Izhaja vsak četrtek. Cona mu Je :< K na leto. (Za Nemčijo 4 KL, ka Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezne Številke se prodajajo i po 10 vinarjev.	—
S prilogami:----
Maš kmečki dom. Druftvenik, Maša gospodinja
Spisi in dopisi se poSiljajo : Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: UpravniStvu „Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica. ——
Stev. 17.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1912.
Leto XXV.
Zgodovinski in m južne Slovane.
šc nikoli ni avstrijska zbornica slišala takih besedi iz ust ministrskega predsednika o nas južnih Slovanih in našem pomenu za državo in cesarsko hišo, kakor zadnji četrtek. Kadarkoli so se doslej naši poslanci pritoževali jiroti ogrskim nasilnostim na Hrvaškem, je vselej ministrski predsednik, če je sploh kaj odgovoril, rekel, da ne more na Hrvaškem nič narediti, ker spada Hrvaška pod ogrsko krono in je obenem obsojal vsako malo resnejšo besedo proti ogrski vladi.
Topot se je zasukalo. Dr. Šusteršič [je v imenu Ilrvaško-slovenskega kluba tvložil dne 18. t. mcs. na ministrskega predsednika vprašanje, ali misli porabiti vsa njemu dostopna sredstva, da se neha divjanje komisarja Čuvaja na Hrvaškem. Natančno je v vprašanju razložil, za kaj sc mora tudi avstrijska jvlada brigati za neznosne razmere med Hrvati. Minister Štirk je še tisti dan todgovoril, in sicer tako, da je vse vzroke dr. šusteršičeve potrdil in javno priznal, da je tudi avstrijska vlada dolžna upoštevati razmere na Hrvaškem in se brigati, da se tam ne godi narodu krivica. Z nobeno besedo ni branil ne ogrske vlade, ne njenega hlapca Čuvaja, marveč odkrito je pridal, da to, kar se godi zdaj na Hrvaškem, ni prav- Obenem je pa po dr. »usteršičevem vprašanju navedel te-le Vzroke, zavoljo katerih se sme in mora avstrijska, vlada brigati za to, kako se Mada na Ogrskem.
Ogrska in Avstrija sta zvezani ®6d seboj. Ta zveza temelji na tem, da »e v obeh polovicah ustavno vlada., to Pravi, da v obeh polovicah delujejo
pastovodajalni zbori. Hrvaški deželni zbor je razpuščen; na nove volitve nihče ne misli; tam ni ustavnega življenja. Za'" sme naša vlada zahtevati, da se usta a Hrvaški vrne, da se torej komisar odstavi in zopet imenuje ban in razpišejo volitve.
2.	Če se na Hrvaškem gode nasilja, čutijo to tudi njihovi bratje v naši državi in to vpliva na našo politiko. V dr. šusteršičevem vprašanju so bratje hrvaškega naroda našteti po deželah; naštete so poleg Dalmacije in Istre tudi vse slovenske dežele. Prvič se je v državni zbornici jasno povdarilo pri li priliki, da smo Hrvatje in Slovenci en narod.
3.	Krivice na Hrvaškem vplivajo slabo na Bosno in Hercegovino. Vsa država mora skrbeti, da sc tamošnji prebivalci navadijo Avstrije in ji postanejo udani. Čc vidijo, kako se godi njihovim bratom na Hrvaškem, jim to gotovo nc jioveča ljubezni do Avstrije.
■i. Naša država mora imeti prijateljske zveze z balkansk. državicami, sicer je v vodni nevarnosti, da trpi njena trgovina in sploh njen ugled. Balkansko državice so pa večinoma južno-slovanske. Prijateljstvo sc tam no da pridobiti, dokler Srbi in Bolgari vidijo, kako so njihovi krvni bratje na jugu avstrijske države tlačeni in zatirani.
Iz teh vzrokov mora torej avstrijska vlada z ozirom na celo državo, z ozirom na cesarsko hišo paziti, da madjarska surova in krivična politika ne dela škode.
To je bil smisel Štirkovega odgovora. Iz njega se vidi, da so vendar že enkrat spoznali, kakšnega pomena je naše ljudstvo za državo. Pot je predrta; vrata so se odprla in zdaj je treba le previdnega nadaljnega dela, pa se bodo pokazala tudi dejanja. Morala se bodo, ker to zahteva obstoj države.
Proti Madjaru in Lahu ni druge opore, nego Slovenec in Hrvat.
Štirk j)o ni ostal sam. V petek so govorili zastopniki vseh pomenljivih strank v državni zbornici in vsi so brez izjeme pohvalili Štirka in izjavili, da so ž njim enih misli. Čehi, Poljaki, Ru-sini, krščanskosocialni in celo liberalni Nemci so odobravali odgovor ministrskega predsednika. Izmed slovenskih poslancev je govoril ob ti priliki dr. Krek, ki je pokazal vzrok, zakaj se morejo na Madjarskem goditi taka nasilja in zakaj je naša zbornica zmožna pokazati res živo skrb za celo državo in smisel za njene koristi. Ta vzrok je v tem, ker na Madjarskem vlada samo nekaj privilegiranih stanov — veleposestniki in j udje, pri nas pa ljudstvo vsled splošne volivne pravice. Iz njegovega govora posnemamo to-le:
»Bilo jc žc večkrat, ko so posamezniki obupavali nad avstrijskim parlamentom. Ako bodo iz današnje razprave in včerajšnjega odgovora ministrskega predsednika sledila dejanja — in to upanje je upravičeno — potem smemo s ponosom in veseljem zreti na demokratični razvoj te države in res državniško modrost tega parlamenta.
Ako imamo pred očmi tajne moči, ki vzdržujejo zmešnjave na Ogrskem, ki hočejo zvest narod napraviti za pre-kucuhe in hočejo preprečiti razvoj našega parlamentarizma na demokratični podlagi, ako gremo v boj proti tem tajnim močem za sveto stvar, le tedaj bomo mogli s svojega in stališča države imenovati srečen včerajšnji in današnji dan.
Naglašati moram, da se v tem slučaju ne bodo več ponavljale na Hrvatskem stvari, za katere nimamo primernega izraza. Ako bi s c to še zgodilo, bilo bi vse izgubljeno. Ministrski predsednik, zako-
li
nodajni zastopi in drugi faktorji v tej državi bi zastonj iskali avstrijske zavesti med Jugoslovani.
Pot je sedaj prosta. Nadaljujmo to pot v prepričanju, da more ta ljudska zbornica podpirati m pospeševati pravico in naloge te države. Dolžnost ljudskih zastopnikov v Avstriji je, delati na to, da se v vsej državi uresniči ljudsko zastopstvo in povsod prodere na dan ljudska misel. Potem bodo take razmere nemogoče, kakor so žal sedaj na Hrvatskem. Ko bode tudi na Ogrskem in Hrvatskem zmagala ljudska volja, potem napoči dan, ko bodo mogli poleg svobodne Hrvatske tudi svobodni narodi v tej državi složno delati v blagor domovine. In tedaj v tej državi ne bodo ne zatiranci nc zatiratelji, ampak prosti bratje med seboj.«
Zadnji četrtek ostane v naši politični zgodovini velevažen dan. To priznava ne samo naša država, marveč cela Evropa. Madjar psuje in viče, kakor bi bil znorel. Vsi poštenjaki, ki jim je res mar naša država, se pa vesele. Mirno pa dostavljamo, da vedo tudi oni, da je ta uspeh delo dr. šusteršiča in naše stranke. Ne mi, nego drugi narodi kličejo ob ti priliki: Blagor južnim Slovanom, da imajo take voditelje!
KOMISARIAT NA HRVAŠKEM.
Hrvaški delegatje v ogrsko-hrvaškem državnem zboru.
V budimpeštanskem državnem zboru so podali hrvaški delegatje resolucijo, ki se obrača proti ogrskim stremljenjem, usuž-niti Hrvaško. Protestira proti nepostavno-stim, ki so jih izvršili Madžari proti Hrvatom, vendar pa se — žalibog — še zavzema za skupnost Ogrske in Hrvaške, V imenu manjšine je delegat Popovič napadal Khuena, ki je poslal Čuvaja na Hrvaško za komisarja in ga obdolžil po pravici vseh nasilstev. Pritrjevali so mu celo madžarski poslanci Justhove stranke, kajti počenjanje madžarskih mogotcev se mora pristuditi tudi poštenim elementom na Madžarskem. Justhovi pristaši, ki so v opoziciji proti Khuenu, so tudi na shodih izjavljali, da nočejo imeti z zatiralci ustavnih svoboščin hrvaškega naroda nič skupaj.
Khuen demisijoniral.
Pisali smo že v našem listu, kako je Khuen hotel prislepariti od cesarja novih pravic. Toda cesar je odklonil resolucijo, ki naj bi kroni onemogočila pozvali rezerviste pod orožje. To je bil začetek Khu-enovega konca. Prvo krizo je sicer prestal, toda doma ni dobil zaslombc, ker se je osmešil, na Dunaju mu nihče ni več zaupal. Poleg tega je zahteval odstop vojnega ministra Auffenberga, ki ni Madžarom prijazen; pa zopet to mu ni šlo. In vrhu vsega je prišlo na njegov predlog imenovanje Cuvaia. Tako je bila mera polna 2'
in moral je iti. Z njim bo prav v kratkem zginil tudi Čuvaj.
Kot novi mož, ministrski predsednik, je imenovan Lukacs, dosedaj ogrski finančni minister. Njegova naloga bo sedaj, da izpelje brambno predlogo in — nov demokratičen volilni red. Stranke v ogrskem državnem zboru so večinoma za volilno reformo, toda večina, ki obstoji iz samih magnatov, raznih grofov in bogatih judov, hoče tak volilni red, da bi priprosto ljudstvo, zlasti pa nemadžarske narodnosti ne prišle do veljave. Justhova stranka pa je za splošno in enako volivno pravico. Ta stranka je že tudi izjavila, da bo Lukacsa podpirala le, če izpelje novo volilno reformo v ljudskem smislu.
Taka reforma je na Ogrskem nujna potreba, S tem parlamentom, ki sedaj vlada, z zbornico judov in propalih grofov ni nič početi. Če nastopi v zbornici ljudstvo po svojih zastopnikih, potem je upati tudi onkraj na boljše razmere. — Potrebna pa je nova volilna reforma prav tako tudi na Hrvaškem, kjer ljudstvo tudi ne more prav do veljave.
Naš državni zbor in Hrvatje.
Cela Evropa je napeto poslušala, kaj poreče k hrvaškim razmeram avstrijski državni zbor. Zlasti na jugoslovanske poslance se je obračala pozornost, ker ti so bili v prvi vrsti poklicani, da se zavzemajo za pravice hrvaškega naroda. Reči moramo, da so naši poslanci častno rešili to svojo nalogo. Dan 18. aprila bo zapisan med najlepše dneve ljudskega parlamenta. Naši poslanci, ki so združeni v Hrvaško-slovenskem klubu, so stavili na ministrskega predsednika interpelacijo, v kateri opozarjajo, kakega pomena je kršenje ustave za celo državo in vprašujejo: Kakšno je stališče avstrijske vlade napram sistiranju ustave na Hrvaškem? Interpelacija se je brala izredno začetkom seje, koncem seje pa je že odgovoril grof Sturgkh. Govoril je sicer previdno, vendar povdaril, da je vtis, ki ga napravlja izjemno stanje na Hrvaškem tak, da bistveno vpliva na interese monarhije na znotraj in na zunaj. Avstrijska vlada da se ne more odtegniti dolžnosti, da vzame v pretres, kake posledice bi mogli imeti taki dogodki za celo monarhijo.
Drugi dan je bila otvorjena o odgovoru Stiirgkhovem debata, v kateri so voditelji strank izražali svoje simpatije Hrvatom in obsojali madžarska nasilstva. Vršilo se je vse v slovesnem tonu manifestacije in je imelo velikansk utis. Posebno pozornost jc vzbudil dr. Krekov govor, v katerem je povdarjal pomen ljudskega parlamenta, ki ima v ljudstvu svojo zaslombo in zato moč, da močno nastopi proti Madžarom.
Da je bila akcija naših poslancev dobro izpeljana in manifestacija našega parlamenta res uspešna, kaže utis, ki ga je ta korak zbornice na Ogrskem povzročil. Madžarski listi so kar pobesneli in groze avstrijskemu ministrskemu predsedniku, da se bo moral radi svojega odgovora na interpelacijo naših poslancev kmalu umakniti,
Bati pa se je, da šestorica liberalnih dalmatinskih hrvaških poslancev ne
pokvari vsega. Ti nepremišljeni ljudje, ki so jih same besede, »o sklenili v državnem zboru obstrukcijo. Izpeljali je seveda v večjem obsegu ne bodo — liberalni kričafi ni za to — ampak škodujejo lahko vsem Jugoslovanom veliko,
LAHI IN TURKI.
Lahi pred DardanelamL
Dolgo, dolgo so že Italijani napovedovali veliko akcijo svojega brodovja pred Carigradom. Vsa Italija je komaj pričakovala velikanskega boja in zmage. Vse ja bilo že naveličano vojne, ker Italijan je nepotrpežljiv in vse klicalo, čemu ima Italija tako brodovje.
Pod takim pritiskom javnosti se je moralo laško brodovje odločiti za akcijo pred Carigradom, Toda stvar ima dvoje lice, Kakor italijansko ljudstvo z veseljem po-zdra-Ija brodovje pri niegovem napadu, tako vzbuja ta akcija skrbi diplomatom. Dardanele, to je morska ožina, ki vodi mimo Carigrada v Črno morje, so bile doslej zaprte za vsako bojno ladjo kake tuje veievlasti. S tem pa, če Lahi proderejoi skozi Dardanele in se pokažejo pred Carigradom, postane ta pot prosta tudi drugim velevlastem. Danes ali jutri se lahko pokaže pred Carigradom angleško brodovje in za njim rusko, francosko itd. Začela bi se delitev evropejske Turčije, nam sosednih balkanskih dežel, začela pa bi se tudi krvava vojna, ki bi postala kmalu svetovna, Zato je ta korak Italije za mnoge nekaj nepričakovanega. Če si bo Italija upala izvesti boj v Dardanelah, odločena je usoda vojne in morda Turčije, ali pa veievlasti odločno napode nazaj — Italijane. Za enkrat se še ne ve, kaj pride. Posebne važnosti pa je to vprašanje za Avstrijo, ki je najbližja soseda Turčije in Italije. Balkan je dežela bodočnosti naše monarhije in zato ne bo mogla Avstrija teh dogodkov gledali z mirnim očesom.
Napad na Dardanele se je izvršil v četrtek 18. aprila. Pred utrdbo K u m -Kale so prijadrale štiri laške oklopne križarice, 20 torpednih rušilcev in štiri tor-pedovke in pričele streljati na utrdbo, Oddali so 369 strelov. Turki so krepko odgovorili in ena laška ladja je bila po turških poročilih toliko poškodovana, da je morala odnehati od boja. Po parurnem bombardementu so Lahi odjadrali. Obstreljevali so tudi otok Samos.
Turki so sedaj v Dardanelah izpustili mine tako, da je nevarnost za vsako ladjo. Lahi sedaj v nekaterih časopisih trdijo, da niso imeli namena prodreti skozi Dardanele, ampak da so hoteli izzvati le turško brodovje na boj. Pravijo tudi, da
1>ri bombardementu ni bila zadeta nobena ažka ladja.
