Političen list za slovenski narod.
Po i»o«ti ргејктап velja: 2« telo Uto prtdplaisa 16 fld., s« pol leta 8 rlđ.» «a četrt I»'a 1 sl«., w ;ed»K
neiec 1 yld.40 kr.
V administraciji pr*j«man velja: Za ttlt Uto IS fld., ta pol leta в fld., ta ćetrt leta 3 rld., ia jedrn «sit« 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. vtć aa leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Karoenino in oznanila (iaeeratt) «prejema upravnlitvo ia ekapedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve allee it. 2.
ftokoplai ie ne vračajo, nefraukcvana pisma ne «prejemajo.
Vredništvo ja v SemeniSkth ulicah St. 2, I., 17.
Ixhaja vaak dan, i*vxemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldn»,
^tev. 165.
V Ljubljani, v petek 23. julija 1897.
Letnilc XXV.
Več luči.
m.
Miroljubni „Slovenski List" se je močno raz-togotil o zadnjem članku. Pravi, da smo „pisafi", ki se „vsejamo v zadevi vere in morale na sodni stol" in s pomočjo „gorostasne neresnice" obsojamo „posamezne osebe za liberalce". Pravi, da imajo školje dolžnost, pokazati nam v katekizmu oni odstavek, ki pripoveduje, „na kakšen način naj kristi-jan popravi storjeno obrekovanje in krivično obdol-ženje". Naposled si odločno prepoveduje, da bi prevzetna „teokraška vlada", ki je menda napravila že dovolj z!a v deželi, sumničila njegovo krščanstvo. „Krščanski Slovenci smo I" — to je naslov sveto-jeznemu članku.
No, no, le mirno I Pisači smo, gorostasno neresnico smo pisali — vse to se tako lahko reče, kakor oporeče. Vprašanje je le, če se reče s pravdo! Katera pa je tista „goroslasna neresnica" ? Z analizo smo razkrojili njegovo „neodvisnost", in zazdelo se nam je, da hoče biti ta list neodvisen le od cerkvene in škofovske oblasti. Isto smo razbrali iz tega, kar je pisal „Slovenski List" o „teokraški vladi in narodni republiki". Narodno republiko je stavil v protivje s „sicer dobro" teokraško vlado in je dejal, da se javlja v svobodnem izražanji „narodne volje". Ce to niso same neješče besede in fraze, sledi prav to, kar smo rekli: „Slovenski List" ima krščanski program, a dodal тн je tak dodatek o neodvisnosti, ki iz njega dejanjski sledi tajitev škofovske oblasti nad narodovo vero in moralo.
Kaj pa je „teokraška vlada" ? Bogovlad-81 v o I Liberalci imenujejo teokraško vlado bogo-vladstvo po cerkvi in škofih. Katoliška cerkev namreč izpoveda, da je božja ustanova; da je nje oblast
neposredno od Boga; da je papež namestnik, vikar Kristusa — Boga; da so škofje „od sv. Duha postavljeni za vlado cerkve božje".
Vse to imenujejo liberalci teokratizem katoliške cerkve. Zoper tak teokratizem se liberalci bojujejo, ker taje božanski izvor krščanstva in božjo ustanovo katoliške cerkve. Katoliški liberalci pa pač priznavajo, da je katoliška cerkev božja ustanova, priznavajo „teokratizem", a krčijo mu meje po svoji glavi. Priznavajo oblast škofovsko, a le, dokler ne pride v opreko z „narodno voljo". Zato je katoliški liberalizem zmes katoli-čanstva in liberalizma. Katoličanstvo izpoveda javno, da imajo škofje ne le pravico, ampak tudi dolžnost, čuvati med ljudstvom vero in moralo. Katoliški liberalizem tudi. „Mi imamo," piše „Slovenski List" (št. 30.), „v našem strogo krščanskem programu nauk in ga izpovemo tudi javno, da imajo škofje ne le pravico, ampak tudi dolžnost, čuvati med ljudstvom vero in moralo." Liberalizem pa uvaja „narodno voljo"; priznava le Rnga v nehoeih, J.l пагпЛ na zemlji. Kr
ščanski liberalizem tudi, ko govori o „narodni republiki". Zato je katoliški liberalizem pravo polutan-stvo, a ker polutanstvo, zato je kriv največje zmete pojmov in načel. Katoliški liberalizem se izpremeta iz katoličanstva v liberalizem, in iz liberalizma zopet v katoličanstvo. Reci katoliškemu liberalcu, da je liberalec, takoj ti pokaže svoj krščanski program ; reci mu, da je klerikalec, takoj ti pokaže dodatek: „neodvisen"!
Ce se torej „Slovenski List" vedno bojuje proti „teokraški vladi" in te ne umeje ni v liberalnem, ni v katoliško-liberalnem smislu, naj vender pove, kaj misli! Pove naj jasno in določno ! Zakaj uvajati nove fraze in stare fraze v novem smislu, ko je že
itak toliko fraz, da večina ljudij skoro ne ve, kaj govori, kadarkoli kaj zine o politiki ! Pove naj sam, kaj misli, potem ne bo nevarnosti, da bi ga „krivo sodili" in ne bo treba klicati katekizma in Škotov na pomoč !
Radi podpišemo, kar piše „Slovenski List" : „Mi imamo v našem strogo krščanskem programu nauk in ga izpovemo tudi javno, da imajo škofje ne le pravico, ampak tudi dolžnost čuvati med ljudstvom vero in moralo." A mi terjamo, da to izpoved dosledno izvajajmo! Tudi politika ima moralno in često tudi versko plat. Iz-povejmo torej javno tudi to, da imajo škofje ne le pravico, ampak tudi dolžnost, čuvati med ljudstvom politiko po nje moralniinverski plati. Izpovejmo to in tudi delujmo po tej izpovedi! Kadar se to zgodi, ne bodemo o katoliškem liberalizmu zinili ne besedice več. — „Slovenski List" ne bo imel prilike očitati nam „krivičaega obdolženja."
Ce stranka „Slovenskega Lista" prizna v svojem programu to katoliško izpoved, potem, bo pa
tudi So „li*fcol. naročilu", ftulu ld ulj joUucrn lutll
najbližja pot k slogi.
Proti liberalizmu se bojuje „Slovenski List", mi tudi. Z liberalizmom noče sloge „Slovenski List", mi tudi ne. Združimo se torej pod katoliškim praporom! Le-ta je stari slovenski prapor, ki so se pod njim naši dedje bojevali, in ki so pod njim umirali in zmagovali za „krst častni in slo-bodo zlatno" I Ako se potem v katoliško-narodni stranki nekateri posebno trudijo, da doseže naš narod jednakopravnost, a drugi, da zmaga v Avstriji krščanska misel — dobro! To dvoje ni v nikaki opreki, drugo se z drugim vrlo zlaga in ujema. — Kdor se bojuje za narodno jednakopravnost, ni še zbog tega proti krščanstvu, a prav tako, kdor se
LISTEK.
