubljajo pa beže vsi razposajeni v vijoličasto obzorje — beže v mavrične prečudežne dežele jutrove?--In pod obzorjem vijoličastim, tam na samih mejah pre-čudežnih kraljestev jutrovih — ali niso zapevaii zeleni gaji? In je pod njimi vrtalo mesto, srebrnozido in zlatostre-ho. mesto s pravljičnimi zvonovi, ki potrkavajo desetkrat lepše in ubranejše od zvonov na fari in stokrat milejše od zvonov na Gori? Modrijani in učenjaki, ki poznate sleherno gubico človeškega srca in vsako ootezo njegove nature, razloži tel Povejte--1 «Kaj deš, Ančka? Kočijo kupiva in konje zapreževa, kot jih ne bo premogel nihče drugi na svetu in se odpeljeva daleč, daleč od doma--Sama --Midva--Ti in jaz--O Ančka!* Bele ročice so spustile Bertljevo desnico, pritisnile se na težko sopeče grudi, pa padle v resedo in mačehe, ki jih je bilo polno dekličevo krilo. »Seveda — Seveda —» ie šepetala Ančka. «Daleč od doma —. Daleč —. Prav govoriš--Bosi in goli berači so, ki niti belega kruha nimajo-- Midva pa--Daleč--Skupaj — — Ti--ti in jaz--Sama--» Oči in misli so se počasi vračale z božjih poti--Spat so se višali Pri- ški hribi--In So se vnov!č zago- stoleli po zlati mizi zlati cekini in je zajela rož v obe prgišči in jih v cvetočem dežju vsula na klečečega Bertija... • Ze davno sta odšla oba roko v roki — Bertelj in Ančka. No jaz sem še vedno v bohoitfi in zelenju junijskega vrta obupno škrtal z zobmi, ril z obrazom v črno zemljo pod seboj in grenko ihteL Ker v prsih se je prebudil prvi gad, široko razveznil čeljusti in s strupenim zobom brez usmitfenja vsekal j*rav sredi srca-- vsako pojavljanje pegic. Brezpogojno je treba zvečer in zjutraj omastiti polt s tanko plastjo kreme, da ne začne v vročini razpokati, marveč da ohrani svežost in da pod uplivom solnčne toplote prijetno zatenml Izboren pripomoček za očuvanje lepe gladke polti je mehka krtača za obraz, s katero se po obrazu ščetkaš s potezami navzgor Nekoliko trša je ščetka za telo, s katero se pravilno masiraš, da spraviš kri na površje kože in preprečuješ vsako nabiranje maščobe. Izvlečki iz večernih programu. BERLIN (404 m. 10 k\V in KON1GSVVU. STERHAUSEN 1300 m. 20 k\V, BRES* LAH (418 m. 10 kW), DUNAJ (531 m. 7 k\V), RIM (245 m. 2 k\V), BRNO (521 m. 2.4 kW). Nedelja, 23. V. BERLIN 20.30: Majski večer. BRESLAU 20.25: Pomladanski izlet v be. sedi in pesmi (Recitacije, kvartet.^ DUNAJ 19.30: »Orlov«. Opereta v 3 aktih. RIM 20.40: Odlomki iz opere »Aida«. BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. Offen. bach: «Lepa Helena«, 2. Gounod: «Faust«. 3. Bizet: L' Arlesienne. 10: Pesmi in recitacije. Ponedeljek, 24. V. BERLIN 20.30: Orkestralni koncert BRESLAU 20.25: Večer arij in duetov. DUNAJ 18.10: Beethovnovi godalni kvar« teti. 20: Tretja šubertiada. RLM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon* cert. (Slavnostni koncert radi XI. o'o» letnice vstopa Italije v svetovno vojno.) BRNO 19: Orkestralni koncert. 20: Odlomki iz operete »Visokost ple« še valček®. Torek, 25. V. BERLIN 20.30: Koncert. — Od Offen« bacha do Leharja. BRESLAU 20.25: Sinfonični koncert. 1. Handel: Concerto grosso D»dur. 2. Schu. bert: Sinfonija C»dur. DUNAJ 20.15: Poljuden večer. (Solisti, kvarteti, pihala). RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon. cert. BRNO 19: koncert Moravskega kvarteta. 1. Borodin: II. kvartet. 2. Dvofak: kvartet C »dur. 20: Pesmi. Sreda, 26. V. BERLIN 20.30: koncert. (Moški zbor, so. listi in orkester) BRESLAU 20.25: Zabavni večer (Recita. cije in pesmi). DUNAJ 20: Eno stoletje vesele domače glasbe. (Uverture, pesmi, arije, dueti in kupleti). RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon. cert. BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. Na. rodna himna. 2. Morava, Morava. 3. Stoletnica Pdackega. 4. Moravske pesmi. 20: Odlomki iz Smetanove opere «Li» buša«. Četrtek, 27. V. BERLIN 20.30: komorna glasba od Havdina do Schonberga. — Brahms (kvartet in klavir) , 21.30: Mednarodni jugoslovanski tam. buraški zbor. BRESLAU 20.30: Program iz Berlina. DUNAJ 20.15: »Carmen«. Iz dunajske Volksopere. RIM 20.40: Odlomk iz operete «La Sel. vagga». BRNO 19: klavirski koncert 20: koncert tamburaškega zbora. Petek, 28. V. BERLIN 20.30: koncert radiofonskega or. kest.a. BRESLAU 20.25: Večer komorne glasbe. 1. Handel: Se-cnada št. 3, Esdur, za vijolino in klavir. 2. M Berger: Largo iz suite op. 131 c, za čelo, Mala ro» manca: Caprice. 3 Brahms: sonata A« dur za v:jolino in kiavir. DUNAJ 21.20: Koncertna akademija RIM 20 40: Vokalni in sinfonični koncert. BRNO 19: koncert pevskega društva Forster. 20: Slike iz drame «Na terasi«. Sobot. , 29. V. BERLIN 20: »Seviljski brivec«. Iz Državne opere. BRESLAU 20.25: Die Laune des Verliehten (Goethe.) DUNAJ 20: «Madi«. Opereta v 3. aktih. RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon. cert. BRNO 19: Orkestralni koncert. 20 30: Pesmi in humor. Pri letošnjih dirkah odklanjajo dame velika paradna oblačila. ker dirk ne smatrajo več za modne temveč športne prireditve. Naša slika predočuje par vrlo enostavnih, a vseeno elegantnih modelov, ki so primerni za dirke ravno tako kakor za promenado in letovišč^ Debatnl večeri Radio-kluba v LluMianL Radioklub v Ljubljani je v sredo dne 19- trn. zaključil svoj prvi radiotehnični tečaj Udeležba in zarriman e ie bilo vsestransko, uspeh prav zadovoljiv. Klub je sfem tečajem vzbudil med amateri; splošno zanimanje za to novo tehnično znanost. Pri zadostnem številu interesentov se bo »eča1 letošnjo jesen ponovil. Kot nadaljevanje tečaja se bodo seda: vršflj debat?*: večeri, na katere vabimo vse člane in prijatelje radiotehnike. Prihodnji debatn: večer bo v sredo, dne 26. t. m. ob 8 v prostorih radio-kluba na veleseimu. Razpravljalo se bo o vzrokih in možnosti odstranitve tramvajskih motenj. Po vsej Slovenifi gre glas, le ^Domovina" je za nas! Gospodarstvo Ljubljanski trg Minuli teden se je položaj na ljubljanskem trfiu ni spremenil. Cene so ostale v glav. nem na nivoju predzadnjega tedna Neko. liko so se pocenili novi krompir, kumare, kolerabe, piščanci, domači zajci. Moka pa ie je v ljubljanskih trgovinah malo podra. žila Cene zelenjavi so še vedno previsoke. Bile so v Ljubljani v minulem tednu na. slednje cene: Meso in masi: goveje meso 15—IV, te. jtj:e 17—20, svinjsko 22—25, slanina 20— 22 mast 25, šunka 35, prekajeno meso 30— 3? koštrunje meso 14—15, kozličevina 20, konjsko meso 6—8, hrenovke in safalade 35 tlačenke 30, sveže kranjske 32—35, su. he kranjske 67, prekajena slanina 28—30 Din za kg. Perotnina: piščanci majhni 15— IS, kokoši 30-35, petelini 30—40_ Din za komad. Domači zajci 10—15, večji 20 Din zx komad. Ribe: karpi in ščuke 30, postrvi 60 klini 15, mrene 15 Din za kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50-3, sirovo maslo 45, čajno 60, kuhano 45, bohinjski sir 36 Diij za kg. Jajca: 1.75—2 Din za par. Sadje: jabolka 8—12, dateljni 24—26, orehi 12. Iu. ščeni 32, črešnje 10—16, suhe češplje 10— 11 Din kg. Špecerijsko in kcfonijatno blago: kava 40—76, pražena 52—100, kristalni beh sladkor 13.50, v kockah 15.50, riž 9—12, te. stenine 9-12, čaj 75-100 Din kgj Mlevski proizvodi: moka «0» 5.75. «1» 3.50, kasa 6-7, ješprenj 6—8. ješprenjček 10—13, turščična moka 3.50—4, turščični zdrob 4— 5 DŠenični zdrob 7, ajdova moka 8—9, rže. na moka 5 Din kg. Žito in stročnice: pše. niča 355—360. rž 250—280. ječmen 230— -JM) oves 225—240, proso 275—300, nova su. iena turščica 190—200, ajda KO—300, fižol 350 grah 400—500, leča 600 Din 100 kg. Kurivo: premog 44 Din za 100 kg, trda drva 160 mehka 75 Din kubični meter. Krma: sladko seno 75—80, polsladko 60, kislo 50, slama 45—50 Din za 100 kg. Zelenjava m sočivje: glavnata solata 10—12, ajsenca tr. žaška 10—15, zgodnje zelje tržaško 9—10, kislo zelie 2.50-3, ohrovt goriški 10, šparglji 25—30, kolerabe 10—11, kolerabe podzcmljice 1, špinača 5—6, kumaTe 24—23, buče 40, grah v stročju 9—10, lušceni grah 28 fižol v stročju 24, čebula 5, česen 10, krompir 1.50—1.75, krompir novi 6—7. kisla repa 2—2.50 Din za kg. Gobe: jurčki 25 Din za kg. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil z zelenjavo v veliki meri založen in tudi precej obiskan. Jajcem je spričo praznikom cena poskočila, bi sicer za 25 par pri komadu, črešnje so se nocenile za 4 Din pri kg. Cene krmi stalne Slaminarji so pripeljali na trg -S vozov s 64 komadi svinj, ki so jih prodajan- na drobno po 10.50—27, na debelo v komadih pa po 15—17 Din kg. Krompirja je bilo na trgu 10 vozov po 0.75—1 Din kg. Ostale cene: Meso in mast: goveje mes0 g—19. telečje 12.50—20, svinjsko 10 50—27 ovčje 12—15, slanina sveža 18 do 23 prekajena 26—36. most 20—26 Din kg. P e r o t n i n a: kokoši 55—60, piščanci 12.50—40, race SO—40, gosi 50—60, puran! 80—95 Din komad. Jagnjeta: 80—100 Din komad. Domači zajci: 7.50—30 Din komad. Kozi tč i: 75—100 Din ko-mad. Krompir: novi 8 Din kg. Zelenjava in sočivje: gTah v stročju S, karfijoia 3—8, česen 12—18, čebula 2.50 do 5. kislo zelje 2—3. glavnata solata 8 do 9 Din kg Sadje: jabolka C—12, suhe če-Spije 10—12 češnje 14—16 Din kg. M 1 e č. ni proizvodi: mleko 2.50—3, smetana 1 2_16 Din liter, maslo sirovo 40, čajno 45 do 65, kuhano 50 Din kg. Jajca 0.75 do 1.25 Din komad. Fižol: 1.50—2.50 Din liter Dalje so pripeljali kmetje 5 vozov sena, 3 vozove otave, 4 vozove slame in 12 vo. zov Skope. Cene: seno 70—77.50, otava 75 do 80, slama 30—35 Din za 100 kg, skopi 1.25—1.50 Din komad. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (22. t. m.). Pšenica: baška, 2 vagona 306; Begej, 3 vagoml 302.50. Turščica: baška, Novi Sad 4 vagoni 135; zlati zuban, 5 vagonov 135; Indjija, 6 vagonov 135; za 15 junija, 5 vagonov 138. Moka: «0g», s romska, 1 vagon 482.50; *6», baška, 1 va- gon 290. Otrobi: baški, ▼ Jutastih vrečah, 2 vajgooa 115. Dunajska borza' za kmetljaka produkt« (21. t. m.). Spričo Čvrste tendence m pra. kotmor-ateh borzah ln tukajšnje majhne po nudbe se je prijazno razpoloženje Se povečalo. Pšenica je bila prav čvrsta; madžarske in jugoslovenske vrste so se podražfle za pol šilinga. Nottrajo Vključno bUgov-noprometni davek bretz carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 43—43.50, madžarska potiska 47—49 druga 42—42.5»; turščica: 21—22; rž: 25.50—27.75; oves: domači 29—30, madžarski 28.75 do 30. = Ne pozabljajmo na nai velesejem. Slovenci smo prvi v naši kraljevini uresničili misel veleaejma, ki je izza ustanovitve vsa leta doslej pokazoval, da je nje. gov obstoj opravičen. Institucija Ljubljanskega velesejma Je velika pridobitev za naše gospodarstvo, Id se v veliki meri poživlja z njegovo pomočjo. Zato bi bilo poniževalno in sramotno, da bi zanemarjali naš velesejem, ker bi s tem pokazali, da ne napredujemo, temveč nazadujemo. Te dni pred veleeejHiom pomislimo, kij bi lahko še storili za večjo impozantnost letošnje velesejmsike prireditve. 