V Tripolisu se nadaljujejo manjši boji pri Z u a r i. Posebnih uspehov nima no eden ne drugi. Turki so baje uničili en manjši laški oddelek. Silno nagaja Italijanom pesek, ki ga velikanski viharji prinašajo iz puščave.-
CR-8RJTANNIEN
_ /rutsehe Ifampfcr - /'nffltsrhc PampCcr _ fictgiscTic JJamprcr ♦ ^ t/crfdmi. PrrTTrpfer
_ Fran z o s. JJampfcr -r, AmeriJcaft. Parttpffr \ /• irtugics Dampfcr A

-Neu-FundlanA
'bSTE®



»1
.ti;, frJl&d-Vj",^'
earbado*
STILliBB, ■ •»MAH
Od trenotka, ko je zavozil »Titanic« v ledenik, in do onega trenotka, ko se je potopil, je preteklo 4 ure in pol. Med tem časom so se na krovu parnika godili grozni prizori. Potniki so drli napol oblečeni na krov, kjer se je razvil med njimi obupen boj za rešilne čolne. Nihče ni poslušal častnikov, drugi so zopet ponujali ogromne vsote za sedež v rešilnih čolnih in dejansko se je tudi poizkušalo onim, ki so ponujali največ, zagotoviti prostor v rešilnih čolnih. Na kosih ledu, ki so obkroževali ladjo, so čepeli ljudje in skušali dospeti v rešilne čolne. Potniki so pustili vse svoje imetje pri miru in skušali rešiti le golo življenje. To pa se je posrečilo le malemu delu, večinoma ženskam in otrokom, ki so mogli priti pod varstvom moštva v rešilne čolne.
Nesrečo samo opisuje rešeni ravnatelj neke švicarske družbe med drugim tako-le:
Proti večeru je postalo mnogo hladnejše, tako da smo morali odviti električno kurjavo. Ladja je plula s polnim parom in vse je bilo mirno. Šel sem v svojo kabino, ko sem nenadoma
jezna
fri i!
no morju.
Nad 1600 ljudi utonilo.
Nepopisna nesreča, kakoršne ne pomni človeška zgodovina, se je pripetila na odprtem morju med Evropo in Ameriko v noči od 14. na 15. aprila. Največja, najbogatejša in najbolj razkošno opremljena angleška prevozna ladja »Titanic« (izg.
tanic« in je upal, da pride do njega ob desetih dopoldne. Parnik »Baltic« je bil 200 milj oddaljen. Zadnje signale je dobil parnik »Virginian« ob 12. uri 27 minut ponoči. Kapitani teh ladij so takoj vedeli, da je parnik zadel ob ledenike, ki so morali biti zelo razsežni. Ledena gora je le z majhnim delom štrlela iz morja in je zato niso zapazili. Večina potnikov je že spala v svojih kabinah. Predstavljati si je lahko strah, ki
Ponesrečeni parnik »Titanic«.
»Tajtdnik«), last družbe »Bela zvezda«, je na svojem prvem potovanju zadela v neznanskem diru ob ogromno plavajočo ledeno goro in sc v malo urah skoro docela ra/.bita pogreznila v globočino morja. O tej velikanski nesreči hočemo v naslednjem podati nekoliko obširneje poročilo.
Kako je nastala nesreča?
Parnik-velikan pod vodstvom kapitana Smitha je zadel ob ledenik v nedeljo
je nastal med potniki. Potnike je zbudil iz spanja močen sunek. Pojavili so se nepopisni prizori v boju za življenje. Okoli rešilnih čolnov so se gnetli potniki in se zanje borili drug z drugim. Moštvo je postopalo vzorno in je šlo takoj na delo. Pomagali so pa tudi nekateri moški potniki. Upali so, da se bo ladja, ki je imela 15 za vodo neprepustnih oddelkov, vzdržala toliko časa nad morjem, da pride pomoč. Morje je bilo mirno in stroji so bili v po-
Plavajoča ledena gora.
začutil lahek sunek in kmalu nato za-čul deset sekund trajajoče votlo bobnenje. Sunek ni bil tako močan, da bi omahnil. Akoravno nisem nato mislil, da bi se moglo kaj zgoditi, sem stopil na hodnik in vprašal enega izmed stre-žajev, kaj se je zgodilo. Mož mi je zatrjeval, da ni nič posebnega. Obšla me je temna slutnja in odšel sem na krov. Tamkaj sem naletel na svojega prijatelja in kmalu sva skupno zasledila, da leži na spodnjem krovu ogromna množina ledu, ki je primeroma na daleč pokrival tla dva ali še več čevljev visoko. V tem je izpustil parnik veliko množino pare in bržkone so se vsled sikanja in šuma kmalu napolnili krovi. Sedaj menim, da je »Titanic« ob strani zadel ob ledeno goro in da je ena stran ladije bila prerezana kakor z ostrim nožem.
O kakem razburjenju med tem ni bilo nobenega sledu. Zrak je bil miren, niti megle niti vetra ni bilo opaziti. Ladja je stala pri miru in mi smo videli, kako se je moštvo pripravljalo, da odveže rešilne čolne. Nato se je sporočilo damam prvega razreda, naj pridejo
3»
Zemljevid o »Titanicovi« vožnji.
10, uri in 25 minut zvečer na visočini Race, S krova ponesrečene ladje so »akoj brezžično brzojavili na vse strani ter r na pomoč. Trije bližnji paraiki »»Baltic«, »Virginian« in »01ympic« so do-1)1 te brezžične brzojavke, Hiteli so na Pomoč, Parnik »Virginian« je bil okoli fioboči 170 milj zahodno od parnika »Ti-
polnem redu, čeprav je voda drla v sprednje dele ladje. Sodili so, da z izčrpavanjem vode lahko poskusijo pluti do najbližnjega pristanišča. In tako je kapitan Smith počasi nadaljeval vožnjo. Toda zastonj so biH vsi poizkusi. Kmalu po 2. uri po polnoči se je ladja z vsem svojnii bogastvom pogreznila v filobočfe® de 3000 metrov.
na krov in naj stopijo v rešilne čolne. Jaz in moj prijatelj sva poiskala nekaj važnih listin, ki sva jih imela in jih vzela s seboj. Bile so ženske, ki niso hotele iti v rešilne čolne in tako je ostalo mnogo prostorov praznih. Godba je mirno igrala dalje in ladijsko moštvo je zdržalo dobro disciplino. Na potop ogromnega parnika pač nihče ni mislil.
Slroji so stali popolnoma pri miru, vendar pa je še- funkcionirala električna razsvetljava. Predno so spustili rešilne čolne v vodo, je prišlo večje število oseb na krov, katere so opremili z rešilnimi pasi in nato je zahtevalo moštvo od potnikov, da se vsak oskrbi s takim pasom. Ta čas so dospeli na krov že kurjači in drugo osobje. Naš čoln so oprostili z višine in kmalu smo se zibali na vodni gladini. V čolnu so najprej veslali mornarji, potem pa jaz in drugi moški. Odplulo je kakih 16 ali 18 čolnov. Ko smo se oddaljili od ladje, se nam je zdelo, da postaja razburjenje nn njenem krovu čimdalje večje. Začela jc nastajati velika zmešnjava. Vozili smo se tri do štiri ure v ostrem mrazu okoli po morju, dokler nismo zadeli na »Karpatliio«, ki nas je sprejela.
Parnik, v sprednjem delu popolno razbit, se je potopil 50 km daleč od onega mesta, kjer je zadel z ledenikom skupaj, Poškodbe, vsled katerih sc je potopil, so morale bili tolike, da postavljajo v najsi? bo luč vsa prerokovanja izdelovateljev te ladje, ki so trdili, da se parnik sploh ne more potopiti, ako se še tako močno poškoduje. Zadnji signal parnika »Titanic« je bil odposlan po radio-brzojavki in se glasi: »Mi se potapljamo!« Od tedaj ni bilo nobenega obvestila več. Na mestu nesreče > našli samo ladjice, ki jih je metalo morje .mtertje in razvaline velike ladje.
Kdo je povzročil nesrečo?
Na to vprašanje se po svetovnem časopisju različno odgovarja. Skoro vse pa je edino v sodbi, da je nesrečo kolikor toliko povzročila častihlepnost prevozne družbe, ki je hotela s to vožnjo doseči prvenstvo in v najkrajšem času prevoziti pot med Anglijo in Ameriko. Kapitanu Smithu je obljubila družba »Bele zvezde« 25.000 kron nagrade, če se mu posreči ta poizkus. 62 letni, vseskozi izkušeni mož je res zastavil vse sile in vozil z naglico 40 km na uro, hitreje kot naš brzovlak. Poleg tega je nastala ono noč neprodirna megla in je moštvo vse prepozno moglo opaziti ledenega velikana, ki ga je ladji nasproti drvil morski tok od severa proti jugu. Trdi se tudi, da je parobrod vozil vse preveč na severni strani, mesto da bi bil plul po južni črti, kamor ne segajo tako pogosto ledene gore. Konečno prevladuje tudi mnenje, da se je pri gradnji te ladije vse preveč gledalo na razkošno opremo, kot pa na mnoge varnostne priprave. Da se je od 2348 oseb, kolikor se jih je peljalo na tem par-niku v New Jork, rešilo le kakih 645 oseb, večinoma žensk in otrok, je pa slednjič tudi vzrok nezadostno število rešilnih čolnov. Teh je bilo na razpolago 32, po drugih virih samo 20, ki so se pa deloma še razbili ob grozovitem sunku. Splošno vse 41
nesreče je pa kriva prevozna družoa, oziroma nje predsednik Ismay, ki se je vozil na novi ladiji in dajal povelja. Častniki in moštvo so smeli storiti le to, kar je ukazal on, akoravno so vedeli, da gredo v pogubo.
Ponesrečenci parnika »Titanic«.
Utopljeni, lansko leto v Belfastu na Angleškem dovršeni parnik »Titanic« je imel prostora za 5000 potnikov in 900 moštva, Za prvi razred je imel 350, za drugi tudi 350, za tretji pa 700 kajut; v med-krovju je našlo prostora še 3000 oseb, V resnici se je vozilo, kot smo že omenili, le okolu 2348 oseb. Od teh se je rešilo: izmed 341 potnikov I. razreda 212, izmed 262 potnikov II, razreda 115, izmed 800 potni-

kov III, razreda 136; vsega skupaj 662, Vsi, ki so se rešili, so se nahajali na krovu ladje »Carpathia«, kajti druge ladje niso ničesar več na kraju nesreče našle kakor ostanke »Titanica«. »Carpathia« je dospela z rešenimi potniki v New Jork najpozneje v petek zjutraj. Med potniki »Titanica« je bilo, kakor izkazuje ladijski seznam, 42 novo-poročenih parov, od katerih sta bili rešeni samo dve ženski, kolikor se je doslej poročalo. Ostale ženske in vsi mladi zakonci so bržkone postali vsi žrtev katastrofe.
Pravijo, da je bilo med potniki tudi 20 Avstrijcev in baje celo trije ali štirje
Gorenjci, doma nekje nad Kranjem, toda gotovega se o tem doslej še ne ve ničesar, Z gotovostjo se more le trditi, da se posredovanjem ljubljanskega zastopstva te družbe ni nahajal noben potnik na ponesrečeni ladji.
Izmed utopljencev se omenja posebno ameriški večkratni milijonar Astor, dalje angleški pisatelj Stead, kapitan Smith, 0 katerem pa sedaj nekateri trdijo, da se ja v obupu ustrelil, ter telegrafist Filips.
Boji za življenje.
Ilešenci posebno hvalijo častnike, ki so v usodnem trenotku kazali velika pričujočnost duha. Inženir A n d r e w s, ki je »Titanica« zgradil in je »Titanica« spremljal na njegovi prvi vožnji ter tako postal žrtev svojega velikega dela, se jc med tem, ko se je ladja žc pričela potapljati, opetovano pojavil v prostoru za stroje in neprestano pomirjeval potnike. Neki natakar tretjega razreda je poizkusil prodreti skozi mejo, katero so postavili mornarji radi reda med potniki, a ga je ondi poveljujoči častnik takoj ustrelil. Adjutant Taftov, Bu-t, je uslrelil s poveljniškega mosta 12 oseb, ki so s silo naskočile rešilne čolne, naposled je pa njega neki po. ni k ustrelil.
Ko sc je »Titanic« zadel v ledeno goro, so potniki večinoma sedeli v salonih za kadilce, se zabavali in igrali različne igre. gospe pa so bile v salonu za dame in poslušale godbo. Ob prvem sunku so mislili potniki, da je ladja zadela ob velikega morskega kita in pa na dva dela prerezala. Ko se jc ladja pričela potapljati, jo godba igrala koral: »Bližje sem moj Bog pri Tebi « Oh zvokih tega korala, so prvi rešilni čolni bili spuščeni v morje ... In ko -o spuščali druge rešilne čolne v morje, jo godba ves čas igrala vesele poskočni' o. En rešilni čoln jc prišel v vrtinec ladjo in se potopil. Strašni prizori so bili na »Titanicu«, ko je okoli 50 oseb vstopilo v neki pokvarjeni rešilni čoln, v katerem je bilo kmalu polovico vode. Okolu 50 oseb je v tem rešilnem čolnu utonilo. Njihova trupla so oni, ki so jih preživeli, vrgli v morje. V tem rešilnem čolnu se je rešilo samo 15 oseb.
Bešeni pripovedujejo o neki gospej S t r a u s s , ki je utonila skupno s svojim • soprogom, katerega ni hotela zapustiti, dasi jo je prosil, naj se reši v rešilni čoln. Več žena ni hotelo zapustiti svojih mož. Mornarji so jih s silo odtrgali od mož in sunili v rešilne čolne . . . Bili so strašni trenotki, ko jo prišlo povelje, da se možje morajo ločiti od svojih žena . . .
Mnogi rešilni čolni so bili kmalu prenapolnjeni. Od vseh strani sc je Culo kričanje več sto ljudi, ki so se borili z morskimi valovi in klicali na pomoč. Mornarji na rešilnih čolnih so poizkušali peti, da bi ženske ne čule straš" nega klicanja potapljajočih.
Rešilnih pasov jo bilo na ladji premalo. Drugi Marconi - telegrafist na »Titanicu« Bried pripoveduje: philipp in jaz sva se smejala, ko nama je kapitan zapovedal razposlati prve brzo-*
lavke na pomoč. Popolnoma sva bila Lpričana, da jc »Titanic« zgrajen tako da je nemogoče, da bi se potopil. Kmalu pa sva spoznala, da smo izgubljeni. Zadnjih deset minut, ko sva stala r,ri aparatu, so bile grozne. Vedela sva, la jc pomoč blizu, a da bo prepozno prišla. Prinesel sem Philippu rešilni Ls v tem trenotku je planil k nama neki mož in je poizkušal Philippu iztrgati rešilni pas. Philipp je moža ustrelil. Nato sva šla s Philippom na krov. Mene jc rešil iz valov neki natakar, ki me jc potegnil v rešilni čoln. Philipp je
utonil.	.