Sreča v nesreči.
Vesela dogodba. Spisal Srdiin.
(Dalje.)
Miha se menda ni hotel nobenemu zameriti, zato reče :
„Hm, sivkastorjave oči ima I"
In ker je župan še vedno majal z glavo, oglasi se Blaž:
„Vi bi ga radi izpustili, oče župan ? Pa jaz vam povem, vi ste odgovorni, vi se boste odgovarjali, če kaj takega naredite —".
„I, pa naj ima sive oči, no ! Obleka je na pol gosposka —".
„Vidite, oče župan!" pokaže z zadovoljstvom Blaž na zaprašeno in umazano obleko Gržine, „kar zaprite ga 1"
„Gospod župan", vpraša Peter Gržina skoro z milim glasom, „vi mislite, da sem kak klatež?"
„Hm", reče župan, „veste, vse tako kaže".
„Gospod župan! Pošljite po Mihaela Pavliča, saj ga poznate, ne?"
„Po tega? Hm, hm!"
„Zakaj pa ne ? On me dobro pozna".
„No, pa pošljimo jednega ponj".
^ In odposlal je nekega paglavca.
i „Zdaj pa, oče župan, kam ga denemo ?" povpraša skrbni Blaž.
„Tristo ! V hišo me peljite in jesti mi prinesite. čez pol ure bo že tako Mihael Pavlič prišel. In pa odvežite me vendar".
„Da bo ušel, kajne?" vzklikne Blaž. „Ne tega pa že ne".
„Veste kaj, možje", oglasi se župan, „pod streho v tisto čumnato ga zaprimo. Skozi okno ne more in vrata zaklenemo".
„2e prav !" godrnjal je Gržina, ker prišel je do spoznanja, da vsa jeza ne pomaga nič. „Le počakajte !" in precej mirno je šel pod streho, kjer so mu razvezali roki.
„Pa jesti in piti mi prinesite, saj imam denarja in tu je gostilna — no, kaj me gledate, gospod župan, kaj mislite, da jaz ne jem — le brž I" in ubogi Peter Gržina se spusti na velikansko skrinjo, ki je bila v ljuknji, v katero so ga spravili. Poleg skrinje je bilo v čumnati še nekaj, podobno nekoliko ali prav malo mizi.
Župan pokima in odide, a ne pozabi skrbno zakleniti za seboj vrat.
Peter Gržina pa globoko vzdahne. Spomni se vseh nadlog in težav, ki jih je že danes prestal — prepira precej zjutraj, potem one težavno poti, na katerej mu je vse nagajalo — in naposled ga še zaprć kot hudodelca. Ne, toliko smole je pa že preveč. Človek bi kar ne verjel.
In ko Gržina vse dobro premisli in pretehta, vzdihne s skesanim srcem: „Bodalo sem, prav gotovo, največje budalo na svetu. Kaj se mi je bilo treba prepirati in potem teščemu tekati tri ure daleč? Osel sem I Ona ima sicer dolg jezik, kakor vse ženske, pa vendar ne misli, kakor govori. U, koliko nepotrebne neumnosti!"
Gotovo ni Peter Gržina do tedaj še nikdar tako pametno mislil. Le žal, da se dalje časa ni mogel kesati, ker odprla so se vrata in prikazal se je župan z jedili. Za njim pa je stopal Blaž, ki je prišel iz pivnice pogledat, če jetn'k še ni ušel. Veselo plane Gržina k jedi.
„Mihaela Pavliča ni doma. Domov pride šele zvečer", izpregovori župan.
„Kaj ?" vpraša Gržina preplašen.
„Oče župan", oglasi se Blaž, „ali bi ne bilo dobro poslati precej po orožnike ?"
„I ne bodi siten. Saj sem jaz župan, in bom že naredil, da bo prav! Pojdiva!"
Peter Gržina pa si je ugasil žejo in utešil glad, potem pa stegnil svoje ude po skrinji. Trenotek pozneje je že spal in ležal kakor ubit.
III.
Ako Peter Gržina ni znal olikano nastopati, ako si je v zadregah še manj vedel pomagati nego otrok — nekaj je pa vendar znal temeljito, namreč — spati. In tudi danes je to slavno dokazal, ker spal je ves dan.
) - ^ '
bojuje ta krščanstvo, ni še zato „brezdomovinec". Eatoliški prapor je uprav katoliški. Katoliška ideja je vseobčna, ki druži v sebi vse druge ideje, vse, kar je resnično in pravično, dobro in lepo.
Bodimo v vsem katoliški Slovenci, pa bodemo — zložni!
Politični pregled.
V L j u b 1 j a ni, 23. julija.
Državni zbor se snide po najnovejših poročilih poljskih listov nekoliko pozneje, kakor se je prvotno poročalo. „Slowo Polskie" ve povedati baje iz zanesljivih virov, da se snide poslanska zbornica šele v drugi polovici meseca oktobra. Ministerski predsednik grof Badeni, ki se je podal, kakor smo poročali, na svoje posestvo v Galicijo, se vrne zadnjega tega meseca na Dunaj in potem se neki prične resno delo. Pred vsem pa hoče grof Badeni rešiti češko jezikovno vprašanje, predno se snidejo poslanci na Dunaju. V to svrho se skliče bojda pričetkom septembra češki deželni zbor, ki se bo pečal samo z narodnim vprašanjem in se posvetoval o zakonu glede narodnih kurij. S tem je morda tudi v zvezi poročilo „Moravske Orlice", ki javlja, da se snidejo dne S. avgusta vsi državni in deželni poslanci Moravske v skupen posvet v jezikovni zadevi. Ako se tem potom reši to pereče vprašanje na Češkem in Moravskem, potem se je nadjati, da bo jesensko zasedanje avstrijskega državnega zbora nekoliko mirneje, kakor je bilo pomladansko, kar gotovo iz dna srca žele vsi ljudski zastopniki, katerim je pri srcu blaginja trpečih stanov.
