Anton Nedved PESMI ZA MLADOST največ za deške in dekliške šole V; J/ v v; ‘ • ‘ • v' t-r . ■ 'fV ■ - . P E S M I ZA MLADOST NAJVEČ ZA DEŠKE II DEKLIŠKE ŠOLE. ENO- DVA- TN TPJGLASNO 4 • ' i f POSTAVIL ANTON NEDVED, r C. K-. UČENIK GODBE. NA DUNAJU. V CES. KRALJ. ZALOŽBI ŠOLSKIH BUKEV. 1866. ■i: 7 Predgovor. Spoznavši, kako potrebno so šolske pesmi za našo mladost, sem se veselo lotil tega dela, in sem zložil izvirne napeve k pesmam, ki so v dveh šolskih „Berilih“. Upam, da bode ta mala zbirka lahkih in prostih pesmic dobro došla učiteljem in mladim pevcem. Ne razlagam tukaj , kako potrebno je šolsko petje; samo to opomnim, da se s šolskim petjem naj bolj budi' veselje do petja in godbe, da se ž njim izobrazuje duh in serce, in da se ž njim zelo povzdiguje cerkveno in ljudsko petje. © Te pesmi so postavljene za en, dva in za tri glasove. Ako se pojeta dva glasa, se pojete obe verstici perve velike verste; ako pa se pojejo trije glasovi,se izpusti spodnja ver-stica perve velike verste, in se pojejo druge verstice v drugi in tretji veliki versti. V Ljubljani 7. avgusta 1865. ^ ^ttlr Anton Nedved. kr ^ - Ljublim i jll, 0 I. Pred šolo. Počasno in zategnjeno. 1 glas. 2 glas. 2 glas. 3 glas. & ± X V s i y * i ' I f 3 f l’u - sti - tc k meni o-tro-ei-če! Naš lju - bi Je - zus go - vo - ri. In nas pri-jaz-no Prc-lju-bi Jc-zus! vsiže-li-mo U - ien - ci tvo - ji bi - ti zdaj, Ser - ee in pa-met i r?\ r?\ * 0 i=3= i Iee i — i i~~r jv-t i 2*313=3=3= i g # f- ■* ♦ ..'JI. v šo-lo kli - če, Kjer nas u - či - li sam že - Ii. teb’ zro - ei - mo, U - ci - ti prid—no nam se daj! i i? i & j=± 4 2. Po šoli. *l -C. " rr ! 'TT?r 1 1 rrtfv :t=e= n fc f ? ? Za vse, kar smo se na f= *=Ph ' "I -0------•-1- 0 I ci - li, O /T\ Bog! to zdaj zah-va-li - mo! Da v scrcu vse bi o-hra- , m *=£ ^xrž|. .— sssii4 li, Po-iriagaj nam, te pro-si mo! Daj nam, da rastemo ^ modrosti, Povsod vedemo se lepo; Dodeli nam, da bi v kreposti Služili vedno ti zvesto. 3. Veseli učenec. Veselo. i s* KS - 3— J-j —.1 4 / J U 1 P U —. Ö s £ r ^ u . Z--u - # 1 » r 5' : . p * : ' J ' +-* *-#— ^ ^ f ^ P d-1: J 1 Ve - se-lo, ve - se - lo kar v so - lo hi - tim, ker v šo-li ve - li - ko se lep’ga u - cim. Se brati, pisali navadim lepo, Učitelji, starsi me ljubijo tud’, In Bog ljubeznjivo pomoč mi daje, In drugih naukov, ki treba jih bo. Ker s pridnostjo vračam obilni jim trud. Da zmiram po sreči so steka mi vse. 4. Jutranja molitev. Ne preveč počasno. i fes J-i——a - '* • 9 I " •—*—0—% 6— •—* * V ■ ■[ i----------*—9— r f t t u i 1 fr 1 r1 i r r r g . l _ Ve-sel inzdravsem zbu-dil se, Iz spanja vstal sem slad - ke - ga. Ti va-ro-val, o Bog! Ne- G Pervie nektrri, drugo vsi. srcu in vsega hu - do - ga. Da - jem ti hvalo serčno ži - vo, O - hra-niš, (la me tak skerbljivo! In zdaj veselo bom prijel Za delo mi odločeno; In vse, kar danes bom počel, Naj tebi bo podarjeno. Čutilo sladko in težavo Zročujem v tvojo čast in slavo ! l’omagaj mi, o ljubi Bog ! Da dobrega velik’ storim: Me varuj milo vseb nadlog, In d a se kaj ne pregrešim, Da starše rad ubogam svoje, Zgubim da milosti ne tvoje! 5. Večerna molitev. Malo počasno. ih . £ iT-f, —3 i ...d ' P h « J1 --fc W 'i ' Mi -? . —f. * 0 0 P J— t7 l -g- Z- ■#- \> v u nul je zo-pct mi cn ' i'' J' T' * n —0—*—J— T T 1 1 dan! Kle ■ ~ 1- , ■ če, o Bog! zahvalim 4^= te, Da —nt—r srečn o bil je dokon- h—:—7 1 P»—h—: —1 W 4 • L: * m U rv— —»— :&-J_J- » ■ *- f F2-* ~\ Ifzfc -š- -tt =j=M TT 7 — h-^-£—I1--P- —\—* P -1 h “h . - "»—ft rffcHi —P—h—h Pi—h- f-i * 1 I ca n, V dob- Jfc-t 1 s „ » «• g l o 11 v ' r [ -ro - tali tvo-jih ste-kel se; IVli — : K h h Tv —1 > r~ Ih C r vse j c milost tvoja jS^ * « • i 1 i da - la Za- H -to naj bo ti serena f ^ '' J ±ri-: , _45——• J # J 0- J— -d * m- J : : r i & * 1*. 0 * J id E? S v - - K - » 0 ä t> 1 S 0 0J • -0 0 0—J—* J tr ' ■ i. r-hh rj 0 r-Jt-J-$=$- =^-t--j—j-j i 1 PTf &H liva - la! Za =F=F- to naj ■ =1 1 : —F—p—C • J: " u_r f bo - ti sere-na hva - la! ' 1 -?V""“=F 3 " 1 i 1 | 1— 0 - 00 ^ J J J —G J —ji—0—0—0 & 1 j—*—i | i i=J 4— /1 1,.