Neka gospa Stemert pripoveduje, fla je večina rešencev nezavestna ležala na tleh rešilnih čolnov. Mnogim rešenim so bile zlomljene roke in noge, mnogo rešenih je v rešilnih čolnih Emrznilo, 20 rešenih ie že v ponedeljek umrlo ... Ko je »Carpalhia« priplula na pomoč, je našla štiri mornarje na veslih popolnoma primrznjene. Možje, žene in otroci so bili samo v nočnih srajcah, nekateri celo brez teh, ali samo z žaklji ogni jeni.
Rešeni pravijo, da so mislili, da bodo kmalu v prvih trenotkih lahko zopet šli na »Titanica«. Okolu 2. ure 20 minut zjutraj — noč je bila jasna, niti oblačka ni bilo na zvezdnatem nebu — se je pa »Titanic« poč&si nagnil naprej. Luči »Titanica« so še enkrat Kabliskale, parnik se je nagnil še bolj naprej in pet minut je stal ogromni parnik deloma pokonci v vodi, nad vo-ilo najmanj 150 čevljev visoko. Nato se je parnik nagnil na stran in tiho izginjal v globočino . Takozvane nepredirne stene niso preprečile nesreče, pač pa so potapljanje nekoliko zadrževale. Skozi ogromno luknjo, ki jo |e ledovje napravilo ob krmilnem prostoru, pa je prodirala v ladjo ledena voda, vsi c d česar so kotli eksplodirali. Eksplozija je raztrgala ladjo. Pri tem je nastal velikanski morski vrtinec, ki je vse ljudi, ki so bili v bližini ladje, potegnil seboj, tudi one, ki so z rešilnimi pasovi plavali v bližini ladje. V trenotku, ko se je parnik potapljal, sc je napravilo velikansko valovje, ki je več sto čevljev daleč vse pod seboj pokopalo . . Ljudje, ki so bili na »Titani-
so se vsled ogromnega pritiska vodo v par trenotkih zadušili . . .
Sedaj leži »Titanic« 3000 do 4000 metrov globoko. S sedanjimi potaplje-valnimi sredstvi ni mogoče priti do njega.
Prihod »Karpathie« v New York,
O prihodu ladje, ki je pripeljala re-ne. Potnike v Nevv York, so došla v čila-15' f'ilG 19- aPrila> naslednja poro-
Ob i/o9. uri je bil Nevv York alarmi-afi. da se bo »Karpathia«, katere prigod je bil napovedan na 11. uro, usid-l', VUki že ob 9- uri- z obrežja je mahi rt ? lcsen most> preko katerega naj knn rešenci s parnika dospeli na opno Za potnike prvega in drugega
8ton i-S0 bili rezervirani posebni pro-n> ki so bili opremljeni z velikimi
črkami, da bi se na ta način lažje našlo one osebe, ki so dobile brezžična obvestila, naj gredo na prostor, ki je zaznamovan z njihovimi začetnimi črkami. Ta naredba se je izkazala praktično kot neizvedljiva, ker so vsi potniki šli pomešano s parnika. Tudi medkrovni potniki in vsakdo, kdor je občutil trdna tla pod nogami, je najhitrejše zginil na kak konec. S tem je bilo zelo otežko-čeno konstatiranje, kdo se pogreša. V splošnem pa je vendar vladal red. Proti pol deseti uri je bilo možno že videti spredni del prihajajočega parnika. Nekaj minut pozneje so dvignili mostič na ladjo in med največjo napetostjo so stopili nanj prvi rešcnci. Med tem so že splezali nekateri fotografi na krov. Nekaj trenotnih plamenov se je zasvetilo, kar je bilo dokaz za to, da se je kljub prepovedim napravilo nekaj fo-tografičnih posnetkov. Rešcnci so bili oblečeni zelo različno. Prva skupina rešencev je bila videti popolnoma mirna, potem pa so se začuli iz različnih kotov vskliki veselja. Ženske so objemali njihovi soprogi, poljubovali in naravnost na rokah nosili proč. Potem
Kapitan Smifh
so prišle s parnika starejše dame, katerim so sc še poznali sledovi prcstanc-ga trpljenja in ki so se glasno jokajc sestajale s svojci. Nato so došlc preko mostiča mlajše Amerikanke, ki so na videz popolnoma zdrave in ki so se kazale zelo mirne. Prve ranjence so prinesli mimo na nosilnicah. Tem je sledil star gospod, ki se je opiral na dva spremljevalca, ker so mu omrznile noge. Na prostoru s črkami so sc doigra-vali ganljivi prizori. O katastrofi sami pripovedujejo rešcnci zelo različno. Dve osebi ste zagotavljali, da se je izkrcanje v čolne izvršilo popolnoma mirno. Oni, ki so ostali na »Tilanicu«, niso ničesar vedeli v trenotku, ko so spravljali ljudi v čolne, o nevarnosti, v kateri so bili ter so kazali mnogo poguma. Nek drug potnik poroča, da so častniki z naperjenimi revolverji branili večjemu številu moških, da niša planili v rešilne čolne. Najbolj obžalovanja vredni so medkrovni potniki, ki jih ni nihče sprejel in ki ne vedo, kam naj sc obrnejo. Zastopniki mesta in dobrodelna društva se zanje mnogo zanimajo. Vsi rešenci poročajo, da je parnik »Carpathia« skrbel zanje na najboljši način. Kakšen je položaj tež-
žko ranjenih, se trenotno še ne da določiti. Histerični vskliki se množe, med tem ko prihajajo rešenci v večjih skupinah z ladje. Trije večji pogrebni zavodi so že predvčerajšnjem dobili nalog, da imajo biti ob prihodu »Carpa-tliije« v luki z vsemi krstami, ki so na razpolago, in potrebnimi vozovi. Neka vest pravi, da je bilo naročenih 20G krst. Mnogo rešencev je blaznih. Te reveže so prepeljali v mesto z rešilnimi vozovi. Nekaj rešencev komaj govori. Nekateri rešenci imajo zmrznjene noge, nekateri zmrznjene noge in roke. 250 rešenih oseb je bolnih ali pa težko ranjenih. Rešena soproga ponesrečenega milijonarja Astorja je med težko obolelimi. Pravijo, da so v trenotku, ko je »Titanic« trčil v ledeno goro, oni mornarji, ki so spali ob strani ladje, na kateri se je zgodila nesreča, bili v trenotku zmečkani. Mnogo mornarjev na krovu so ubili ledeni kosi ledene gore, lci so se usuli na ladjo.
Kakšen je bil velikan »Titanic«.
Ponesrečeno Iadijo bi glede obsežnosti lahko primerjali z manjšim mestom. Prebivalcev je štel toliko kot naš Kamnik, v ostalem ga je pa glede bogastva neizmerno presegal. »Titanic« je bil skoro 265 metrov dolg in 30 metrov širok. Za 110 metrov je bil torej daljši nego naši dre-adnoughti. »Titanic« je obenem z enako ladjo »01ympic« zgradila v preteklem letu tvrdka Harland in Wolff v Belfastu. Ladja je imela hitrost 21 morskih milj v uri ali 40 km ter je imela 60.000 ton teže. Parnik »Titanic« naj bi vozil progo Southampton— — Cherbourg — Queenstown -~-New Jork. Zgradba parnika »Titanic« je stala 64 milijonov kron. Ladja je t>iI.-> opremljena z vsemi iznajdbami moderne pomorske tehnike, Stroški za vožnjo med Southampto-nom in New Jorkom so znašali za osebo od 170 do 2328 kron. 170 kron je veljal seveda prevoz ene osebe v medkrovju. Živeža je vzel s seboj »Titanic« za en teden, in sicer v sledečih množinah: svežega mesa 75.000 funtov, svežih jajc 35.000 kosov, perutnine 25.000 funtov, krompirja 40 tiroč ton, svežega mleka 1500 galon, sladkorja 5 ton, čaja 1000 funtov, moke 250 sodov, zelenjave 10.000 funtov, mineralne vode 12.000 steklenic, piva in vina 16.000 steklenic, posode in podobnih stvari 84.000 kosov. V strojnem oddelku ladje je delalo 300 mož. Ladja je imela poleg raznih zabavišč, telovadnic, plavalnico, parne kopelji, restavracije, najkrasnejše opremljene salone, čitalnice, igralnice, vse opravljeno po najbolj modernih in dragocenih vzorcih. Krasote njenih notranjih delov pač ni mogoče popisati.
Potopljeni zakladi.
Denarna vrednost, ki je s potopom »Titanica« izgubljena, se more primerjati s stroški izgubljene vojne. V par urah je bilo uničenih nad pol milijarde kron. Približna določitev izgube izkazuje sledeči račun:
Gradbeni stroški »Titanica« 64 milijonov kron, dragulji in dijamanti na krovu ladje 120 milijonov kron, potni efekti 250 milijonov kron, blago v skladišču 100 mili-
51
ionov kron, poštne pošiljatve 5 milijonov kron, skupaj 539 milijonov kron. — V ta račun pa niso všteta zavarovanja ponesrečenih potnikov za življenje in nezgode. — Škoda, ki jo imajo zavarovalnice vsled zavarovanja ladje in prevoznega blaga, znaša okroglo 5S milijonov kron. Diamantov ln dragih kamenov je bilo za 100 milijonov mark na krovu. Efekti potnikov so isto-lako znašali vrednost več milijonov, Vse to leži sedaj na dnu oceana. Na ladji je bilo 3418 poštnih vreč, ki so bržkone vse Izgubljene, Med potniki so bili tudi ho-iandski trgovci, ki so imeli s seboj dragocenosti za pet milijonov frankov.
Nevvjorški listi, ki radi cenijo ljudi po 1
številkah, navajajo številke milijonov, ki so bili zastopani na >->Titanicu«: Astor 600 milijonov, Brice 200 milijonov, Widener 200 milijonov, Gugenheim 380 milijonov, Rob-ling 100 milijonov, Thayer 40 milijonov. Ljudi, ki imajo samo par milijonov premoženja, listi sploh ne navajajo.
Ledene gore
so polarni ledeniki, ki se spomladi odtrgajo od večnega ledu ter plovejo po morju, kamor jih nesejo morski tokovi.
Dostikrat se nagromadijo taki ogromni kosi ledu drug na drugega do 100 m in še več visoko ter tvorijo prava
ledena pogorja, ki se razširjajo po morju na milje daleč. Gora, ob katero sc je zadel »Titanic«, je bila 115 km dolga in do 60 km široka. Pod vodo segajo celo do 800 metrov globočine. Morje jih zanaša do 36 stopinj severne in do 37 stopinj južne širine v Atlantski ocean, kjer se polagoma raztale. Vse ladije, ki križarijo po Atlantskem oceanu, vodijo posebne sezname plavajo-čih ledenikov, ki jih opazijo med vožnjo. Ledeniki naznanjajo svojo bližino s hitrim padanjem toplote. Največjo nevarnost tvorijo za ladije, kadar je megleno vreme. Letos se je vsled mile zime pojavilo v tem morju mnogo takih ledenikov.
Današnji listek. Ker nam je opis strašne nesreče na morju ob potopu »Titanika« vzel izredno veliko prostora, zato smo za danes odložili listek »Požigavec«, ki ga prihodnjič nadaljujemo.
Državna podpora za nabavo krme.
Vlada je nakazala svoj čas deželnemu odboru v Gorici 40.000 K za krmo živini. Blago je priskrboval deželni odbor za 20 odstotkov znižano ceno, prihajalo je pa toliko naročil, da prvotni znesek daleč i]i več zadostoval. Zato je državni poslanec Fon posredoval v poljedelskem m finančnem ministrstvu in vlada jc sedaj nakazala še 20.000 K.
šolski bratje na Kranjskem. Vilo »Jasno selo«, last g. A. Scbreya na Hrušici pri Jesenicah, so kupili za vsoto 70.000 K šolski bratje z Dunaja, ki nameravajo otvoriti pripravnico za poznejši sprejem v novicijat tega reda. V ta zavod se bodo sprejemali samo mladeniči iz jugoslovanskih dežel. Vodja zavoda bode naš rojak Novomcščan č. brat Anselm Mauser.
Nadrevizor Zadružne zveze gospod Vlado Fušenjak nevarno ponesrečil. V nedeljo, dne 14. aprila, proti večeru se je vračal g. Pušenjak od Sv. Tomaža pri Ormožu z vozom proti postaji Ve- , lika Nedelja. Tu se jc splašil voznikov : koni: voz, na katerem je sedelo enajst : oseb, se je prekucnil in g. Pušenjak se 1 jc zelo nevarno na glavi potolkel in leži i sedaj nevarno bolan v Mariboru na do-mu. Poškodbe so nevarne, vendar je upanje, da okreva. Želimo neutrudnemu delavcu skorajšnjega okrevanja!
Umrl je v petek, dne 19. t. m., popoldne ob treh v Kandiji gospod Ivan Appe, posestnik ter predsednik hranilnice in posojilnice za Kandijo itd., po kratki mučni bolezni. Pogreb se jc vršil v nedeljo, dne 21. aprila, ob 5. uri popoldne. Vrlemu somišljeniku S. L. S svetila večna luč!
Umrla je v Črnem vrhu nad Idrijo najstarejša žena v fari Marija Čuk v b'
starosti 93 let. Ranjka je bila mati najstarejšega odbornika g. Jakoba Čuka, ki je že nepretrgoma 35 let odbornik in pristaš S. L. S.
»Ljudski oder« ima pribodnjo^e-dcljo ob navadni uri zadnjo predstavo v tej sezoni. Predstavlja se na korist igralskega osobja ljudska igra »Dela vec in gospoda« v štirih dejanjih. Ker so naši igralci skozi celo dobo žr-tovali mnogo dela in truda ter prečutili večerov, pač zaslužijo, da se ta večer »Ljudski dom« napolni do zadnjega kotička.
Mrtvega so našli pod Smoletovim podom na Igu pri Ljubljani 37 let starega slaboumnega občinskega reveža Franceta Kapeljna, ki jc dobival hrano pri raznih gospodarjih. Snedel je več kot štirje odrasli in vendar je še vedno trdil, da je lačen. Dne 16. t. m. je pri Smoletovih pojedel toliko kaše in krompirja, da njegov želodec vendarle ni mogel več prenesti. Vlegel se je pod pod in začel bljuvati, kar ga je zadušilo.
V zmedenosti se je ustrelil. V vasi Spodnji Otok, občine Mošnje pri Radovljici se jo omračil um gostilničarju Jakobu Brinšek, ki se jc v ponedeljek, dne 15. aprila, ob pol 10. uri v svoji hiši ustrelil. Nesrečni mož je že dalje časa bolehal. Mučila ga je telesna bolezen, posebno pa skrbi radi svojih dolgov, katere si je nakopal z nakupom posestva na Koroškem.
Velik požar jc izbruhnil v nedeljo, dne 14. t. m., zvečer na tovarni g. And. Paternosta nad Danami pri Starem trgu pri Ložu; ogenj jc vpepelil celo žago z vso opravo vred; tudi bencin-stroj je ves poškodovan. Sreča je, da se niso vžgali sodi bencina, ki so jih pravočasno odstranili ognjcgasci, in tako rešili pred ognjem šc mlin, stanovanje Žagarjev in pisarno.
Nesreča v Domžalah. V Domžalah je cirkularna žaga odtrgala več prstov 33 let staremu Antonu Banko iz Studc.