Naknadni kredit »a leto 1897. Včerajšnja »Wiener Zeitg.« objavlja cesarsko naredbo, s katero se dovoljujejo za posamna ministerstva nekateri naknadni krediti. Proračun za notranje ministerstvo se poviša skupno za 101.024 gld., ki so namenjeni v prvi vrsti za gradbo cest, javno varnost in druge manjše naprave; poleg tega je pa določenih tudi 30.000 gld. za pokritje večjih stroškov za tisk, razpošiljatev in prevode državnega zakonika. Naučnemu ministerstvu se je dovolilo 58.064 gld. naknadnega kredita. Od tega se porabi 36.000 gld. za nakup znanstvenih pred-
motov i« optovm navorov in klinilr na lonvalri ШР
dicinski fakulteti, 12.500 gl. pa za slovensko nižjo gimnazijo v Celju do konca šolskega leta 189 6/9 7 oziroma za na-daljno vzdržavanje slovensko-nem-škega gimnazijalnega pouka. — Finančnemu ministerstvu se je zvišal kredit za 479.000 gl. Od te svote je namenjenih 66.000 gl. za pomnožitev uradaiškega osobja pri finančnih ravnateljstvih in pristojbinekih uradih povodom uvedbe nove davčne postave, raznim davčnim uradom pa v isto svrho 300.000 gld. Konečno se nahaja mej dovoljenimi svotami še 173.300 gld. za trgovinsko, 176 200 gl. za poljedelsko,
Noč je že bila, ko se vzbudi Peter Gržina. Glad ga je zopet mučil, in vzveselil se je, ko je videl pred seboj nekoliko večerje.
„No, vsaj nekoliko pameti imajo", bila je njegova sodba, ko je spravil vse pod streho.
„Hm, najbolje bi bilo, če bi zopet zaspal, pa nisem nič kaj potreben. Ah nekdo hodi!"
Spodaj pred hišo so se začuli koraki. Nekdo je prišel in potrkal na okno.
Radoveden stopi Peter Gržina k linici. Baš pod seboj zapazi moža, ki je nosil neko breme. Nekdo odpre okno iu vpraša:
„A ti si I Pa kje si bil tako dolgo ? Jaz sem že mislil, da se ti je kaj pripetilo ?"
Bil je župan.
„Vam bom že povedal. Odprite, ta šmentani tobak je težek, kar se da!"
Takoj na to izgine neznanec v hiši.
Peter Gržina pa je v svoji bistroumnosti takoj xačel nekaj sumiti.
„A, a, a. Tobak, tobak in zraven meje emo — kdo bi si mislil! Zupan, pa v zvezi s tihotapci! No le čakaj ! Ti boš mene zapiral!"
Vesel si je mel Peter Gržina roki in korakal po sobici sem ter tja.
„Pokazal bom temu ciganu 1 Zapomnil bo, koga je 2aprl--ha, ha, hal"
In še dolgo je snoval Peter Gržina maščevalne naklepe, ležeč na trdi skrinji.	(Dalj« sledi.)
50.000 gld. za pravosodno ministerstvo ter za razne investicije 165.000 gl. — Ves dovoljeni kredit znata torej 1,206.088 gld. Ta svota se pokrije e 101.700 gld. iz melijoracijskega zaklada, s 165.000 gld. pa iz kredita, ki je bil dovoljen za nakup sodnijskega poslopja v Sanoku, ki se ne bo porabil. Ostanek se pa pokrije s preostankom, izkazanim v proračunu za letošnje leto v znesku 949.000 gl., ki se potemtakem malone popolnoma porabi. Iz navedenega je razvidno, da se ni uresničilo zatrjevanje finančnega ministra, CeS da bodo popolno zadostovale svote, označene v letošnjem proračunu. Sicer bi bil pa fin. minister 2e pri sestavljanju proračuna lahko upošteval zgoraj omenjene stroške, kajti vedeti je moral, da bo potrebna pomnožitev osobja pri raznih uradih, čim se uvede novi davčni zakon. Ravno tako so mu bile 2e tudi znane zahteve ostalih minieterstev. — Konečno omenimo še, da se mej dovoljenimi evotami nahaja tudi svota 63.000 gld., ki je namenjena za draginjsko doklado ljubljanskim državnim in železniškim uradnikom.
JPoložaj Poljakov na Poznanjskem. Vsakomur je znano, da se Poljakom v Nemčiji ne godi prav nič boljše, kakor našim obmejnim sobratom, da v mnogih ozirih Se mnogo slabeje. V poslednjem času so si pa izmislili zatiralci poljskega naroda neko drugo sredstvo, s katerim menijo doseči v polni meri svoj germanizacijski namen. Vrgli so se z vso silo na poljska društva, katera zistematično zatirajo in na vse mogoče načine ovirajo njihovo delovanje. Splošno se sodi, da se to godi vsled nekega tajnega ministerskega ukaza, kajti nemogoče je, da bi se moglo drugače tako vsestranski zistematično postopati v zatiranju Poljakov. Toda vlada se zelo moti, ako meni, da bo na ta način zatrla poljski živelj v Nemčiji. Ako se narodu prepovedujejo slovesni obhodi, zastave in drugi jednaki znaki, se vendar, akoravno težko, že če prenese in pretrpi; teda ako se ga ovira v združevanju, ako se mu prepoveduje družabno življenje, je to olje na žrjavico, ki le še bolj vzbudi pogum. Cim bolj se narod zatira v tem oziru, tem bolj se združuje okrog svojih voditeljev, katerim je izročil svojo usodo, in tem bolj se goji tesna mejsebojna zveza. Cim več izjemnih zakonov zoper Poljake bode zagledalo beli dan, tem močnejši Doae tok, ki se bo konečno zmagovalno uprl svojim nasilnikom in si priboril pravice, ki mu pristajajo po božji in človeški postavi.
Mirovna pogajanja v Carigradu se neki danes dovrše in sklene konečno mir. Tako napovedujejo najnovejša poročila iz stolnice turškega cesarstva. Toda temu poročilu pač ne moremo pripisovati nobene verojetnosti, kajti zadostno skušenj nas je že prepričalo, kako jalova so poročila iz Carigrada. Res je sicer, da se je sultan, akoravno zelo nerad, vsaj navidezno udal hudemu pritisku od strani poslanikov. Zbil se je groženj, ki so mu resno pretile od evropskega koncerta, kajti vedel je, da se nobena velevlast ni načelno izrazila proti predlogom Rusije in Nemčije. Znano je veem, kako so pisali razni nemški, pred vsem pa ruski listi napram Turčiji. h vsake vrstice je turška vlada lahko uvidela, da velevlasti ne poznajo šale v tako resnem vprašanju. Posebno pomenljive so v tem oziru besede dnevnika „Novoje Vremja", ki je pisal poslednje dni nastopno : „Turčija je zopet pokazala svojo prikritost in nevarnost zavlačevanja se zopet približuje. Vlada pa naj nikar ne pozabi, da ima vsaka potrpežljivost svoje meje. Ako vladni krogi še sedaj niso zadostno prepričani o neobhodni potrebi, ukloniti se zapovedi velevlastij, jih bodo te drugim načinom o tem popolno prepričale. Zavlačevanje se mora kar najhitreje ustaviti, sicer se sklene mir z Grško s pomočjo evropskega brodovja. Turčija bo pa potem jenjala biti, kar je sedaj, namreč trajna nevarnost za evropski mir". Take pisave se je sultan konečno vendar le ustrašil in se je vdal, toda izključeno še ni, da bi ne prišel na površje z novimi težkočami.