- \ 1 | Ce storil sem kaj hudega, Zabredel v ktero grešnih zmot, Mi žal iz vsega je serca, Usmili se nie, o gospod! Nocoj tud’ hudega me brani, In v svoji milosti obrani! Obvaruj mojo ljube vse, Zroeujcm v tvojo jih roko, Povsod naj tvoja milost gre, Zaspati zdaj nam daj sladko! Naj tvoja roka vsem bo mila, Beži' od nas naj vsaka sila! s 0. Lahko noč. Grede. H-J -fc-t5-! ~d—S—*~ä— —J—J—- -J ^ rt • •- FFFfl f ■’ ;: Svetlo /- , - ■ * * i- # i! 1 'tTy TT P U solnce se je skrilo, vse na [ -]— i . - . tv—h -W «_ #—J K- " u svetu potih - * o a o 1 ^ TT f \> V nilo; vse o - dc h !--■■■. - L* # t * 7f' “ - va ti-ha no P rcLfc č, da zas H >—h -r» >ati nam je u-^—- 1 p /-41 noe. - -HI i . * » o L_ , ,1-, , • « « # ■’ c- s [ 9 S J F~T^: 'V ' • ■ «st» Svetle zvezde pa gorijo, Tam na nebu se blišijo, Kakor bi nas angelci Dol iz raja gledali. Ptičice in druga ž vina, Gospodarji in družina, Vse počitka željno je, Tiha noč zaziblje vse. Moja glav'ca je zaspana, Moja posteljca postlana. Ljubi angel varili moj. Mene varuj ti nocoj! Oče! vi mi križ storite, Mati! vi me pokropite, Da prav lahko, sladko spim, Blagoslov vaš zadobim. Jutro hočem zgodaj vstati, Nočem zarje zaležati. Bog mi svojo daj pomoč; Oče. mati, lahko noč! 9 7. Hoja za Jezusom. Zmerno. ^-3= H—r r-4— -?J—h =H= :t)—t- .Jti ^=3= ^5s3-: ii^j b=^ —e * c H—r Lf-liJ ! i —P '4#— r-frf-J O-lrok po i»o - ti gre, pa i - li kam ne vč; ve - h’ mu Je - zus sam: Veš mo - je de-le Hrf r Thr \ ■ t~=i” : j 5 ■”| . 7]... ! a ■ ■ h i-1 _a. .."'j": uj -- ^: i_ m 1 : . r> . * k H _q=£qz: —a/ •- ^ "* ■ -J—*- t ' m =i=E -<9 S t In —a—#- ph- —1—| — i— ? --TJf: kam? Ic l=ptd ho - di hi fl za me - noj! le —1»~~- * j j' »—j Lu-p- Iio - di F3 r '> - A - * S f 1 1 1 za me - noj! T 7 ■■ -| t " 1 Z \— 'T-- ' 1 . A t -d— ~r—'i—* • * • : O —J -■ J 1 1 a — sp-J-A-J- U_±J ■' -! ,1 i :- 1 ' » * ' 4—d ' ■ |.=p=fc*s: | _ 2 10 Lc hodi za menoj, Le bodi zn monoj; Le hodi za monoj. Vodnik bom dober tvoj, Jez hodim pred teboj, Se hudega ne boj; Glej, to je ozka pot; Da te v nesrečen kraj Hom varno vodil te, Ne zgubi so od tod, Kdo ne zapelje kdaj; Da ne spotakneš se. In hodi za menoj t Le hodi za menoj! Lo hodi za menoj! Le hodi za menoj, Le hodi za menoj! Le hodi za menoj! Sem tron zapastil sroj, Glej, injijhin bratec tvoj Saj sem prijatel tvoj, Da tebe peljal bom Som bolel jez postat’, In te skoz smert in križ V prelepi rajski doni. Ti ložej pot kazat'; Popeljem v paradiž. Le hodi za menoj! Le hodi za menoj! Le hodi za menoj! Glej, gor jo oče moj. Kar zapovö, lepo Stor' vso kot jez zvestö, In hodi za menoj! Le hodi za menoj! 8. Češena si Marija. Zmerno. P fv -jv-ri -i-»--t 1 f $ -i h ffc-\—h ~ä—ä—j •> t i Ko v jasnem rcr: j J J —-p £ P pasu primig j— —i- -0—»—i- »-j—&-=-0-lja nam zvezda že daniči - ca, So —1 *—F -i—| .. —<-i S sliši milo že zvo-nje-nje, Mi i r - ri-i t J - - ast in po-če • 9 • * , • y=± 9 9 m 11 i še - nje; In z zlato zarjo vso ča-sti: Če-še-na si, Ma - ri-ja ti! Čcšenasi, Ma-ri-ja ti! Če-šena si, Marija ti! jlz* g :r--T $ m zi3 S X 3*3= o Ko visej sije solnce že, Vzdiguje sc, čez poldne gre, Se sliši milo spet zvonjenje, Marii čast in počešenje; Čez hrib in plan se oglasi: Cešena si, Marija ti! In kadar solnce že ljubo, Nam za goro žari slovo, So glasno sliši še zvonjenje, Marii čast in počešenje, V večernem hladu se glasi: Češena si, Marija ti! Češena si Marija ti! Naj se glasi do konca dni! Naj vedno sliši so zvonjenje Marii čast in počešenje, Nebo in zemlja naj glasi: Češena si, Marija ti! 9. Kje sem doma S Počasno. 3 J —1 ——n -n p -s—J “Ti- H—;—H— |—r ^ f V ne #-:< - be-sih sem do-■ ... ma, to "Ti-r kfrtj me - ni 1 "T -n» rrfr pra-vi - ta, vsa ~ J— zom - Ija in nebo, in +ji r'rrr1 r11 vsa -ka stvar le-po! J 1 [ i .1 LlS> *— 1 j- , _j_ —. 1 J Mrd ■Sh ! i 2 i? s ; •» ]; JT.