Gozdni požar. Zakonska Strnad iz Zaloga nad Kranjem sta grabila sicljo pri posestniku Francetu Siherlu v <,'oz-du »Lustna«. Po neprevidnosti jo mož Martin vrgel gorečo žveplcnico na tla. Ker je bilo isti dan vetrovno vreme, so jc takoj vnela suha stelja. Požar e jo s tako hitrostjo širil, da je bilo t< kom šestih ur šest do sedem hektarov steljc uničene in tudi več mladih borovcev, Siherl ima okoli 600 kron škode, n trgov, sosed Andrej Dovč pa 100 kron škode. Strgar se je pri gašenju nevarno ope^ kel.
Uboj. Velikonočni ponedeljek ponoči je Alojzij Gorše iz Kota pri Ribnici Janeza Ilenigmana iz Rakitnice pred hišo napadel in ga z vago od voza udaril po desni strani lica, da mu je kost počila, in tudi po desni roki, da mu jo taisto prebil. Nezavestnega je šc dalje tepel, da je bil Janez Ilenigma« ves ranjen.
Gorelo je v Godoviču dne 13. t. m. opoldne pri bišarju Leskovec. Domača požarna hramba jo takoj prihitela, vendar zaradi pomanjkanja vode ni mogla ustaviti ognja. Zgorel jc ves živež, seno in stelja. Ker jc bilo poslopje deloma obokano, sc je nekaj pohištva rešilo. Rešili so tudi živino. Zažgal je domač otrok. Posestnik jc bil nekoliko zavarovan.
Nogo zlomil si jc v gozdu v Lešah pri Tržiču Anton Dolžan, katerega so ■ prepeljali v deželno bolnišnico.	fl
Na koru zblaznel. V nedeljo, dne | 14. aprila je v Ipavski Planini pri cerkvenem petju na koru zblaznel posestnikov sin Ciril Vovk, katerega so nto- J rali takoj drugi dan prepeljati v blaz« nico na Studenec.
Otrok zgorel v zibeli. Dne 10. aprila v jutro pustila sta zakonska Skrbeč Mal. Brusnic na Dolenjskem tri svoje otroke brez nadzorstva doma. 8 leli>a hčerka Frančiška jc pustila 41ctno Marijo in 21etnega Franceta sama v sobi. France je ležal v otročjem vozičku m
Marija je našla v sobi vžigalice in zažgala voziček, da se je vnel. Na vpitje otrok je prihitel k zibeli sosed, a že prepozno. Dete je bilo na spodnjem delu že vse ožgano in je kmalu umrlo.
Zmrznil je ob zadnjem velikem me-težu v Sopotnici pri Škofji Loki v gozdu bivši posestnik Martin Rupar, vulgo Hemovšek. Zjutraj so ga dobili mrtvega. Ponoči je snežilo in pomrznilo. Udari je bil žganju.
Prijazen sosed. V nedeljo, dne 14. aprila je 471etnemu posestniku Janezu Žužku v Pecah, obč. Št. Jurij pri Ljubljani, sosed Jožef Prime vrgel kamen v obraz in ga pobil na tla, na kar ga je pričel s pomočjo cele svoje družine pretepa vat i. Pretepli so tudi njegovo ženo. ki mu je prihitela na pomoč.
V ognju zgorel. V Planini pri Fra-mu na štajerskem je zgorela koča kmeta Janeza Ledinek. V ognju je našel smrt njen 67 let stari najemnik in ko-lar Anton Pliberšek. Mož je bil gluh.
Najden mrlič. V Št. Urbanu pri Ptuju je dne 14. t. m. zjutraj potegnil mlinarski pomočnik Jožef Školiber pri mlinu v Svctincih iz Pesnice mrtvo moško truplo. Utopljenca so spoznali za posestnika Alojzija Toplaka iz Dra-goviča, fara Sv. Lovrenc v Slov. gor.
Ogenj. Pri posestniku Janezu Ku-kovcu v Veliki nedelji na Štajerskem je nastal te dni ogenj, ki je uničil hišo in gospodarska poslopja z vsem pohištvom. Vse skupaj je bilo zavarovano le za 1200 kron, škoda pa znaša 9000 kron.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko ccrkvijo) sprejema hranilne vloge in jili obrestuje po 4 V2°/o brez kakega odbitka.
Ifie ure ii Mutraj flo 1. popoldne.
Slej ter iti
D
0_____
Egpagpaciadaaantriaa
Gorenjske nouice
X, g Iz št. Vida nad Ljubljano. Če je
"Liteljstvo z 1 j u d s t v o m , je tudi 'judstvo z učiteljstvom. To se je zopet Pray posebno pokazalo preteklo nedeljo, ko. Je tukajšnje učiteljstvo s šolskimi otroci Pj"'redilo malo predstavo s peljem in de-^amacijami za nabavo novega šolskega "araionija. Prostorna telovadnica Orla je "a nabito polna, vse je bilo zadovoljno
in veselo, in kako tudi ne I Deklamacije, petje, igra, vse je bilo tako dovršeno in tako ljubko, da je ob sklepu eden ali drugi vzkliknil: škoda, da je že konec. Iskreno se zahvaljujemo učiteljstvu in otročičem za to lepo prireditev in izrekamo željo: kmalu zopet kaj takega! — So pač drugi časi. Sedanje učiteljstvo se zaveda, da se z liberalnim napuhom in paše-vanjem ne d& premostiti prepad, ki loči naše ljudstvo od liberalcev, pač pa le z ljubeznijo in z delom ne samo v šoli, tudi ne samo na jeziku, marveč med ljudstvom in za ljudstvo. Čast takemu učiteljstvu! — Za naš šolski harmonij se je nabralo 312 kron. Hvala iskrena vsem darovalcem! — Vsi prijatelji naše organizacije so za prihodnjo nedeljo popoldne povabljeni v telovadnico »Orla« na prijateljski razgovor. — Mladeniči, na plan! Okrožje »Orla« za ljubljansko okolico je bilo preogromno, zato se je na nedeljskem občnem zboru ločilo v dva dela, Novemu viškemu okrožju (Vič, Brezovica, Dobrova) .predseduje p, Teodor Tavčar z Viča, šentviškemu okrožju (Št. Vid, Jezica, Šmartno, Preska) pa župnik Zabret iz Št. Vida. Prvo nedeljo v majniku se vrši, kakor prejšnja leta, izlet »Orlov« ljubljanske okolice na Šmarno goro — ob pol 10, služba božja, za tem shod na prostem. Mladeniči, pogumno na novo delo! — Kam pripelje in zapel je liberalno časopisje in slaba druščina! V eni vasi je mlad fant z dekletom iz imo-vite hiše ubežal v Ameriko, v drugi vasi pa mati s svojimi hčerami slepi in moti zakonske može ter tako krade družinski mir in srečo. Liberalne hijene, take svoje iz-rodke popisujte v vaših ostudnih listih!
g Moravče. V nedeljo po prvi s v. m a š i je v »Ljudskem domu« občni zbor Kmečke zveze. Na občnem zboru poroča naš poslanec dr. Janez Krek. Zato možje in mladeniči, na shod! Ne zabavljaj-mo samo, da se nič ne stori za nas, ampak pridimo na shod, da se s svojim poslancem pomenimo. Gre za važne stvari, zato se ga udeležimo v obilnem številu. — Popoldne po nauku pa prirede naše izbor-ne igralke dve igri »Prisiljen stan je zaničevan« in »Teta iz Amerike«. Igrale bodo brezplačno za vse moške in ženske člane izobraževalnega društva. Tudi popoldne govori dr. Krek. Ker bo govor posebno namenjen dekletom, zato naj se ga udeleže posebno te. — Županstvo je vložilo na deželni odbor prošnjo, v kateri prosi za podporo, da se občinske ceste spravijo v tak stan, v kakršnem bi morale biti. Pričakujemo, da se prošnja ugodno reši in da dobimo izdatno podporo. Vidi se, da se je začelo resno delo v prid občine. — Okrajni zdravnik v kratkem odide. Zato je okrožni zdravstveni zastop odposlal na deželni odbor prošnjo, da se hitro dobi namestnik, da ne bo treba predolgo čakati na zdravnika.
g Tržiškc novice. Smrtna kosa je začela prav urno kositi zadnji čas. Pobrala je par mož v najlepši dobi. Za trgovcem Jelencem, ki je ležal le par dni bolan, pograbila je po kratki, mučni bolezni mesarja in brivca Franc Godnjova. Naj počivata v miru[ — Ženski odsek društva sv, Jožefa priredi v nedeljo, 28. aprila, ob pol 8. uri
zvečer jako podučno igro »Božja dekla«. Prav želeti bi bilo, da si ogledajo zlasti moški to božjo deklo. Marsikaj podučnega jim bo povedala. — V nedeljo, 14. aprila so imeli tržiški socialni demokrati svojo mašo in pridigo v gostilni pri Pelarju. Ravno med deseto mašo, ko se vrši v farni cerkvi služba božja, so sklicali shod v imenovano gostilno. Žalostno je, da se najde gostilničar, ki na tak način pomaga odvra-čevati ljudi od službe božje. Tako početje, katero obsojajo vsi pošteni tržani, je vse preje nego krščansko.
g Živinorejska zveza za politični kamniški okraj naznanja, da letos v pašo na Križko planino ne bo sprejemala konj, ampak samo govedi. Vsi, ki nameravate oddati svojo živino na planino v pašo, se morate zglasiti najkasneje do 31. maja t. 1, na naslov: Živinorejska zveza, Homec, pošta Radomlje, ali pa pri drugih svojih domačih živinorejskih zadrugah. Od vsake priglašene govedi je plačati takoj ob zglasitvi polovico pašni n e, ostalo pašnino pa tisti dan, ko se v pašo prižene. Za letos znaša pašnina do dve leti starosti 8 K od goveda, nad dve leti starosti pa po 11 K od goveda. Starost se konstatira s tistim dnem, ko se goved v pašo prižene. Živina se sprejema v pašo le od članov živinorejskih zadrug, učlanje-nih v naši zvezi.
g Sv. Duh pri Stari Loki. Kakor je »Domoljub« pretečenega tedna poročal o drznem roparskem napadu v gradu Ehren-au na oskrbnika Franceta, se je dotični cvet že dobil v osebi nekega čez 20 let starega Rudolfa Neuerpferda. Doma je menda iz Zgornje Avstrije. Bil je že večkrat deležen dobrot justice, in nadejati se je, da dobi tudi sedaj primerno nagrado. Dobili so ga kmetje v obližju, na Planinci, kjer so bili že vsi obveščeni. V nedeljo, t. j. 14. t. m., ko so se vračali iz crngrobske cerkve, ga zapazijo, primejo in zvežejo ter zvečer v mraku ženejo na sodnijo v Škofjo Loko. Čim bolj so se bližali mestu, tem večja asistenca radovednežev jih je spremljala. Napadalec je dobil precejšnji spomin od Francetovega noža, zato se je potikal cela dva dneva po okolici. Napadeni Franc jc pa tudi vsled strahu zelo nevarno zbolel. Splošno vse sočuvstvuje z njim, ker je jako miren in delaven mož; želeti mu je skorajšnjega zdravja!
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Kakor gad sikajo liberalci v svoji cunji »Slovenskem Domu«, ker smo mi našteli v »Domoljubu« osebe, katere bodo nosile pri zidanju so-kolskega doma malto in opeko. Ker smo že pri tem, ponavljamo, da bomo že pri prihodnjih občinskih volitvah skrbeli volivci, da se sokolski dom ne bo zidal z občinskim denarjem in da se ne bo obesil občini na vrat. Najbolj jih boli med drugim lepo uspevajoča »Hranilnica in posojilnica«, do katere imamo mi kmetje največje zaupanje. Da boste pa bravci »Domoljuba« spoznali, kaka zelena zavist jih tare, ponatisnemo tukaj notico neizpremenjeno iz zadnjega »Slovenskega doma«, naperjeno proti naši »Hranilnici in posojilnici«, ki slove: »Lep red v farovški hranilnici. Poroča se nam: Papež je sicer prepovedal duhovnikom poslovati v denarnih zavodih, toda pri nas se za to ne zmeniio in je v
7'
župnijski pisarni nastanjena tudi hranilnica. Kak red pa je pri nji, je razvidno iz tega, da se je izplačalo baje neki stranki brez poroštva več kot je iste premoženje vredno, dalje se govori, da ima baje pri eni sami stranki čez 7000 K nevplačanih obresti. Osebam pa, ki so dvignile posojilo in istega vrnile, se noče dati odstopnic, češ, da niso vpisane kot člani. Opozarjamo na te okol-nosti pristojno oblast in svarimo vlagatelje, naj bodo previdni.« — Na to notico poseb-ao opozarjamo načelstvo tukajšnje » Hranilnice in posojilnice«. — Sokoli so se šli v nedeljo, 14. aprila, pri Slooem Janezu« Kristanove blazne. Nc b'	'"ali v to, ko bi ne naznanjali z veliki... pom, da se je vršil ples, poleg tega pa še prosili, naj nam sokoli več večerov s plesom prirede. — Mojstri in starši! Ali bomo res mirno gledali, da bi nam ti ljudje zastrupljali našo mladino? Ne in ne! Proč z zapeljevavci mladine!
g Iz Motnika. Sedanji visoki deželni odbor kranjski nas v naši dolini zadnji čas kar obsipa z dokazi svoje skrbi za nas. Na cvetno nedeljo in naslednji ponedeljek smo imeli kmetijski poučni tečaj, ki je obstajal iz štirih temeljitih predavanj po strokovnjakih o prašičereji, živinoreji, sadjarstvu in zadružništvu. Ljudstvo se je tečaja z vnemo in hvaležnostjo udeleževalo. Čez 14 dni, na dan 13. aprila, je bilo pa tukaj pre-movanje telet, ob katerem se je 16 živinorejcem razdelilo okroglo 300 K. Po pravici je dejal navzoči gosp. nadzornik Legvart: Dosedaj sle morali samo plačevati, mi vam pa dajemo denar nazaj.« Hvaležnost ljudstva do deželnega odbora in stranke bo trajna.
g Špiialič.Dne 13. aprila se je vršilo pri nas od deželnega odbora pregledovanje plemenskih goved v starosti pod poldrugim letom. Iz domače občine so prignali živinorejci 150 goved, malih telet za pleme. 30 lastnikov lepili telet je prejelo po 20 K premije. Vsega skupaj so razdelili živinorejcem 670 K. Pri nas se množi pinegavska pasma, saj je pa ta goved tudi najlepša ter se najlažje prodaja. V planinah na skupnih pašnikih in doma se prav lepo razvija, Srčna hvala gosp. Legvartu, dež. odboru in našim poslancem, ker nas vzDodbujajo ter nam dajejo tudi sredstva k napredovanju v živinoreji v tuhinjski dolini.