Odstop Kaaale. Včeraj sta italijanski zunanji minister Visconti -Venosta ter angleški poslanik v Rimu podpisala neko pogodbo, vsled katere se odstopi Kasala Egiptu. Konečno je torej vendar prišlo do tega, tako vzklikuji sedaj italijansko ljudstvo, ki je moralo dovolj žrtvovati za to, da je bila Kasala tako dolgo zasedena le Angliji na ljubo. Dolgo časa je slepila italijanska vlada svoje podložnike s tem, češ, da mora biti ta postojanka zato zasedana, ker se s tem obvaruje Eritreja pred novimi napadi, v resnici pa je trošila ogromne svote le Angležem v
korist, ki so bili vsled tega obvarovani napadov pogumnih sosedov na juga. Prebivalstvo Italije uvidi eedaj, da se je tudi ta sleparija po znanem receptu lisjaka Crispija izvršila, po katerem je vedno vodil za nos Italijo v afrikanskih zadevah.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 23. julija.
(Draginjske doklade vsled potresa.) Včerajšnja „Wiener Zeitung" je objavila cesarsko naredbo z dne 15. julija 1897, s katero se dovoljujejo razni naknadni krediti. Mej temi so draginjske doklade za državne in železniške uradnike v znesku 63.000 gld.
(Celjsko vprašanje.) Koliko veljajo Nemci pri ekcelenci g. naučnem ministru, kaže nastopno poročilo nemških listov: „Štajerski deželni odbor je 16. julija poslal prošnjo na ces. namestnika, naj takoj stori potrebne korake, da se slovensko-nemška nižja gimnazija v Celju razpusti, ker v državnem proračunu ni pokritja zd-njo." In res, takoj drugi dan dne 17. t. m. je „Fremdenblatt" objavil ono senzačno poročilo o razpustu celjske gimnazije. Torej štajerski deželni odbor ima že pravico vtikati se v to stvar I — Graška „Tagespost" se spominja našega članka glede vsporednic na višji gimnaziji ter dostavlja: „Torej Slovenci še niso zadovoljni s težkim udarcem, ki so ga Nemci dobili v Celju, temveč hočejo popolno zmago z najradikalnejšimi sredstvi. Toda minul je čas, ko so se Nemci ozirali na take grožnje, in sicer za vedno. Danes je Nemcem vsejedno, kaj Slovenci zahtevajo in nameravajo, danes stojd v boju za vse svoje narodne pravice, in v tem boju so nepremagljivi. Znali bodo preprečiti slovenske vsporednice, kakor bodo prisilili vlado, da prekliče jezikovni naredbi za Češko in Moravsko. Treba je le hoteti, a voljo imajo ter se ne boje nobene ovire." Ali ga čujete čuka I Le nikar ne mislite, nemška gospdda, da bodo avstrijski Slovani mirno prenašali vaše zaušnice. Časi nemške hegemonije so minuli. — Na drugem mestu poroča isti prusaški list, da sedanji vodja nižje gimnazije ne ostane v Celju in da le dva profesorja ostaneta pri višji gimnaziji. Vsprejeti učenci za prvi razred bodo prideljeni vsporednici v višji gimnaziji. „Vaterland" pa opozarja pri tej priliki, da hoče vlada celjsko vprašanje tako rešiti, kakor v Tridentu. Tamošnja nemška gimnazija uradno ni samostojna, temveč le oddelek B drž. gimnazije italijanske, ki kot oddelek A šteje osem razredov. Sicer sta oba zavoda pod jednim klobukom, a se samostojno razvijata. Vodja nemškega oddelka nima naslova „ravnatelj„, a de facto je sam svoj gospodar.
(Osebne vesti.) Ljubljanski župan gospod Ivan Hribar je bil včeraj v Išlu od cesarja vsprejet v avdijenci. — Bivši celjski glavar dr. P. Wagner je imenovan namestniškim svetovalcem v priznanje „zaslug". — Mnogoletni deželni nadzornik za srednje šole na Primorskem, V. Leschanofsky, je iz Trsta premeščen k dež. šol. svetu v Inomostu. Mož nekda ne gre rad odtod.
(Toča.) Grozna nevihta je včeraj, 22. t. mes., raztresla vso svojo ljutost nad zgornjim koncem ribniške doline. Okoli tretje ure popoludne se je zagrnilo nebo in temnosivi oblaki so se od jugovzhodne strani pomikali proti Ribnici. Ear je završalo v ozračju in ueula se je toča tako na gosto, da po nekaterih njivah ni poznati, kaj je ondu raslo. Najbolj so prizadete vasi Zlebič, Sinovica, Zapotok, Vinica ln Zamostec. Vse rastlinstvo na polju je do cela uničeno; drevje tako okleščeno, da niti lista na njem ne vidiš. Skoda je velika, žalost ubogih kmetov nepopisna. Se danes zjutraj je bilo vse belo po tleh. Ljudje, ki so bili slučajno takoj po toči v Sodražici, so pravili, da tako strašnega razdejanja niso še videli, kakor po njivah in vrteh pri Zamostcu. Toča je segala prav do ribniškega trga, kjer je skoraj četrt ure močno ropotalo, toda brez znatn; škode.
(Ogenj.) Z Dobrove dne 21. julija: Danes popoludne med 4. in 5. uro pogorela so Janezu Ceš-novarju, h. štev. 28. v Smartinem, po domače Gri-čarju vsa poslopja, to je: hiša, hlev, pod in kolnica ter vee, kar je bilo v podstrešjih spravljenega. Kako je ogenj nastal, se ne vć, ker so ga domači zapazili še le potem, ko so bili krovi že v polnem plamenu. Dobro, da je ta hiša osamljena na gričku zunaj vasi; ko bi se bil ogenj unel kje tam nad cerkvijo, upepeljena bila bi večinoma vsa vas. Pogorelec je zavarovan v Gradeu za 600 gl., a Škoda znaša pa dosti več, ker mu je zgorelo do malega vse blago
in seno; živina se je rešila vsa. To je v teku pičlega meseca že drugi požar v našej občini. Bog in sv. Florijan nas varujta časnega in večnega ognja 1
(Od Sv. Križa pri Litiji.) Pri nas se snuje „Katoliško izobraževalno društvo". Pravila so se ie predložila vladi v potrditev. — Dne 21. t. m. so nekateri ljudje tukaj po tretji uri zjutraj čutili potres. Zvečer je pa vsled dnevne vročine lil dež in bliskalo se je skoraj tri ure grozovito in kar neprenehoma. — Grozdje je že precej debelo in zastavljeno, gojimo upanje, da bo letošnja vinska kapljica izborna. Bog daj!