2e potekajo zadnji dnevi, ko se j« še mogoče prijaviti za razstavo. Zavrnite pomisleke, ki ne dr. žijo, ta prijavite se val, W pridete ra razstavo v poetov. Velesejem Je zrcalo na« samih, je zrcalo Slovenije in je zrcalo države. Ravno tako opozarjamo interesente, kupce, naj si v dneh od 26. junija do 5. julija t. 1. ogledajo pridobitve zadnjega leta in zboljšanje produkcije v enem letu. = Trgovinska pogodba mod našo kraljevino in Španijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pričela z nabiranjem gradiva za trgovinsko pogodbo s Španijo ter je razposlala vsem podjetjem, ki jih ima v evidenci, da so v trgovinskih stikih z interesenti Španije obširne okrožnice glede podatkov ta predlogov za carinsko - tarifni del trgovinske pogodbe. Podjetja, ki niso prejela take okrožnice, se pozivajo tem potom, da javijo Zbornici svoj naslov in obenem sporočijo predloge, ki jih imajo glede ureditve naših trgovinskih odnošajev s Španijo ta njaaimi kolonijami. _ Trgovinska pogodba med nago kraljevino ln Belgijo. Po obvestilu ministrstva trgovine in industrije v Beogradu se imajo v kratkem pričeti pogajanja za trgovinsko pogodbo z Belgijo. V to svrho poziva Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, ki so v trgovinskih stikih z Belgijo, odnosno z belgijskimi kokmidami, da ji sporočijo svoje želje in predloge glede bodoče ureditve trgovin, skih odnošajev z omenjeno državo, posebno v carinsko . tarifnem kakor tudi v železniško - prometnem oziru. = Obtok novčanic Narodne banke se je v tednu od 8. do 15 t. m. zmanjšaj za 117.9 milijona na 5658.2' milijona Din. Istočasno pa je padla tudi kovinska podloga za 17.8 milijona na 427.5 milijona Din zlate in neznane vrednosti. Posojila so se zmanjšala za 26.6 milijona na 13581 mili. jona Din. = Sklicanje izvršilne sekcije tarifnega odbora. Izvršilna sekcija tarifnega odbora bo imela 26 t. m. sejo v dvorani Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Razpravljala bo o sklepih, ki sta jih donesli prva in druga sekcija na skupnih konferencah od 12. do 16. aprila t 1. na Sušaku. = Redni občni zbori: Opekarna sEaosa?, d. d. v Ljubljani, dne 7. junija t. 1. ob 17. v Srebrni dvorani hotela «Union»; Tvorni-ca za dušik, d. d. Ruše, dne 18. junija t. 1. ob pol 16. v prostorih Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Mariboru; Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani dne 24. junija t. 1. ob 16. v društvenih prostorih v Ljubljani. — V trgovinski register sta se vpisali naslednji tvrdki: «Humanik», Industrija i trgovina koža i cipela, d. d., podružnica Celje; Zidarski mojstri, družba z o. z. v Ljubljani (družba prevzema in Izvršuje vsa stavbna dela). — Izbrisale so se nastopne tvrdke: M. Gregovič & Ko v Ljubljani (ker se je obrat opustil); *Intercontinentale», jugoslovansko transportno I prometno dio-ničarsko društvo prije S. & W. Hoffman u Zagrebu, podružnica v Mariboru (ker je po- «lovan> prestalo); Lama industrijska trgovska dražba bratje Tavčar v Vuzenici (ker se Je dražba razšla). Avtomobitaa prometna zveza ▼ škof jI Loki, d. z o. z. v likvidaciji (ker j« likvidacija končana). — V zadružni register so se vpisale v Sloveniji naslednje zadruge: Mlekarska zadruga ▼ KostamJevVci, r. i. z o. z.; Prva stavbna zadruga mestnih nameščencev ljubljanskih, r. z. z o. z. v Ljubljani; Savez agrarnih zajednic ▼ Mariboru, r. z. z n. z.; PašntSka Im. plamšaraka zadruga v Naklem, r. z. z o. z. — Izbrisale so se naslednje zadruge: Živinorejska zadruga na Breznicl, Produktivna zadruga ključavni. čarjev in sorodnih strok na Ježici in Konj erejska zadruga v Lescah, ker so likvidacije končane. _ Ugodno atanje posevkov v nagi kra. IJovtnl. Oddelek za poljedelstvo v ministrstvo za kmetijstvo in vode je izdal za čas od 1. do 15. aprila t.l. poročilo o stanju posevkov. Obče stanje ozimnih in jarih po. sevkov v vsej kraljevini je bilo med dobrim ta zelo dobrim. Stanje živine je bilo po voljno. Od kužnih bolezni sta se pojavljala ponekod v manjši meri svinjska kuga ta metllj pri ovcah. — Dobave. Direkcija drž. žel. v LJubljani sprejema do 26. t. m. aa dobavo armatur za plinsko razsvetljavo, za dob. 2500 m» kisika za avtogenično varjenje, za dobavo 14.000 kilogramov TJ-železa; do 28. t. m. za dobavo 1000 kg loja; do 1. junija za dobavo 1000 komadov žarll za HeUofoike, za dobavo gorileev ta stenja; do4. Junija za doba vo steklenega papirja. Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelemju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 25. t. m. pri SrediSnjem uredu za osi-guranje radnika v Zagrebu gleide oddaje ključavničarskih, soboslSkarskih in pleskarskih ter steklarskih del; 8. junija pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 300 ton portlaindskega cementa; 9. junija glede dobave železnih delov za štedilnike; 11. junija glede dobave 7500 komadov bakelj ter glede dobave 10.000 m! strešne lepenke ta 140 komadov dimniških nastavkov; 12. junija pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 10.000 kg gnetilnega maSilnega materijala. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt te industrijo v Ljubljani na vpogled. = Prodajo. Vršile se bodo naslednje prodaje: Dne 27. maja t. 1. pri TJpravl uboj-nog slagališta IV. ai-rnijske oblasti v Zagrebu glede prodaje odpadkov od železa in jekla. Dne 18. Junija t. I. pri Upravi dravskega Intendantskega slagatišta v Mostah pri Ljubljani glede prodaje odpadkov od moke za svinje. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LJubljani razpisuje ofertnO licitacijo za dobavo pohištva za opremo novega ambu-latorija v palači na Miklošičevi cesti št. 20. Interesenti se opozarjalo na tozadevni razpis v »Uradnem listu* St. 48. = Švica bo povišala uvozno carino na hmelj, švicarska vlada bo predložila par. lam Mitu predlog, po katerem se povišujejo uvozne carine na hmelj, ječmen ta pivo. S povišanjem carine na hmelj bo naše hmeljarstvo le v manjši meri prizadeto, ker se n*š hmelj izvaža v švioo le v manjših količinah. _ Pred znižanjem diskonta v čežkoslo-vaški. Iz Prage poročajo, da se pripravlja znižanje oficijelme diskonte8 postavke za pol odstotka. = Obtok novčanic v Avetrljl se je znižal od 7. do 15. t. m. za 28.7 milijona na 759 1 milijona šilinarov. Podloga je za malenkost naTasla na 508.l" milijona šilingov. Kritve-no razmerje se Je zboljšalo od 60,7 na 61 3 Javna zahvala Vsled moje dolgotrajne in mučne bole z« ni sem se morala podvreči nevarni opera« ciji, ki jo je izvršil profesor gosp. dr. Aloj« zij ZALOKAR. Prijetna dolžnost mi je izreči imenovanemu gospodu mojo najpri« srčnejšo javno zahvalo, da me je s srečno dokončano operacijo rešil nadaljnih bole. čin in gotovo tudi prerane smrti. Enako mi je tudi prijetna dolžnost, zahvaliti se ki« rurgu gosp. dr. Krajcu za skrbno zdravni« ško neCTo pred, posebno pa po operaciji, kakor tudi častitim bolniškim sestram v Leonišču za njihovo požrtvovalno skrb. Šiška, dne 21. maja. 1926. 618 Marija Lah. odstotka. B orze ZAGREB, V dopoldanskem svobodnem prometu je bila tendenca neizpremenjena. Promet kakor običajno ob sobotah precej zmeren. Za denar so bile zabeležene naslednje taksacije: Dunaj 803, Berlin 1355.5. Italija 220, New York 56.74, Pariz 190, Praga 168.45, Švica 1098.5. — Promet v Vojni škodi minimalen Blago je ostalo na 311. CUR1H. Beograd 9.115, Berlin 123.05, New YoTk 516.75, London 25.1325, Pariz 16.95, Milan 16.90, Praga 15.3175, Budimpešta 0.007220, Bukarešta 1.9375, Sofija 3.74, Dunaj 73. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri soprog in skrbni oče, gospod >tegu trgovec in posestnik danes dne 22. maja 1926 ob pol 3. uri zjutraj po dolgem trpljenju previden s tolažili za umirajoče v 47. letu izdihnil svojo dušo. Pogreb dragega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 24. maja popoldne iz Zagrada na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v sredo zjutraj ob pol 7, v farni cerkvi v Celju. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Celju, dne 22. maja 1926, Rozalija Stegu, soproga. Ferdinand, Stanko, Svetozar. sinovi. Pozivam tvrdko «Slovenija» s sedežem v Tetovem ozir. v Skoplju, oziroma dru« žabnika Janka Homana in Havojiča, da ta« koj javita upnikom svoje sedanje bivališče oziroma, da takoj zadostita plačilnim dolž« nostim, sicer b-omo njihovo dosedanje po« stopanje napram upnikom javno ožigosali. Ime pošiljatelja tega poslancg-a je v upravi Jutra na razpolago. 620 potom prostovoljne javne dražbe Frna-dfjvcga posestva in sicer njiv, travnikov in gozdov, bo v nedeljo, dne 30 maja 1926. dopoldne v Št. Vidu nad Ljubljano. 4025-a armt Osram — vsakovrstne najceneje J. Goreč. salaJa Kreditne banke. Preklic Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekla proti g. Valošek.u. 621 MILKA KALAN. (»Celski dom") ¥ Oddasta se v zakup hote! in restavracij-.Union* (Celjski D. m) v Celju (Slovenija). V hotelu je 23 meblira; ih tujskih sob s 49 coste-1 ami (brez perila), restavraiijs, veranda, vrt, mala in velika dvorana (1500 oseb), veranda, autogaraža, kegnisče, vsi potrebni postranski prostor . Potreben je poleg hotelskega perila •udi kuhinjski in restavracijski inventar. Hotel nasproti kolodvoru, kjer stoje vsi dnevni in ponočni brzovlak*. Shajališče ietoviščarjav Prometno izhodišče za Rogaško SSat no Dobrno in Savinjske planine- V poštev pr dejo samo kapitalno močni, strokovno naobraženi ref.ektanti slovenske narodnosti. Zapečatene ponudbe do 31. maja t. i. na društvo »Cellski dom« v Celju v roke predsednika ravnatelja Lesničarja, Celje. Strossmaverieva ulica št. 1 4003 a g^tS-" Kasgu ns-se ■ porabi, ore najboljša' elarm steklenice - za konzerviranje sad,a in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pr>-tikllne in Zupančevo knj v.o: Konzerviranj e sa d ia in povrtnin ima v založi tvrdka Lovrs Pstovsr, IvaapsovcL 151-a Ceniki se pošlie;o na zahtevo ČEVLJARJI POZOR t ,Prvo čev2;arsko učilišče v Ljubljani' otvori prikrojevaini teoretični in prak« tični tečaj za g mojstre i.i g. pomočnike. Sniejemnjo se tudi udeleženci iz dežele. — Pojasnila in priiave sprejema oblastveno priznani stroko ni učlteli 'n vodja tečija K. Majice, Ctlovška cesta 57, Ljubljana Vil. 4057-a ,,Spec'2rum" d. d. \i. KoBista. Oilil! ie H tvornica ogleda! in brušenega stekla LJUBLJANA Vil, Medvedova ulica 38, telefon 756 82 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in obl kah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle- vanje v med. Fina, navadna ogledala. ■■■■■■■■■■■ jcenele in najbolje s; za pomlad in poletje oskrb:te f&momslno usnje kakor n. pr. boks od 14 Din naprej pri tvrdki Fran Erjavec Ljubljana, Stari trg itev. 11 a. S*repriga|te se o temi 3556 « 3SJ3-j □ Priporoča se jj ParfumerUEt ..Sirmoli" p Ljubljana, Pod Tran&o 1 □ co^nDnnonnnanmnnnoDmmuuuuc niti lokiil HI na najbolj prometnem kraju, za modno in ma-nuiakturno trgovino se takoj odda. A. Wolfling, Bled. 4053-a ptnlki ? Š8S&3 Začenjajoča se vam zadaja velik® tprasaaje: ■ ■i v * in s HiMiiiii Slovenija. Vodič kroz jugoslovenske A:{ie. Pohorje. f Sadjara vam ce peve samo to-Uko teaSo? saaaci m domačin!. Badjura ve " vse! m Za naročila se priporoča Knjigarna !g.K!einmayr&Fe(lJ§mberg 155-3 «»•* Ljubljana. I2IS bili v Trstu, ulica C. Ghega št. 7, v neposredni bližini glavnega kolodvora LASTNIK: Vaclav StengeŠ se priporoča potujočemu občinstvu. Iz-borna kuhinja, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se slovenski. 3016 a ESIIIIimillllSRRRIRRIRflVIfi raohcs ooca »p«te»-pshbt d k w bm jkkbl Gena: Din 13.009. Franko zacarinjeno Maribor. Prospekti na razpolago pri gsseFalaem zastopstva Marllsor Trg svobode štev. 1. 4043 a _ V najem se odda (eventualno takoj) na najprometnejšem prostoru v Ptuju dobro upeiiana detajlna ovina s manyfaMyro z inventarjem vred. Natančnejša pojasnila daje Avgust Kraigher, Ptuj. ^OC^ryjOOOOOOCOG 8 JOOOOOOOOOOOOOOC/"" Ivan Kravos, Mor Konjske epreme( usnjate torbice vseh vrst, gamaše, nahrbtniki, kovčki za vzorce in potnike. 3902-a 47 Gaston Leroux: Prikazen v Operi Tako je kruto razmišljal bedni Raoul, ko ie tekel k pevkini loži.. »Kristina!... Kristina!...