-1-__h 11 2 * 12 V nebesih sem doma; To vedno pričata Mi solnce, mesec bled’, In vsake zvezde sled. V nebesih sem doma, Kjer žlahta z v olj en a So skupaj veseli, In mene k sel*' zeli. V nebesih sem doma, Nisem tega sveti; Nebes se veselim, V nebesa prit’ želim. V nebesih sem doma; Svet sreče mi ne da; Vsa zemlja lo za me Dežela ptuja je. V nebesih sem doma, Tam Jezus krono da, Tam je moj pravi dom, Kjer večno srečen bom, 10. Mlado jagnje. Ve«rlo in Ukko. 11 -; Mlado jagnje £ ?. *• • > o- lepo belo itr gre za mater -jo ve-se-lo. Skače, da kar ni obstat’, Hoče travo poteptat’, r ' r Tr~—fr~:T';P-'1‘r~T' r - 1v V r ffp 4 »■ * —J- iti m =t£ Jagnje mater’ ne posluša, Itajše samo si poskuša; So čez kamen zaleti, In si nogico zdrobi. Hopsa, hnpsa! kolobita. Poskakuje ino rita: In pokoja si ne da; Še nesreče ne pozna. ää* * Mati pravi: N’kar ne skakaj, Tam po bregu se ne lakaj: Lahko se je spoteknit’, Šibko nogico zlomit’. Jagnje nogico zlomilo, Glasno klicalo in vpilo: „Oj, otroci, bogajte Svoje skerbne matere!“ 13 II. Angel varii. Po svetu angel $ Pervic nekteri, dnino vsi. —. fe Hllo fr >—€—d—m---»-*—« I SS thfcf p t nrr r ^ stö. V nebesih än^gel je doma, Ne-beš-ki o - če posije ga, (V ne) pošlje ga. «3C=EŠ 'i EEE5I: i On v vsako hišo pride, Če tud’ zaperta je, Olrok mu ne uide, Če ravno skrije se. Odene tebe, ko zaspiš, Postreže, k« se prebudiš. I) in tud’ na po tu Je angel varli s teboj; Za mizo kakor v kotu Te vidi angel tvoj. Oh, ne razžali angela, Ki te prisereno rad ima! 14 12. Zlati las. y^tWff >~r L* c/r7^' *-tf¥fr^-rjf^ -t- čas! Mi - nu-ta, ki mi - ni - ta, Se ne l>o po-ver - ni - la; Kar I Oj zla - ti čas, Oj zla S 3E0EČ JLJ 3=i#i i -#• i9- S PfT ča - sa za - mu - diš, i Ga -t_4- *=Ft ve - ko-maj zgu - bis. =f5==fc= -l' N—3= -.=p!=? i -335 Oj zlati čas! Je v mladih letih setev, Bo v starih dobra žetev; Ce pridni bodemo, Nam nikdar žal ne bo. Oj zlati čas! V mladosti kdor praznuje, Na stare dni zdihuje; Lenuhov brat jo glad, In potepuhov — tat. Oj zlati čas! Le danes si pomagaj, Na jutri no odlagaj; No več, če doživiš; Kar danes zamudiš. Oj zlati čas! Kdor čas svoj prav oberne, Se s čednostjo ogcrno; Lepota sivih las Je prav obernjen čas. Oj zlati čas! Vse žive dni sc trudi, In časa ne zamudi; Počivati sladko Po tem v nebesih bo. 15 13. Tri lepe cvetice. F3= r? V—1— 1 1 . . -ä=nr-h , i -i --7—*—1— p± A *3 Pre - le - j h 0 evt 77—h ^-h )-te-jo cv< ■ 1 h 1 rr 3- ti-ce pom ' ! i: -lad’ in —ij—#—-J— c v žlahtno di —1 r f*~ si - jo, jih ~nr vsak i - ma rad. 0- j- ~1 i- jfe-A :f " Ls-« bt ^ ö ~ —m- —1 * »-—0 —rt-i~ -0)—r J : —G 4—» =4~"^ J 1 1 1 •• *—tH -*■-# *— j W—-■ A ■ »J L-©—0— a—:i -i - 1--U s S •• : : i^lP-r ä-—i- S-_ i %=i^p ^ -V. : tro - ci ve # > - : _ - . 1-ttnL - se - li po ^i-pp u 1 1 rož’ - ce gre ’Tl—1—l_ - ^ ’• ^ - Lt—t—1 -do, so —h**—h- =§M=N ž nji - mi i - t-t£=i=t- W 1 1 gra - jo, jih - -fSH— tff v vence pic - tö. J— =3-^-5 9-L^JJ fit Vijol'ca ponižna na tihem cvete, Pa vendar duh njeni se daleč razgre. Ponižnost nam kaže, ponižnost uči, Da h' čednost to lepo posnemali vsi, In lilija bela sc v cvetji maje, Oblečena svetlo, nauke daje. Unema mladino za čisto sercč, Nedolžnost poroča za leta mladd. Zlatica rumena ko čisto zlato Se milo ozira tje v milo nebo. Tam gori, nam pravi, da vsi smo doma, Tam gori je oče, ki rad nas imi. 1(5 14. Raj cvetice pravijo. Budno. -hr^—h 1~| -j — in; &- 1 • W-* \ Na £ •> K i VV Tt v tra - ti ze - le - ni cve - ti - ce cve h F—r i ^ - to, Nas t-*#-»•• ^ rt? va - bijo k sebi, ve j»s ^ f ^ 1 w rC p - li-jo ta-ko: Smo cversle in mlade, in r-r - i «—r - . h - . - - 4 V ^ . fs» .... . v S - 1 - ^=n: 0-0-0— =t __ ~ -O- m * -^brjr -f Ü3d —! -Ci-, «5 - ft st ij. f :: 1- P#P pi - sa - ne - 1 * vse; Al’ cvct-je to , f * , . ■ 1 v nii-se | =5=J v ne —M ^ - ■ ki ^ ^ - var-no-sti -IV- je-- *1 - 1— | W-- '• * —# 1 « i1 -J— | m :ifc:£: •*• -#■ -#• 5 £ Ko pride prezgodaj vročina al' mraz, Nam zvene upade cveticam obraz, Nam kmali zaklene pomladni se vert; Jesen že pripelje nemilo nam smcrt. Mladenci, deklice so ravno lako, In kakor cvetice v nervarnosti z’16, Zapelje sc kmali mladinsko serce. In lica cveleče zbledijo, zvene. Zatoraj mladina, ti rožnika cvet! Le cnj, da ne spači hudobni te svet! Ponižnost in čistost naj v skerbi ti bo, In cvetje bo tvoje cvetelo v nebo! 17 Krotko. Iz pod skale, 'z poke male Virček hladni snuje se. Po do 15. Studenček. ni In pla-ni - ni Se raz-li -va, urno gre. =15--: «s iv-h 2. 