(Pošta v Žerovnici.) 0. kr. trgovinsko ministerstvo je z ukazom z dne 19. junija 1897 dovolilo ustanovitev poštnega urada v Žerovnici na Gorenjskem, kateri bo v zvezi s tamošnjo železnično po-stajico, h kateri bo hodil poštni sel vsaki dan sedemkrat.
(Iz Šturij pri Ajdovščini.) Pri nas kaže slaba letina; spomladi ho vetrovi polomili vse mladje, sedaj pa stiska pridelke huda suša. Vendar se mnogi malo zmenijo za to, kajti veselice se prirejajo vsacih 14 dnij. Ljudje pri nas precej zaslužijo, posebno v predilnici, a kaj pomaga, ko si malo prihranijo vsled mnogih plesov. Občinski očetje naj bi bili vendar malo manj radodarni z dovoljenji za javne plese.
(Razpisane ustanove.) Za leto 1897 razpisane so od umrlega barona Wurzbacha napravljene „cesarice Elizabete ustanove za invalide in sicer: a) tri ustanove po 60 gl. za Ljubljančane, b) tri ustanove po 30 gl. za rojake iz Kamnika, iz Jarš ali s Homca in c) tri ustanove po 30 gl. za rojake iz Ventarjevca v občini Smartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Alfonzij Wurzbach, i. s.: one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničane, Jaršane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku in ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva Smartinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali krajev od stražmojstra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživiti. Ako bi se za omenjene ustanove ne oglasilo zadostno število vojaških invalidov z navedenimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se zaradi bolehavosti in starosti ne morejo sami preživiti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrjenimi spričevali neomadeževanost prosilcev. Dotične prošnje vlože naj prosilci iz Ljubljane pri ljubljanskem mestnem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine d o 2 0. avgusta 189 7.
(Tretje porotno zasedanje) pri deželnem sodišču v Ljubljani bode meseca avgusta; predsednikom je določen deželnega sodišča predsednik plem. Kofevar, namestnikoma svetnika A. Levičnik in K. Pleško.
*
* *
(Šolske vesti.) V Celju je letos delalo zrelostni izpit 21 osmošolcev, 11 Slovencev in 10 Nemcev. Naredili so ga vsi, Jakob Babuza in Gvidon Sernec z odliko. Nižja gimnazija ni izdala nobenega poročila. V obeh razredih je bilo koncem leta 90 učencev; izmed teh je dobilo odliko 7, prvi red 61, drugi red 9, tretji 2. V meščanski germanizatorski šoli je bilo 46 Slovencev in 45 Nemcev. — Na mariborski gimnaziji so letos prvič delali maturo učenci, ki so prišli iz slovenskih vsporednic. K maturi se je oglasilo vseh 41 osmošolcev, 32 Slovencev in 9 Nemcev. Maturo je naredilo 38 učencev, trije bodo čez dva meseca ponavljali izpit, vsak iz jednega predmeta. Med 38, ki so naredili maturo, je 14 odlikašev in med temi 12 Slovencev. Ta vspeh je časten za Slovence. — Na deželni nižji gimnaziji v Ptuju je bilo 105 javnih učencev, mej njimi 15 odlikašev.
(Shodi.) Prihodnjo nedeljo, dne 25. julija bode pri Sv. Barbari v Halozah shod volilcev; poročal bode državni poslanec veleč, g. dr. L. Gregorec, — „Katol. pol. društvo za vranski okraj" napravi shod v nedeljo 25. t. m. na Gomilskem ob 3. uri popoludne. Govoril bode državni poslanec č. gosp. dr. I. K reko socijalnem vprašanju in soe. demokraciji. — Kat. polit, društvo „Sloga" ima občni zbor v nedeljo 1. avgusta, ne 25. julija, kakor je bilo naznanjeno, v Ormožu ob 3. uri popoludne v gostilni g. Kalchbrennerja. Govorila bodeta gg. dr. L. Gregorec in dr. B o s i n a. — Obrtniški in delavski shodvSolnogradu se bode vršil 8.,
9. in 10. avgusta. Poročali bodo na tem shodu: Drž. posl. A x m a n n z Dunaja o varstvu delavcev ; drž. posl. dr. I. Krek iz Ljubljane o ustanovitvi društva za grajenje delavskih hiš; drž. posl. F o r g iz Inomosta o nedeljskem počitku ; Avg. E t z iz Bieda o varstva obrtniških izdelkov; drž. poslanec T u s e 1 o krščanski železničarski organizaciji; dr. Schdppel iz Gradca o zavarovanju za starost in onemoglost obrtnikov in delavcev; državni poslanec Schoiswohl o posredovanju za delo; slikar Steinlechner iz Solnograda o zadrugah in sredstvih proti umazani konkurenci; kneginja Z i c h y-Metternich iz Gradca o organizaciji delavk.— Vstopnice so brezplačne; kdor hoče dobiti tiskano poročilo, plača 60 kr.
(Petindvajsetletnico) mašništva so dne 21. t. m. praznovali naslednji p. n. gospodje mariborske škofije: Kanonik dr. Ivan Mlakar; dekani Fr. Dovnik, Avg. Hecl, Jos. Kralj; župniki J. Galun, J. Prešeren, A. Bihar, Al. Sijanec, M. Strašek, V. Tomše, K. Tribnik in J. Zupančič. Se 25 let!
(S Trsata.) Vračajoč se iz Gorice, obiskal je prevzv. gosp. biskup krški tudi naše svetišče. Blagi gospod ostal je dva dni mej nami in zapustil prijeten vtis svoje pričujočnosti. — Za letos je to že peti biskup pred „Materjo milosti" na Trsatu. Želimo, da je milostna, osobito njemu. — Potres čutili smo tudi tukaj, a zelo malo. Toliko huje čutimo pa sušo. Škode je že mnogo napravila, in gorje, ako se nas Bog ne usmili. Najmanj jo občuti do zdaj še trta, katera kaže sicer bolje od lani, vender ne najbolje. Jako žalostno je pa ž njo zlasti na otoku Krku, trtna uš je napravila že strašne škode.