« Grenke solze so žgale mladeniču veke. Brezupno je zrl na oblačila, razmetana po pohištvu, na oblačila, ki naj bi odela njegovo zaročenko ob uri bega!... O, zakaj ni hotela oditi prej! Zakaj se je toliko zamudila?... Zakaj se je igrala z grozečo katastrofo?... S srcem pošasti?... Zakaj je hotela v zadnjem usmiljenju vreči za zadnjo pašo tej peklenski duši božanski spev:... »Angelov rajskih ti zbori Vzemite mi dušo v nebo! Raoulu vre iz grla ihtenje, kletve in psovke. Z nespretnimi dlanmi otipava veliko zrcalo, ki se je nekega večera odprlo pred njim in pogoltnili Kristino v temo. Upira se, pritiska, tipa... toda zdi se, da zrcalo i ,a samo Erika... Morda so vse kretnje zaman prt takem ogledalu?... Morda bi zadostovalo, da izgovori določene besede?... Ko je bil še otročaj, so mu pripovedovali, da nekateri predmeti ubogajo na besedo! Nakrat pa se Raoul spomni... »omrežja, ki se odpira na Scribe-ovo ulico... podzemeljskega hodnika, ki vodi od Jezera naravnost k Scribeovi ulici...« Da, Kristina mu je govorila o tem!... in ko je žal ugotovil, da težkega ključa ni več v skrinjici, je navzlic temu stekel v Scribeovo ulico. Tam zunaj je zdaj. s tresočimi se rokami grebe po orjaških ska-fcih išče izhoda... naleti na železne pregraje... Ali je ta?... ali ona tam?.. Če ni morda tisto okno? ... Pogreza pogled skozi drogove... kakšna temna noč tam notri!... Posluša!... Kakšna tišina!... Nadaljuje pot okrog orjaške stavbe... O, tu so širni drogovi mogočno omrežje!... To so vrata upraviteljskega dvorišča. Raoul zdirja k hišnici: »Oprostite, gospa ali mi ne morete pokazati zamreženih vrat, da, vrat, napravljenih iz drogov, železnih drogov... ki gledajo na Scribeovo ulico... in ki vodijo k Jezeru! Saj veste za Jezero? Da, za Jezero! Za jezero, ki je pod zemljo... pod Opero.« »Gospod, vem, da je pod Opero jezero; ne vem pa skozi katera vrata se pride tja... še nikdar nisem bila doli!...« »In Scribeova ulica, gospa? Scribeova ulica? Ali ste že kdaj šli v Scribeovo ulico?« Zasmejala se je! Zakrohotala se je! Raoul je pobegnil tuleč, skakal je po stopnicah, prekoračil je celo upravo in se je zopet znašel v luči odra Ustavil se je. Srce mu je bilo, da mu je hotelo razgnati sopeča prsa: morda so medtem našli Kristino Daač? Vprašal je prvo skupino ljudi: »Oprostite, gospodje, ali niste videli Kristine Daač?« Zasmejali so se. V istem trenutku je na pozornici zabučal nov hrnp in v množici obdajajočih ga frakov se prikaže, krileč z rokami, človek, ki je videti zelo miren in kaže prijazen, ves rožnat in debelušast obraz, obkrožen z nakodranimi lasmi. Modre oči so se mu svetile s čudovito vedrino. Upravnik Mercier pokaže novodošleca vikontu de Chagnyju, rekoč: »Gospod, na tega človeka se obračajte odslej s svojimi vprašanji. Predstavljam vam gospoda policijskega komisarja Mifroida.« »O! Gospod vikont de Chagny. Očaran sem, da vas vidim, gospod,« je dejal komisar. »Ali se hočete potruditi z menoj?... Kje pa sta ravnatelja? ... Kje sta ravnatelja? ...« Ker je upravnik molčal, je tajnik Remy prevzel nalogo, da pouči g. komisarja, da sta se gg. ravnatelja zaprla v svojo pisarno in še ničesar ne vesta o dogodku. »Ali je mogoče!... Pojdimo v njuno pisarne!« In g. Mifroid se je napotil z vedno gostejšo procesijo k p<"i i-teljstvu. Mercier je izrabil priložnost in je stisnil uabrielu ključ v roko: »Slabo se obrača ta zadeva!« mu je zamrmral... -»Pojdi in daj malo zraka mami Giry...« Gabriel se je oddaljil. Kmalu so dospeli pred ravnateljska vrata. Zaman je Mercier moledoval in dopovedoval, vrata se niso odp-'a »V imenu postave, odprite!« je zapovedal jasni in nekoliko nemirni glas g. Mifroida. Končno so se vrata odprla. Cela družba se je vsula v pisarno i-im ii«»«»iiiiii'iiiiiiii «il.imuuuuExnm3uuuumuuuiximn j i 2 WKKJ jftarci in aparati za II sadja sočivja in mes- g nin so priznano nedo- g segljivi v trajnosti in □ zanesljivosti. In vendar g stane kompletna velika garnitura □ samo Din 1000'— mala garnitura samo , 500" Tudi na obroke. — Tvorniška zaloga: fruetus-ljubljana, Krekov trg 10. 4054 Stavbeno in tesarsl10 podieiie VIUEM TREO Gosposvetska 10. Vošnjakova 4. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in načrte. Telefon Interurb. 103. Ustanovljeno I. 1830. 4G29 a Oblastveno toioiio iMMrn pasli Maribor. Slovenska 16. 4076 a Prevzema vse v to stroko spadaioče naprave, dostavlja elektrarne na vodno in kalorično moč, popravila raznovrstne aparate, telefone, morije dyname, transformatorje, nizke in visoke napetostosti po strokovni izvedb Proračune in načrte na zahtevo. Cenjenim naročnikom se priporoča Vladislav Itič, Maribor, tr cliamoion '/2, 719 in 10/12 H'. — Radi jake konstrukcije sposoben za slabše poti. — 1/delek v kval teti in izvedbi nepn kos jiv. — v uporabi naiekonomn ne;ši a po eg tega v ceni danes btez konkurence — OgJeite si najnovejše modele 1926. Generalno zastopstvo za Jugosla iio O ŽUŽEK, Liubliana, Tavčarjeva ulica štev. 11, Zastopstvo za Celje Drago Gams, Gaberje._3572 a s komisarjem na čeln. . , Raoul je bil zadnji. Ko je baš hotel slediti v sobo, je začuti roko, ki se mu je spustila na ramo, in zaslišal je tele besede, izgovorjene na uho: »Erikove skrivnosti se nikogar ne tičejo!« Okrenil se je in je zadušil krik. Roka, ki se mu je bila spustila na ramo, je zdaj na ustnicah osebe z ebenovo poltjo in zelenkastih oči, pokrite z astrahansko kapo... Bil je Perzijecl Neznanec je nadaljeval kretnjo, ki je zabičevala molk. V trenutku, ko ga je osupli vikont hotel vprašati po vzroku njegovega ta-jinstvenega vmešavanja, je pozdravil in odšel. XVII. Čudna razkritja gospe Giry o svojih osebnih odnošajib s fantomom Opere. Preden sledimo g. policijskemu komisarju Mifroidu h gg. ravnateljema, naj mi dovoli čitatelj, da ga zadržim pri nenavadnih dogodkih, ki so se odigrali v pisarni, kamor sta tajnik Remy in upravitelj Mercier zaman skušala prodreti in kjer sta se gg. Richard in Mon-charmin zaklenila tako neprodušno iz povoda, ki je^ bralcu še neznan, ki ga pa moja zgodovinska dolžnost — reči hočem, moja zgodovinarjeva dolžnost — ne dopušča več skrivati. Povedal sem že ob priliki, kako neprijetno se je izpremenila zadnje čase dobra volja gg. ravnateljev, in opomnil sem, da te iz-premembe gotovo ni zakrivil zgolj padec lestenca v okolnostih, ki jih poznamo. Naj tedaj zve čitatelj — navzlic razumljivi želji gg. ravnateljev, da bi naj tak dogodek ostal prikrit za vse večne čase — da je fantom mirno potegnil svojih prvih dvajset tisoč frankov. O, bilo je jokanja in škripanja z zobmi! Zadeva pa se je izpeljala čisto enostavno: Neke nedelje sta našla ravnatelja na pisalni mizi kuverto z naslovom: Gospodu F. O. (osebno). Kuverti je bil pridejan listek s temle kratkim sporočilom F. O. samega: »Napočil je čas, da se izpolnijo klavzule, navedene v seznamu službenih dolžnosti Vtaknite dvajset bankovcev po tisoč frankov v tole kuverto, ki jo zapečatite z lastnim pečatnikom. Nato izročite kuverto Gospe Giry, ki bo storila vse potrebno.« -!riLicnanonaaaDnDDnntX!nDn!: Autoomnibus Kronj-Jezersko vozi vsak dan. Jezersko odhod ob 6. uri, Kranj odhod | ob 15'50. Ob nedeljah in praznikih Jezersko odhod ob 6. uri in 14. uri, Kranj odhod ob 7 50 m 15 50. uri Ustavi se v vsaki vasi. V prostem času je auto na razpolago tudi za druge vožnje 4013 i 0 QB 3U P* i- V .J S- E 0 CE t. in prepričajte se o njegovi nedosegljivi kakovosti. Ako Vam je sreča mila, boste našli pri vporabi tudi Vi skriti zaklad, pristni zlatnik P5 Moka, žito, koruza, otrobi najceneje 4055 a pri Žitnem zavodu, Ljubljana, Krekov trs 10/1. Na debelo. Telefon 243. Na debelo. iBaSSBSBSaSSgBŽSSggaCBSBS Novi in rabljeni pisalni stroji, razmnoževalni aparati ,Opalograph< rotacijski stroji in tiskarski stroji ter vse potrebščine za pisarniške stroje. Lastna delavnica in strokovna šola za strojepisje in stenografijo. 4032 ■ Ant. Rud. Lesat&Co. MARIBOR, Slovenska ulica 7. Telefon 100 # Teefon 100 • v Brez potnega iista in brez dolarjev se vsakdo lahko poda v Ameriko, kjer bo lju-. eznjivo sprejet in pogoščen z izhornimi štajerskimi, dolenjskimi in dalmatinskimi vini izbranimi gorkimi [n mrzlimi jedili ter solidno postrežbo v vsakem oziru v nanovo neurejenih prostorih ali na senčnatem vrtu ki ima prvovrstno urejeno električno raz-sveti avo. krogljišče. - Cenj. občinstvu se vljudno priporoča «17 s Jakob Solčic, gostilničar, ..Amerika* sssmm Vič-Glince. _______________________ g Najboljši so ..KRONA" žeblji za podkve g Za&čltni enak Pozor! PozorI Zahtevajte pri kupovanja samo naše žeblje za podkve z naznačenim zaščitnim znakom. So najboljSi in najdovršenejši. Največja in najproduktivnejša tvornica. M U S T A D, 1 jugoslavenska tvornica čavala te željez-' ne i čeiične robe d. d. Karlovao. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 raznih leposlovnih in drugih knjig, muzi-kalij, pisemski papir ter sploh razne pisarniške potrebščine po čudovito nizk ceni, do-Kler ie v zalogi, v veletrgovini V. WEIXL v Mariboru. Opozarja se na to ugodno razprodajo vsakogar, posebno pa ljudske in šolske knjižnice, trgovce i.t. d. 3i4S 3 IVAN ZAROTNIK MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon št 37» Parna laga. Vsakovrstna tesarska dela. moderne lesene stavbe, •strešja u palače, ft še. tile, tovarne, cerkve ia zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, pavi« (Joni, verande, iesent opaje Ltd. Oiidba lesenih mostov, jeiov io mlinov. Tovarna furnlrfa. Stovenia-Transport Ljubljana, Miklošičeva c- 36 at Edino pH .VOIKA' Ljubljana Sifon in platno za životno in a posteljno perilo v najboljši kva- ■ liteti po najnižji ceni priporoča ■ trgovina perila 102 f ■ j Hed. Šare | Selenburgova ulica 5. S Prima češki šifon Din 17'- m. ■ IIIIIIMHHIl ■■■■■I sj h h h i i i i IUUULJLUJLIL1JLLOJLJULJLJ Srečbo Potnik ln druj parna dutitadja tseoc, »teritntt prolzrotar, etemter bdela tanje sadnih sokov itd, Ljubljana, Metelkova ulica 13 priporoča naravne sadne □ soke, arome za nealko- g holne pijače, sadne etre n za kandlte, esence za p rum in žganje. H Pravi malinovec Limonov sok 3967-a ! □ □ M ■■■»«■»■ '.....m H H I M II H I I I IlkllMlMlllU poirebuje: 4026a upravitelja za fiiijalko v Irifu, kateremu je oslgurano stanovanje v bančni zgradbi knjigovodja Reflektanta morata Imeti strokovno kvalifikacijo, a oferti te imajo poslati upravi do vkjučljivo 5. junija t L PILE vsakovrstne (turplje) hi um izdeluje in popravlja strokovno ter prevzema tudi specialna naročila po zmernih cenah pllama IVAN FIOAR Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico Ste*. 4 3983-a (blizu gostilne .Novi Svet'.) Kopališče Pistyan (Slovaiko) pomaga Iz vanredno prot rtvrnii pro tlnu, i»hi-asu. esknda tam onudene vsote v blagajni tobačne tovarne v Ljubljani. Razpisani materija!, kakor tudi specijalni pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani. I z pisarne tobačne tovarne v Ljubljani. Tov. št. 196/15 ex 1926. 40ll-a U n oebe3qqqsabbq0bi3e3e]a mm t 5=31=11=====!=jP H •JUTRO® St. 117 RAZGLAS. Prva stavbena zadruga magistratnih nameščencev razpisuje oddajo gradnje treh novih hiš za Bežigradom. Tozadevni podatki se dobe od 26. do 28. t. m. pri načelniku zadruge mestni magistrat soba št. 43, D. nadstr. od 10. do 2. ure. — Ponudbe je vložifi najkasneje do 4. junija 1926. do 12 ure. V Ljubljani, 22 maia 1926. Hacelnlk. Koncert h železničarske godbe ..Sloga" se vrši v nedeljo 23. maja 1926 od 16. do 22. ure na vrtu gostilne .Jadran', v Kersnikovi ul 5. Točila se bodo prvovrstna šibeniška in viška vina ter nudila mrzla in topla jedila po zmernih cenah. Za ob len obisk se pripore čata Brača Lasan t Tužnm srcem javljamo vs^m s rodnem, piiateijem m znancem žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, oziroma mamica, gosna Katarina Sonc roj. Va&sm včerai dne 22. maja t. L ob 5. uri v tukajšnji bolnici, v starosti 33 let po kratki in mukapolnl bolezni previdena s tolažili sv. veie mirno v Gospodn z-spala. Pogreb naše nepozabne pokoinice se vrši, 24. maia t. i. ob 16 iz mrtvašnice magdalenske^a pi kopališča na Pobrežju. Maša zadulnica se bo brala v Magde er.ski ceikvi v tore< 25. maja ob 7. zjutraj. Maribor, dne 26. maja 1326. Albin Šonc, soprog Zorko, Mila«, sinova in ostali sorodniki. 