1’olok vije Se in lije V svojem (eku neugnan; In vodice Ko zlatice Odšumljajo v svojo stran. 3. Nezastane, Hitro plane Vsaka hitro memo nas; In hitreje. Se urncjc Utopuje se v nanis. 4. Valčki virni Cas nemirni Mladih let pomenijo. Ure zlate, Deefk, zate, Kakor valčki zginjajo. S. O mladina! Skerb edina Naj za tik ti bode zdaj! Čas zbežuje, Ne čakuje, In ne pride več nazaj! 10. Solnce vse oživlja. £=*=*—T\ pj r , j &£=1=\ —__ . > i f 4 '1 Oj ■ i r- \> 1 soln-či-ce —t h—t— lju-bo, kak si-ješ le - e ■ M o “ c - "T 1 pö, in ; ^ r cr r f žar-ke ru - me - ne u - pi - ras v go- 1 * 1 1 J L| T ro! —tr\ t ' Jt_JL;i * —a—J— —t—*■ 1— —*•—j 0 m • —! 1 *— * a # — — —1 : L ^ 1 ■& —Hi __4—=1—'\- —i— m s m # —* ^ 0 ^ * * 3 18 Studenček iz skale veselo kipi, Od solnčne zlatine se krasno svetli. Cvetice okoli ti vstajajo vse, Čebelica pridna na pašo že gre. In ptički po gaji pojejo lepo, Na slehernem kraji zdaj vse je živo! Ko solnce zaide, vse tiho je spet, Urez njega ne more veselje živet’. Kak lep mora biti še stvarnik le sani, Ki znal oarediti je solnčice nam! 17. Zjutraj. Zmerno, ne vlečeno. * mi - lo čez po - ro. pri - sve za z: zzj—*" t K IS 30 $ pti-eki svo - jo r i T pes-mi - co. *« j * S $ f 3 3 3 ■A- -«■ -V -*■ Kak cvetice in rosice sc po travi že bliše! Cvetje klije, žlahtno dije, ebelice po njem šume. Vse raduje, oživljuje zjutraj se, in omladi; Tudi moje serce poje, stvarnika naj počasti! 18. Večerne misli. 19 Krotko in lahno. #-,> h—tv- -i * , ►, — 0 h- ^— —t—T1—«— Le - po mig-Ijii ve \ i r, t' - •> - - c/ t r - cer - ni žar, smeli - j # ljä skoz drevje se ze - le-no; to “3==^ - r ^ bož-ji je pre-" i r 'r~ m 9 8 -e- *§:■ . b-fr—n— u 1 -P J - * » • * a> m m m J—1 1 -0- * ^ r ' ' 1—rP f h tr~ ■ -T— r-r— i. j'1' _ —•—s- * J P-» * c. m—, ! : =_ E— - ^ v ^ ^ i ijggfiggj s i' ; r F ^ 5 luf ' r 1 zla - ti dar, pre , •• ^ po soln-ci - ce ru - me - no. y ^ ^ — —p,- i a ?—«J ■ # •j i E-ji—j-1 i kj- » * * * 0 v p g- .. : * e= »• * : : 1 — —V—š —u i— H- & U — r-? | Lepo je, ec večernica na Jasnem nebu se otrinja: Lahko se misli na Boga, Ki zvezdni venec nam razgrinja. In kdor končal je z Bogam dan, Sladkeje še mu serec bije, In dvakrat lepši zvezdni plan Zvečer naproti mu prisije. In sladko, mirno on zaspi. Mu angelček cvetice vije Tak dolgo, da se prebudi, Ko zarja v lice mu prisije. Kdor hudega nič storil ni, Mu zvezdica migljaje reče: „Le spavaj sladko, bratec ti, Vsa noč naj mirno ti izteče!“ 3* 20 f 19. Zvonikarjeva. Lahko in prijazno. $ A rfv f tr j? -ts- =fc= >» T J T _ Ko dan se za - zna - va, Da - ni - c;i pri - pla - va, se E^o=f5=fsr *+T-» - s * JL_ sli fi—ts- -+—I--N----H—----J- M M , «sF~ ■ \:—h—^EZZt—p—f,—J si zvo - nje-nje čez Üi -f-f: "I— p- ±4 i=£- ' ! -f- Jv *** --£• -H -h-J v~: ■— - v : j “fr T— p=[ ✓ I P v # Lf—if* ^ # C • i * * D ^ . » , O * iPf f rt r *-4 i : ► ‘ S liri - be, eez plan: Zvo - no - vi zvo - ni - te! na do - lo bu -
  • f f r i f e na v drugosvet-lo gle - da, vsa-ka bož-jo čast go - ri. — 1 T'—* 1 -4- i - F •J '> * a j/ L——b ■■■ti s iT • iT" J # „j-: _g4 1 i Svetla cesla je razpeta Čez brezkončni neha zid; Tam se vozi east Očeta, Viža pote zvezdnih rid; Vso je kroglo, vso se miga, Vse prijazno sveti se; Vse oznanja, da velika Roka svet stvarila je. eMI Tvoje veličastvo, večni! Trume zvezd nam pravijo; Kako bomo se le srečni, Cc mi k tebi pridemo! Skoz teh svetov „svet“ bo pela Naša duša stvarniku, Z vcrha svetov bo vesela Petje pela angelsko. 4 26 23. Večerno solnee. 