—	Vračajoči se slavonski romarji iz Loreta so se zelo tožili nad nedostojnim ponašanjem Italijanov v Loretu. Bilo jih je okolu 200 tam in večina so se oglasili tudi pri nas na Trsatu, kjer so se čutili mej svojimi. Cujemo, da se je posvečujoči biskup pritožil na višjem mestu za to.
(Posojilnica in hranilnica Podgradom) v Istri je imela 1896 leta 115.746 gl. prometa, zadružni-nikov 339 ; stanje vplačanih deležev 3394 gl., hranilnih vlog 74.344 gl., izplačil 23.789 gl.. posojil 57.320 gl.; dobiček je znašal 522 gl. 75 kr., zadružni zaklad 992 gl. 76 kr. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, četudi ni zadružnik, in se obrestujejo po 4'/»%, posojila se dajejo samo zadružnikom po 6%, uraduje se vsak dan, vplačuje in izplačuje ob četrtkih. V ravnateljstvu so gg.: Anton B o g a č, dekan v Hrušici; Slavoj Jenko, župan Podgradom ; Kristijan Bogateč, nadučitelj; Anton Stanič in Anton Stemberger, duhovnika ; vsi Podgradom.
(Zaklad v Dravi.) V torek sta dva dečka našla v Dravi pri Oseku pletenico privezano z vrvico ob breg. Ko izvlečeta pletenico, najdeta v njej polno srebernih gold. Dečka neseta ta zaklad k redarstvu, ki pa je takoj spoznalo, da so vsi goldinarji — ponarejeni ; bilo jih je 474.
(Upraviteljem zavoda sv Jeronima v Rimu) je imenovan veroučitelj na hrvatski gimnaziji v Dubrovniku, č. g. Vieko P a 1 u n k o , mož, od katerega se pričakuje, da bode zopet povzdignil hrvatski zavod v Bimu.
(Bakreni drobiž) po 1 in V, krajcarja se odtegne zakonitemu prometu popolnoma s 1. julijem 1898. V zasebnem prometu ostane torej le še do 30. junija 1898 in od tega časa nadalje ga državni uradi ne smejo več izdajati, pač pa ga morajo vsprejemati pri vseh plačilih do 31. dec. 1899.
(Brezimna pisma.) Kedar se hoče kdo razkora-čiti nad urednikom, koga očrniti itd., ne podpiše svojega čestitega imena. V neki družbi so se nedavno razgovarjali o „vrednosti" takih zlobnih pisem. Neki duhovit pisatelj reče konečno: „Ako straho-petnoet to zapiše, kar mu narekava zlobna zavist, nastane brezimno pismo."
(Iz Prage) 18. julija: Heb postaja čim dalje znamenitejši in zanimivejši. Na prvem mestu stoji razglas županov, v katerem se le-ta zahvaljuje občanom za „vzorno" vedenje pri nedeljski manifestaciji. Toraj vzorno (!) je bilo vedenje hebskih meščanov ! Menda za to, da so vpili nad policijo, tolkli konje po glavah, metali kamenje po orožnikih ? Ali morda za to, da so odrekli policiji stanovanje, da niso hoteli dati ne sena za konje, ne živeža za ljudi ?
—	Da se je pela „Wacht am Bhdin", da so se po Hebu sprehajali bavarski vojaki z orožjem ob strani, da so besni Nemci kričali Bavarcem: „Bratci delajte, da nas vzamete, da pridemo proč od te češke sodrgel To je seveda „vzorno" I Nekaj
sitnega se jim je pa vendar-le dogodilo. Kronali so z vencem nekdanjega slaščičarja Iro. Venec je bil prevelik, padel je revežu na rame in da si ga je spravljal na glavo z obema rokama, spak ni hotel gori ostati. Pa kaj bo to v primeri s toliko očitnimi dokazi nemške odločnosti I Ker so se tako „vzorno" vedli ob manifestaciji in se jim dozdaj nič zgodilo ni, kaj čucU tedaj, da so po manifestaciji še po-gumnejši ? Češkim uradnikom se odpovedujejo stanovanja, odpovedujejo kosila — tudi okr. glavarja
—	v gostilnah ; prepovedano je Cehe pozdravljati in jim odzdravljati, za „češke pse" ni pive, češki delavci in rokodelci ne dobijo dela, tudi češke dekleta morajo iz mesta. Da zgodilo se je že celo, da so Cehe na ulicah zbili. Kdor bi se po teh na-vodilih ne ravnal, bo iz nemške družbe izbacnjen. Tako pišejo in prete nemški časopisi I „Egerer Nachrichten" se še bahajo: „Nj. veličanstvo nemški cesar je prejel še po noči vest oizgredih, k i s o j i h pro v zroči 1 i avstrijski vojaki in orožniki, ter je bil proš en za pomoč v prihodnje". Ni-li to že črez mero preveč? Dosti je, če navedem „Kol-nische Ztg." Le-ta časopis obžaluje, da se Nemci iz rajha vdeležujejo boja proti zavezni vladi, ali da prenašajo Avstrijci boj črez meje. S tem si avstrijski Nemci kar nič ne koristijo, nasproti močno škodujejo. Tako nekako se glasi obsodba hebskih dogodkov v časopisu na Nemškem izhajajočem. Primerjajmo zdaj Heb s Prago. Ko so tukaj motili red in mir mladeniči, skoraj otroci — mislim Omladino — prišlo je nad Prago izjemno stanje. Tedanji nemiri pa se nikakor ne dajo primerjati hebskim nemirom!