□car:: i lancananaangnn
□
n	_
ijSi
d Semič, Poslanca Jarc in Dermastia sta imela belo nedeljo pri nas v Kotu političen shod, ki se je izvrstno obnesel. Udeležba nepričakovano dobra. Sploh se opaža, da zdaj po volitvah ljudje veliko bolj trezno mislijo. Nekateri, ki so bili preslep-Ijeni, se zdaj kar čudijo, kako da so mogli voliti Mazelleta. Neki mož nam je pravil, da je Mazelle na svojih shodih hotel ljudem natveziti, da mora vsak, kdor hoče dobiti v naši posojilnici denar, preje prinesti načelniku klobas in jajec. Ta je pa že predebela! — Fantje s Črešnjevca in Krvavčjega vrha hočejo menda prekositi vse druge fante naše župnije — v surovo-8i
sti. Belo nedeljo, takoj po Zdrava Mariji, so na cesti napadli nič hudega slutečega Antona Kofalta, doma z Osojnika, in njegovo ženo. Oba so hudo oklali z noži. Moža so prepeljali v bolnišnico v Novo mesto. Telesne poškodbe so tolike, da bo skoro gotovo umrl. Poročila sta se šele ta pred-pust. Zločinci so v zaporu.
d Na Sveti Gori bo župnijo opravljal g. kaplan Majdič z Vač, dokler ne pride nov župnik. V nedeljo, 28. t. m., bo obakrat sv. maša.
d Iz Kandrš pri Vačah ni nikdo poslal dopisa kakemu liberalnemu listu. Pretekli teden je umazani »Slovenski Dom« prinesel surov dopis, v katerem hoče nekdo v našem imenu izbruhati svojo onemoglo jezo. Sram bi nas bilo, če bi mu odgovarjali. Kar naprej naj piše! Čast tistemu, ki mu ni po volji, ker mora biti gotovo na pravi poti! Boltina pomilujemo, ker ga liberalni list omiva. Ali je že tako daleč prišel?
d Na Vačah mnogi davkoplačevalci niso in ne bodo zadovoljni z razdelitvijo cest. Gotovi ljudje so zabavljali zoper orehove tropine, menda zato, da je pri delitvi več nanje prišlo. Župan Zarnik je za svojo upornost nasproti deželnemu odboru bil od taistega obsojen v globo 200 K. Stranka večine mrličevega glasu širi o naših možeh in zlasti o našem g. kaplanu po vsej okolici najbolj debele laži. Pa niste nas ugnali s časnikarskim papirjem, ne s tožbami in krivimi pričami, a nas tudi z obrekovanjem ne boste! Govorite rajši o svoji posojilnici! Potem se pa čudite, zakaj naše število vedno raste!
d Vinica. Pretečeno nedeljo smo imeli pri nas velik shod po rani maši. Prišla sta k nam poslanca Jarc in Dermastia. Njiju govore so vsi navzoči odobravali. Prepričani smo tudi, da se bo zgodilo, o čemur sta govorila, tako zlasti, da se kmalu popravi cesta Vinica—Zilje—Preloka. Veseli nas zlasti, da je S. L, S. z nami zadovoljna, ker je bila ogromna večina mož za pravo krščansko ljudsko stranko. Iz Ljubljane se je sicer priteplo semkaj sedem agitatorjev, ki so imeli tako »staušane« obraze, da so izgledali kakor da so ušli iz Pihlerjeve šnoparske kleti. A pri naših zavednih možeh niso nič opravili. — Ker smo Viničaki glede organizacije mnogo zaostali, so izrazili možje željo, naj se ustanovi izobraževalno društvo. Gg. poslanca sta nas za to navdušila in obljubila, da se to kmalu zgodi. Tudi mi komaj čakamo, da se bodo zlasti fantje in dekleta v takem društvu kaj prida naučili. Upam, da bomo kmalu lahko poročali, da društvo že imamo.
d Iz Dragatuša. Zadnjič je bil politični shod pri nas sijajno obiskan. Tako po domače in tako jasno se doslej s svojima poslancema Dermastijo in Jarcem še nismo razgovorih. Sedaj vedo tudi tisti možje, ki so bili zadnjič nasprotni, kako narobe so volili. Še bolj pa jih mora potrditi grdo obnašanje nekaterih fantinov pod vodstvom znanega faliranega Marinceljna, Noben pošten oče ne bo pustil fanta med take ljudi. Sploh upamo, da bodo pri nas razmere sedaj boljše, ker je občinski odbor v rokah naše stranke in bomo v kratkem izvolili za župana našega človeka. Potem upamo, da se začnemo tudi sicer gibati in
da bomo kmalu obenem z Viničaki usta. novili najprej izobraževalno društvo. Saj naše ljudstvo, moško in žensko, je sploh dobro, samo doslej smo bili še preveč za. puščeni in premalo podučeni, tako da niso znali vsi vedno prav ločiti kmečkih prija. teljev in sovražnikov.
d V Kotu pri vrlem našem somi<;Ije. niku zgornjem Bukovcu je bil v nedeljo teden krasen shod Kmečke zveze. Pusla-nec Derma.s:ia se je ozrl na volivni boj nazaj, ki so ga vodili liberalci na tako ostu-den način; poslanec Jarc pa je poročal o političnem položaju, zlasti o razmerali na Hrvaškem, ki so jih vsi ogorčeno obsodili, Da pri nas kaj takega ni mogoče, to jc zasluga S. L. S., ki je zbudila politično zavest med ljudstvom. Po govorih obeh so se raz-govorili možje s svojima poslancema o go-spodarskih potrebah. Neki mož je jako imenitno zavrnil laži, ki jih je govoril v Semiču Mazelle. Zlasti debel^ je ta, da bi on hotel odpraviti preveliko število uradnikov. Saj je ravno on tisti, za katerega sa ravno liberalni uradniki agitirali. On in Dako sta jih pa zato napajala v Črnomlju in Metliki, tako da je radi tega gotovo trpela drugi dan njih služba. Danes se '.ato vsakdo kesa, kdor ga je volil, in zapeljani izpregledujejo, da je edina S. L. S. 'tista stranka, ki hoče kmetu dobro.
d Iz Dragatuša. Odkar je v naši fari prevzel vrhovno komando nad liberalci silno učeni in bogati krojač Marincelj, je pri nas precej živahno življenje. Tripercsna deteljica: Marincelj, šuštar Janko pa Jo-hana — kujejo dan na dan dopise v liberalne liste »Slovenski Narod« in »Slovenski Dom«. Če se pri tem na drobno ali na debelo zlažejo — kaj to — samo, da se piše! Sicer pa vsa čast takim ljudem, ki se shajajo v Marincljevi kovačnici! Saj so, kot se vidi, v zvezi celo z rimskim papežem! V 64. številki »Slov. Naroda« pravijo ponosno: »Mi smo s sv. Očetom v Rimu, ki hoče, da se mora duhovščina poboljšati, in zato bomo župniku krepko za petami, dokler se ne bo temeljito poboljšal.« Ni šment, če ne bo to pomagalo, da se ta trdovratni župnik »poboljša«! Morda pa mislita Marincelj pa šuštar Janko poslati ministranta, da bosta župniku za petami, ka-li? Ali bosta morda zanaprej vsaj k maši hodila, ker dozdaj ju ni bilo še nobeno nedeljo videti v cerkvi! O shodih Marijine družbe pravijo ti naprednjaki, da se pri njih dekleta pohujšujejo in da morajo shodi prenehati. — Hm, pa dobro! pa naj dekleta zapustijo družbo, potem bodo vsaj dobile vsak mesec penzijotia po 7 kron, kot že par let nekdo daje dvema bivšima dniž-benicama ... Taki ljudje so torej naši liberalni voditelji! Ali se ne sramuje n. pr. modri Trdir iz Črešnjevca in izobraženi obrški Puhek, da je pristaš take nečedne bande? Ali se še niso prepričali, kako ti ljudje grdo lažejo? In s takimi obrekljive! naj bi držali pri volitvah? Kje je pamet?; — Vponedeljek, 2 9. aprila bo dopolnilna volitev še jednega odbornika v 1. razredu, ker je vlada jeden mandat razveljavila. Čuje se, da naprednjaki mislijo: voliti dosedanjega župana Mušiča. Če je to res, potem vemo, koliko je ura bila. Kaj pa je Mušič v poldrugem letu svojega žu-panovanja za občino koristnega storSJ Ah
u :e bilo težko podpisati izjavo, da ob edeljah in praznikih ne bo muzike in ple-1 j(cr župan tega noče storiti, zato nimamo ob nedeljah dveh maš. Ali ni to na škodo občini? Ali je župan prav storil, da . župnika tožil, ker je namesto faranov Lpravljal zvonike? S tem nepremišljenim korakom bi bil kmalu faro spravil v velikanske stroške! Komu na korist je prodajal riioko, ki jo je za občino naročil od Gospodarske zveze? Da se bodo za teleta delila darila, ni v celi občini skoro nihče vedel, in tako je po njegovi krivdi občanom odpadlo par sto kron! Ali se pravi to delati za korist občine? Ali ne kažejo farsvškt fabijoni in golečki most, kako skrbni in vestni so liberalni župani? Zato ni čudno, če so pametni dragatuški volivci vzeli v roke veliko metlo in vse, kar liberalno leze in gre, iz občinskega odbora vrgli med smetje. Tudi pri dopolnilni volitvi dne 29, aprila bodo pametni in za občni blagor vneti možje zapisali na glasovnico: Jurij Špehar, posestnik iz Belčega-vrha št. 21.
d Št. Rupert. Telovadni odsek » Orel« priredi v nedeljo, dne 5. maja t. 1. v Društvenem domu veselico s sledečim sporedom: 1, Govor, 2. »Repoštev« ali »Vsega je enkrat konec«. Čarobna burka v petih dejanjih. — Začetek ločno ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 50 vin., stojišče 20 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obiln;. udeležbi uljudno vabimo. — Občinske volitve so razpisane na dan 2. in 3. maja. Mladeniči, storimo svojo dolžnost, ne ustrašimo se lajanja nasprotnikov. Ker skrajni čas je, da premagamo staro liberalno trdnjavo, da pometemo iz občine korenine liberalizma. Postavimo v občinski odbor može, ki bodo delali res za narod in domovino, ne ustrašimo se boja, saj se že dolgo bojujemo, ne zaostanimo sedaj, ko je zadnji čas, saj gre se za čast Št. Ruperta!
d Iz ,št. Jerneja. Pri nas se veselo gibljemo. Veliko soboto pri vstajenju so prvič nastopili naši Orli z godbo. Ta prvi nastop se je obnesel tako dobro, da so se čudili vsi prijatelji in nasprotniki. — Velikonočno nedeljo so pa vrli fantje navsezgodaj zbudili Šentjernejce iz spanja in priredili bud-nico. — Velikonočni ponedeljek smo imeli eelo lep občni zbor Orla. Udeležilo se ga je številno tudi drugo občinstvo, tako da I« bila obširna dvorana polna, Po zborovanju so Orli zopet nastopili z godbo. — Na Belo nedeljo so dekleta Marijine družbe uprizorile lepo igro »Večna mladost in vet-na lepota«. Pri prireditvi so sodelovale tambura.šinje in Orli z godbo. — Mi gremo r« naprej. Ni čuda, da lo naše liberalce Sllno boli. Kar nore od jeze in zavisti in si ne vedo pomagati. Že velikonočni ponede-jek so z žvižganjem izzivali zborovalce, "elo nedeljo po veselici pa so se na trgu ponašali tako surovo, da res do današnjega °ne nismo vedeli, da so gotovi liberalci, Kotovi falirani klubovci take surovine. Res lePa liberalna olika!
| u d Nov»ce iz šmartnega ob Savi, Naši oeralci se odlikujejo po svoji surovosti in neotesanosti. Pošten, miren človek ni va-
pred njimi. Celo noč ni miru po vasi, Pijejo m preže na naše pristaše, jih napako s kamni. Bilo je pretekli teden, ko so •asi tantje zvečer mirno stali nred Preset-
nikovo hišo, kar jih napadejo s psovanjem in kamenjem štirje znani liberalci. Ranili so na glavi načelnika Orlov Jožefa Pre-setnika in njegovo mater, ki je prišla mirno pogledat, kaj se godi pred hišo; niti ženska ni varna pred njihovo surovostjo. Pošteni Šmarčani bodo že vedeli dati odgovor na taka dejanja. V Šmartnem obsoja vse ta napad na mirne fante ki ne poznajo pijančevanja, pretepa in drugih lepih lastnosti, ki dičijo naše nasprotnike. Liberalcem svetujemo le eno: spametujte se in opustite vsaka izzivanja, potem bo mir v naši vasi! Kar je poštenega, naj pride v našo sredo! — O napadu bo govorila še sodnija!
d Št, Janž. Kako hudobni in strupeni so šentjanski liberalci, priča ta-le slučaj: Majcnov Hanzel je dvakrat napadel Er-mana iz Brežane z žaljivimi psovkami ter ga takorekoč prisilil, da je na njegove surove besede primerno odgovoril. Erman se ni menil, da bi tožil, čeravno je bil s tremi psovkami žaljen. Hanzel pa je par dni prej, preden so dnevi sodnijskega postopanja pretekli, vložil tdžbo proti Er-manu potom odvetnika. Preden je bil obtoženec obveščen, je čas za njega že pretekel. Tako postopanje se samo obsoja!
d Škocijan pri M. Činkole je dal s far-manskim denarjem nabaviti svetilke, da svetijo po kraju, kjer stoji Petrova štacu-na. Eno je milostno obesil celo na cerkev. Le kupujmo! Čemu bi Peter in Činkole in Benedičič varčevali s tem, kar so drugi preskrbeli. Samo, kako pride farmanski denar do tega? — Benedičičev plot, ki se je vsled »Domoljubove« pisave ustavil pri plotu kmetijske podružnice, se že zopet oglaša. Postopanje, vredno liberalcev, ki se zunaj krasijo, znotraj pa so črvivi. Bene-dičiča naj se okrasi z umetnim plotom, šolsko streho pa pusti preluknjano, tako da odletujejo »zimsi«, kar gre vsakdo lahko pogledat. — Činkole noče biti odgovoren za kašelj, s katerim se izkašljujejo naši liberalčki po izvestnih liberalnih cunjah. Kako pa, da ve liberalno »sv. pismo« celo, s kakšno pisavo so pisane vloge na župana. Činkole je moder.
d Iz Tržišča pri Mokronogu. Na Veliki petek je za vedno zatisnil svoje trudne oči občespoštovani posestnik Jakob Jereb na Vodalih. Kot marljiv in razumen gospodar je bil vsem sosedom najlepši zgled. Naselil se je nekako pred 30 leti iz Cerknega na Goriškem, kupivši v naši občini primerno domačijo. Kakor skrben gospodar je primerno izboljšal svoje posestvo in tudi svoje otroke dohro oskrbel. Žaluje za njim soproga in pet nepreskrbljenih otrok. Bodi mu žemljica lahka ter med prijatelji in znanci blag spomin!
d Št. Janž na Dolenjskem. Dopisnik »Slovenskega Doma« javka in prosi 500 K podpore za družbo sv. Cirila in Metoda ter obljublja, da se potem podpiše v svojo cunjo, kar je že storil dvakrat. Vinkota kot dopisnika še sploh nismo nikoli omenili. Čudno, da se je zaletel dopisnik ob Pečlinovega Joška, saj ravno on se tako ravna kot mu »Slovenski Dom« očita, drugega sploh ne poznamo v taki obliki. Kaj, da se g. župnik nič ne oglasijo, ker v imenovani cunji tako podlo laže o njihovi ose-
bi? Pred par tedni so šli naši »kaveljni« v Tržišče »sovam« oči odpirat, pa so se jako klaverni vračali.