4078 Mestni pogrebni »vod. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni dobri soprog, oče, tast, stari oče, brat, svak in stric, gospod Josip Lauter višji revident dri. železniee v soboto, dne 22. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v ponedeljek, dne 24. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Kopitarjeva ulica štev. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 2 J. maja 1926. 406S ŽALUJOČI OSTALI. Rastlinski zdravilni liker le zanesl|lvo demače »dravUo za pokvarienl ielodec, proti pomanjkanju teka, glavcbo u, želodčnemu krču, nenadni osla-belosti. »Florian ' čisti glavo, daje moč in veselje do dela. „Florlan" se odlikuje po izbomem okusu. ZAHTEVAJ I E POVSOD SAMO PRISTNI „FLORIAN", ki ga izdeluje ed no E. Jeras in drug Lubilana- Moste Odklanjaile vse ponaredbe. 4018 a Dr.LuceTreo j naznanja 4056-a a da se ie preseli! " s svoio odvetniSko pisarno iz Kranja v Ljubljano Dunaisfca cesta 2S išče se Dynamo Istosmernega toka 10-'5 Kilo.atov, 220 vol ov, .abljen, garanti ani sposoben za obta ovan po možnost, s sdkal io ološčo in regulator em. Ponudbe na g Franca Dolenca, Planina pn Rakeku 40'd-a ~ TjreassnBUBHBaBassaaaasaB* Radi smrti in bolezni f i odda za dabo 8 do 10 let svo!o trgovino i pili! tvrdta Z. KRA J K S, Csljs Cankarjeva cesta 7. Istotam se proda Stirisedežni avto znamke .Peugeot", kateri je prevozil 8o80 km brez vsskega defekta. Posredovalci so izključeni. W 4 a Mesne izdelke m prekajeno meso vseh vrst, najfinejše kakovosti (praški način izdelave ) priporoča Hia nt tvorn ca mesn;h i delkov — L ubliana Dolenjska ce ta 23 Zeleni kriD 4C6>a Tele.on 164 Dnevno sveži izdelki I Nizke cena. Točna postrežba! Preselita e _ .toizii Strupi, prodaja premoga in drv, se je preselil Z Vidovdanske ceste S 9-a i. sobi, kuhinja, soba za siuš-kin;o in pritlkline v sred1 mesta se zamenia za večje v bližini Kongresnega trga proti nagradi. — Ponudoe na upravo .Jutra* pod .S A 3* 347-a >0«C31C3«OaC3tCDeOBC=)iC=>iO o VESELJE B 0 vsakega knjigovodje so lepo q in pregledno črtane poslovne knjige v trpežni vezavi, 0 ki iih izdelate IlilH R. I. 0. V EOPiTARJEVA ULICA 6. II. B 43 a-V: Q B 0 ■ o OIOSOOOIOBOBOIOBOSO Bre» posebnega obrestni Na starejša automobiina tovarna sveta. Neprekosljivi v kvaliteti ekonomiji, elegantni izpeljavi in kljub temu v nabavni ceni brezkonkurenem. Na željo četverokolesne zavore. 12 HP potniški ln dobavn. auto takse prost............Din 39-500;- 12 H P specialni luksuzni avto 2-3 sedežni........." 12 Hi* iuksuzni auto, 4sede'ni ................ ... . 24 HP luksuzni auto 4—i sedežni . . . . . . • • • • • 24 HP iuksuzm auto, 4-5 sedežni, spremenljiv v par trenutkih v po- tniški trunsoortni au.o za težo 6C0 kg........Din 57.000 - 24 HP potnški in dobavni a to taks. prost........' D n 69 000 — "-ml—"modelih auto,bobrov - čen'e franko ' car h ž a na rodUg. današnjem kurza frank 'carinikih m tovoru šk h .ar f S«ftovni rekord najmanjše uprraSe bencina v posest, tovarne Svetovni re^oru ™a*v\, ' 9-10 35 HS 12 itrov na 100 km G.ajen *a vsak rSfteren -Pet' let garancije na oeresa. - Plačilne olajšave. MJ plugeo?'kolesa, lahKl motookli znam« le« po b,ezkonk, renč,,h cenah. Pri generalnem zastopstvu za Jugosiavi:o: 37J1 O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. (ob progi Ormož-Radgona) Juficslovensui Helm in BiMunsen Specijalno kopališče za na srcu, ledvicah in protinu trpeče. Nadaiine indikacije: pri ovapnjenju arterij, boleznih mehurja, peska, zdroba. reumi, diabetes, ledvičnih in žolčnih kamnih. Naravne ogljično-kisle kopelji, posebna dijetetična kuhinja Najmcd rnejše kopališčne naprave. Nizke eene. Sezona traja od 15. maja do 30. septembra Od 15. maja do 30. mnija in od 20. avgusta do 30. septembra je v veljavi 40% znižanje sobnih cen Nešteto zahvalnih pisem. Zahtevajte zdraviliščne prospekte. 3028 a ;bŠTAMJEV LES za t a n i n kupuje po Jnevnih cenah ERUEST MARINO, Celje, -» -__<•______ i:__»s /J ^rjnr/faa ul^?* št 4. foi/ama ooh štva fl. flmnnn, m speciiaini obrat samo ea fino in elegantno pohištvo 70 ««««M»»M»Mt»MM»» >«>»«♦»«« it««»»>»t»< Na vagone in na drobno ouiova in hrastova drva ter bukovo ogli« astne produkcije, vsakovrsten okrogli les, dal,e trboveljski premog, mavec po konkurenčnih cenah pri tvrdki D. Marušid, Ltubljasa — Sv. Petra cesta štev. 40. Zahvala. Za vse dokaze sočutja ob smrti nagega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, gospoda Antona Slatnarja izrekam vsem prijateljem in znancem, kakor darovalcem cvetja iu vencev in vsem onim, kateri so blagopokojnika spremili na zadnji poti v Kamniku in v Ljubljani, najprisrCnejšo zahvalo. Posebna zahvala preČastiti duhovščini, pevskemu društvu „Lira" in vsem ostalim udeleženim društvom in korporacijam. V KAMNIKU, dne 22. maja 1926. Ivanka Slatnar v imenu hčerk in sorodnikov. Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste 'z knjige • Dr. Josip Tičari eden opremlten za modno in manntakturno trgovino, na glavni promenadi v sredini letovišča na Bledu Cena s poštnino vred Din 19-50 NaroČila na knjigarno tiskovne zadruga v L.ualjanl. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■»t *Jutrov> roman LUCIFEB tat.toga «konn«ko> oa| c« vsebina. preplelrn. • fan-ta»ti4nimi tapletljajl o;! ia. Setka <1. kcn.-» ti onna-Ujo aav4Dftf.Dt.roo čitaMja • lrter«»aotoiffi raimotri-Tanj"0> »«ak BH pre-ene fteoja. t mo le .ledi oiaranj. id kon.lumai c to(*t prHM>n>-t<*nJ«' tako na M> iluziji OH.tr|'DO prlt»-koTalt »»ako na,lal]>-«anic romana 1» H9el in " Hti or* eptavt «Jotra» » LjaMfaol Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoi n a r o č e za domače knjižnice tal) zabavati Vas ne nore nobena knjiga! se oddasta. 3>ed Pojasnila A. W5fling, v .uu *lanc BroSiraca pa 65 l)io 45 Oid h 4070 a o Gorenjci in Gorenike! 0 Ne zavrzite ugodne prilike pri nakupu raznih pomla- ■ danskih in j5o;etnih oulek. - 0 V zalogi vedno krasna izbeta volnenega blasa za žen- U ! ske kostume, plašče, bluze, kakor moške obleke — po- ■ U vršnlke, razno perilo, vsakovrstni čevlji, daraski klobuki, a n toiletne potrebščine, moška kolesa, otroški vozički, na- g a grobni venci itd. ^9-8 a n 0 Vse ugodnosti v novi trgovski hiši 0 Vinko Savnik, Radovljica n Konkurenčne cene! PostreSba solidna' Q I0l0l0l0l0l°»010l0l0l0l0l0l0ic - ______ Velepražarna kave ietie te vrste v . nt Sloveniji. M EZN H R1Ž R H O ©, Maribor, Glavni trg stev. 21. Zahvala. Vsem, ki so nam izrazili sožalje ter nas lolaž li v teh bridkih urah, darovalcem krasnih vencev in šopkov ter drugesa cvetja, trboveljski premeg. družbi ter stanovskim tovarišem, kakor tudi vsem ostal m korporacijam, ki so pripomogle k tako častnemu sprevodu, rbpma govornikoma ob odprtem grobu ter vsem pisateljem in znancem, ki so v tolikem številu spremili na zadnji po i našega nepozabnega sina in brata, gospoda inž. Ciril Cvetko Kalin-a se najprisrčneje zahvaljujemo. 4010-a Žaluloča rodbina fei. interurnan 47b Brzojav Meznarlč Maribor. Trgovci, zahtevajte ponudbe. n 17753822 iugoslouensha češka fuornic mbažnih se priporoča za dcibano gsiicsurifesfti fisknmga 3917-6 Mj imaammaaaaammaw Puškama Janko Mišič | Kranj i lastna izdelovalnica vsako- § vrstnih najmodernejših a lovskih pušk. I Zaloga municije. Kr. prodaja smodnika in raz- g streliva. 3925-2 ■ Rudolf Rus trgovina z urami in zlatnino KRANJ Optični zavod. - Ustanovljena 1885. j 3922-a Zaloga bencina za anfomoblle : Ljudevit Sire Krani coxnnnmoaxncn: Tovarniška zaloga „Fort-land" cementa, trgovina z mešanim blagom. Na- — kup in prodaja vreč. — FRANC CROBATH d. t o. z. Kranj Zaloga manufakture na debelo in drobno. Ustanovljeno leta 1885. 3929 a n 3926» SRBEL. IfHJT Tovarna vulnenih In KRANJ pavolnatih pletenin van Savulk, Kranj rBIDlnl ali oprtat« vseh vrst, naramnice, vse domače delo. Mannfak-tnra v bogat! zalogi. Na drobno! Na debelo! — Velika zaloga vse obutve — Okasijska razprodaja damskih in — dekliških čevljev in sandal — jadransko posavska čeullarna 3918 a družba z o. z. aKRAHJ - SLOVENIJAi Specijalna izdelava gorskih in športnih šivanih Čevljev, sandal kakor tudi vseh drugih vrst obutve. Lastni izdelki. Ročno delo. 1 H i u 1 I m nlia i Kii H i 1 obrestuje hranilne vloge po 5°/o i vloge na tekoči račun po dogovoru tudi višje, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, — | katera plačuje hranilnica iz lastnega. | — i i . irrii^nriroxiDarxja[ronnDnaanaDnaDDDaaDiX3aDDnDDo A. BOŽIČ, Kranj Krasna izbira vsega manufakturnega blaga Točna postrežba. Solidne cene. 39 .'3 a IVAN LEViCNIK Vel ka zaloga najboljših švicarsk h žepnih in stenskih ur. Krasna izb ra zlatn ne m srebrnine. KRANJ Optič.io blago. KRANi 3924 a NAJSTAREJŠA IN NAJSOLIDNEJšA A WRDKA KRANJ ^INU KRANJ VELIKA ZALOGA SUKNENEGA, BOMBAŽASTEGA IN PLATNENEGA BLAGA TER DROBNINE. 3930 a ^ M. OSTERMAN. Kranj Mesarija, prekajevalnica, razni mesni izdelki. 3927 a ' innKinlilnlmii 3966-a ali oprtnjače izdeluje vseh vrst najbolje in najsolidneje tvrdka Ivan SavniMrani, Slovenija EEEEEEEE3EEMOE3EEEEBEI S g □ El m Franjo Maldič, Kranj pri „Puščavniku" Trgovina s špecerijskim, kolonijainim = blagom in deželnimi pridelki. = Delikatese. 3920 a Vinarna. V J 13 a □ 3 Josip Černelič Kranj CBOOOOOOOOOOOOOOflOOOOOC Manufaktura, perilo, dežni plašči. Velika Izbira. Najnižje cene. 3921-a Josip Likozar Kranj. fff Specerija in f=( kolonijalna S ^ trgovina Jjj Pozor automobf listi S Postaja za bencin m auto olje Ignac Andrašič Kranj. 3919-a Zahtevajte v vsaki trgovini naramnice domačeg < izdelka, katere so solidno izdelane in najbolj trpežne. Grosisti popust jOCOUuCCUJCJOJlMO^ 'r"* ■ ' IVAN SAVNIK KRANJ. 2965-a iHMauiMnuiiimnuN«>H*H"Mann Boni Kranj trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo, nakup suhih gob, brinjevega olja in deželnih pridelkov. «oo a •h I iESWB»B*BBaaBSBaaBSBBBflBBBBBBB trgovina i mdnufeHturnim blagom i v Kranju f poleg iupne csrkve, ustanov-| ijena 1.1863. B ■ Velika zaloga tovarniških ostan- | kov po najnižjih cenah. ■ ■BasBBMBHaaHBa B B B B i | Fino moderno P0hIŠt?0 * PETER KOSAL, Kranj, Ljubljena-Kolize; ■ jaloga ohištvs, žime morske trave itd. — Lastno tapeto štvs. za pisarne, klube In sprejemnte m m po zmernih Izredna prilika: Modrocl po Dia 200* ilizei H ^Jg «JUTRO» St. 11? 22 Ma!l oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda - 0 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši snasek Din 19'-% Kolesarski podsavez za Slovenijo Prosim sledeče gg., da se sigurno udeleže s kolesi, v »vrbo rediteljstva pri Sta-fetnein teku, t ponedeljek točno ob Vi 10. uri pred Narodnim domom: Rozman Matija. Senica Edi, Zano-škar Srečko, Pele, Dolenc, Hvala, Kosmina, PoiiPoj, Goltes. Tajnik II. 15532 Zastopnice ženskih društev najvljudneje vabim k sestanku. ki bo v torek. 2o. maja ob 16. uri, radi •Materinskega dne*. Sestanek bo v društveni sobi Kola jugoslovenskih sester, Sol-Jfci drevored štev. 2. — Kranja Tavčarjeva. 1^812 English iessons gives Mr. Lenezvz-kv, Čopova cesta 19, Adr. tfillman. 13720 10—15 prvovrstnih čevljar, pomočnikov prejme v stalno delo Dika*. cipele družba z o. ■ Ljubljani, Gosposka ulica 16. 13893 dobe' Ključavničar ali telezostrugar, b e i 5 C e za dobro vpeijallo ključ, delavnico kot družabnik z majhnim kapitalom, kateri se obrestuje po 30 %. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Ključavničar*. 13686 Skladiščnik izučen v mešani stroki, vojaščine prost, se sprejme i tukajšnji veletrgovini anja. Ponudbe pod Šifro rAlkohol* na upr. »Jutra*. 13721 Zagorje ob Savi Tukajšnje sokolsko društvo priredi na binkoštni ponedeljek, dne 24. t. m. pešizlet v Kotredež spojen z javnim nastopom vseh oddelkov. Odhod od Sokolskega doma ob 13. uri Pri pohodu in prosti zabavi katera se vrši po nastopu, sodeluje rudarska godba. Člani v kroju, kdor nima kroja, t civilu z znakom. Obenem obveščamo članstvo, da se vrši dne 6. junija 1926 lupili zlet v Trbovlje. kateri je z3 vse članstvo strogo obvezen. — Kdor reflektira na kosilo, ki sune 15 Din, naj to javi starosti, tajniku, blagajniku ali načelniku, ter »e mora isto naprej plačati. Zdravo! Odta^ Gasilno društvo Zalog-Sp. Kašelj priredi loterijo, obstoječo iz sobne oprave, vreče moke, snkna za moško obleko in več raznih dobitkov. — žrebanje se vrši dne 25. julija 19-26. 13722 Načelstvo zadruge mesarjev in preka-jevalcev v Ljubljani naznanja, da se vrši preizkušnja mesarskih vajencev dne 28. maja t. 1. ob 8. uri dopoldne v mestni klavnici Priglasiti se Imajo vb! vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno pri mesarski zadrugi ter predložiti th tozadevne listme. 13T15 Društvo za zgradbo in vzdrževanje doma Sokola I. v Ljubljani naznanja, da bo imelo "oj redni letni občni zbor dne 29. maja 1926 ob H 8. nri zvečer na Taboru (Tri-bunski paviljon, godb. soba Dnevni red: 1) Poročilo predsedstva. t.) Poročilo tajnika. S.) Bilančoo to proračunsko porotilo. 4.) Gradbeno poročilo. 5.) Volitev odbora. «.) Slučajnosti. Članstvo Sokola I. iu.™ prijatelji Tabora so vljudno vabljeni. Odb«^ Praktikant Industrijsko podjetje ua deželi sprejme praktikanta za razna pisarniška dela. Stanovanje, kurjava in razsvetljava na razpolago. — Reflektira se na mlajšo, pridno in zanesljivo moč. Nastop službe najkasneje 15. junija 1926. Ponudbe z zahtevami in prepisi spričeval pod »Praktikant« na upravo »Jutra*. 13685 Vajenca zadostno šolsko izobrazbo, išče manufakturna ve-;trgovina v Ljubljani za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Vajenec 19». 13719 Praktikantinja ki je zmožna - tudi nemške in laške korespondence ter stenografije, se sprejme v pisarno na deželi. Nastopi ahko takoj. Ponudbe upravo »Jutra* pod značko Praktikantinja 97». 13697 Gospodinjo pošteno, štedljivo in inteligentno, išče za vodstvo večje kuhinje zavod v Mariboru. Točne dopise pon »Gospodinja* na podružnico »Jutra« v Mariboru. 13659 Stenografinja vešča strojepisja — četudi začetnica — se sprejme v odvetniško pisarno dr. Ivana Lovrenčiča, Ljnbljana. 13635 Akordant za skladanje več tisoč m* drv, se išče za takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra: pod »Akord.. 13631 Pisarn, praktikant z znanjem slovenskega _ in nemškega jezika, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Praktikant«. 13662 Gospodična srednjih let ali vdova brez otrok, pridna in zanesljiva, vešča voditi samostojno spodinjstvo in kuhinjo, dobi službo takoj pri starejšem gospodu, železniškem urad-nikn (vdovcu s 3 otroci — 9—17 let). Cenjene ponudbe na npr. »Jutra« pod značko :Bodoča sreča*. 13690 Zanesljivo žensko t Starosti do 49 let, sred nje izobrazbe, veščo računstva ter samostojnega gospodinjstva in vseh hiSnih del, izveibano v trafiki, da je sposobna po enem mesecu v slučaju zastopati tudi gospodarja, sprejme za stalno starejši, osamljen trafikant. — Ponudbe s podatki in zahtevo plače po slati na npravo »Jutra: pod Šifro »Zvesta 48». 13674 Prodajalka po mogočnosti izvržfcana delikatesni stroki, so takoj sprejme. Pismene ponudbe na upr. »Jutra* pod Šifro »Zanesljiva 808«. 13724 Deklico staro 15—18 let, izobraženo, katera govori perfektno nemško, sprejmem k svoji SUdetni hčerki. — Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Na deželi«. 13G95 Servirarico izučeno, sprejme takoj restavracija hotela Štrukelj. 13552 C -;iŠSS jO Absoiventinja trgovske šole išče primernega mesta tudi izven Ljubljane. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Marljiva 100». 13609 Trgovec 30 let star, ki je že več let vodil svojo trgovino, želi nastopiti mesto skladiščnika v kaki trgovini železnine Ponudbe na upr. »Jutra* pod Šifro »Trgovec železnine 96». 13278 Prodajalka pridna in poštena, mlajša moč, išče mesta v trgovini z mešanim blagom. Zmožna ie slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika. Gre tudi na deželo. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Poštena 83*. 13825 Mož srednje starosti, zmožen slovenskega in nemškega jezika, s 4—5 delavskimi močmi, želi vstopiti pri kakšni graščini, oziroma veleposestvu kot oskrbnik, Safer aH vlnliar Zmožen je vsega gospodarskega, vinorejskega in sad-jerejskega posla. — Naslov pove D. Kolar v Sevniei ob Savi. 13629 Dekle izučena Šivilja, želi Šivilje. Zna tudi kuhati. — Cenjene ponudbe na upravo Jutra* pod »Šivilja 855». 15855 Službo sluge v trgovini, pisarni ali tem siično, ISče mlad fant, ki razpolaga » lastnim kolesom. Naslov pove uprava »Jutra.. 13862 Kredenčni žrebljički iznajdba Mariborčana, jako lepi. Se bolj pa trpežni, ker ne rjave to se ne zlomijo, t raznih barvah, rabijo te v vsaki pisarni, vsaki kuhinji, se dobivajo v veletrgovini s papirjem V. Welxel in pri iznajdi-teljo F. Plankl, Maribor, Tattenbachova 16. — Na debelo in drobno. 13406 Učitelj i š i e primerne postranske s I u t b e. Ponudbe na npr. »Jutra* pod Šifro «Soča». 13563 Mladenič s srednješolsko izobrazbo, išče službo v pisarni ali izobrazbi primerno zaposlitev Ponudbe na naslov: Josip Bučar, poStno ležeče. Slov. Konjice. 13580 Avto 27/S2 HP, Spa, šestsedežen, elektr., taganjač, skoro nove gume, v izbornem stanju proda F Hočevar v Žirovnici, Gorenjsko. 13613 Učenec išče mesta v vičji trgovini z mešan, blagom na deželi. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Trgoveo 51*. 13651 Prodajalka mešane stroke, za galanterijski In manufakturni oddelek. mlajša, pridna moč z znanjem nemškega jezika in perfektna v računstvu, se sprejme v večjo trgovino na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plače na upr. »Jutra* pod značko »Trgovina 94». 13694 Prikrojevalka za damsko in moško perilo dobra moč z večletno prakso, se išče. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plače na upravo »Jutra* pod »Dolenjsko*. 13093 Stenografinja in strojepiska za slovensko in nemško, perfektna moč z daljšo prakso, išče službo Ponudbe na upravo »Jutra* pod «AB 12». 13648 Izurjen strojnik a/i elektromonter, do* bra moč išče primer« ne službe. Nastopi lahko takoj. Ce mo. joče z družinskim sta» lovanjem. Ponudbe se prosi na upravo «Ju» tra» pod «Oženjen». Gospodična z dobrimi spričevali, zmožna kavcije, išče mesta plačilne natakaric- ali na račun. Naslov pove uprava »Jutra«. 1361» Izkušen strojevodja teli primerne službe. Ponudbe na reklamno pisarno v Trbovljah. 137S9 Prikrojevalec gornjih delov za t e v 1J e vsestransko izurjen, ISče službe. — Ponudbe na Reklamno pisarno v Trbovljah. 13737 Boljše dekle s dežele, izučeno Šivanja, išče mesta sobarice k boljši rodbini — najraje v Mariboru Naslov pove uprava »Jutra*. 13527 Primerno nagrado dobi. kdor preskrbi bivšemu trgovcu primerno slul-bo. Cenj. dopise pod šifro »Hvaležen* na upr. »Jutra* 13678 PREMOG—ČEBIN Wolfova 1/n. — Telefon 56 1/18 Kontorista (injo) spretno in zanesljivo moč, katera je zmožna vseh pisarniških del, iščem za takoj. Natančne ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtev na upr. »Jutra* pod šifro »Zanesljiv 6S9« 13089 Likarice izvežbane v damskem perilu, se sprejmejo takoj v večje podjetje. — Naslov _v upravi »Jutra«. 151 Gatsrista zmožnega tudi vseh strojnih popravil, sprejme Alojzij Kane, Mengeš. 13319 Mesarski pomočnik se sprejme. Službo lahko nastopi takoj. Nd,s!ov pove uprava »Jutra*. 13600 Mlad manufakturist vojaščine prost, z večletno trgovsko prakso, želi pre-meniti mesto in prevzame kako potniško mesto iste stroke. Ponudbe pod značko »Potnik 30» na upravo »Jutra.. 13830 Strojnik 38 let star, trezen in zanesljiv, izučen ključavničar in strugar, zmožen vsake montaže in renoviranja strojev, verziran v elektriki, želi premeniti službo Vešč nemščine in srbohrvaščine Nastopil bi rad kot delovodja v kakem večjem podjetju. 13709 Ples in koncert priredi gradbeni odbor Roi-nodolskega doma na binkoštni ponedeljek 24. t. m na »Strelišču® pod Rožnikom Začetek ob 15. (3.) uri popoldne. Vstopnina prosta, g vira Šentjakobski orkester Prostovoljno gasilno društvo v Škofljici priredi dne 80. maja t. I. reliko vrtno veselico I bogatim sporedom. Vsi prijatelji gasilstva in dobre kapljice se vabijo. Odbor. r 13632 Bled 2! Prostovoljno gasilno društvo na R e č 1 c i se Imenuje Bled 2, katero Ima dne 4. julija blagoslovitev in razvitje prapora, ki bo združeno z velikopotezno prireditvijo, tako-rekoč manifestacijo gasilstva na Bledu. Nakar se že danes opozarjajo vsa bratska društva, da ne prirejajo na ta dan veselic to da prisostvujejo naSi prireditvi — Izpolnila se je lelja društva, da Je dobilo svoj prapor. Izpolniti se mora društvu Se dn^ra želja, da dob! nov gasilni dom. katera se bo tudi v kratkem gotovo izpolnila, 6« bo ostalo članstvo tako delavno in navduSeno gasilnim principom. — 8 pozdravom »Na pomoč!. 13615 Poštenega vajenca sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. 2 meščanski Soli pogoj. Naslov pove oprava »Jutra». 13740 Potnike ki že potujejo po deželi to so dobro vpeljani, i S č e m proti dobri proviziji. Ponudbe z navedbo referenc upr. »Jutra* pod Šifro Siguren postranski zaalu-žek«. 13713 Pletilka popolnoma izurjena v nogavicah, se sprejme. — Na=lov pove uprava »Jutra« 13799 Auto-šola pod strokovnjalko upravo sprejema kandidate ter Jih poučuje to Izobrazuje za samostojne upravljale z motornimi volili (Šoferje). — Ponk Je točen to vesten, uspeli gotov Dnevni to večerni tečaj. Dam. In gospodje se spretemaje r«k dan. — Zahtevajte prospekt. Ratančnejle ▼ avto - Ml Zagreb. Kaptol 15 12597 Učenec za Špecerijsko trgovino, s potrebno Šolsko izobrazbo, se sprejme. Naslov v upr. »Jutra«. 13565 Trgovski potnik ki je vpeljan pri Špecerijskih tvrdkah in zanesljiv, se sprejme. Tovarna hranil, Smarca-Kamnik. 13826 Kdor si hoče zasigurati lep mesečni postranski zaslužek na popolnoma nov, resen način, naj se takoj obrne na »Malega Steditelja« \ Ljubljani, Gledaliika ul. S ' ' 13846 Krasen zaslužek postranski ali glavni, se nudi vsakomur. Pojasnila daje samo proti znamki 1 Din F. Pire, Ljnbljana, Levčeva 3. 13395 Dekle pridno, pošteno In zanesljivo, vajeno priprosto domače kuhe in nekoliko šivanja, se išče kot delna samostojna gospodinja. Služba stalna. Ponudbe na naslov: Amalija Lenardova, poštari-ca, št. Vid nad Ljubljano. 13860 Mizarskega vajenca :prejme takoj z vso oskrbo Franc Rogelj, mizarstvo, Tupalče 47 nad Kranjem. 13607 Vajenca pre j me m takoj v trgovino železa. Popolna oskrba v hiši. Ponudbe pod: Poštan-ski pretinac 31, Petrini*. Hrvatsko. 13778 Revno dekle najraje siroto kmetskih staršev, zdravo to močno, sprejme za svojo ugledna hiša na deželi. — Imeti mora veselje do kuhe in hišnega dela. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra» pod »Dom 470». 13776 Zastopnik ki obiskuje mesta v Sloveniji, lahko prevzame pod-zastopstvo predmetov tehnične ln tekstilne stroke. Ponndbe na uprava .Jntra. pod Šifro »Provizija 9«»». 13900 Išče se gospodična ki je veSča poučevati ta šolo, za popoldanske ure k trem deklicam. Naalov pove uprava »Jutra*. 