—	816 profesorjev na vseučiliščih na Nemškem je poslalo nemškemu tukajšnjemu vseučilišču izjavo simpatije ozir jezikovne naredbe, zoper katero so naši nemški vsenčeliški piofesorji protestirali. „N. Fr. Pr." piše, da je ta izjava edina v zgodovini. Verjamemo, toda v drugi smeri. Videti je, da modre nemške glave niso brale „Kolnische Ztg." — Kakor sem preje poročal, napadli so Nemci Cehe v Haba-rovicah. Tedanji poboj je zdaj predmet sodnijeke preiskave. Zaslišanih je bilo že nad 200 oseb, med njimi tudi otroci, ki so morali prinašati kamenje, da se je nemška kanonada hitreje in zdatneje vršila. Gostilničarja „pri mestu Milanu" hočejo pregovoriti, da odpove svoje prostore severočeški jed-noti, in za to mu obetajo, da bo imel vsako soboto in nedeljo nad 30 nemških gostov. — V Litome-ricah je prijela policija zadnje dni dva delavca, ki sta med seboj po češko govorila. Dasi tudi se nista nič drugače pregrešila, morala sta ostati črez noč v zaporu. Komisar je jima še zažugal, da jih izroči sodniji, ako jih policija še jedenkrat prime. — V Neustupovu je bila 12. t. m. odprta brzojavna postaja. Prvi brzojav je poslal župan Primus budjeje-viškemu škofu dr. Bihi. — Lepa cerkev na Karlova se bo temeljito popravila. Sezidana je bila od leta 1350—1377. Trpela je veliko, posebno so jo Prusi poškodovali 1. 1757. Se zdaj se nahajajo v zidovju kroglje. Tekom časa in vsled pogostega poškodovanja je bila večkrat prezidana, tako da je zgubila svoj prvotni gotski slog. — V Pardubicah so proslavljali Husa tudi Židi. Govornik dr. Wohryzek je dejal v svojem govoru : V Husovih časih so preživeli Židi srečnejša leta kot preje, po celo dobo hu-sitskih nemirov niso bili ne jedenkrat preganjani. Mi židje imamo dosti vzrokov častiti v Husu ideal človeka, ideal zvestega Ceha, njegov spomin nam bo vedno svet. Ubogi Hus ima čedne častilce: socijalne demokrate, radikalce, naprednjake, liberalce, vse mogoče in nemogoče stranke, poslednjič i — žide 1 Vsakemu je vzor, vsakemu je ideal, zares je mož, kakor ga svet dozdaj še ni nosil in ga tudi ne bo I — Grof Vaclav Kaunic je odložil svoj državni mandat za skupino občin okraja karlinskega.
—	Po Severočeškem, posebno v občinah Čelni in Mladkovec je nastala velika lakota med tkalci. Ta strada 177 družin, nimajo ne kruha, ne krompirja. Ubogi tkalec zasluži na dan 15—30 kr., in od tega naj bi se preživila cela družina. Lep up v prihod-njostl Lakota, beda, pomanjkanje, vremenske nezgode, narodnostni prepiri, zares stanje, ki mnogo obeta. Sem gori naj bi obrnila svoje oči narodna društva, sem gori naj bi pošiljala vsaj jeden del denarja, ki se vporabi za razne narodne, brezuspešne in brezpotrebne veselice. Tako je: narod se veseli, po nepotrebnem prepira, in narod tudi — strada t
(Iz Brna) 18. julija. Vest, da ni podelila vlada poljskej gimnaziji v Tešinu pravice javnosti, se je potrdila. Culi so se poprej glasovi, da to ni rćs, a
eedaj ni več dvoma o tem. Poslanec Swiežy je izstopil iz poljskega kluba, ker ni ta zadostno podpiral zadevo podržavljenja. Ali si noče morda vlada Nemcev še bolj zneprijazniti, ali si jih hoče s tem nakloniti ? — Neuiški katoliški Nemci ua Moravskem hočejo ustanoviti v vsakem sodnem okraju nepolitično krščansko društvo, ki bi potem ustanavljalo poddruštva v vseh občinah. Delo je težavno, a jako hvaležno. Na Češkem imajo že svoje društvo za celo Češko v Warnsdorfu. — Katoliško učiteljsko društvo za Moravsko šteje že 80 članov učiteljev.
—	Nj. veličanstvo cesar pride 1. sept. k manevrom v Bistrico. Takoj po svojem prihodu se poda na Hostin obiskat ondotno cerkev. Za to si je posebno prizadeval poslanec dr. Stojan. — Ko so priredili rudokopi v Mo*. Ostravi veselico, da počasti sv. Pro-kopa svojega patrona, pridrlo je kakih 150 soc. demokratov, ki so pričeli velik pretep. Orožniki niso mogli proti razjarjenemu ljudstvu nič opraviti. Ranjenih je mnogo. Tako je delovanje socijalnih demokratov.
(Društva in poštna hranilnica.) Dne 31. dec. 1896 je 4838 društev imelo vložno knjižico. -Od tega 256 na Stajarskem, 160 po Koroškem, 55 na Kranjskem, 156 po Primorju in 70 po Dalmaciji.
Društva.
(Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Mokronog) in okolico ima svoj letni zbor v nedeljo dne 25. julija t. 1. ob šesti uri popoldne v gostilni „pri Lipi". Dnevni red običajen.
—	K obilni udeležbi najuljudneje vabi
načelništvo.
(Odbor podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu) razpošilja in bode še razpošiljal pravila tega društva in uljudno prosi, naj blagovolijo cenjeni podpiralci in prijatelji naših visokošolcev doposiana pravila smatrati kot prošnje za podporo in se prav številno odzvati, da bode zamogel odbor v jeseni, ko dohajajo naši dijaki na univerzo in tehniko, vsaj v nekoliki meri vstreči mnogim prošnjam naših ubogih, pa pridnih visokošolcev. Osobito naj društva ne pozabijo oni gospodje, ki so kedaj sami vživali dobrote kake podpiralne zaloge. Prispevki naj se pošiljajo blagajniku : gosp. Fr. Zelezinger, c. kr. giinn. prof., Zinzendorfgasse, 32, I., Graz.
Telegrami.
Trst, 28. julija. „Matino" poroča, daje dospel z Dunaja drž. posl. Schneider, ki ima nalog, posredovati mej delavci, ki so v poslednjih dneh malone vsi ustavili delo, in jih iztrgati iz rok soc. demokraciji. Namerava se v to svrho osnovati krščansko-socijalna zveza.
Trst, 23. julija. Vse tvrdke za trgovino z lesom so se dogovorile, da odklonijo vse zahteve stavkujočih delavcev in vsprejmo zunanje delavce.
Levov, 23. julija. V sredo ponoči je vpepelil ogenj vojaško skladišče 58. pešpolka z vsem blagom. Škoda znaša nad 100.000 gl. Vkljub velikemu naporu vojakov niso mogli ničesar rešiti.
Mitrovioa, 23. julija. Včeraj popoludne se je razglasila razsodba proti socijalistom, ki so vprizorili v Slavoniji znane nemire. Obsojenih je vseh 42 s zaporom od 1 do 18 mesecev.
Kiel, 23. julija. Cesar Viljem se poda 5. avgusta v spremstvu celega brodovja v Eusijo.
Berolin, 23. julija. Gospodska zbornica je s 112 proti 19 glasovom vsprejela v drugem branju novelo k društvenemu zakonu.
Berolin, 23. julija. Iz Carigrada se poroča: Turška vlada je izročila poslanikom zahtevano izjavo, da sprejme mejo proti Te-saliji, kakor so jo predlagali poslaniki.
Carigrad, 23. julija. Dševad-paša je odpotoval včeraj v spremstvu jednega civilnega uradnika na Kreto.