□caaracaaracaaacaszacaEriErsan
D
notranjske zmmm
n
ci Črni vrh nad Idrijo. Pretočeni teden smo imeli pri nas dvadnevni kmetijski poučni tečaj, ki ga je prire-dil deželni odbor. Predavali so gospod Krištof o prašičjereji, gospod Humek o sadjarstvu, gospod Planinšek o govedoreji in gospod dr. Pogačnik o zadružništvu. Udeležba je bila prvi dan — v nedeljo — prav povoljna; drugi dan malo manj. Bil je pač delavnik, ko gre vsak po svojih vsakdanjih opravkih. Kar nas je bilo zraven, smo hvaležni gg. predavateljem in deželnemu odboru, da so nam preskrbeli toliko potrebnega poduka. Za nergače pa na tem mestu nimamo besede; z njimi obračunamo drugod. — Izražamo pa željo, ki se je čula tudi na tečaju, da bi si kak gospod ogledal naše hleve in našo živino in nam dal podrobna navodila. To bi bilo za nas nekaj! Obljubljeno nam je — upamo da bo res.
n Črni vrh nad Idrijo. Volitev župana in starešinstva smo imeli zadnji torek. Brez posebnega razmišljevanja in še bolj brez vsakega razburjenja je bil soglasno izvoljen dosedanji župan, mož poštenjak in zvest pristaš S. L. S., Ivan Raznožnik, svetovalcem pa isto-tako izvrstni možje, Jakob Čuk. Jakob Lampe, Franc Žigon in Jožef Čulc. — Vsa občina, ki jih je z veliko večino volila, jim zaupa in pričakuje od njih, kakor od ostalih odbornikov nesebičnega dela v korist občini. — Vendar ne smemo prezreti pri tej priliki tudi edinega liberalnega moža, ki sedi v našem občinskem zastopu, g. Štefana Pivka. To pa zato, ker bi nam znal dobri mož zameriti, če bi se ga ne spomnili. Sicer je prišel jako po nedolžnem za občinskega moža — eden od naših je bil namreč voljen v podobčini in v I. razredu — vendar naši liberalni stranki iz srca privoščimo, da bo vsaj enega imela, ki bo zastopal »kmečke in gospodarske« koristi. Gorje nam, ko bi Štefana ne bilo v odboru. Gospod Štefan, lahko ste prepričani, da nas vse silno veseli, da ste vendar že enkrat postali tudi Vi »mož«; posebno bodo pa veseli naši odborniki, ki bodo imeli vsaj to zavest, da sc pri odborovih sejah ne bodo dolgočasili. Bog Vam daj še dolgo, dolgo zdravje.
n Žiri. Obrtna šola, ki se bo, kakor je upati, otvorila v prihodnjem šolskem letu, bo morala imeti koj v začetku dva oddelka; število učencev jc namreč zelo veliko — okrog 100 vajencev. Obrt pa se v Žireli vedno bolj razvija, število obrtnih mojstrov in njih vajencev vedjno bolj raste. Bila bi neodpustljiva in pogubna napaka, da bi se tolikemu številu moške mladine v najbolj nevarnih letih odvzela prilika, da se nauče,
c.2
kar bodo pozneje krvavo potrebovali, in pa, da slišijo pri krščanskem nauku besedo božjo, kateri se ljudje te vrste tako radi odtegnejo. Pu3timo tisto sa-moljubno politiko, ki hoče samo sebi koristiti, a ne pomisli, da je treba pred ysem gledati, kaj koristi večini, vsem. Če se fanta navaja k varčnosti, treznosti, poštenosti — to so pa vendar stvari, od katerih ima vsakdo nekaj — če drugega ne, mir in varnost pred tistimi, ki bi si sicer, neposvarjeni in nekaznovani, marsikaj dovolili. Bogato se bodo izplačali stroški občine — in teh je v proračunu samo 300 K — ki jih bo izdala za pouk in za izobrazbo tako številne moške mladine.
n Vrhnika. »Hranilnica in posojilnica« je imela svoj 11. redni občni zbor na Velikonočni ponedeljek, dne 8. aprila. Čistega dobička zavod še nikdar ni napravil toliko, kakor minolo leto, ra-zun takrat, ko so parcelirali nekaj zemljišč, kar gotovo priča o njegovem rednem in vzornem poslovanju. Nekaj sto-iakov se je zopet razdelilo v splošno koristne dobrodelne namene. — »Kmetijsko društvo«, naša senena zadruga, je imela tudi isti dan svoj prvi občni zbor. Koliko krika in vika je bilo ob ustanovitvi zadruge pri nasprotnikih, pa tudi pri malodušnih nergačih; a prvi občni zbor je pokazal, da je bil vsak krik proti zadrugi popolnoma neutemeljen, od strani nasprotnikov pa narav- j nost zloben. Ne glede na to, da je ravmo zadruga zvišala našemu kmetu ccno pri senu, so zadružniki ob občnem zboru dobili še precejšnjo dividendo; — nad 3000 kron se je med nje razdelilo; os'ali čisH dobiček pa, ki je znašal samo do novega leta nad 6000 kron, se je vpisal v rezervni fond. Prvo poslovno leto je končano in zadovoljni smo lahko ž njim; gotovo je pa, da se bodo sedaj Vrhničani oklepali velekoristne zadruge še z večjim zaupanjem, ko so okusili prvo njeno korist. — IIv a 1 e-vredno je ukrenilo naše županstvo, ko je tik izpred farne cerkve pregnalo običajne »štante«, ki so bili v veliko spotiko zlasti šolski mladini. Ali se jih ne hi dalo premakniti še bolj doli na .vas? — K. s. i z o b r. d r u š t v o je priredilo v nedeljo, dne 21. t. m. zanimivo predavanje. Predaval je g. dr. Milko Božič. — Starovrhniški Orli nam obetajo zabaven večer za prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. Ob svojem prvem nastopu prirede dve igri: »Pijavka« in »Skriven zaklad«. Vztrajnost in pogum starovrhniških fantov nas sili, da se udeležimo te njihove prve veselice kar najobilneje. Veselica se vrši v »Društvenem domu« na Vrhniki. — L i g o j n a za Staro Vrhniko tudi noče zaostajati. Prvo nedeljo v majniku prirede ondotna dekleta v korist »Slov. Straži« dvoje veseloiger. — TJbilo je te dni nekje pri Sv. Jošlu tesača Dor-
miša iz Stare Vrhnike. Zapušča vdovo s sedmerimi otroci. Osirotela družinica je usmiljenja vredna.
n Vipava. Na sv. Florjana bo letos občni zbor naše hranilnico. Čujemo, da pride letos predlog za prezidavo hišnih prostorov! Naj bi se kaj sklenilo tn izvršbo zlasti glede dvorane za igre, shode, tečaje itd. — ker danes smo v tem oziru odvisni od lepega vremena; moramo vse prirejati na prostem! — Zadnji teden je tudi cvetočo Vipavsko dolino malo pozeblo. Prvega sadja ne bode. Tudi trtnim zarodom je napravilo veliko škode, ljudje prorokujejo jako slabo letino! Dal Bog, da se prerokovanje ne izpolni! — Prvo majniško nedeljo se bode vršil velik političen shod v Logu. Priprave so v tiru! Obljubljeni so nam trije poslanci! Pozor!
n V Godoviču je v nedeljo, dne li. t. m. predaval o sadjarstvu gosp. dež. učitelj Ilumek. Pri lepem predavanju je bila napaka samo prepičlo število poslušalcev; vzrok je bil morda, ker se je za dopoldne napovedano predavanje o živinoreji odložilo na poznejši čas, ali ker je tisto nedeljo običajno cerkveno opravilo pri bližnji podružnici; več jih je bilo tudi zadržanih, da so ravno prejšnji dan pogorelemu posestniku na Lofru vsaj za silo pokrili par notranjih prostorov. Menda pač ni bilo še kakega drugega vzroka?
n Št. Vid pri Vipavi. Blagoslovljcnje tukajšnje nove mlekarne se je preložilo na nedeljo, dne 28. aprila t. 1,, in sicer popoldne ob 3. uri. Blagoslovljenje počasti s svojo prisotnostjo g. dr. Lampe v imenu deželnega odbora, v imenu mlekarske zveze pa mlekarski nadzornik Legvart. — Načelstvo zadruge najuljudneje vabi poleg članov tudi vse prijatelje zadružništva, da bo izvanredna slavnost tem lepše uspela. Vipavci, pokažite ta dan z mnogoštevilno udeležbo, da se ne daste preslepiti od onih, ki žele vrlemu zadružnemu podjetju pogina ter se navdušite za to, da podpirate svoje podjetje, ne pa tuje.
n Iz Idrije. Okr. cestni odbor v Idriji objavlja jako ugoden računski sklep za leto 1911. Denarnega prometa je imel 127.165 K 37 vin. Dohodki so znašali 74.543 K 46 vin., stroški pa 52.621 K 91 vin. Preostanka je bilo koncem leta 21 921 K 55 vin. Delo na novi cesti Žiri—Rovte je v polnem tiru. Čuje se tudi, da se bo žo letos pričela graditi nova okraj,na cesta iz Spodnje Idrije skozi Kanomljo na Oblakov vrh. Marljivemu odboru želimo tudi v prihodnje dosedanje žilavosti in dobrih uspehov. — Koncesija za lomljenje kamenja, napravo gramoza, kopanje itd. je bila dne 11. februarja t. 1. podeljena rudarjema Jodoku Baje in Tonetu Likar v Idriji. Dne 13. aprila se je vršil ogled prostora, kjer bosta imenovana izvrševala svojo obrt. — Hišo bivšega gostilničarja in lesotržca Ivana Lapajne »pod rižami«
je kupil gospod Jožef Ipavec v Idriji, ki bo gotovo dalje vodil gostilno v tej hiši. — Državna cesta iz Idrije proti Logatcu se bo tedaj vedarle letos po, pravljala. Čuje se, da bo popravilo sla, lo okoli 190.000 kron. V torek, dne 23. aprila bodo delo za to cesto oddajali pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani.
oDnD^^pnDPDnnnnnn
Daanannanaaaanaag
Zavžijfe,
NAPOVEDANE PRIREDITVE:*
Iz Prežganja pri Litiji. Dne 28. aprila po. poldne ob treh vprizori tukajšnje slovensko katoliško izobraževalno društvo, oziroma telovadni odsek Orla štiridejansko igro »Rešitelj«, Igra jo abstinenčno vsebine, ki se konča i zmago abstinence nad alkoholom. Predstavila se bo v začasnem, okusno napravljenem odru tik cerkve, ki bo služil, dokler so ne pozida društveni dom, v enake namene. Vabijo b« prijatelji krščanske organizacijo in ljubitelji zabave.
Dol. Logatec. Dekliška Marijina družba v Dol. Logatcu priredi v nedeljo, dne 28. t. in, ob 3. uri popoldne v društvenem domu lepo igro »Ljudmila« igra v petih dejanjih. Ker bu čisti dohodek namenjen v družbine dobro namene, prosimo vse domačine in sosedo za mnogobrojen poset.
Z Mekinj. Dne 28. aprila t. 1. ob pol 4. uri popoldne bo imela tukajšnja živinorejska zadruga v društvenem domu svoj občni zbor. Ob tej priliki bo govoril vlč. gospod župnik A. Mrkun iz Homca o umni živinoreji v .Švici, Predavanje je zanimivo. Zato se udeležite i obilnem številu!
Slov. katol. izobraževalno društvo »Kres« v Gradcu priredi v nedeljo, dno 28. aprila 1IU2 veselico v dvorani »Kaufmannshaus« Neutor-gasse 57 z zanimivimi tamburaškimi In pevskimi točkami ter igro: »Prvi april«. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina 60 vin, za člane 50 vin.
Dekliški odsek katol. Izobraževalnega drn> Siva v Šmartnem ob Savi priredi v nedeljo, dne 28. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne predstavo »Kukavica — modra ptica ali boj za doto« a petjem in govorom preč. gosp. župnika Janka Pctriča. Kdor se hoče v nedeljo nasmejali, ta naj prido k predstavi, ki se vrši v prostorih g. Kebra.
Izobraževalno druStvo v Črnem vrhn priredi v nedeljo, dne 5. maja veselico z lepo iirro, dcklamacijo, godbo in drugimi takimi stvarmi, ki prinašajo udeležencem mnogo zabave in poduka, društvu pa nekaj tako potrebnih kro-nic. — Prijatelji društva, pridite!
Motnlk. Katol. slov. izobraževalno dn-štvo vljudno vabi na predstavo, katero priredi v nedeljo, dno 28. aprila t. 1. Predstavljale «9 bodo dve zanimivi igri, namreč: Šaljivi prizor »Strahovi« in igrokaz »Ljudmila« v šestih bilkah. Prijatelji poštene zabavo, vsi 28. aprila na svidenje v Motniku!
POROČILA O PRIREDITVAH:
Dekliški odsek katol. izobraževalnega drn> štvn v Šmartnem ob Savi si je izvolil nov odbor, ki je sledeče sestavljen: Predsednica: Bolta Ivana; podpredsednica: Pajsar Marija; tajnica: Avšič Terezija; blagajničarka: Manica Jama; odbornice: Marija Kačar, Antonija Pre* setnik, Uršula Gavtroža, Ivana Remic, Než«' Gvajc in Apolonija Smorajc.
Vipava. Blagajnik podružnice »Slovenska Straže« naznanja, da še niso vsi člani plačali članarino za tekoče loto! Naj čimpreje to store! Podružnica je v tekočem letu poslala cen-
3191
se sami nro a nri ',	T * Cc težko tUhate< Fclleriev * znamko „Elsa fluid". Mi smo
irSSSRTi^S1^ d" 0 njeg0Vem ZdraViInem> kaSc« lajšajočem učinku. Dvanajsto-poskušnjo K 5 ,2 tucala K 8 60 franko. Izdeluje le lekarnar E, V. Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko).
,j 53 kron il vin. od Članarine in darov! Zaveden Vipave, podpiraj »Slovensko Stražo«!
\aše izobraževalno društvo je začelo od no-''„ ieta sem živahnejše delovanje! Priredilo i« Miri javna ljudska predavanja, h katerim ,c zbralo vsakokrat do 180 ljudi! Naši tr-® j s0 v tem res napredovali! So bili časi, ko ni niti 30 ljudi prišlo k predavanju! Naj bi društvo i nadalje skrbelo za podučno govore, tudi skioptičnih predavanj bi si želeli kaj več! nruštvcntt knjižnioa so je pomnožila zadnji tas za :10 novih knjig! Sezajte po njih! Možje, tudi vi pogosteje v čitalnico našega društva, tlasti v nedeljah! — Veliko je še mož, ki šo Lo plani našega društva, njim kličemo: Sramota je za zavednega somišljenika Slovenske Lludske Stranke, da nc podpira naša društva! Masito se pri kakem društvenem odborniku in vpišite se! Stari in mladi, z mlade-niškim ognjem — za krščansko prosveto v Vi-Davi! _ Godbo dobimo. Naš dekliški odsek (Bogomila« si je nabavila tamburice. Do 20 tlanic se z navdušenjem poučuje — in upati smemo, da bomo kmalu slišali javno našo domačo godbo. — Vendar enkrat!
Mnenje g. dr. P. Ianuloffa. Gcspod J, Serravallo!
Kneza. Trst.
