—    143    —
Novičar iz slovanskih krajev.
1% Senožeč 2. maja. =. Ce je južnov vreme slišimo lepo zvonenje iz bližnje primorske vasi Štor je imenovane. Spet hvali delo mojstra — našiga rojaka Samasa-ta, ki je zvonove \ lil. O ti priliki memo grede
—    144   —
V                                          -v
povem: od kod ime Sto rje? Storjanska soseska je novo cerkev zidala, Mizo stare cerkve je bil stolp (tura} in po tem so Lahi vas „vi!aggio šoto torre" imenovali, iz kterih besed so menda Slovenci Š to rje skovali.
v
Ker že od Štorij govorimo, ne moremo pozabiti, da so celo taki ljudje na svetu , ki bližnjimu se cepiča ne privošijo. Nas učitelj je namreč nekiga Storjana lepo prosil, naj bi mu nekterih cepičev dal od žlahniga drevja, ki ga ima na vertu blizo Teržaske ceste, — ali kaj mislite, da je dobil? Zarobljen odgovor kam-nitniga serca: „da nima za-nj cepičev! !a Mnogo svetev smo že v Novicah brali o obdelovanji Krasa, — pa kaj pomagajo besede, ako bi ondi več tacih in eriacih nasprotnikov kmetijstva bilo!
Dragi Kraški sosedje! v lep izgled naj vam bo okrajni komisar rajni T o mi ne, ki se je za obdelovanje Krasa močno trudil. Število dreves, ki so jih kmetje pod njegovim vodstvam od Štorij do Sežane in sicer poleg Teržaske ceste zasadili, je veliko, in že bi velik gojzd imeli, ako bi bili po njegovi žalibog prezgodnji smerti vsako leto le nekoliko dreves sadili, namest da so jih mnogo že posekali.
Borja in sneg sta nam seno močno podražila, se bolj pa Sever, ki je naredil, da cent 4 goldinarje velja. To je vunder od sile ! Hvale vredin izgled nasproti lakomnim odertnikam daje gosp. G— v Postojni, kteri je voherniku, ki mu je svetoval, naj bi ceno sena povikšal, odgovoril: ^ Jez nočem v nesreči svojiga bliž-njiga dobička iskati". Vse hvale vredno je tudi ravnanje gosp. Janeza Dejak-a, kteri iz svoje olarije sla-dove ostanke, in sicer poln škaf za 6 krajcarjev prodaja , če ravno bi ga lahko za 20 krajcarjev spečal, kar je velika dobrota za kmeta, ki ne more sena kupovati. Zavolj tega je pa tudi v vsih delih srečen. De-jakov ol (pivo), ki ga v Pariz, v Benetke, na Laško in Gerško pošilja, je tako imeniten, da Teržačani v kerčmah le po njem prašajo. 1. maja so v Terstu kerčmarji gotovo več 100 vedro v Senožeškiga ola prodali; v logu (boschetto), kjer se Teržačani shajajo, se sliši sploh le klic: „bira di Senozecia! bira di Se-nozecialCi
Na koncu mojiga pisma še neke zastavice: AIj je to lepo, če oče sinu, kteri ga za nekoliko sena prosi, da bi blago zavil, ki ga mora v R i cm a nje poslati, odgovori, da ga bo dobil, če za funt 2 krajcarja plača? — ali je človek usmiljeniga serca, kteri za cent sena, ki ga kmetu na posodo da, šest centov tirja, ki mu jih mora ubogi kmet ob času košnje poverniti ? — Ali je ravnanje moža hvale vredno, kteri vedno od kristian-ske ljubezni in milosti govori, pa pri vsim tem cent sena vunder po 3 goldinarje prodaja ?
Menda vganjka teh zastavic ni teška.
Iz Ljubljane. Somnja sedanjiga ne hvalijo ter-govci, pa je bilo somanji dan tudi sila slabo vreme. Goveje živine in konj je bilo veliko, pa precej drago na prodaj ; kupca pa je bilo celo malo. Novo konjsko sora-njiše je bilo sploh hvaljeno; konji, kterih je bilo čez 600, so bili lepo v dveh verstah postavljeni in v sredi med njimi je bilo prostora obilno. ,,Ce se dolgo iše, se vunder le najde;a to se je poterdilo tudi pri temvsom-njišu, ktero se je že dolgo pripravniši želelo. Če se bojo drugi somenj konji v dveh verstah tako postavili, da bo po sredi med tema verstama le hod iše za kupce In bojo na obeh straneh konji z glavami proti temu hodišu postavljeni, ne more konjsko somnjise boljši vredjeno biti. Toliko slabeji pa je somnjise za govejo živino vredjeno; tu vse križem stoji, tako da kupec ni-
kakor ne more vse živine viditi, ker je brez vsiga reda postavljena, kar je ravno tako za kupca nerodno, kakor za prodajavca slabo. Treba bi tedaj bilo, da bi se tudi tukaj živina v tako lep red postavila, kakor stoji sedaj na konjskim somnji.