Precenitev konja. (Dalje.) Znameaja aa glavi. — Zaamenja. ki se nabajajo na glavi konj, imajo razaa imeaa. največ po tem, kaka da je njih podoba. N. pr. rvbita dlaka" se pravi znameaju, ako ima koaj aekaj bele dlake na čelu. ,,Zvezdica" je mala bela proga aa čelu brez gotove podobe. ,,Zvezda" pa je. kedar je eaaka proga za nekoliko večja. ,,Mešaaa zvezda" je, kedar je taka bela proga pomešaaa z dlako, kakor jo ima koaj po životu, samo bele dlake še mora več biti, kakor je aa oaem mestu aavadae. ,,Seačaata zvezda" je proga, če je sicer čisto bela, aa robu pa ima mešaao dlako. ^Krožaa zvezda" je zvezda, v čije sredi je temaa pika. ,,Polaieseenik" je zvezda, ako je podobna polmesecu. ,,Ostna zvezda" se podaljša ostro proti nosaemu hrbtišču. ,,Kijeva zvezda" je podobaa prejšaji, samo dolžja je. ,,Lisasta zvezda" je prav siroka zvezda. ,,Nepravilaa zvezda" je taka, ki ima vidao nepravilao podobo ter je lebko mala ali pa tudi velika. nLisa" raztegne se od čela doli do čez aos ter je podobaa belemu traku. Oaa ima razaa imena ia sicer: ,,Pretrgaaa lisa" je lisa, ki ima na sredi od zgorej doli temaišo dlako; bela je torej po obeh straaeh predaja stran glave. ,,Polulisa'' se koača hitro, ko pride do aosa. ,,Tekoča lisa" pa gre doli do zgoraje ustae. Potegljiva lisa pa je bel potegljej v dlaki aa predaji straai glave. nOzka lisa" meri na široko le za prst, je pa tudi taka, ki je za 2 ali 3 prste široka, v časih še je celo širja. ,,Svetilaica" je lisa, ki se raztegae celo tje aa obe straai glave. Za temi se dobč še tudi ,,krive" ia ,,aepravilne lise". ,,Luska" je proga mesene barve aa goreaji ustai. ,,Mlečaa luska" je na obeh ustnah, goraji ia spodaji, bela barva. ,,Mlečai gobeca ima konj, ako ima obe ustai beli ia če ste ob eaem meseae barve. ,,Krapavičai gobee" je, ako ima koaj na gobcu semtertje meseao barvo, a vmes tudi druge, bolj temae v različaih podobah ia dolgostih. ,,Krastavičae oči" so tačas, če so okoli oči take barve, kakor je ima krastavica aa gobcu. Zaamenja aa nogah. — Beli veaec, blazina je bela in sicer se imeauje aoga, na kateri ia kje, ali spredaj ali zadaj, na levi ali destai strani noge. Venec ia blaziaa — sta bela. Znotraj beli veaec, na pol beli veaec, spredaj beli veaec. Pol piclja bel, polpicljast koaj. Celi picelj bel, bicljast. Visoko bicljast je koaj takrat, ako je še kak del piclja bel. Picljev čop je bel, ako je le oa bel, v tem ko je picelj aavadne barve. Beli picelj je, ako je noga do lidek bela. Ako se krivi aa koacu belo znameaje, za to se ae izmeai koajar ali pa daje Koaju ime, da je aeeaako bel (na piclju.) Nad picljem bel, polobut je koaj, kedar je pol lidke bele : obut pa je, ako je cela lidka bela. Visoko obiit je, ako se raztegae zaameaje še čez koleao, ali pa vsaj seže do ajega. Zaameaja aa aogali so lehko čisto bela ia to se ne nazaaaja v iaieau. Lehko so prsa tudi progasta, to pa se aazaanja v imenu. V tem so imena lehko prav različaa vselej pa taka, da ve človek hitro, pri čem da je.. Ako se dobe v belih zaameajih kje katere majhae temae proge. dobode koaj ime, da je aapikaa. Ako je zaameaje še bolj sivo, kakor pa belo, takrat se pravi koaju, da je meliran, črnkast. Kedar sežejo svetle proge do roba aa kopitu, tedaj se mu reče, da je kopito svetle barve, v časih je po celem, v časih pa le na mestih. Barva ia zaameaje so imeaitna za popisovanje koaja. Kedar gre za prepir, kak da je koaj, takrat je treba, da si človek aataako ogleda koaja, pa tudi zaa, kaka da so na ajem zaameaja. (Dalje prih.)