S pričujočim listom Vam potrjujem, ne da bi Vam delal reklame, da sem dosegel z rabo Vašega Serravallovega Kina vina z železom jako dobre uspehe, n. pr. v boleznih: malokrvnost, bledica, lahna hipohondrija, malarija. Tudi pri bolnih na trebušnem lesarju, ki ga radi jemljejo, je služil kot krepilo in jaz sem konštatiral pomnoženje in zboljšanje rdečih krvnih telesc. Imel sem bolnikov, ki so bili ozdravljeni od gori na-.edenili bolezni, katerim sem podal samo eno buteljko tega vina, a zapazil sem, da so kar sami, prepričani o njegovi dobroti, nadaljevali zdravljenje z njim in porabili pet do šest buteljk. Zdi se mi potrebno, da naglašam, da Vaše vino nima samo dobrega okusa, ampak še nekaj jako važnega, in to ie: v njem je železo v tako asimilirani obliki, da ga lahko vsrka tudi najšibkejši organizem. Sprejmite, gospod, zasluženo po-nvalo za izdelovanje tega dragocenega preparata.
Kneza, 12. oktobra 1908.
Dr. Ianulofl.
(7)
1156
k proste roke prsssSsm KHepEsKR krcuK-
v. št. 46 in 88, k. občine Dobraoice pri lS2;siSti na Kranjskem, koja obstoja iz:
parcel rodovitnih njiv, 22 „ gozdov, stelnikov in pašnikov, • „ vinograda, 12 let stare nove trte, 3 ., vrtov ali sadovnjakov z primernimi poslopji.
Posestvo leži tik bodoče belokranjske ^eleznicne proge, nekoliko sežnjev od prostora, l(jGr i,0 stala bodoča mala postaja Dobravice, ter je dobre pol ure od mesta
Metlika.
pove podpisani lastnik, pismeno
8,1 ustmeno.
D«26.su5ca 1912. JPSiP Ml^PSC Joliet, ILL, Amerika.
QC3C3E3C3C3CaC30C3C3IC3C3C3C3Can
D
Za kratek čas
a
D
Skrivalnica.
Kje je lovski tat ?
Tovarna za sukno I.
Liberce, Češko, dob.avlja najlepše, najcenejšo in naj trpežne j še blago za površnike. Zahtevajte vzorce. 1057
Carl Kronsteiner- levo
trpežne, apnene
postavno, zavarovane
v 50 vrstili od 24 v kg nourej.
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fn«atie, hI so bile že poltarvane.	122(1
mail-faplne barve,
_I ob prvi potezi, torej nepotrebno
pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjičavc. Idealni plesk za notranje prostore, še nepobarvane fasade, lesene zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva sc v vseh vrstah, stroški za m' B vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
CARL KRONSTEINER, oanaj III., Gaumstrasse 120
Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana.
Več ženskih delavk
se sprejmejo takoj proti dobri plači za lahka dela v papirnici „Forstmuhle" v Bistrici ob Dravi na Koroškem.	1189
Gorenjski iz Dovjega, koroški - Knoch ter posebno dober za strešno opeko je pa Dalmatinski - Splet (Spalato) najlepši v barvi in najfinejše vrste. — Prodajam zgoraj navedeni cement po najnižji ceni
i Union Mi, Trata n. skotfaioha.
MOJA STARA
ir.knšnjii nio uči. (la moram za nogo Itnžo rabiti lo Steckenpferd lllllno miei-omllo liorginumin (t Co., Tešin ob Labi. Komttil po 80 vin. so dobiva povsod. 442/11/12
Pri zdravljenju različnih ran se mora posvetiti največ pozornosti dejstvu, da se rana šele takrat popolnoma zaceli, ko so vse nezdrave snovi odstranjene iz rane. Staro, dobro in v to svrho posebno dobro služeče domače sredstvo je dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, katero se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.
Za birmanska in priložnostna darila
se poslužuje vsrlcdo najraje ur, zlatnine in srebrnine. Za izbero teh predmetov se najbolje priporoča krasno ilustrovan cenik znane ljubljanske urarske tvrdke H. Sutt« ner, ki ga dobi na željo vsakdo zastonj.
Krasfove slopice
5,,V> cm in desko 2'/./15 cm sc Kuoijo. Ponudbe niid M. W. 1477 na mionC.pisarnoKlnva-ltdendank", Atiinctien. 1260
rj g
znanstvena revija, Izbija 10 krat v letu in slane po 5K na leto. Naročnino prejema upravniilvo v Ljubljani.
iske aido
francosko (japonsko) in tuzemsko najboljše vrste 1154	ima za oddati
Vilh. Steinherz, Ljubljana
Dunajska cesta.	Mathianova hiša.
hiša
novo zidana, vili podobna, z opeko krita, 12 let davlca prosta, ima 4 sobe, 2 kuhinji s štedilnikom, veliko kletjo, pralnico. Pri hiši je vodnjak, velik vrt v lepi ravnini, blizo velike ceste in šole, pol ure od mesta, miren kraj in brez prahu, pripravno posebno za vpokojenca. Cena kron 8000, vknjiženo ostane kron 8500. Več o tem pri lastniku Fran Podlipnik, Tesen 57, Maribor. — Tukaj se tudi dobi lepo postelji o fterje, kilogram 50 vin.	1230
da se ne okuži in jo pokrijmo z antiseptično obvezo.
Zc 10 let se j? izkazalo mečilno vlačilo mazilo tako-zviinn praške domai c mazilo, kot zanesljivo snd-sivo za obvezo. To obvaruje rune, olajšuje vnetja in bolečine, hladi In pospešuje zaceljenje.
{Li* Razpošilja se vsak dan. "tai 13
1 puSica 70 vin. Proti predplačilu K 3*16 se poSljejo 1 pu-Sice, za K7-— pa lo puilc poSI-nlne prosto na vsake postajo
avstro-oqrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga	3,20
B.FRAGNER, c. iokr. dvorni Mviieif
lekarna »Pri črnem orlu«
Prana, Mala M, voga; Ncrudove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Hvstro-Ogrske. V LJubljani: Dr. G. Piccoli, Jos. Cižmaf, Rili. Sušnik.
- m.............-
62
t. y
>rf i*
200.000 frankov zamore zadeti dne 1.
i unija t. L, kdor v korist »Slovenski Straži« cupi turško srečko na mesečne obroke po 4 krone 75 vinarjev. — Brezplačna pojasnila daje za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 17. aprila 1912: 34, 28, 58, 68, 20. Trst, 20. aprila 1912: 60, 55, 3, 28, 75. Line, 20. aprila 19irs 65, 87, 59, 58, 50.
Tržne cene
za 100 lig.
Ljubljana, 23. aprila 1912.
Deželni pridelki:
Pšenica ....
Rž .....
fl|da.....
Ječmen ....
Oves.....
Proso belo . . Proso rumeno . Koruza stara Koruza nova
Leta.....
Grah.....
Laneno seme Grašita .... lJcmaCa de!c!j Gorenjska upa l:i oi Ribmčan . Fižol 1'repeličar Fižol Mandalon C (.bula .... Krt mpir . . . Zelje sveže . . Zelje kislo brez soda .... Repa sveža . . liepa kisla brez vod'.
Bnnie.....
Kumna' . .1. Orein ..... Goi;e suhe. • ,
Ježic.1.....
Ze lod.....
Smrekovi storži
Seno.....
Sl.'ma .... Slelja.....
Cena	
K	v
23	70
20	—
21	«5
it)	70
20	80
24	40
ia	:o
21	no
20	90
1 213	10
I 29	30
1 43	80
| 22	50
Kili	—
1:0	
42 I -10 — 37 50
tO I SO
28 bo ' 741 -55 j 80
4 20 3 — 2 j 80
I
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana	.
I tlela težka .	.
Teleta mala .	.
Prušičl . . .	.
Koširuni . .	.
Kuretnina in drugo:
Maslo kuhano od Ii 200 — do . . . Masio surovo od K 280*— do . . . Slanina sveža Speli) Slanina prekajena . A\ast svinjska . .
Loi.......
jajca 100 komadov
i išanci.....
Golobi.....
Raca......
Gos......
Cena
KdonijahtD hit: na dobelo:
R;2 Rangon od K 28-- do . . Kava Santos od K 260 — . . . Sladkor .... relrolej ....
fassoiiarska zveza v LMani.
Zaloga kave, riža, sladkorja itd.
Priporoča se trgovcem na deželi.
Prodaja semenski fižol, ribenčan, prepeličar in mandalon.
Zaloga cementa umetnih gnojil in krmil.
Dua Vai DHra za kl)"Cavničarsko obrt sprei-vva Va. KhlJl me tako] pod ugodnimi pogoji Hnton Skrlnjar, ključ, mojster, Sežana. 1283
Na Zgoši blizu Lesec na Gorenjskem prodaja Katarina ilvsenek, po domače Kraljiška, pri-
"hišo z vrtom, «=s
1284
dogovoru.
takoj
hiša
Na prodaj Je
1282
s kozolcem in vrtom na iIHrni, Dolenjsko. V hISi je bila že prej kovačnica. Pripravna je pa tudi za vsakega drugega rokodelca. Cena okoli 7000 kron. Kotar Franc, Mirna 52.
fiJ
Ostanki
30 m za K 14'—
od različnega dobrega iu modernega zimskega in letnega blaga zn obleke, bluze, predpasnike itd. Ostanki so zajamčeno 3-9m dolgi in sveži. Pošilja po povzetju.
Julij Kantor
Babg pri Nacliodu (Češko).
Vzorci ostankov se ne razpošiljajo.	729
Valilnica
za K 45-— vali boljše kokoš. Zastonj na po-skušnjo C. IICKE Potten-do: 1149 pri Dunaju. 949
Tovarna M'- Holes
3 let:«o Jamstvo
Največja in najboljša tvrdka za kolesa; šivalno strojo ter njihove delo. Najboljši izvor za koles, šivalno stroje, pno-umatiko in drugo potrebščine. Janus koles s 3 lotnirn jamstvom od 1)5 K naprej, zunanja pneunmtika (Man-tel) od K 4-20. notranja pneunmtika (Luttsohlauek), prve kavosti.nesošiti. od K 2-80, ccet ilinske svetilke od K 2'—, od K 1-20 rouni zvonci in dr-od 20 li. prvovrstno verižico od K 2*70, pedali prvo vrsto od K 2-50. pesta h prostim tekom (Frcilaufnci.be) od K 12-50 naprej. Sedlu, torbice, osi itd , za vso sisteme, umlj. cevi v vseh merah itd., najconeje. Lastno poprave, zavod za ponikljanje memnj liranje. Pošilja vsak dan po pošti.
Zahtevajte cenik 1912 zastonj in poštnino prosto.
Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks SKutezkg.
Dunaj 1. Stubenring 0.
orožjemte
prodaja
Frid.Osris,'"B
Si. Hirlili i Rdžv, Mo.
Prvovrstne puš :e za šajbo 111 lov, vsak zistem, dvocevke, tin te, Iste 7a kozle, trojke, štucni za lov, itd., s petelini ali brez nj h.
Popravila, prenaredbe. Nova naročila se v najhitrejšem času izborno Iz-vrše. Zlasti se priporočajo Werndl - Infanterl). puške, model 67|77, preuorejene za Lancaslre-šrot-palrone, kaliber 'A 1 komad z zavojem sanio 14 K. . Ako se vzame IU komadov, se dobi 1 zastoni. Prazni patronl sc vsaki puški zastonj dodajo Garantirano izboreu strel.
Najboljše in najcenejše sroije n
domaČe varstvo, Naročite takoj ln opozar|a|te ivoje prijatelje na ta Inserat. Nikjer vin ne postrelejo bolja!
Sprejmem £ UCBUCa
za mizarsko obrt. Ivan Marguč, mizar, školja Loka.	1SJ73 3
nakup!
/.a vsako gospodinjstvo In za \ = n ko perilo Izborno porabno: i i;os 23 m Wernerjevega platna, zelo fina Kakovost, 3 kosi rjuh prva kakovost, velikost 140X200 cm, vse skupaj le za 25 K. — Franko po povzetju na vsako postajo.
JAN VVERNER,
DobruSka 520 (Češko),
tkalnica za platno in bombaževim). Nova pomladna ln poletna zbirka vzorcev zastonj In franko.	678
S^asto drevje.
Razpošiljanje se je začelo. Smreke :io -180 cm visoke knmad po 30—120 vinarjev, Weimoulh-borovci tO—200 cm visoki, komad po 5.)—250 vinarjev, beli in trni borovci 30—200 cm viso.i komad po 70-200 vinarjev, nncesnl 30—aoocmvis. korr..70-300v. Banks-borovci 20-80 cm visoki komad 70—100 vinarjev. Inoz ms.io iglasto drevje v 70 najlepših ' vrslah, komad 1--5 K. Znirka: loo kom. tu-in inozemskih igličastih dreves 00-300 cm vis. K 100-— 50 kom. K 5.V-.25 komadov K 30,- 20,000,000 gozdnih sadik: smrek, črnih :n belih borovcev, hrastlčev itd. -1 -lietne sadike toookomadov K3-K2U- . Dalje sadna, le-potiloa, drevoredua in žatobna drevesa plemens a perutnina, lazani, ter jajca za valjenje. Glavni cenik na željo zastonj. Grofa Žige Batthya-nyja grasč. upiava Csend-lak pri Radgoni. 639
iuSTLe naravnost "jspi
od tovarniške razpo-šiljalnice
,,SUDETBfl"
Krnov štv.42 favstr. SJc/.iial
kupite 2:j32
blago za moške in ženske obleke kakor tudi šlesko
platnino nalboljSe kakovosti po najnižjih tovarniških conab.
Ostanki zelo poceni. Zahtevajte vzorce.
Krasne sezijske novosti
Preklic.
Podpisani Nučič Janez, posestnik v Pre. dalah St. 8, prcklicujem in obžalujem kot ne. resnična vsa očitanja in vse žalitve, katero seta izrekel nasproti Josipu Zajcn, posestnika v Vel Račni, in so zahvaljujem slednjemu, da mi j9 žalitev odpustil in odstopil od sodnega pre. ganjanja.
1208	Nučlč Janez.
VAJENCA
za čevljarsko obrt sprejmo Mate] Oblak,
Kongresni trg 6, Ljubljana.	1233
Naročila na vsakovrstne
harmonije
pošiljajte na naslov:
IVAN MIL A VE C,
Izdelovatelj orgel, Ljubljana, Linhartova ulica.
Kmetje, pozor i
Kdor želi prodati kmetijo v Radovljiškem okraju, vredno okoli 20.C00 kron naj se takoj ogUisi. Naslov kupca pove upravništvo Domoljuba pod besedo ,.Gorenjec".	1190
cložna, ceni in varna
Cunard Line ssšž*,
Eliinji odhod iz domače luke Trsta: Carpathia 30/1, Snxonia 14 5, Pannonia 25 5. Iz Liverpoia: Lusitanija (najhitrejši najveC" in najlepši parnik sveta), 27,/4„ 18./5. 8/6, 29.0, 27/7 Mauretania 1912, 11./5. 1./6., 22.6, 13/7, 1912. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Si ca Jezusov. Cena vožnjiTrst-New-Jork III. razred K 220'—za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod (leset let vštevši davek.
Vam manjka
če kašljate, ste hripavi, nahodni, če imate oslovski kašelj, itd., v I dosego zdravja samo preizkušeno, zdravniško priporočeno in dobro dišeče sredstvo	?
Thymfismel Scilae.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRHGNER-ja lekarni
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I
l steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprej pošiljalvi K 2*90. i steklenice proti naprej poši-Ijatvl 7 K. 10 steklenic proti naprej poSil)atvl 20 K. Pozor na Ime sredstva, Izdelovatelj!