1 j”*— i— r-i —m—-j- —f-f—f- -f H -fr-fH ; - # *- ; "? r C t i XI Kak’ le - po se soln-ce o - zi - ra, za - lia-ja in jem-Ije slo - vo, že ža-rek za žarkom u- H * - ,s.... . . —rt—1— rr-1 S—: p=fc=i *.» a - Ui e A * . \ - J - r-— 0 # « « i11 | =1—j i" : rH iŽ •i k—#— r t ^ -#• id v TT tt :=] JiJ' q 3 3 jM - ."^1 . i t i /to 1-—® ii i. Q _ m 0 J f f M 0 j 0 ä j j r r £ j f «J Ä ■p 1 1 £ m —<9- Tl #- £-|__ :>— i L—J L' i' 1 ! Za gore visoke se skriva, Se malo ogleda sc zdaj, Kak v senci dolina počiva, Že s hladom odeva sc gaj! Vse spravlja se mirno počivat, Potihnejo trudne stvari, Počitka potrebnega vživat, Tud deček pohlevno zaspi. Oj solncc, ti nase veselje! Prisij nam tuil jutri lepo, V nebo boš dvigalo želje, Veselo pri sercu nam bo. 27 24. Pomlad. Lahko in ganljivo. £ H-A-Pa- -js-ca * *‘3 Pomlad mi - la od-kle-ni - la svojve-se-li nam je raj. Cvct-je kli - je, radost si - je, I £—|—*f- * * j1 "f^—Fzzr:, >» •—» | : $=>—r-y=r-+J 1 V ze - le - m že d ^ r vert in gaj. -- 1 =^Jfi $-■- ' i 4’ - - -■ ‘ n P-J K ! ——jr—«—JJ .... 1 1 | E—1 ^s=tr-| 1- — Zdaj le liiti vence viti, o mladina! zdaj je čas. Zraven tudi ne zamudi, poiskati dušni sad! Dan zbeguje, cvet svahnuje, kmalo mino rožni kras. Pomlad ide, zopet pride, — čas mladost’je le enkrat. 4« 28 25. JVa svetega telesa dan. Zmerno. i = . -? -d 1 , 1 •-«—J—-H ■ «J—jj—i • H—i j ♦ -I %>—L—± — . ' r f f Tro - si - mo cve j —=j " » r r f - ti - ce in ven - ce le- i j I pe, ker Jc-zus, zve -a 1 ±T li—car, meti na - mi zdaj gre. —i I , i } -1 f - J -i 1 -r- * f 4 ■ ij -> J ; -d-s -h- ~l i~ ■ i 33 m Pa tudi darujmo mu roz'ce serca, — Naj vsak mu nedolžnost obljubi in da. O Jezus premili, ozri se na nas! Ti srečno nas vodi življenja ves čas! Naj čednosti roz’ce nam vedno cvelri, In daj, da odprejo nam rajsko nebo! 20. Iluda ura. Malo hitro £ i, p ... _ -i-f?T = - q—^ j- 9 h J. J • —j- *—i—1_ ^ n ! # . :! “ g-rf rr mrr \ ftWr^ Soln - ce vro-ee se jo skri-lo, čer-no se ne bo stcm-ni; p ti - čev pet - je je vtih-ni-lo. q==|v—rzj; m it 3=t4r?-*-± =p=qz=q-3 • , ati $ H d d- Jszrd—d7 29 JLzt. - - 5— Ü 1 -j— 1— J a —»« « (« *■ s®—1 F r j a f l tam rf od * • . # 1 fr *-*■ Lf ff 1 V do - li - nah, po hribih sneg debel le - ži, in solnce ru - me-no ga z žar - ki zla - ti. Vse -i—: i i ■ ; * o fc/ S ■ j -] H ':JP * * -—1 4-» ^ b :3 & -i #~ ■- -J-4- —-1———-1—— Lö #—•— Ei d L_d 30 —1—i—r >—i j -■-) i 3 * i! ■ - -4-^—3- FfT^ ■j—t-1 ti - bo je v L f-U-1 1 1 gojzdu, ni sli - sat’ gla - sii, dre- ve-sa so ■ r -i 1 - i t 1 - rj 1 ■] I • e, #-■ pol-ne sne ' “j j ■ =S=c=£. 1 1 -žen’ - ga pra ■ 1 “h"~t—h 1 - lili. ( n " i W P - 1 -1 H L-fi. , TJ -J * J : ° *■ i- 1 F--ä— HI J 2 3 * L-sJ * , J -s* 1 4 4-4 5tt ■ A A 1 5J s m -d—Ml In sapa razinrazna pribrija ojstro. Popotnik podviza, ker mraz ga podi, Če ravno viharji razsajajo z’16, Ter skorja ledena pokriva vodo. S stopinjo mu vsako pot zmerzla hruši. Narava počiva pod snegom sladko. Spomladi pa zbudil bo stvarnik jo spet, Podaril ji bode zelenje in cvet. 28. Nase življenje je popotvanje. 1’očasno in važno —1 ■ #• _ " 'i -+1- n&n; f_4-d Po- ^ :s—1 -i 1 p 1 pot-van-jc, -j—*—j- 1 rf bratje, je 1 - , • i-o—p—1 s * -S- r na - še živ- I U 1 je-nje; 1110/. r 'r rr t £ 1110-drih od nek-daj je to go - vor - je-nje. Skoz : : j i 7: ‘ 7 7 r«_.: ; £ ~=t-; U^jJ -V - -1 f H- -J \ 0 A A 1 1 11 J a - d a x a s>—a g e * s 1 i—1 -t ®f ^ ?a=d L^_4- —r —f —r nt nt -wt -j. .1 > 1 , .> > tq *-d -#• 0 -#■-£ TT -tf- 31 J—1 -Jz —1 - t-.—k- M=r| Prr— 1 * to ; F v l : "ti ir o Hr~± r * 0- '■ r k L_J kto - rc de - že le pa pot nas pc - lj;i, naj Ü pes - im - ca mo-ja na zna-nje vam da. —Nr =3? —JZ =fs=fs Tr -+ 73- Po travnikih perva nas pisanih pelje. Marjet'cc. zlatice v stczice nam stelje. Otroci brezskerbni po travi teko. V rumenkaste lasce cvetice plet». l*o tretji hladno je, gre pot cez višave, Se kri že umiri, se zjasnijo glave, Sc trudijo z delam postavni možje. Sad truda berejo, za prihod skerbe. Mladcncev, dekličev je druga dežela, llazlega sc petje vesel’ ga kerdela. Si delajo sanje od zlatih gradov, l’a skušnje jim manjka, modrosti darov. Čez gole verhove v četerti so pota, Je merzlo že v sercu, ne greje gorkota, Pa starčikom kmalo dežele je kraj — Tako je na zemlji le kratek naš raj. 1 2!). Večerna rosa. Laliko. U^-—j-. =q=4=_^rq _ : "t .Jr ! 