13853 Kuharico samostojno, resne In poltene, U Je stoMa datje !ua v bo!Jli MSI. Ur Je vajeoa vsem gospodinjskim ln vrtnim delom, išče samostojen gospod . v manJSem me«t a ob leleznlci. Plačn 4<10 Din. Ponudbe z natančnim opisom dosedanjih služb na upravo cjutra. pod značko »Kuharica 53*. 187» Monter išče službo vodovodnega nadzornika za takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Nadzornik*. 13S20 Prodajalka izurjena v mešani stroki, želi mesta — tudi na deželi Cenjene dopise na upravo :Jutra» po-1 šifro »Vestna prodajalka*. 13815 Šofer išče službe k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Dopise pod značko »P. R.» na podružnico »Jutra* Celju. 13813 Natakarica Trgovski pomočnik izučen v trgovini z mešan blagom, ki je tudi ravnokar dovrSil trgovski tečaj pri g prol Kovaču, iSče službo na deželi ali v mestu Naslov pove uprava »Jutra*. 13262 Agilen potnik prevzame zastopstvo Se kakega predmeta. — Ponudbe pod »Nujno 580» na upravo »Jutra». 13586 Gospodična simpatična, starejša, ieli mesta samostojne gospodi-nje pri boljšem, starejšem gospodu, event. gre h gospodu z 1 ali 2 otrokoma. Vešča je šivanja, vezenja in vseh gospodinjskih del. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* po-'. Šifro 'Izobražena gospodinja*. 13574 Sveže natrfa jajca prodaja in razpošilja vedno po najnižji dnevni ceni tvrdka Ed. Suppanz, Pristava. 13679 Okovani zaboji. 3 dobro okovani zaboji (skrinje) s ključavnicami, pripravni za kramarje in še več drugih stvarj se ugod no proda. Vpraša se v trafiki Blaiž, Dunajska cesta 12. Dve stelaži to večjo množino Skatelj poceni prodam. Naslov v upravi »Jutra*. 13599 3 pletilni stroj] It. 5, 10 to 18 »Vedormann. se poceni prodajo. Naslov: A. Svetic, Sp. Šiška, Šolska ulica 245. 13842 Različne starine (antikvitete) proda J< GradiSče St. S/I. Registr. blagajna naprodaj VpraSa se v flo-rijanski uUci S7/IL 13836 Kavarniška oprema kompletna, za manjšo kavarno: biljard, marmornate mizice ter večje kamenite in lesene mize, stoli, klopi, posoda in peči, se zelo ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 13784 Motorno kolo . prestavami, se kupi. — Ponudbe s natančnim opisom ter navedbo oess na ■pravo »Jutra* pod značko .Takoj plačam 891». 11801 Proda se: Ura nihalka s 3 uteži, masivna orehova spalnica in razno dobro ohranjeno pohištvo. Ogleda se od 9. do 17 ure na S e 1 u 41/1. desno. 1S598 Tkanine za pohištvo gobeline, peresa za pohištvo, vrvice, pasove, žeblje to orodje za tapetnike itd — Zahtevajte cene in vzorce! Trgovinsko k. d., Zagreb, Ilica br 45 147/n Hrastove frize surove to hrastove podnice v večji množini poceni naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra.. 13652 Proda se kolo s pomožnim motorjem, kompletno, za 3000 Din. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod Šifro »Dober motor«. 13868 Blagajna št. 2 Wertheim S Wiese, Wien, dobro ohranjena, se proda za S500 Din Istotako tudi 3 pisalne mize Naslov pove uprava »Jutra. 13567 Pozor! Pozor! Izdelovalcem glavnikov se nudi ugodna prilika nakup dveh dobro ohranjenih strojev za izdelovanje glavnikov. Natančnejša pojasnila daje Vinko Pinterič. trgovec v SlovenjgTadcu — kjer se lahko stroji ogledajo to event. prevzamete. 13550 Kontoristlnja s Šestletno prakso, vešča perfektno slovenske in nemške korespondence, dobra knjigevodkinja in fakturi-stinja. išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Samostojna 24». 13568 Prodajalka z večletno prakso, išče mesta. Vešča je v mešani ln delikatesni trgovini. Nastopi lahko takoj ali pn dogovoru. Ponudbe na nriravo »Jutra* pel »Zanesljiva in marljiva 880». 13880 Bivši orož. narednik star 32 let, vš(! slovenskega, »rbohrvatskeea in nemškega jezika, išče službe pisarniškega sluge, nočnega čuvaja ali kaj priroerne- P. n. restavraterjem in gostilničarjem priporoča bogato zalogo papir, servijetov tvrdka TIČ A R trgovina s papirjem to pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani, Solenlmrgo-v» ulica 1 to Sv. Petra c. št 26. 143 2 pletilna stroja St. 5 in 9 ugodno prod Trann, Kamnik-Sntna St. 24 — priUičje. Zahtevaj sanu 4tnj.tva ln gostilne, se sprejme tako). Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Lepa bodočnost«. 18979 Prodajalka mešane stroke, dobra moč. Išče službe na deželi ali v mestu. Ponudbe pod značko •Zanesljiva 416« na npravo »Jutra«. 13774 Gospodična s primerno Izobrazbo, veSča vseh gospodinjskih poslov. ISče mesta kot vzgojiteljica ali slične. «amo frt holjSi rodbini Izven Ljubljane. Ponndbe pod značke »Sposobna 8» na upravo »Jutra.. W777 Plačilna natakarica Bče shibo » dobre Idočt gostilni, event. viame gostilno na račun. Plsmeu« ponudb« as upravo »Jutra* v Mariboru. » Žagovodja za parne lego, tiče takej primerno mesto. ▼ te.nl stroki pepetaoma Itvefbaa. telo merljiv tn zanesljiv Cenjene ponndbe na uprave »Jutra, pod rfagovodjav 13817 2 jamska paznika večletno prakso, absolventa državne rudar Sole. ISčeta mesta. — Pojasnila dale društvo »Zveza absolventov rudarskih Sol« v Trbovllah. 18845 Žagar ki gre tudi kot cirkularist in je vajen polnojarmenlka. želi premeniti mesto. — Ponndbe na npravo »Jutra* pod značko »Zatrar 603». 13603 Dekle pridno in pošteno, išče za takoj ali po dotrovoru mesto hišne ali natakarice. — Ceniene ponudbe prosi na upravo »Jntra* pod zns^ko »Vestna 850». 1S850 Zellm premeniti svoje dosedanje mesto oskrbnika T enakim na po.e=tvu ali tovarn1Ik.ro podjetju. Sem izučen zidarske obrti, ože-njen ter lahko nastopim službo v 6 tednih. Nastev pore upr. »Jutra«. 1S81S Avto ■vetovnoznane znamke, v najboljšem stanju, z električnim pogonom in bosehe-vo razsvetljavo, se proti takojšnjemu plačilu poceni proda. VpraSanja na poštni predal IV, Ljubljana. 13634 Natakarskl vajenec ki a e I e o ( 1 1 leto lu t meser.v. 1.11 premeniti de-■ed.nj. mest« v kake n»-stavvaelje ali bot.1 8er.tr. le vsa Jedila Naslov pov. podružnica »Jutra, v Mariboru 18814 50«—1000 Dhi onemu, ki ml proskrM »tal ne .t it {bo oskrbnika na ve-lepoMstvu a« rr-Jčfctf _ g»m v neodpovedani slnibl Vet upravitelj ua Hrvatskem. t večletne prakse, marljiv In polten Oenfee. pooodbe na uprave .Jutra, pod mačko »Sigurna aktl- - -h. ant Zlatnike In srebrnlno pmdaste najbolje Naslov: Poštni predal 6, Prevalje. 13683 Za čevlje priporočamo najboljšo «LUX» KREMO 13710 Spalnica kompletna, dobro ohranjena, se poceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra« 13711 Opalograph skoro nov, se po nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jntra*. 13717 Krasno jedilnico Iz mahagonijevega lesa, po-litirano, z medenino okrašeno, proda Rok B e r 1 I č, mizarski mojster, St. Vid nad Ljubljano. 13700 Proda se po 2.75 Din za kg nosilko prof 24 8.80 cm dolgo trikrat, deto prol 26 6.60 cm dolgo in 3 kose prof 22 po 5.80 cm dolge. Kje, pove uprava Jutra«. Mlinarji, pozor! Proda se skoraj nova mlinska oprava — Kje. pove uprava »Jutra«. 13401 Stroj za Izdelovanje pokalic In sodavice kompleten, proda po ugodni Juto od embalaže, kupim v vsaki množini. — Ponudbe na naslov: Marica Oblak, Stara Loka St. 7. p. Skofja Loka. 13858 Motorno kolo z ali brez priklopnega voza, se kupi. Natančne ponudbe s ceno in plačilnimi pogoji pod značko »A. G.» na upravo »Jutra». 13851 Vreče vsakovrstne, tudi za oj kumtje vedno In v vsa] množini trg. firma J KuSlan v Kranju, Slovenija. 13852 oglje vsaki ceni Florenini Trbovllah. 13738 Avto «Puch» 9'23 HP. v dobrem stanjn. proda za 18.000 Din J. Medved. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 13732 Fijakarski voz pokrit s usnjem, v zelo fini fazoni. skoro nov tn opremo za dva konja se proda v C-elJu. Naslov pove upr. «Jutra». 13751 Pohištvo Prodam po nitki ceni več hrastovih, orehovih, mehkih spalnih io kuhinjskih oprav _ Josip Kurnik, misar, Z g. gL 1805» Vreče za oglje cele to tečke. proda Pod-'bevSek, Dunajska o. 15/m 18824 Oprava za malo trg. la več drusih predmetov n proda. Vpula te » trafiki Pred Škofijo !tev. 1 1S821 Otomane v damastu 7W Din. v Man *)n_10nn Din. Hmule. Iu afrlk llrnnlee. n a J b o 1J l e Izdelave kupite najceneje pri RedoH Sever, tapetnik. Gosposvetska eeeta It S Damski rtamnlM na Jmod.ro. IU e vseh me-V nih barvali te dobe od Dle .aprel pH Z (terjane fepBarJeva «11 Preoblikovanja to popravila lrvr*uje hitro. J» Sofcolsk! kroj to daljnogled (TeMstecher) t. preda. Naslov v up»svt »Jutra*. 1881« .Spalnico kompletno, tkora) nove, « marmorjem, radi te-lit*, orne preda KnUtm leskove«. ttnMea Tlč 18841 Jeklene žične vrvi ta vsp«i)t*e (T>reht^Hbah«> ee. 1000 m. v tele dobrem stanju, ee eredsH eenl pro-da«. Ponudbe ua uprave »Jutra, pod »Vzper.jsča* 18808 štelaže za spec. trg. kupim. Ponudb« pod šifro »Stclaže« na upr. »Jutra«. 13322 Kože medvedje, podlasičje, polhove In vse druge vrste kupuj« Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica. 13833 Kupim jamski les smrekov - jelov, mešan, 1 do 20 cm debel, dolg 8—7 m suh. vsako množino. Ponudbe z navedbo cene poslati na upravo »Jutra pod »Jamski les>. 13809 Inventar špecerijske trgovine kot: tehtnice, lestve, nteži. rezervarje ta olje in petrolej ter ostalo, se k u p L Ponudbe na poštni preda! It. 3 r LJubljani. 13733 Stojalo za šiv. stroj kupim. Ponudbe na upravo »Dobro »Jutra« pod Šifro ohranjeno 56». 13756 Železno posteljo zložljivo, i fimnlro. kupi Franiilka Roman, Stoflce St. 80. 13774 Transportni avto m a J b e n. potnlfkt, takse prost, kupim proti polni garaacljl. Ponudbe na upr .Jutra, pod .Din 20.000. 13576 Polnojarmenik t razmahom od 65 em — lahke eev tli malo rabljen, kupimo. Ponudb, t navedb« eeue ua naslov. »Narodne Sume., Zagreb, Nikoličeva te. 14 B8M protlračun 13762 Kupim manjšo hišo t trgovino, v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na upr. »Jutra* pod značko »Trgovina takoj*. 13760 Prodam parcelo blizu Tivolija. Kanalizacija, vodovod to elektrika. Vpra-Sa se: Cesta T Kožno dolino St. 10. 13840 Enonadstropna hiša na Vrhniki, te proda, na upravo »Jutri« pod Šifro .Vrhnika*. 13837 Velika hiša 5 sob, 8 kuhinje to 1 njiva se proda. Stanovanje takoj irosto. Pobrežje pri Mari->oru, Šolska ulica Itev. 1. 13768 Enonadstropna hiša s vrtom to vinsko trto, s« »oceni proda. — Maribor, letnavska cesta itev. 23. 13769 Lepo posestvo na Pragerekem, z velikim sadonoBnikom, dvema vrto-ma in njivo, blizu postaje, se proda. Naslov pove upr. »Jutra« v Mariboru. 13765 Enonadstropna hiša lepa, z delikatesno trgovino in zajtrkovalnico, krajevno pravico na hišij se proda. V pritličju 4 lepi proetori, v I. nadstropju 5 sob in kuhinja, električna razsvetljava — na prometnem kraju zdravilišča na spodnjem Štajerskem. — Naslov pove uprava »Jutra* 13752 Prodam posestvo v izmeri 23 oralov (7 gozda, 5 njiv, ostalo v travnikih) skupno ali posamezno. — Pojasnila daje pos. Jakob Furman. Konjiška vas 28, pošta Konjice, Slov. 13698 Enodružinska hiša obstoječa lz 2 sob. kuhinje, kleti, gospodarsko poslopje s sobo ln kuhinjo, pralno kuhinjo. 2 zidana svinjaka, hlev, velik vrt za zelenjavo in vinograd, se proda Naslov: Kralja Matjaža ul št. 34. Studenci pri Mariboru. 13456 Kupi se hišica enodružinska, v predmestju Oelja; ki mora biti ob prometni cesti. Cenj. ponudi,e na upr »Jutra« ood šifro «30—50.000 Din«. 13305 „Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. Sv. Petra cesta št. 24 proda: HISO, visokopritlično, ozir. enonadstr., na Sv. Petra cesti, 6 staaovanj — Dia 120.000; VILO, enonadstropno, novo-zidano. pod Rožnikom, 6 sob, veranda, 1000 m' vrta, gospodarska ttavba — Din 260.000: HISO, enodružin.