Pariz, 23. julija. Kralj Menelik je dal nekemu francoskemu podjetniku koncesijo za gradnjo železnice v Abesiniji za dobo 99 let.
Tnfcl.
20. julija.
Pri .Sii»! u: Goritschnigg, Leesthal, Gale iz Trsta. — Kawsehek iz Gradca. — Flath iz Bregunca. — Marco iz Milana. — Fischer, Koklič, Strauss, Fells, Wagenfiihrer, Klusek, Pongraz z DuDaja. — Eichhaim iz Monakovega. — Klein iz Budejevic. — Žužek iz Preddvora. — Supan iz Vel. Lašič. — Hendreich iz Berolina. — Jerej iz Novega Mesta. — Scheyer iz Koprivnice.
Pri Maliču: Fritsch, Stich, Beer, Oberlander, Singer, Wolf, Schacherl, Marin z Dunaja. — Schlaf iz Monakovega.
—	Audinger iz Britofa — Sehweighofer iz Judenburg-a. — Stoger iz Kamnika — Popriden iz Gradca.
Pri Lloydu: Slapšek iz Trebelnega. — Muhsnaoh iz Trsta. — Thian z Reke. — Premrov, Pabiani, Zakrajšek iz Gorice. — Hofmann iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvoru: Manenizza iz Oseka. — Barta z Dunaja.
Pri Bavarskem dvoru: Habbeger, Kantini iz Trsta.
—	Konig iz Unterwarnberg-a. — Hoffmann iz Zagreba. — Baek z Dunaja.
NEeteorologidno porodilo.
čas opazovanja
22| 9 zvečer
23
Stanje barometra v шш.
Temperatura po Celziju
Vetrovi
Nebo
734-6 I 17-6 I sr. szah. | oblaono
11'4
7. zjutraj 737 U I 14 7 j brezv. i oblačno 2. popol. 736 9 I 216 I sr. vzh. | Srednja včerajšnja temperatura 18'70, za 12° pod normalom.
i! s
S*-
2*
sobni slikar
■W v Ljubljani, Hilšerjeve ulice št. 3
uljudno obveščam prečastito duhovš'-ino in sl. občinstvo v mostu in na deželi, da sem pričel samostojno izvrševati slikarski obrt, ter se priporočam prav uljudno in nadejam kot začetnik vsestranske podpore. — Zagotavljam pa, da bodem izvrševal meni izročena dela kar najnatančneje, ukusno, točno, po delu primerni nizki ceni.	479 3--1
Za novi pridobninski davek
izjave izdeluje in pojasnila o tem daje
Jos. Perhauc
v Ljubljani, Streliške ulice 4,
481 3—1	konces. privatna pisarna.
sprejme v svojo prodajalno z mešanim blagom ITriderik Kkušek, trgovec v Metliki, Dolenjsko.	475 3—2
e ЕЗ-ЕЗ-ЕЗ-ЕЗ-ЕЗЕЗ-ЕЗ-в
П Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani. •-E3-FT-E3-Q-E3-E3 D®
Št. 459. m. š. sv.
Razpis.
483 2-1
Razpisuje se v stalno namestitev novo ustanovljeno
mesto tretjega veroučitelja
na javnih mestnih ljudskih šolah v Ljubljani z letno plačo 700 gld., stanarino 100 gld. in zakonitimi starostnimi dokladami.
Prošnje je po predpisanem potu vlagati do 6. avgusta 1897 pri podpisanem okrajnem šolskem oblastvu.
€. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 22. julija 1897.
Št. 26.195.
Ustanova.
482 3-1
Pri podpisanem magistratu izpraznjeno je jedno mesto ч
Primož Auerjevih ustanov
v letnem znesku 52 gld. 50 kr.
Do teh ustanov imajo pravico ubogi otroci ljubljanskih meščanov, pred vsem pa sorodniki ustanovnika in otroci izdelovalcev barok, dokler se sami preživiti ne morejo.
Prošnje za to ustauovno mesto vložiti je do 14. avgusta letos pri magistratnem vložnem zapisniku.
Mestni magistrat l jubljanski,
dn<$ 19. julija 1897.
Prodaja posestev.
K Jaka JTernian-ovi konkurzni masi pripadajoči
hiši v Domžalah
St. lOl z velikim dvoriščem nasproti železniški postaji, in St. ©2 z vrtom sredi trga, obe hiši skoro novi in za vsaki obrt pripravni, ter «Ive njivi (stavbenski prostori), proilajo se takoj pod prav ugodnimi pogoji po oskrbniku konkurzne mase.
474 5-2
Dr. Karol Ahazhizli,
advokat v Ljubljani.
Ш8 D n n a j s Is m t> o r ж a.
Dn6 23. julija.
Skupni drtavni dolg v notah.....
Bkupni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4 %......
Avstrijska kronska renta 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
Leadon vista...........
Kemiki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
«O mark............
tO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
102 gld. 15 ki.
102		25	
123		25	
101		25	
122		70	
100		15	
948		—	
369		50	
119		50	
58		70	
11		731	I
9		52	
45		45	
6	»	64	•
Du6 22. julija.
i% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne sreoke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . .
„ jutne icleznice 3% , „	„ južno železnice 6 % .
,	, dolenjskih ieleznic
159 gld.	—	kr.
163 .	50	
189 ,	—	
93 .	45	
Ш .	50	
128 ,	50	
108 „	50	
112 ,	50	
98 .	75	
99 ,	70	
225 .	50	■
182 .	50	■
126 „	—	n
99 .	50	n
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld.	—	kr.
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	147	.	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„	25	,
P.udolfove srečke, 10 gld..............25	.	50	.
Salmove srečke, 40 gld................72	.	—	„
St. Genćis srečke, 40 gld.......77	.	—	,
Waldsteinove srečke, 20 gld......—	.	—	.
Ljubljanske srečke..................22	,	25	,
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	163	.	90	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v.	3415	,	—	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	393	.	—	t
Akcije južne Ieleznice. 200 gld. sr. . . ,	85	,	25	.
Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba ,	—	.	—	.
Montanska družba avstr. plan..........129	,	75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160	,	—	.
Papirnih rubljev 100 ................126	.	62	.
Ш4Г Nakup in prodaja__
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Savarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitki. Kalantna izvršitev naročil na boril.
Kenjsrnična delniška družba
„M B И C u
Woliziili it. 10 Dunaj, liriahilfirstrasse 74 B
66
ЈвЈГ Pojasnila'ЗНХ vvseb gospodarskih in linaninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaol|skih vrsdnssti^ papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega »brestovanja pri popolni varnosti В0Г~ naloženih |у1атп1с. Hi