1-t—-1- -zg— 11 1 L * - s • »- i O 1 0 f 1 l ^jL*-T f j T~r- f + i" ( I Ivj ! —^ 1 0 1 1 * S 4 2- p r r 1 1 Pov - sod ti - ho. vse mol - dl, Po - či - va vse, na - ra - va spi; So - par-čki m j— ■■i -i m i "3" -#• TT =£ -jr 7? -d- 32 $ i m it —i—9-------r -g>— a—•- II'! 'o r le se 7.bi - ra - jo, Cve - ti - cam ro so ile )a - 0 1 j'>- $ =f t -v -»■ —H -«k In zbirajo se kapljice. In pravijo si pravljice. Sladko obračajo obraz. In delajo si kratek čas. Je/, zmerznita sem v hladni sneg, In padla sem na uni breg; Pol leta sem počivala, Potem se zopet vzdignila. Jez bila vino sem sladko. Zdravilo jez sem b’la grenko, Ko biser jez svetila se, Napajala sem tičiee. V očesu jez nesrečnega Sem bila solza žalostna. Jez pa sem bila še nocoj Na pridnem čelu trudni znoj. Pri ineni so se ravno še Igrale šibke ribice. Jez danes žejo trudnemu Gasila sem popotniku. Jez megli sem pomagala. Ko polje je namakala. In jez pa svoje ljubice Škropila sem evetičice. Tako se kratkočasijo, Da v spanje se zazibljejo. — In zjutraj, ko se prebude', Je vsaka v drugem kraji že. 30. Kuj imam. 33 Odlučno in malo hitro. m P tf 0 - če - si dve i - mam, ki bistro gleda - te svet-lo, zdaj zem-ljo, zdaj le - pö nc-b<>, da =3= -J -t t-J 4 *> -m- tm r> ■ r T -[Y :f -p -*■ -O- -0- -O- —t- —t- —h —i--Jt r ^itr1 f tt'ti^f"T I - . I . I — ■ • I „ —_I__% r> _— s ) • In l> 1_ — n „ „ .» m i~\ * - ] ' - — I I. a ^ ■_ .1_ - 1_ t. _ _ 1 1 . • * J | ni - tar! V \ Y V V ^ lah-ko vse poznam, da - lah-ko vse poznam. O ei so lju-bi, bož-ji dar; le gre-Im gle-da-ti g | :p| J J~*S ms. »o* i Ušesi dve imam; Kar Ijnba mati rečejo, Al dobri oče vprašajo, Odgovor hitro dam. Ušesa so tud’ božji dar; Poslušat’greh me Bog obvar’! Mam jezik od Boga, l)a lahko pojem, govorim, Potožim se in zakričim, Kjer je kaj hudega. Obrača se mi jezik rad; Pa ne opravljat’, ne legat’! 'Mam tudi roki dve; Na vsaki perstov pet, Ž njim’pisat’, vsako reč prijet; Prav zdrave ste obe! / njim’delati, no pa igrat’; Ž njim’služiti, pa ne jemat’! S I 34 l)vc nogi tud'imam, Da lahko hodim in stojim, Od doma grem, nazaj letim, Se kamorkol’ podam. Potepat vendar se ne grem, In škode delati ne smem. Imam še eno rce, Mi v persih kljuje dni, Noii — scrce, ki ljubiti želi, Kar mu je naj bolj všee. Naj ljubi moj’ga Jezusa, Ker me otroka rad ima! 31. Pastirska pesem. i |{i Jjiä -7*——J-4—|—^—r~t~* ~ * «H- * 1—* j—7^1—n— **? fr? ; ^“'IrT ^fT r“H~it* *5 Na tra - ti ze - le - ni ni šu - na, lju - di. Je z’vin - ca pri me - ni, me pet’, ve - se- e z*=Jz Ä=fe= -jr ■A L 1 I- P=r- !=5|?E5: ~t— P -|sl~4— -T' - J— J h ^-4— ? ? Ž ^ Z 2 2 S i 4 7 7 7 » ^ —TTT' /V "h ■ fc« J « : SS— J 1 u li. Pri- [=tpE^ -jaz - no od r—Tg^r-ts—i —*—p-—r*>—p J 1 r1- f 4 r pi - ra sc gor mi ne - bo; Se _ •- s . . v 7 mi - lo o - • —1 * ■--—* a—-—m— f h r rr zi - ra V’me bož je o - -|T ±5=z~ 1 ko. >i j & , „ ■—ir-*-•- T "*■ "*■ 1 - # :: — ■ h-K- 1 P—fr- -*—• P- i * -#■ * ■ Ej=U £Lg —J P— —#—* •—1 sN±J: J- 3d i S * i L« • • L JJ 38 Pastirstvo izvoli Si Abelj na j pred; Bogi on rad moli, Daruje od čcd. Oko ncvošljivo Je Kajnovo res, Al’ Bog dopadljivo Dar gleda z nebes. Za eedami z brati Tud Jožef rad gre; Vse skoz obderžati Nedolžno serce. S’ cer bratov zavidnost V Egipt ga proda. Al' božja previdnost Ga v čast pripelji«. In David bil tudi Pastirček še mlad Se hvale nevtrudi Guspodu spevat’. Pri ovčjem kerdelu Od Boga poznan, Poglej, Izraelu Zn kralja je dan. So pri Betlehemu Pastirci s’rotni, I11 znani le njemu. K’je stvarnik reči. Njim angel gospodov Oznani najpred: „Zveličar narodov Je rojen na svet.“ Se tud imenuje Sam Jezus pastir; Nad svojimi čuje. In vodi jih v mir. O srečne dušice K’ se njega derže, So prave ovčice. Za njim le hite! Potem prepevati Veselo jez smem; Zakaj žalovati —, Kaj bat’ se ne vem! Pri Jezusu biti V ljubezni povsod. Za njim le hoditi, Kjer kaže on pot. Če tudi zapira Oblak mi nebo, Sc milo ozira V me božje oko. To želje so moje. To Bog ti mi daj. Od milosti svoje Ne loči me kdaj. 32. Bibiča.