-ko. novo, 700 m» vrta, ob glavni cesti, Šiška, 75.000 Din; mo. enodružinsko, novo, 6 sob. 750 m' vrla, v mestu — Din 215.000; VILO. predvojno, 5000 m' vrta, 6 sob. v mestu Štajerske — Din 125.000; VILO, novo, 5 sob, 800 m» vrta, tik tramvaja — Din 225.000; HISO, enonadstropno, novo, v predmestju, 4 stanovanja, vrt, letni donos čistih 82.000 Dto. — Cent 250.000 Dto; HISO, visokopritlično, predvojno. 8 parketirane sobe, v Trnovem, 115.000 Din; KMETSKO POSESTVO. 14 oralov, na Štajerskem, hiša s 3 sobami, gospodarska poslopja, gozd — 1.10.000 Din; POSESTVO. 5 oralov, zidana hiSa, 3 sobe, pri Medvodah — Dto 50.000: odda: GOSTILNO, izvrstno vpeljano, center Maribora. 4 gostilniške, 3 stanovanjske sobe, velika dvorani, kleti, z osemletno pogodbo, nizka nijemnlna. — Odkupnina 80.000 Din: GOSTILNO v predmestju. 3 prostori, velik vrt. vet inventar, najemnina T):n 1250 — odstopnina 10.000 Din: GOSTILNO v mestu, blim kolodvora. 3 prostori, kegljišče. vrt. Din 19», Stanovanje Din 300 mesečno Pogodba 5 let — kavcija 15.000 Din - polletna naiemntoa; TRG. LOKAL z 2 izložbami, v strogem centru r Ljubljani, mesečno Da 2000; TRG LOKAL, skladišče, stanovanje 2 sob. pri»-kline. blitu Dunajske e. Potreben kapital 45.000 Din; STANOVANJE 2 sob-patnice in pritiklin. '5 minut od centra, za mesečnih 1200 Din; STANOVANJE 2 sob. pritiklin. za tri leta — D« 20.000; Nova trg. hiša na deželi, se radi selitve proti takojšnjemu plačilu za polovično ceno proda. Cenjene ponudbe na npr. »Jutra« pod »Štajersko«. 13604 Na prometnem kraju prodam hišo v kateri je že nad 25 let majhna trgovina s točilnico Nahaja se tik glavne ceste, tri četrt ure od Celja. — Cena ugodna, stanovanje na razpolago. Event. se ds tudi v najem tistemu, ki ima svojo obrt. Naslov pri podružnici »Jutra« v Ceiju 13545 Kupim hišo ob nostalah dolenjskih £e-lesnlc, v dobrem stanju, i velikim vrtom, zraven pitno vodo. Ponndbe s ceno In opisom na naslov: Frane Prim«. Gorenji Hozelj pri Kočevju. 18870 Maihno posestvo vrt. njiva travniki In gozd. vse zraven hiše. hISa s 8 sobami In kletjo, se proda Proda se tudi samo hISa. Ivan Jeral. Smlednik. Oo-renjskr 19848 Vila ali hiša i vrtom, v Mariboru, v bližini parka ia centra, se kupi. Ponndbe e ceno na upravo »Jutra* v Lj«> liani ped »Takojšnje plačilo 31«. K«31 V lepem trgu na Gorenjskem. 1 uro od Ljubljane se po zelo ugodni ceni proda stanovanjska hiša z poleg stoječim gospodarskim poslopjem, kjer je ' hlevih prostora za 15 g *T živine, ter z velikim farnim vrtom. — Dopi-e _na upravo »Jutra, pod znatno »T^tojSnje plačilo 609». Prostovoljna dražba hISe » Zagorju ob Savi 1» z zemljiščem, se bo vrfi-a dne 4. Julija ob 14 nri. HiSa je ca najbolj prome.-nem Industrijskem kraju, pripravna za vsako ob«. Lahko ee kupi tudi ie P« liAli Enonadstropna h ?a obstoječa iz S sob. kuhinje, kleti, velike veže in prostora za lokal aH obrtni?" delavnico, v sredini trea Rajhenburg. proda za Di" 70.000 D. Brečko, Rajhe^-btrrp u™ Hiša z njivo t Hajdlni, 5 minut od polti; e Ptuj, se prodi u 25.1100 Din. Kopte ima pre- tivljati tudi staro mater. Saflov pove uprava »Jutra. 1^796 Majhno posestvo pri Stični, hiša in 3 orale jjive (sedaj travnik) proda ZavirSek, Zalokarjeva ulica 14._«775 Kapitalisti, pozor! popolnoma nova apnenica z • 'p t S m i ter prvovrsten Ipnen kamen za kuhanje »nna, se da v najem za i<0bo 00 let proti enkratni odpravnini 45.000 Din. — trraenica se nahaja v kra-ju. kjer daleč naokoli ni Jiobene apnenice — kamen pa j« prvovTsten. Naslov: Prago Korošec, Rečica ob Posest — Maribor nakup, najem, mlini, žage, pr^tilne. stanovanjske hiše, pr stanovanja, posreduje .Marstan*, Botovški trz 3. 13767 .Posredovalec' Sv. Petra cesta 23/1 proda: DVE HI3I, enonadstropno in pritlično v Ljubljani, veliko dvorišče, skupno ;5n.000 Din; VILO, enodružinsko, v Zeleni jami — 100.000 Din; HJ30 enonadstropno, vrt, Glince — 90.000 Din; HISO enonadstropno, vrt, * v Ljubljani, 110.000 Din; RISO. pritlično, blizu sadnega trga — 130.000 Din; HISO. eno-, ozir. dvonadstropno z lokalom, šentjakobski okraj — Din 130.000. Izredno ugodno; HISO s prostori za preka-jfvalnico, Ž orala zemljišč pri Ptuju, 85.000 Din GOSTILNI5KO POSESTVO V Ljubljani, velik vrt. Potreben kapital 100.000 dinarjev; HOTEL NA BLEDU — Din 160.000; HISO. enonadstropno, vogalno. pekarna in mešanji Maribor, 250.000 Din POSESTVO, '63 oralov, na Pnleniskem, 180.000 Din; POSESTVO na Dolenjskem _ 23.000 Din; PARCELO na Mlrju, 1000 kvadratnih metrov: VEG PARCEL ob Dunajski cesti in SiSki; odda: ZAJTRK O V ALN ICO s 5PE- CERIJO v Ljubljani; LOKAL s STANOVANJEM v predmestju — mesečno 750 Din; GOSTILNO S TRGOVINO uri Mariboru; HOTEL v Mariboru: KAVAP.NO v Zagrebu: PROSTORE za adaptacijo PEKA RIJE v Ljubljani; LESENO BARAKO za 25 vagonov lesa pri ljubljanskem kolodvoru; ! STANOVANJA po 2 in sobe. v Ljubljani, proti predplačilu; SOBO S KUHINJO na Ko- deljevem — 400 Din; VEČ STANOVANJ za zamenjavo: _ VE* PRAZNIH SOB. 13761 Paromlta aov. na turbino, 86 HP, kateri zmelje dnevno 1 Vt vagina, brez konkurence, proda Zagorski, Maribor, Tatenbachova ulica It. 19. 13676 Lepo posestvo Hoče štev. 46 — Maribor se radi odpotovanja poceni oroda. 13661 Stavbeniki podjetniki! periferiji mesta (Hožnik-Tivoli) kompleks stavbnih parcel poleg dveh cest in obstoječih vil, primerno za enodružinske vile, proda to Din 35 m' R. Lassnik, Maribor. Cankarjeva It. 14 13660 Hišo s trgovino •li brez. kupim na promet-Bem kraju na deželi. Cena do 60.000 Din. — Ponudbe »» upr. »Jutra* pod Šifro •Takoj denar*. 13692 Suh lokal obširen, oddam a 1. junijem » najem za več let. Pojasnila dnje ob dopoldanskih urah A. Kavčič. Selo 25 (pri kemični tovarni). 13691 Trgovino i prvovrstnim stanovanjem odda radi bolezni v najem Eovedič. Vransko. 13658 Poslovni lokal pritličr-n, ali dva v velikosti 5X6. 3X4. na dvorišča. iščem. Ponudbe pod N. 1890» na upravo •Jutra.. 13643 Hlev 11 enega konja in S u p o i.;t°ni. Ponudbe na upravo •Jatra. pod «G. N. 1890». 13642 Znova znižana 1» najemnina za lep po-plovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Gledališka ulica. — Lokal obstoji iz 2 poslov-°il> prostorov, ki se od-oasta tudi posamezno. K 'oenu spada stranska goba. 98 Majhna trgovina * Mešanim blagom, na prometni cesti, najraje na de-jfji. se vzame v najem. Opprsp na upravo »Jutra* f"! šifro .Trgovina 500.. 13592 Trgovina f mešanim blagom, brez * ''iknrence, i rastočim pro- se proti odlkodnlni £Ma Potreben kapital Din '"■"OO Dopise pod značko ,lati jama» na upravo "Jutra*. 13854 Lokal za pisarno iliem blizu sodilča. — Ponudbe na opravo »Jutra* pod mačko »Pisarna 767«». 13566 Trgovino s mešanim blagom in stanovanjem oddam takoj pod zelo ugodnimi pogoji. — Naslov pove uprava »Jutra* 13876 Trgovski lokal i velikim skladiščem, na željo cela enonadstr. hiša, na Dolenjskem, se odda v najem ali proda s 1. jan. 1927. Naslov v upr. »Jutra* 13844 Lokal event. tudi s stanovanjem, iščem na prometnem kraju Ljubljane za november. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod mačko »Ljubljana 55*. 13565 Mešana trgovina se takoj odda. Za prevzem potrebno najmanj 50.000 Din — }>o poljubnosti se prevzame lahko tudi več. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Ugodno 684». 13684 Iščem lokal na Gosposvetaki ali Celovški cesti. Event. napravim tudi sam portal. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Plačam dobro 597». 13597 Trgovina v Ljubljani na prometnem prostoru, dobro vpeljana, na debelo in drobno, se proda. Ponudbe na upr. «Jutra» pod Šifro »Din 250.000». 13757 Sobica čedno opremljena, na Res-ljevi cesti, se takoj odda mirni gospodični. Naslov v upravi . 13630 Prazna soba velika, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, 10 minut od glavne pošte, se odda. Mirna, solnčna lega. Naslov pove uprava »Jutra*. 136% Pozor! Pozorl Stanovanje v novi bili v lepi le pod «Čedna 1926». 13864 Soba z 2 posteljama in posebnim vhodom, se odda. Naslov pove upr. »Jutra*. 13872 2 park. sobi s souporabo kuhinje In vrta takoj oddam. Naslov pove uprava »Jutra*. 13805 Opremljena soba čista in zračna, se odda gospodični s 1. junijem. — Naslov pove uprava »Jutra* 13811 Separirana soba prazna, s štedilnikom, so odda samskemu gospodu s 1. junijem v Zelen) jam) it. 112. 13584 Zamenja se stanovanje komfortno, veliko, ▼ centru mesta, za manjše Dopise pod šifro »Zamenjava 638* na upravo »Jutra*. 13638 Solnčno stanovanje obstoječe i« 4 sok. posslsk* sobe. balkona, predsob* la pritiklin, so odda tekom 15 dni. Ponudbe na upravo »Jutru pod »Udobnost*. tam 2 opremljeni sobi • souporabo kuhinje, oddam s 1. junijem t Sp. Šiški, Janševa ulica 13. 13866 Stanovanje se takoj odda v novi hiši na Selu št. 65. 13869 Stanovanje v novi vili, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, se odda s 1. junijem. Naslov pove uprava »Jutra*. 13730 Dva gospoda Be sprejmeta takoj na stanovanje in hrano na Mestnem trgu 25/1, levo (nasproti magistrata). 13744 Stanovanje v Mariboru, obstoječe is 1 sobe, kuhinje in pritiklin, zamenjam za stanovanje v Ljubljani z enakim ali z 2 sobama. Naslov pove uprava »Jutra* 13707 Opremljena soba s hrano in celo oskrbo, se odda za 800 Din mesečno na Sv. Jakoba trgu št. 5. 13726 Stanovanje iščeta zakonca brez otrok. Event. tudi podstrešje, kjer bi se lahko naredilo stanovanje. Pismene ponudbe na upravo »Jutra» pod značko »Sredina mesta 72». 13772 Sobo išče uradnik s 15. junijem. Ponudbe na upravo »Jutra» pod značko »Soba 98». 13798 Opremljena soba se odda gospodu v Stre-liški ulici It. 10/1. 13801 Stanovanje z eno ali dvema sobama, event. prazno sobo, iščeta zakonca brez otrok. Naslov pove upr. »Jutra*. 13647 Stanovanje 2 sob, kuhinje, predsobe in pritiklin, se odda s 1. junijem mirni stranki brez otrok, ako plaea za 1 leto, event. za pol leta naprej. Naslov pave uprava »Jutra* 13617 Krasno letovišče V vili Linner v Begunjah pri Lescah se odda stanovanje S sob in kuhinje za rodbino. 13792 Gospod se takoj sprejme v sredini mesta na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra*. 13881 2 opremljeni sobi s separiranim vhodom, a souporabo kopalnice, event. tudi kuhinje, oddam takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod <10 minut od glavne pošte*. 13899 20.000 Din posojila išče trgovec proti visokim obrestim in preskrbi stalne službe. Dopise na upravo »Jutra* pod »Sigurno 99». 13641 20.000 Din posodim proti primernim obrestim onemu, ki mi proskrbi stalno službo z najmanj 2000 Din plače v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod značko »Oboje sigurno 819». 13735 Spedicijsko podjetje •vpeljano, z avtom, se proda ali pa sprejme družabnika. Potreben kapital 50.000 Din Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Siguren zaslužek*. 13736 Sigurno naložen kapital Dobro vpeljano brezkonku-renčno tehnično podjetje in delavnica, išče družabnika s sodelovanjem ali brez, v svrho razširjenja. Potrebni kapital ca. 200.000 Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Tehnika 200*. 13857 Kdo posodi gospodu 1000 Din, ki mu vrne tekom 3 mesecev 1400 Din. Cenj. naslov poslati na upr. »Jutra* pod šifro »Sigurnost 1400». 13817 Družabnico izvežbano v meš trgovini, sprejmem za trgovino v lepem kraju na deželi (letovišče, ocromen poset turistov). Vodila bi trgovino samostojno. Potreben kapital ali žiro najmanj Din 20.000. Obširne ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Samostojnost 89». 13789 10—15.000 Din posodim proti vknjižbi na prvo mesto. Naslov pove uprava «Jutra». 13544 Starejšega gospoda iščem, ki bi mi posodil 2000 Din. Dopise na upravo »Jutra* pod Značko »Nezadovoljna«. 