In varstveno znamko. 3U8 Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani t Rihard Sušnlk, dr. G. Plccoli, Jos. Clžmaf.
p Volneno in perilno blago. Sukno, kamgarn, modno blago za moške
a>
P*
p
a>
>W
a>
s p
OJ
C
O)
•H
r> m
o
p-
QJ
C
.2 .r-
P> 01
Občno naznanilo!
Najugodnejši nakup blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi velikansko zalogo najdete pri čez 40 let obstoječi občno znani, zanesljivi trgovski hiši
R. Miklauc v Ljubljani, Stritarjeva ul. 5
in v podružnicah te tvrdke, to so gvantne (manufakturne) trgovine
„pri Škofu" in „pri Miklavžu".
Krasne novosti volnenega blaga za obleke in bluze, fini perilni kambrik In cefir.
Tovarniško skladišče bele koteninc za perilo in rjuhe. Poseben oddelek blaga; za moške obleke fini modni lcamgarn, ševijot, lovsko sukno, fino črno blago, kakor tudi vse vrste hlačevine. Najokusnejši in vedno najnovejši vzorci svilenih in polsvilenih rut in šerp na izbiro brez enakosti. Zunanjim naročnikom se pošlje zanesljivo dobro blago, na zahtevo tudi cenik brezplačno. Zelo priporočljivo jc, preskrbeti sc v tej trgovini z lepim in trpežnim blagom. — Gospodom trgovcem in krošnarjem se priporoča, da si ogledajo oddelek za na debelo.
Ustanovno leto 1869.
Ustanovno leto 1869.
U
N
ta o
«—H
0 <
•
T3
rj en
GU T3 05
in
žr
ro
s*
10 rj
01
O <T>
DJ
o<
(D
^Tovarniško skladišče bele kotenine, cvilha i. t. d. za trgovce
5 "B	j
J BRBSKJSiD d25f77:rSW ODGDiaSCEKZDC^p^
Moja
l ši 4io nikel Roskopf
jako dobro idoča, samo K410, 5t.500zsekund.kazalcem K5-50
^ Dve leti garancije.
Usfna profokoiercina tovarna ur v
Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od nr, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko
f
1K0
I
ildolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
tvornica barv, Inkov in firnežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, emajine in iasadne barve, lirnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.
na paro se takoj hupi.
Ponudbo pod besedo „Sagcwerk" sprejema uprava ..Domoljuba''.	1228
Z razpisom vis. c. kr. deželne vlade z dne 29. kimovca 1911, štev. 25.830, dovoljuje se obnovitev treh
živinskih seinnlev
u Barcjalaki pri Kofsuju in sicer 2. maja,
23. julija in 15. septembra vsakega leta, na koje se cenjeno občinstvo vljudno vabi. — Pristojbina 3 leta prosta. Županstvo Banjaloka, 15. aprila 1012.
PMiiiia Rnton,
12G7 ™ ■	županov namostnik.
Na Trati v Poljanski dolini je v bližini župne cerkve na prodaj	1269
pripravna za gostilno ali trgovino. Cena po dogovoru. Oglasiti se je pri Martinu Vodnik, posestniku na Trati št. 10, posta: Gorenja vas nad ŠkofjoLoko.
50 m odpriin phaeion- vozov
gumijevo pnevmatiko in železn. kolesi, landavci, visaris-vozovi, konjske oprave konjske odeje se cono prodajo radi opustitve obrta. Kuna j, 19. okraj, Ostcrleilengasse 5._ '-4-
Graščina na Ijju pri Ljubljani sprejme
srednje starosti, navajeno kmečkega dela, lu mora biti pridna in poštena. Služba se nastopi lahko takoj.	_l-™
Sprejmem takoj M£encazai2arsko ^
Jožef Vengar. mizar. Koroška Bela s?
1I81	Pošta: Javornik.
Pristno, čisto
I. nadstropje
se mora izprazniti radi prezidave do i)0. aprila. Podpisana tvrdka se jc odločila, da izprazni velikansko ondi se naliajajočo zalogo, oddajati blago po naslednjih cenah:
600 kosov vojaškega platna prej 05 sedaj 45 v meter, 540 kosov močnega oksford prej !!0 sedaj 58 v, 9G0 kosov krasne, le izbrane tiskane tkanine prej 05 sedaj 55 v, 325 kosov 5, dvojno tisk. tkanine prej K i'— sedaj 68 v; 450 kosov svilenih robcev prej K 6-50 sedaj K 3 95, 080 kom. svilenih pokrivalk, prej K 4-50, sedaj K 2-30, 985 kom. spod. hlaf iz gradla prej K 2'20 sedaj K 1'35, 901 kosov turist, srajc za gospode prej K 4-90 sedaj K 2-50, lCOO kom. dvoj. tisk. predpasnikov, širokih, prej K t'70 sedaj K t-—: 420 kosov krasnih popita volnenega blaga 120 cm šir. prej K 1'98 sedaj K 1-20 za meter; 430 kosov perilnega voile blaga prej 85 v, sedaj 50 v meter; 900 kosov izgot. brisač prej K 3-30 sedaj K 2-20; 480 kosov gorskega sukna, 150 cm Sir., prej K t-90, sedaj K 1-30 meter; 67 kosov preprog 05 cm širokih Manila, svitlo rujavih in rudečih, prej K 3-20, sedaj K 1-90; 480 kosov buret-oprem (2 posteljni in ena namiznu preproga, bordo ali olivne barve, prej K 14-50, feeeaj I< 9-80; 950 kosov čipkastih zastorov, 100 cm šir., piej K 160, sedaj 85 v meter. Močno blngo za hlače (črno, sivo ali rujavo) prej K 5-60, sedaj K 3-90.
v velikih in manjših množinah proti takojšnemn plačilu se želi kupiti. Prijazne ponudbe pod B. Z. 710 na upravo lista.	1273
mm
Cena nizka.
Jenftes zur
GRADEC, ANNENSTRASSE 68.
Naročila nad K 20-— franko v hišo. Neprimerno se vzame nazaj.	664
oblačilnega blaga za ženske in moške,
za spomlad in poletje, priporočamo vsakemu domače podjetje	731
Linaarjeva ulico Stritarjevo ulica
Solidna postrežba.
fflg&K
loden in modno blago
na gospode, in dame tovarn« sukna' ■
KAREL KOCIAN
v Humpolcu, češko.
Vzorci franko. Tovarn, ccne.

Največja modna trgovina za alpske in primorske dežele.
Kadar , oujete volneno ali svileno blago, perilno blago, izgotovljeno perilo, platneno blago, preproge, zastore, odeje ali druge praktične predmete, pišite tu zraven navedeni tvrdki po novi, bogato ilustrovani cenik. Prejeli ga hote popolno zastonj in poštnine prosto.
P"5ll|am ccno mnja preizkušena kolesa oziroma «"Bohe-mis« pneumatiko in po so-mezne dele Koles. Zmerni plačilni pogoji. I ustrovanl cenik zastonjl F. Dušek, tovarno, OpoCno,SI. B. Nr.2109, Č.Sko.
Gospodoma
Kastner & Ohler Gradec
Sackstrasse 7


Prvo nagrado je dobil „ntlanta" nemška kmetijske družbe na jubilejni razstavi Kassel v juniju leta 1911.
Kova pridelovanje zgodnjega krompirja
»PRAVEGA ATLANTA"
se namolj izpiaCa cd vseh vrst zgodnj. krompirja.
Zakonito zavarovano po ces, patentn. m.. u št 127.247. ltumcno mesnati .Atlanta" .v ■ " vost, ki |ako zgodal razvije veliko . '•mi-ljice. To jo najbolj zgr.dni vsoh vrst ki"n-pirjov na Nemškem in žo koncem nm.m bo-^ "zn /A^SVJ T ^gato obrodi. Našteli bo pri oni koronini ■ L*> <>uflatttu BlilJ	^ ao somoljic. — Oskrbništvo vojvod vzor'! .a
((iii	vrta v Zerbstu pišo: ,1'omIiub z „Atlnntr>-jo
bil izredno ugoden. l'o osomtodonski n-<i gomoljic, lti prej niso vskalile. smo našli 10 velikih gomoljic pri eni rastlini." — Društvo gojilcev zelenjndi v Fisclienic.hu piše : - M-lanta" jo najbolj zgodnji, nnjobilnojši in najlepši krompir na svotu. Ktiub suši sojo v I idil. po osomtedonski rasti pridelalo na enorn merniku posotve nad 200 stotov. -At-lanta" bo zmagovalec po celem svetu.
Orlg. zavo|l n »vlnccm zaprli Iz ErlurtH.
2 kg K 2 40 4 kg K a 50.
zavoj KlriHmLrl"11 krompir ..Novi rumeni |unl|". - Foštai J " Milijonski krompir,.Fl,idlay -Eldorado", ki jo veljal v^i c ..	leti tunt JC 3000, poštni zavoj 2-40.
' °"°V aJ^fah1 'ir0,T'fj" r«' novih "olonjavoh, velikanskihrdoSili jagodah, jagodcih, rožah zastonj in poštnino prosto.	»"»
Gebriidsr Zfealer Erfurt na
Dobavitelj Njega Veličanstva '	t tU. nemškega cosarj a
CLIMAX motori na
Najceneišl obrat. ™ §
Itomanditna druZba
Bachrlch & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX «.
■ alllgeaitSdtentraa. 8J|Je. l«lit»relSa Specialna tevarra naaarllja za dvotaktna no-1	tarla aa larovo alje.
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem.
f 88? -1912.
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
Soicarsklh ur, zlatnine, srebrnlne
Lastila tovarna lir v Švlol.
Konkurenčne uro K 3-60, K 4-- in K 5 -.
Edino zastopstvo „Puch"-koles za celo Kranjsko. - Najboljši šivalni stroji od K U0-— naprej.
FR. ČUDEN
Ljubljana, trgovec in posestnik, delničar iltužbe Union-IIorlog&re. 1243
Koučegi Vtfinkler
Ralbtllla ivitoma zianka! LICil!
Trpežni 1 Cone brez konkurence!
Tovarna tn ipe-cijslna trgovina kovčegov, tort) o In utnjene robe
| Josip Win;lsr | & sinovi.
^ Oitaaavljaao 1176
| DunajI..nimmel-Hlorlgaut 7/1.
nikak šartelj, nikako pecivo brez pridatka dr. Oetker-jcvega pecilnega praška, ki da lepo obliko in lahko prebavnost ter napravi jedi večje in rahle. Ako se napravi moč-nate jedi z dr. Oetkerjevim pecilnim praškom prav posebno za otroke, Potem imajo iste na vsak način Prednost pred mesnimi ali sestavljeni jodili, ker one vsebujejo mleko, moko. uiast, jajca, sladkor in za človeški organizem potrebna redilna sredstva v najokusnejši in kar je važno za otroke, v lahko prebavni obliki. Napravite toraj za Vašo otroke mnogo močnatih jedil z j
dr. Oether-jevim pee. praškom aizv, I
' »O dobi pov.od X milijoni potrjonimi rooopti.^
Mntni*il Motorji na surovo ol|e »IUIU1 JI. tn z močnim pritiskom " "	od ie do 20 H P,
Obratni stroški 1—1>/, vinarja na uro za konjsko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol:
od 1—50 HP, kakor tudi lokomobll od i—20 HP. Obratni stroški 5 -6 vinarjev na aro za konjsko silo.
I. VVARCHALOVVSKI
Dunaj, III., Pau usgasse 3. — Budni,eSta,
VI., V4ci-k6rut 37. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki In obiski odjemalcev zastonj.
Nervozno stoletje
se imenuje opravičeno naša doba, ker pri našem mrzličnem hitenju svoje živce dostikrat preveč utrudimo, dokler ni končno s takim nenaravnim načinom življenja
sistem živcev popolnoma izčrpan.
V takem stanju ostati je za bolnika jako usodepolno in je skrajni čas, poseči po pravilnem sredstvu.
Tako sredstvo je' kroilani »Nutrigen«, ki se opravičeno kralja redilnih preparatov imenuje.
To je živčni tonikum prvega razreda, redilni preparat, ki je mnogokrat izkušen; ne da bi obsegal škodljive snovi, zgradi iz novega zaostale živčne celice in osveži ter oživlja na novo celotni organizem.
Vsakemu bolnika stoji na prosto, da poizkusi to svetovnoznano sredstvo brezplačno. Odločili smo se, da poizkusni zavoj »Nutrigena« s podukom vied zastonj in franko brez vsake obveznosti vsakomur vpošljemo.
Pišite takoj po nje. O čudežno hitrem, živce pomirjaj očem vplivu tega krasnega redilnega preparata bote prijetno iznenadeni.
Moen-podjetje, Budimpešta, Erzsčbel-M 16, UD!. ira
1224
Kdor potrebuje za spomlad
plug ali travniško brano
naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer fino Izdelane Štajerske pluge za lahko, in močnejše za težko zemljo, doojne hribooske pluge (Sackov sistem), vseh vrst fraonlSkih bran in sploh vseh strojev za poljedelstvo po nizki ceni pri
Karol KauSeka naslednikih
Schneider & Ueroušek
trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Zahtevajte brezplačni cenik.	550	Zahtevajte brezplačni cenik.
H:
F.P.Bidic&Romp.MilEi
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsahi poliui množim patent, dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Sirena popolnoma varna pred nevititami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na isljo pošljemo takoj vzorce in popis. 814 Spretni zastopniki se IStelo.
■ lil zaupanja vredne osebe |K| kiobiskujejozasebneod-_	. •"'f jemalce, se isfejo proti
zelo visoki proviziji, za prodajo naših znamenitih 1139 in patentovanih zastorov za okna. Visok ugoden zaslužek.	Vzorci franko.
Mene tvornicG rolet in Služil I. i E. Eliti, nerU m OSri, češho
Občuje se v srbsko-hrvatskem, Češkem, laškem, nemškem in ogrskem jeziku. S prevzetjem zastopstva ia;e tvrdke si pridobite Časten in visok zaslužek.
BISER
trseh žitnih kav jc
Franckoira peri-rž
Tsak požirek iz škodelice potrjuje premoč te fine kakovosti.
Da se pa doseže dober okus in lepa Blastna barva, treba je pridjati vsaki žitni kavi malo porcijo
pravega! Fr9!lCkOV8Qfl! kavlneoa pridatka.
Obe vrsti dobiti je v vsaki specerijski trgovini, per 25 eie iv.
Manufakfurna trgovina
se je	Pri„Šk0fu"
preselila
v nove prostore	""
pred Škofijo štev. 3
(Kordinova hiša zraven knezoškofijske palače).
Priporoča se za mno^obrojni obisk.
s m
]i
]
ii
Konoresnl tre	registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOUjjfflSlli 1F0 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od _ ll3brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12 ure dopoludne in jih obrestuje ■ FU ^ /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na teta
Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol
(9° raesecih a,i 3CJ0 tednih> v tedenskih, oziroma m esečn i h obr o ki h, kakor tudi posojila na zadolž-niče in menjice.	'
Dr. Fr. DolSak L r.,	Prelat R. Kalan 1. r,	Kanonik I Sušnlk 1 r
zdravnik t Ljubljani, podpredsednik,	prednik.	podpred«d"fk
Z2£
-rjrm1
3r
V
Izdaja konzorcij -Domoljuba".
ZA« JU •


rr[
lisil
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.