** Lahko in prijazno. —ht : N-i—w~\ —1 -at -h— 1—IV ^: h—I nF 4-fi-4—^ Tam -/ j— s 1 ^ 1 si-va gr H 1* v - ra J mi sto-ji, tu r-r-rt t m f f p r p 1 v 1 v 571 vi-di-ti dre - ve-sa ni; jev tmini skri-to je -. . n -hh s*r' ^S.-i:Hz=i:zSzizi <> i rm v iC-ro, vo-di - ca ei-sla "h , J 1 "!' -N-] §> * \=i± j “"j 'j r -—m—-— «j-1 ra ur E L i- m- 1 UM-^i s iv—( N "d hd ^3 -t -0- -#• -0- -0- -0 d 'i 4i-» 1 Naper je tako osnoran, »la je trelia z mir a j po dve rersti vkup jemali. 36 ■N 1—N —t— 3 fl -J-i 1 ^ r v P v rfrrt i^FFn 1—1* * I v kot srebro. Je no-tri l>i-la ri - bi-ca, še mla-ila vsa po - ster - vi - ca, v glo - bi - ni ma - lo ji je vSeč, do- I JL J _fi 1 Ji d J J__. f ' ; s . * - J r v r v 'ui ma le bi - ti gren - ka reč. / —1 n : f I 1 f ^ .^ “• • - i— # - —- —- “ : : 1 is.—j *_t=- is :| li -+ -#■ O mati, mati! kak lepo Je vse tam zunaj, vse svetli»; O naj saj malo vun hitim, Se lep’ ga sveta veselim. Nikar, o hčerka; v strahu bom, Je naj bolj varen zate dom; Sovražnik nima sem moči, Drugej te kmalo zasledi. Ne sluša mala ribica» Kar stara ji je pravila, Skrivaj izmuzne sc na dan, Kjer potok sc odtoka v stran. 37 So veseli, se krog verti, S potokam vred naprej hiti; Prijazno se blišči nebo, Ob kraji rožce ji sveto. Pa ribič pod drevesicom Sedi z goljufnim ternikom: Priprosta pride ribica, In vjame se sirotica. Prešerna tak se pogubi, Neverna v to, kar mat’ uči. V spomin naj bo ti njeni zgled, Da ne zgubiš se s tisto vred! 33. Bog za vse skerlu. Iiudno. v 't?-1? V V * * u v d y ^ ' v k v ^ Na zeni-lji miš-ke naj -ti ni. da b’ nei-me-Ia ma - mi~- ce, Da ji pri - ne - sc skor-ji - ce, Da m £ • • 3CE r» 9 S' t—*' im :«s=Ms 3 + 3 Z Z w f\ft rN t -rv— ; J j :] W ' •-*? * _!—*-• s *r ^ * ✓ * ✓ ✓ ^ rev - ca stra - da - la ne - bo; Tud -ß- *- N -N -N N H h “h H ji po-ste-lje post’-iji - co. Bog ■ k k —h—^ -J’'- =*=H=f lju - bi pač za vse skerbf. Bog -h i—i-~ i—- s- * « tz_U—S — m /T\ m -m-ä—r-r *-r as i ✓ P V lju - !)i pač za T P vse sker - lil. $ Ü =fc Js: 1 Pod nebom tudi ptičke ni, Da 1)’ ne imela suknjiče Prav lepe, tople pernate; Da greje ptičico gorko, In da jo mrazek vzel ne bo, Jo Oče mili oskorbi. Oervička na zemljici ni, Da bi ne našel kapljice. Katere on napije se; On najde dosti živeža, (n lakote še ne pozna; Nebeški oče zanj skerbi. Metulj po travnikih leta, Obiše svoje rožice, Preleta polja, travnike; Ima prelepo suknjico, Tančico svetlo, pisano; Ga dobri Oče preskerbi. Pod solnccm stvar’ ce take ni, Naj bi še tako mala b’la, Pri Bogu ni pozabljena; 'Ma vsaka svojo hišico, In vsaka svojo post’ljico. Vse ljubi Oče preskerbi. Glej, moje dele, tudi Ti očeta dobrega imaš, Se njemu lahko v roke daš, Se lahko njega veseliš, Ker v božjih rokah ti živiš. Kog oče tud’ za te skerbi! 34. Predica. Malo počasno. ™ £ v v p v i v f vt v u i v ^ v ui F Le pre-di, dek-le,pre-di,prav le-po nit na-re-di, da se ne bo kro-ti-či - la, in tud’ ne (kal-cu ter-ga - la. I J1 J1:;1 JV J1 jJ =tsi -Jkzz* I J J J J fj’ j1 \ 39 Poštena jo prcdica, In stara ta pravica, Da tisto dekle kaj velja, Ki obleko vso domačo ima. Le predi prav vesela; Boš lepe pesmi pela, Kolovrat pojde rad okrog, Bo tekla lepše nit od rok. * Kolovrat tiho teče; Naj tovaršica reče, Kar je v nedeljo slišala Pri navku v cerkvi svetega Boš tanko nit storila, Glej, da se boš spomnila, Kako življenje rahlo je, Ki kakor nit preterga sc. Tkal'c ti bo prejo hvalil, Ce se ne bo ž njo žalil; Pri Bog« boš pohvaljena. (,e ga ne boš razžalila. Le pridno, dekle, predi, Prav lepo nit naredi; Bo skoraj smert nit vtergala, Bo kon’c življenja tvojega. Kar si boš tu napredla, Boš v večnost sabo vzela; Al’ čednost lepili suknjico, Al’ pa pregrehe butaro. 