18677 Družabnik za Maribor ali sotrudnik z garancijo, so išče za trgovsko podjetje — Ponudbe na: »Marstan*. Maribor, Rotovški trg št. 3 13766 Trgovec ▼ starem trgu, 28 let star, želi poročiti gospodično ali vdovo od 18—35 let. — Dopise, ako mogoče s sliko na upr. »Jutra* pod Iifro »Ugodnost 272». 13272 Družabnik trgovine v Ljubljani, srednje starosti, išče v svrho ženitve gospodično ali vdovo, katera poseduje nekaj kapitala. Le resne, neanonimne dopise na upravo »Jutra» pod šifro »Zenitev 870». 13867 Trgovka leli znanja v svrho poro-čitve z dobro situiranim gospodom, ne pod 45 let, z večjim kapitalom. Mira Srakar, Maribor, poštno ležeče. 13806 Katera čedna gospica ali vdovica brez otrok, srednje starosti, blagega srca, z večjim premoženjem (tudi z večjim posestvom na deželi), želi za moža višjega aktivnega, dobro situiranega državnega uradnika, nad 501etnega vdovca, zelo plemenitega značaja, ki bi jo nosil na rokah. Dopise na upravo »Jutra* do 1. junija pod »Doktor 19-26». 13810 Obrtnik v stalni službi, izobražen, s 60.000 Din premoženja, srednje starosti, neomade-ževane preteklosti, želi poročiti gospodično ali vdovo s primernim premoženjem, z obrtjo ali posestvom. — Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Resnost 655*. 13655 Hišni posestnik vdovec brez otrok, želi poročiti gdč. ali vdovo srednjih let, s posestvom ali primernim premoženjem. — Cenj. dopise, če mogoče s sliko, na upravo »Jutra* pod šifro »Mirni dom 91*. 13691 Znanja želi v svrho takojšnje ženitve vpokojen žandarmerijski narednik. star 40 let, dobro situiran, z dobro situirano gospodično ali vdovo z dežele, staro do 40 let. — Dopise na upravo »Jutra* pod »Vera*. 13791 Katera gospodična bi hotela poročiti državne- fa nameščenca srednjih let, obrega srca in mu pomagala graditi lastni dom. — Dopise pod značko »Sreča Vas čaka* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 13893 Simpatičen gospod 40 let star, z višjo izobrazbo, v inozemstvu, mirnega značaja, ne brez premoženja, želi poročiti gdč. ali vdovo od 28—40 let staro, poštenega značaja, ki bi imela premoženje, trgovino ali posestvo Le resne dopise s polnim naslovom na upravo »Jutra* v Ljubljani pod šifro »Zvestoba 9030*. Stroga tajnost zajamčena. 13895 Prijateljstvo z inteligentno, samostojno in simpatično damo, ki ima lastno stanovanje, želi višje naobražen gospod. — Dopise pod »Brez predsodkov* na upravo »Jutra*. 13878 Katera gospodična ali gospa bi bila tako plemenita in velikodušna, da bi gmotno podprla (event. 6 posojilom) mladega, inteligentnega in simpatičnega gospoda, da bi si mogel ustanoviti eksistenco in se rešiti velike stiske? Iz hvaležnosti bi Ji posvetil vse svoje življenje Odgovor se prosi pod šifro »Zadnji up* na npravništvo »Jutra*. 13879 Topedo! Trdno upam! Ves sem Tvoj — Vroče poljubčke s sestanka! 13892 Znanja z značajnim, najraje trg. naobraženim gospodom želi gospodična z nekaj gotovine. — Pisma na upravo »Jutra* pod značko »Bodočnost 849». 13849 Gospodična želi dopisovati z inteligentnim gospodom v svrho spoznanja sorodnih duš. Dopise na upravo »Jutra» pod značko »Melanholija*. 13834 Tri mladenke življenja polne, želijo znanja z istotakimi mladeniči. Dopise na podružnioo Jutra v Celju pod »Smarnica, Pla-ninka, Narcisa*. 13807 Maribor, hotel pri Zamorcu Hiromant psihografolog in fizionomist N. Sadlucki sprejema dnevno od 9—12 dop. in od 2 do 7 popoldne. — Nebrojna zahvalna pisma od kllentov 13714 Gospodična neoporečne preteklosti, kuharica, i 10.000 Din gotovine, želi znanja > gospodom starim od 30—35 let. Ozira se samo na solidne in značajne obrtnike ali državne uslužbence, ki re-flektirajo na dobro gospodinjo. Dopise Jo poslati na uprave »Jutra* pod značko »bober značaj*. 13706 Silvester Kniflc čevljarski pomočnik, rojen 18. decembra 1899 v Ljubljani, se naproia, da javi svoj naslov na upr. «Jutra» proti nagradi, ali pa kdo drugi, ki to, kjo so soda) on nahaja. U74J Mlada gospodična stara 20 lat, želj znanja * 28—35 let starim mladeničem. Dopise s sliko, katera so vrne, na upravo »Jutra* pod »Uajniška zarja 1878». 13749 Dg. B. Vesele binkošti. Važno poročilo. Kdaj oddam? Poljube samo Tvoje. 13770 Inteligentno prijateljico išče gospod srednjih let. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Samostojna 82». 13782 Mlad gospod distingviran, išče istotako gospodično, duhovito in lepe zunanjosti, u enomesečno potovanje k morju. Dopise, event. s sliko, na upravo »Jutra« pod ilfro »Julij 88». Diskrecija zajamčena. 13773 Gospodična v stalni službi, izobražena, značajna. c gotovino in opravo, se želi seznaniti — ker osamljena — z značaj-nim gospodom višje izobrazbe aii siično od 40 let dalje Vdovci niEo izključeni. — Resne dopise s polnim naslovom na upravo »Jutra* pod »Poletje na Jadranu«. 13528 Klavir jako dobro ohranjen, se zelo poceni proda. Priložnostni nakup. Naslov pove uprava »Jutra». 18504 Gdč. ki igra gosli ali druge inštrumente in dobre pevke, tudi začetnice, išče damska potujoča ka- gria. — Kapelnik Raškaj, adarska restavracija, Zenica. 13654 Klavir se proda za 2500 Din. — Naslov pove uprava »Jutra» 13649 Klavir dolg, lep, dobro ohranjen, proda za 5000 Din Ivan Avsec, Beričevo, poita Dol pri Ljubljani. 13687 Lastniki gramofonov Vsa popravila na gramofonih in drugih godbenih strojih se izvrže strokovno pod garancijo, ceno, samo T delavnici za popravila gramofonov A. Rasberger v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 5 — Posamezni deli h gramofonom vedno t zalogi. 13015 Kupim pianino ki mora biti dobro ohranjen. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Pianino*. 13610 Inštrumente za kompletno godbo na pihala proda po nizki ceni Zelezničarska godba Zidani most. 13871 Gramofon jako dobro ohranjen, se po nizki ceni proda. Naslov v upravi »Jutra*. 13801/a Gramofon z 20 dvostranskimi ploščami, v dobrem stanju, se proda za 800 Din. Naslov pove upr. »Jutra*. 13718 Lep, črn klavir s izredno lepim glasom, se proda v Zabnicl 34, pošta Skofja Loka. 13793 Violina se ugodno proda na Reslje- vi cesti 13, parter, levo. 13800 Harmonika štirivrstna, skoro nova, se zamenja za dober gramofon z večjim številom plošč. — Naslov pove uprava »Jutra* Sadjevec prvovrsten iz mašanck jabolk proda A. O se t, Maribor. 13279 Vino Nakup najfinejših ljutomerskih vin kakor vina iz no- šanih nasadov, po ugodnih cenah v vsaki množini naj-knlantneje posreduje Vinarska zadruga »Jeruzalemčan* r s. > o. s., Ivanjkovci. Poslovodja: Josip Janžek. Telefon It. 2. 144 Semensko ajdo prvovrstno nndi najceneje Pavel Bertoncelj, valjčni mlin, Domžale. 13549 Kolesarsko in moto-ciklistično društvo «Sava» v Ljubljani vabi gg. Člane In Slanice, kakor tudi prijatelje kolesarskega Športa, da se poi-noStevilno udeleže izleta, ki to vrli na binkoštni ponedeljek, dno 24. t. m. t 8t. Vid, Medvod*, Tacen. Ježica. Zbirališče oh M t. uri popoldne na St. Jakoba trgu. 13875 Vedno sveža jajca ▼ zabojih od 300 komadov naprej, razpošiljam po konkurenčni ceni. — Naslov: Poštni predal 8, Noro mesto 13785 Krompirja lepega. Štajerskega nudim večjo množino fco Ljubljana po Din 1.10 kg. Naslov pove uprava »Jutra*. 18708 Mladi psi škotski ovčarji, čiste pumo so poceni prodajo na Zaloški cesti it. 1. 13823 Ne shranjujte doma svoje dragocene KOŽUHO VINE ker se Vam ista lahko pokvari vsled mrčosa (molov) Nudi se Vam prilika, da jo varno proti požaru, vlomu in mrčesom shranita črez poletje pri staroznani in solidni tvrdki L Wanek, Sv. Petra cesta Itev. 19. 13522 Krojača dobro izurjenemu oddam majhno trgovino s stanovanjem pri farni cerkvi na Dolenjskem v najem, kjer bi imel prav dober zasru-žek. Naslov pove uprava »Jutra*. 13680 Kroje vsakovrstne, po poljubnih modelih izdeluje in razpošilja, za dame, gospod* in otroke K n a f e 1 j Alojzij, strokovni učitelj za kroja-štvo, Ljubljana, Križevni-Ska ulica 2/1. 13616 J. Knez iz Ljubljane bo prodajal na binkoštni ponedeljek letošnjo košnji trave ln detelje Priietek ob 14. uri pri Ančnikovem kozolcu v Sp. Šiški. 13444 Pozor, ballnarji! Najlepši prostor za balinanje ima gostilna Drašček v Bohoričevi ulici štev. 9. — Toči poleg Moslerja izberen Opolo iz otoka Visa p* 12 dinarjev. 13885 Naznanjam cenj. občinstvu, da je 15. t. m. začel Dal-matinec točiti pristno dalmatinsko vino v gostilni pri Kovača po znižani oeni. — Orno po 10, b«lo po 11 la Opolo po 11 Din liter. Cez ulico Din ceneje. 13890 Otrok s* sprejme v vso oskrbo. Naslov pove uprava »Jutra* 13861 Vsi Izletniki ki posetijo Vrhniko, naj n* pozabijo obiskati prekrasne MočilniSko sotesko, izvir Ljubljanice in Sv. Antena. Za jedila in pijačo ja vsestransko preskrbljeno. — Za obilni obisk se priporoča Franc Brenčič, gostilničar na Vrhniki. 13559 Zlatnike so našli v milu «Gaze!a»: Marija Zupan, Tržič 226; Micika Petrinjak, Poljčane; Alojzija Ratajc, Lipoglav-Loče; Franc Sal. Bukovšek, Celje; Katica San, Spodnje Gorje št. 6 pri Bledu; Albert Pirman, Stara vas pri Skocjanu, Dolenjsko; Milka Kobav, Glince-Vič; Marija Ahačevčič, Dvorska vas pri Vel. Laščah; Marija Kornik, Dražence pri Ptuju; Marija Tarbuk, Dunjak št. 22, občina Krstinja; Milja Cvijič, Luščan; Marovič Sara, Bos. Dubica; Milan Rupčič, Glina. Zlatnike So našle v Zlatorog-terpentino-vem milu: Mira Udovič, Prule, Ljubljana: Frančiška Čuden, Ljubljana, Poljanska cesta; Terezija Speletič, Ljubljana, Rimska cesta; Amalija Hlabinc, Ljubljana, Židovska steza 2: Ana Brezov-nik. Delce; Marija Zolnir, Šoštanj: Semolič I., Suher-je pri Metliki; Marija Lesar, služkinja v Kočevju; Franc Maselj. mesarski vajenec. Domžale; Pepca Pe-iik, Podpeč 15; Marija Go-rečan. Vojnik; Viki Poga-nji. Cakovec: Hedviffa Be-lačid, Zagreb, Primorska ulica 8: Andjela Huter, Zagreb, Tratinska ulica. , Kdo posodi čoln (4 vesla) za par ur na teden, proti odškodnini. — Ponudbe na upravo »Jntra* pod Iifro «Veslo». 13699 Hlev, kolnica, senjak in stanovanje za hlapca, obstoječe it sob* in knbinje, se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra* 18731 Abonente na dobro hrano po konkurenčni ceni sprejema gostilna »Lozar* v Rožni ulici 15 18725 Šolski izletniki kakor tudi drugi Izletniki v večjih skupinah dobijo navadno kosilo po Din 10.— boljše 15 Din. Prenočišia na razpolag*. — Alojzij H a J e o n, hotelir, Bled I. 13783 2 mizarska vajenca se »prejmeta. — Istotam se po ugodni ceni proda električni motor 5 HP 440 volt, ia leto-smernl t*k. Karal Ažman. strojno mizarstvo v Kranju 13386 Gostilna sp. Slika, Celovška e. SI USi originalna vina ■ otoka Visa po nizkih cenah. — Izbira morskih rib. 13896 Restavracija «Roža» ▼ Židovski ulici toči u praznike i zborna ljutomerska vina Sei ulico 1 Din o * a * j *. — 80 priporoča A Bmid. 18771 Zastonj se pošlje knjiga Fizični io H Obsegi 1. Vzroki bolezni in prezgodnjega staranja, se£na kislina itd., ter način njih odstranjevanja. S. Zdravljenje bolezni onemoglosti, nesposobnosti za delo, okrepljenje organizma potom utr,en]a na podlagi same prirodne moči; zrak, solnce, ene -gijo tvoreča dijeta, voda potenje, kopanje, fizično delo, gimnastika sistema Anoh ma z 10 foto-gratičnlmi posnetki. 3. Čudovita metoda drja. Voronova: radikalno pomlajevanje starih onemoglih življenj (120 ovnov in jarcev) in takisto mnogih ijudi, ki se po operaciji že čez leta čutijo močne, energične in imajo kakor v mladosti zopet potomce. 4. Zdravniške ocene o slovitem preparatu .Kalefluid' D. Kaleničenko, priznanega po vsem svetu za odlično sredstvo proti vsem vrstam živčnih in bolezni arterij. Knjiga se pošlje za-stoni in poštnine prosto. Pišite na: Beograd, Pop-Lukina br. 1, Lit Z 2, Miloš Matkcvič. 3584 a more doseči vsaka žena in dekle v najkrajšem času s preparatom