35. Popotnikova pesem. Korakajo. i m 111 I ! ~r * -u-r-r Po - potnik pridem čez goro, od do-ma vzai slo - vo; in ka-mor sc o - ko o - zre, pov- -U /v I fs ■» .. . - - - - _ .... - - -] * ♦ -j ' i % ' . Tl ti r • ■ n i 'i """i ' " * «T-W- —i ^ n i -t V=iNfc- _ . - 1 ! j> I fs • •. »- *. »• t » »; -*• -r -*■ —i- —t-—t- —1- -0- 40 TT“ tj "JV r, - .. ° ':hrf.! ti y —Ti- W- m m Ht P T7 i" —5—%—ß— T CT1-' s—M ' v - o *-# \ t j 1 1 it * * p i r i r i •*- • i $ sod se mi nov svet od-pre. Tud tu-kaj solnce gre o - krog, do - li-no vi-dim, hrib in log; Pa solnce na-še -ftl—-) -t-TT -t-------1—h— m $ lir»-? 3t -1 P ^ P P ^ , hrib nas lep - še ze - le - m. bolj bli - š/. In Q 1 n —J -s fr fr T— i ap ■ ■—• J s — M-P- . £. . | — $ Tud tii cveto cvetičice, Po njih šume čebelice; Pa naših rož je lepši cvet. Čebelic naših slajši med. Skoz mesta hodim in vasi, Povsod drugae se govori; Jez ptuj’e nikogar ne poznam, In sred ljudi povsod sem sam. Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš, Kjer znanci moji še žive, Prijatli moji v grobih spe? Zdihujem, prašam vedno: kje? Prijatli, k vam želi serci!, Perutc imeti si želim, Pa k vam domu, ko ptič, zletim. 41 ,*{(}. ,\a goro. 15ml 11 o iu lahko. -tiR i J=Ü£ ^ ^ i tr -L£ p r f .p p i-af p -p- * * '• i * ir iv f Na giT-“^ ro, na go - ro, Na sterme ver - he! Tje kli-če in ini-če in va - bi ser - ce. 4 ■ ! H-s....... J V| ■ 1 1 :r$ -h-=t5: p5~ *• * • • • *« i* 2 IT -Dl ' * « ^ g 1 a -3^--%--2- r V N *r1 If-* 4=p 1 jj —i- :£-Tr —t- —i- -1 " -£• # a :-4—:£-35 NK i « J Lqn^-^d —p —f —r J a—11 Na gori cvetice Najzalše cveto In tiče preljube Najslajše poje. Na gori pod mano Oblaki vise, Nad mano višave ltlišijo vedre. Na svobodni gori Ni zcmskib nadlog; Nad mano, pod mano Krog mene je Bog. Tedaj le na goro, Na sterme verbe! Tje klice In miee In vabi serce 37. Cesarska pesem. Slovesno. oiovesno. R j-j Tl "N» ~\ m * J -3—r3*r- J—j— —j t J q= r * Bog ob -AT \y i * K *’ o s ■ f r H \ va - ruj, Bog o - ~i—;—1—i ‘ c ,, lira - ni nam ce -s«, "] "1" sar - ja, Av-stri - i .1 ....... . - -- 4 T r jo! Na —J nas j # S > d f r n0 mo - dro vla - da, Tq j i p f - e J: d b (‘ lz*=^=Ü_jd 3^_j=>3 — * « , , >-s- —^—1—A—H ¥=-■ j;.?1 -F~1—3 X: -4- % 1 * 5 L^_ -| o=drd c 42 *5 8 o J-f i r^s* m~r ijiB T=FPC =F=fr ~i«—-d- bra - ni, Mo-ecn z ve-ro terd-nost - jo! Krono mu bra-mi-no ded - no Zoper vse so-vraž-ni- i jlplglgllilii i -d -G)---------0- -• « $ t s s 3 »m *t H irO-rTč —i —^ i-J ke. S tronom habs-burskim bo ved-no Tonina sre-ca Avstri je S tro-nom habsburškim bo t, ' ' J3=j=3=£ - — - - i * J , 1 h' ?=3 j—r* - '-i w -Sj. * * * -1 , 1>- m - 4-j—ud ~ *• s -1— t» 4^Ž ■# "#• B * -i-^r-3 -#• ♦ •# _}=q—n 䣱 4 T~'^ 5 -#■ ^ 3 3- 3 ■II.... 4=.jrr*z -& TT- 43 jžar-^3^—-£} a- t\ — t h— — * ? i 1 £ S + f-r ^ ^ S W ved - no Terd - na sre - ča Av-stri JL-t , —^ _j —j5—1 •v 1 je! - - ■ | i ^ g" V-—i 1 » _ , t 1 —— ü . Stojmo zvesti, jaki, brumni Za pravico in dolžnost; Kadar pa volja, pogumni V boji kažimo serčnnst! Avstrija iz vojsk viharja Se brez slave ni prišla, Vse za dom in za cesarja, Kri. življenje naj velja! Kar nam stvari obertnija, Varje naj vojšak močan, Učenost in umetnija Naj zmagujete na dan! Sreča naj deželi klije S slavo nji zedinjeno: Božje solncc v miru sije Naj nad srečno Avstrijo! (Pristarek.) In s cesarjem zaročniea. En’ga duha in rodu Vlada mila cesarica Nevenljivega cvetii. Kar je v pravo srečo šteto, I!og obema podeluj; Franz Jožefa, Lizabeto, Ilišo Habsburg obdaruj! Tordno nujmo se skleniti: Zloga pravo moč rodi; Vse nam bo lahko storiti, Ako združimo moči. Brate pelje moč edina Nas do cilja enega; Slavna cesar, domovina! Večna bode Avstrija! 't i’ Mt.,, <0 € lz c. kr. dvorske in deržavne tisk am i ce. * 4- ■ * ■ Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
    NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


    Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
    Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
    Knjige
    Periodika
    Rokopisi
    Slike
    Glasba
    Zemljevidi
    Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana