(Cir*»" ) m/ Md&l/i B Jt'7 \4Li ■ * fci \ f1!,- i Privatna voda - odločn Nadzor nad onesnaženj Pešci naj bodo vidni i Podjetja, vas mika g? i * ^^ * Sodelovanje pri regionalnem razvojnem programu o je odpadek priložnost - projekt Več ko t 1x 29. MAREC / SUSEC 2013 ZANIMIVOSTI Zgodil se je nepozabni New York z Dejanom Zavcem Trdobojec Dejan Zavec, slovenski boksarski šampion, je bil še pred časom pred novim največjim izzivom v svoji profesionalni boksarski karieri. 9. marca je namreč v newyorškem okrožju Brooklyn prekrižal pesti z najbolj nadarjenim mladim ameriškim boksarjem Keithom Thurma-nom in žal ni bilo dovolj za njegovo tako želeno 33. zmago. Tatjana Mohorko Uspeh, v katerega je Dejan zelo verjel in bi mu dokončno lahko prinesel mesto med najelitnejšimi svetovnimi boksarji, se žal ni uresničil. Keith Thurman je v veliki dvorani Barcleys Center v New Yorku premagal Dejana Zavca, zanj je bil premočan nasprotnik. A Dejan je po prihodu domov dejal, da se kar tako ne bo vdal. Torej še lahko računamo nanj. V New Yorku je Dejana spremljala peščica glasnih zvestih slovenskih navijačev in nekaj tistih Foto: Matija Brodnjak Slovencev, ki živijo preko »luže«. Biti v družbi našega boksarskega asa, podoživeti to veliko tekmo in se za nekaj dni razgledati po posebnostih, odličnostih in mnogoštevilnih lepotah po številu prebivalstva največjega mesta v Združenih državah Amerike -New Yorka - ni bilo kar tako. Za nami je nepozabno potovanje, polno presežkov in odličnosti v vseh pogledih. In kot bi dejal eden od naših, Matija Brodnjak, bilo je korektno v vseh pogledih. Utrinek iz ringa, ko smo še upali na zmago Dejana Zavca. Domov na ptujski konec smo prinesli nove zgodbe o nepozab- nem doživetju, v teh zgodbah pa ima Dejan Zavec posebno mesto. Na predvečer borbe se je Dejan Zavec zvestim slovenskim navijačem in Slovencem, ki živijo preko »luže«, z veseljem pridružil v slovenskih prostorih St. Cyril's Church, pri župniku Krizologu Martinu Cimermanu na East Village, kjer je Matija Brodnjak s svojo ekipo pripravil nepozabno srečanje z naslovom »I fell Slovenia in New York City!«. Studio Ptuj ^^^ h j jíuuiu r i uj DanKüchen P°PUst° STUDIO KUHINJ Mariborska cesta 68, Ptuj www.darikucheri-ptuj.sí 2 'ff/r/M KULTURA 29. MAREC / SUSEC 2013 Privatna voda - odločno ne Osebno si preprosto ne morem razložiti, kako je mogoče, da ljudje ob vedno večji dostopnosti do znanja in informacij nismo sposobni reševati preprostih težav, ki pa nas vse eksistenčno ogrožajo. Z malo zdrave kmečke pameti je možno v nekaj urah odpraviti finančno krizo, če bi ljudje dojeli, da je denar menjalno sredstvo, ki mora zadovoljevati človeka in ne finančnih institucij. Nič, kar sestavlja vesolje, z vsem, kar obstaja na planetu zemlja, ne potrebuje denarja. Največja človeška neumnost pa so seveda obresti na denar. Vsi vemo, da »perpetuum mobile« ne obstaja, razen bančnikov in mnogih politikov, ki še vedno verjamejo, da se obrestni račun lahko izide. Ob tej zaslepljenosti in pohlepu po denarju smo v zadnjem času priče vedno večji želji po privatizaciji vseh javnih dobrin. Med najpomembnejše javne dobrine zagotovo sodijo rodovitna zemlja, čisti zrak in pitna voda. Prav slednja je za človeško življenja najbolj pomembna. Brez vode človek preživi zgolj nekaj dni. Tega se zagotovo zavedajo vsi tisti, ki jim ni dovolj, da so z neumnimi finančnimi instrumenti zasužnjili skoraj 90 % prebivalstva. Sedaj bi želeli s privatizacijo pitnih vodnih virov stoodstotno suženjstvo. Tej grozljivi logiki se je treba upreti z vsemi sredstvi in zaščititi javni interes povsod tam, kjer gre za osnovne človekove potrebe. Človek se preprosto zgrozi, ko iz dneva v dan posluša novice o malikovanju materialnega. Pred kratkim sem zasledil novico o odkritju zelo oddaljenega planeta, ki naj bi bil v celoti sestavljen iz diamantov. Pohlep po materialnem bogastvu je ključnim nosilcem kapitala že tako zamračil um, da so pripravljeni vlagati milijarde dolarjev v iskanje planetov iz diamantov, niso pa pripravljeni vložiti niti evra v varovanje pitne vode, brez katere človek ne preživi niti od nedelje do nedelje. Pojem »res publica«, ki naj bi predstavljal tisto stvar, ki se tiče vseh in je v dobro vsem, je pri vodi treba dopolniti s pojmom »res universe«, ki naj predstavlja tisto stvar, ki se tiče vsega in je v dobro vsemu. Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj MISEL MESECA » Počasi umira, kdor postane suženj navad, ki si vsakdan postavlja iste omejitve, kdor ne zamenja rutine, kdor si ne upa zamenjati barv, kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna... Ne dovoli si počasnega umiranja! Tvegaj in uresniči želje še danes! Živi za danes!« Pablo Nerada SPREHOD PO VSEBINI Sprejem vodilnih predstavnic OS Ljudski vrt 4 V marcu je potekala 9. redna seja kolegija županov Spodnjega Podravja 4 Aktualni projekti v Četrtni skupnosti Breg Turnišče 5 Spomladanska čistilna akcija 6 Gostovanje skupine Kurentovanje na karnevalu v Arlonu 6 Podjetja, vas mika veliki ruski trg? 10 Sodelovanje pri regionalnem razvojnem programu 11 Sendvičarna v Lackovi ulici 12 Nadzor nad onesnaženjem cestišč 13 Povezovanje gospodarstva in šolstva 12 Predstavitev dobre prakse uporabe geotermalne energije v Avstriji 13 Ko je odpadek priložnost 14 Društvo Arsana prejelo oljenko za izjemne uspehe na kulturnem področju 14 Huda pokušnja! - avtorski večeri v družbi izbranih knjig in vin 16 Hasanov plašč - predstavitev paramentov v kapeli ptujskega gradu 16 Otvoritev Bralne značke za odrasle 17 Informativni program na PeTV tudi v govorici rok 17 Prvi ptujski časopis ponovno med nami 18 Univerza v Rostocku vabi dijake ptujske gimnazije 18 Mlada glasbenika uspešna na mednarodnem tekmovanju v Beogradu 19 O odraščanju tudi na medobčinskem otroškem parlamentu 20 Enkratna socialna pomoč za študente 20 Ogled E-transformerja 21 Humanistična ofenziva KPS 21 Uspešno do mamografa 21 15. kongres Slovenske demokratske mladine potekal na Ptuju 22 Društvo The Swing Story na Ptuju 22 Fredi Hasemali zmagal na 1. turnirju za državno prvenstvo v taroku 23 Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje 23 Pešci naj bodo vidni in previdni 24 Podpisani gasilski aneksi 25 Kikboks - 1. turnir za državno prvenstvo Psi kot terapevti tudi na Ptuju 25 Naslovnica: Na cvetno nedeljo Foto: Črtomir Goznik Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov. Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS - Zeleni Evrope, Janez Rožmarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni Ptuj. Sodelavke: Sta-ša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marke-tinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. 3 29. MAREC / SUSEC 2013 IZ MESTNE HISE Sprejem vodilnih predstavnic OS Ljudski vrt priznanja Blaža Kumerdeja ob podelitvi Karmen Mlakar, Božena Papež, ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, Vanja Zebec Drevenšek in Darja Erbus na sprejemu v poročni dvorani. Milena Turk Foto: Aleš Šprah Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj so strokovni delavci za visoke dosežke pri zahtevnem delu z mladimi, za ustvarjalnost in inovativ-nost ter kakovostno sodelovanje 6. februarja v Cekinovem gradu v Ljubljani prejeli priznanje Blaža Kumerdeja, ki ga za odlično partnerstvo podeljuje Zavod Republike Slovenije za šolstvo. V lokalnem okolju smo lahko ponosni, da na Ptuju deluje osnovna šola, kjer so odlični strokovnjaki, ki delajo kakovostno, in da so njihov trud opazili na Zavodu RS za šolstvo ter ga nagradili na državni ravni. Zato so predstavnicam šole po zimskih počitnicah pozornost izkazali tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan in njegovi sodelavci iz občinske uprave ter zanje 1. marca pripravili sprejem. V Mestno hišo so prišle ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, njeni pomočnici Karmen Mlakar in Vanja Zebec Drevenšek, dosedanja pomočnica Božena Papež ter šolska svetovalna delavka Darja Erbus. Vsakdo, ki je kdaj poučeval ali poučuje na šoli ali je kakor koli vključen v pedagoški proces, si prav gotovo lahko predstavlja in razume, kakšni napori so potrebni, da zraven rednega šolskega vzgoj-no-izobraževalnega dela in uresničevanja učnega načrta, ki je že sam po sebi zelo zahteven, zmoreš razvijati in uvajati še novosti ter posodobitve pedagoškega procesa, tako pri delu z nadarjenimi učenci kakor tudi pri delu z učenci s posebnimi potrebami ter učnimi težavami kot tudi na področju karierne orientacije ter učenja učenja, kar lahko uporabljajo tudi druge izobraževalne ustanove. Šola je s svojim kritičnim, a konstruktivnim pristopom in s stalnim ustvarjalnim delom ter z zanesljivo in vsestransko podporo Zavodu za šolstvo RS tudi izjemno pripomogla k širjenju sodobnih organizacijskih pristopov za delovanje osnovnih šol v Sloveniji in k hi- trej šemu ter kakovostnej šemu uresničevanju sodobnih konceptov. Župan se je ob podelitvi male statue Mestne občine Ptuj ravnateljici spomnil preteklih let, ko se je v to šolo vlagalo veliko naporov in denarja za ureditev čimbolj ših prostorskih pogojev, kar pa je po njegovem mnenju okoliščina, ki niti ni nujna, gotovo pa mnogo manj pomembna kot vsebina, ki se v teh prostorih odvija. Ugotavljal je, da je tej šoli uspelo oboje, ima torej kakovostne prostorske pogoje, v katerih uresničuje sodobne izobraževalne vsebine. Ravnateljica se je ob koncu sprejema zahvalila Mestni občini Ptuj in njenemu županu, ki sta si prizadevala za vzpostavitev ustreznih materialnih okoliščin, in zaključila, da s kakovostnim delom na šoli dokazujejo, da ta prizadevanja občine niso bila zaman. V marcu je potekala 9. redna seja kolegija županov Spodnjega Podravja Problematika gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, predlog Dodatka k Sporazumu o razdelitvi premoženja Občine Ptuj in problematika odvisnosti od nedovoljenih drog v UE Ptuj ter sofinanciranje programa Mostovi Ars Vitae Matej Gajser V marcu je na sedežu Mestne občine Ptuj potekala 9. redna seja kolegija županov Spodnjega Podravja. Po uvodnih formalnostih in pozdravu prisotnih je predsedujoči dr. Štefan Čelan predal besedo nadomestnemu poslancu DZ RS Andreju Čušu. Ta je županom zagotovil, da se bo tudi v prihodnje udeleževal kolegijev ter aktivno sodeloval in zastopal interese širšega območja Spodnjega Podravja. Pri točki informacije Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju je direktorica Alenka Foto: Aleš Šprah Korpar prisotne župane seznanila z aktivnostmi v zvezi s podeljevanjem koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter informacijami o delu na področju prostorskega načrtovanja in dela Medobčinskega re-darstva. Osrednjo točko kolegija županov je predstavljala problematika gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Argumente za gradnjo in do katere točke je projekt pripeljan je predstavil v. d. direktorja Občinske uprave Mestne občine Ptuj Osrednjo točko kolegija županov je predstavljala problematika gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Ivan Vidovič, besedo pa je dobila tudi ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič. Župani so izrazili strinjanje, da so razmere in pogoji dela v šoli neprimerni za učni proces in da podpirajo novogradnjo. V nadaljevanju pa je bilo ob vroči debati zaslediti številne 4 /ir/rff/i IZ MESTNE HIŠE 29. MAREC / SUŠEC 2013 pomisleke glede izvedbe in financiranja projekta. Za zdaj so župani odložili odločanje, dokler ne bodo dobili odgovora Računskega sodišča v zvezi s predvidenim financiranjem projekta s strani države v letih 2015 in 2016. Pri točki Dodatek k Sporazumu o razdelitvi premoženja Občine Ptuj so se župani pogovarjali o dopolnitvi obstoječega sporazuma iz leta 2003, ki pa ne zajema nepremičnega premoženja izven meja nekdanje Občine Ptuj. Župani so bili tukaj soglasni, da se sporazum na tej točki dopolni in da bodo predmetno gradivo v naslednjih mesecih uvrstili na dnevne rede občinskih svetov. V nadaljevanju je v okviru tematike Problematika odvisnosti od nedovoljenih drog v UE Ptuj predstavnica društva Ars Vitae Polona Toplak vse prisotne župane seznanila z zelo perečo problematiko odvisnosti ter predstavila pro- grame, ki jih ponuja Ars Vitae za pomoč in odvajanje od odvisnosti. Župani so se strinjali, da trenutna socialna stiska ljudi še bolj potiska na rob, kar se odraža tudi v vedno večji zlorabi drog. Izrazili so strinjanje s finančnim programom, ki jim je bil predstavljen, in soglašali, da bodo tudi v prihodnje finančno podpirali dejavnost društva. Ob zaključku kolegija je besedo dobila še direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Mar- kež, ki je podrobno predstavila katalog oziroma ponudbo izobraževalnih programov, ki jih bodo izvajali v letošnjem letu. Vsem županom in županji je bila predstavljena možnost izobraževanja njihovih zaposlenih in strokovnih sodelavcev na Ptuju, s čimer bi prišlo do racionalizacije časa in zmanjšanja stroškov prevoza. v Aktualni projekti v Cetrtni skupnosti Breg Turnišče VČetrtni skupnosti Breg Turnišče je po besedah predsednika Vlada Koritnika zelo pestro in delovno. Letos napoveduje kar nekaj infrastrukturnih investicij, med drugim razširitev ceste s kolesarsko stezo od križišča pri Puhovem mostu mimo Semenarne do Zadružnega trga. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Lani, konec decembra, so v sodelovanju z Vrtcem Ptuj pripravili v obeh domovih krajanov obisk dedka Mraza za najmlajše. Januarja so pripravili srečanje starejših občanov nad 70 let, prav tako v obeh domovih. Decembra lani so člani sveta ČS v sodelovanju z Društvom upokojencev Ivan Rudolf Breg obiskali starejše občane nad 90 let. V času kurentovanja so sofinancirali izvedbo že tradicionalnega pohoda nekdanjega princa karnevala s Turnišča do Term Ptuj. »Vdomu krajanov na Bregu smo zamenjali vsa okna,« med drugim pove Koritnik in nadaljuje, da zaradi te novosti varčujejo pri kurjavi. »Na Bregu smo uredili tudi okolico doma.« Na Turnišču je bil lani zgrajen nov gasilski dom, ki pa še ni v celoti dokončan. »Letos bomo uredili električno napeljavo in druge potrebne inštalacije.« Marca so sodelovali pri čistilni akciji, maja pa bodo sodelovali pri postavitvi mlaja na Turnišču. Letošnji načrti V naši skupnosti imamo kar ne- kaj nerešenih infrastrukturnih problemov, kot je npr. ureditev meteornih voda v Povodnovi ulici. Ker gre za arheološko zaščiteno območje, je poseg v ta del povezan z velikimi stroški, zato se v tej ulici še žal nič ni zgodilo. Na Mariborski cesti je v planu postavitev pločnika na levi strani, če gledamo proti Hajdini. V planu je tudi ureditev brvi pri Koroščevem mlinu. Stari »mostiček« je zaprt, poteka namreč po zasebnem zemljišču in je nevaren za mimoidoče, saj stavba, katere se drži, razpada. »Upamo, da bomo z lastniki dosegli dogovor o nadomestnem prostoru za brv ter tako spet povezali staro pot, ki so jo uporabljali meščani in tudi turisti.« V planu je tudi ureditev razsvetljave v Mežanovi ulici in nadaljevanje v Sagadinovi ulici. Letos naj bi se zgradil tudi pločnik na Zagrebški cesti do vhoda v grad Turnišče. Prav tako je letos v planu razširitev ceste od križišča pri Puhovem mostu (mimo Semenarne) do Zadružnega trga. »Omenjena cesta je postala ob izgradnji obvoznice zelo prometna, kmalu pa se bodo po njej lahko varno peljali tudi kolesarji.« Spremembe na bolje »Vsvetu se zavzemamo za čisto, urejeno in ljudem prijazno okolje, med drugim za ureditev težav s smradom iz Čistilne naprave; celostno ureditev vodotoka Stu-denčnica in njegove bližnje okolice; ureditev košev za odpadke in košev za pasje iztrebke. Zavzemamo se za ureditev parka in gradu Turnišče ter za revizijo kulturne zaščite objektov in ulic na območju naše četrti,« še poudari predsednik četrtne skupnosti Breg Tur-nišče in nadaljuje, da je aktualna zadeva tudi ureditev kanalizacije na celotnem območju četrti, kjer le-te še ni, ter sklene, da se želi zahvaliti vsem članom sveta ter drugim, ki v skupnosti sodelujejo pri izvajanju sprememb na bolje. Letos se bo po besedah predsednika ČS Breg Turnišče zgodila razširitev ceste s kolesarsko stezo od križišča pri Puhovem mostu (mimo Semenarne) do Zadružnega trga. Obvestilo o praznih poslovnih prostorih v lasti Mestne občine Ptuj Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj, ki je priloga Ptujčana, objavljen seznam praznih poslovnih prostorov, ki so last Mestne občine Ptuj in se oddajajo v najem. Mestna občina Ptuj Vf/fV//f 5 29. MAREC / SUŠEC 2013 IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET Spomladanska čistilna akcija Majda Murko Foto: Romana Habjanič Minulo soboto, 23. marca, smo v Mestni občini Ptuj izpeljali spomladansko čistilno akcijo, v katero so se po četrtnih skupnostih vključili prostovoljci, različna društva, zavodi, javne službe, podjetja, pa tudi Slovenska vojska. Odpadke je pobiralo in okolje čistilo približno 150 prostovoljcev. V naslednjih dneh pa bodo v okviru spomla- danske čistilne akcije okolico vrtcev in šol očistili še otroci vrtcev, osnovnošolci in srednješolci. Iz narave je bilo odstranjenih 9080 kg mešanih in 4100 kg kosovnih odpadkov, ki so bili odpeljani na Center za ravnanje z odpadki Gajke. Vsem udeležencem hvala za njihov prispevek k lepšemu in zdaj bolj prijaznemu okolju. Pri čiščenju okolja so sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske. Gostovanje skupine Kurentovanje na karnevalu v Arlonu Branko Brumen, vodja Kurentovanja in podpredsednik FECC Fotoarhiv FECC Slovenija Skupina Kurentovanje Ptuj Slovenija nas je zastopala na karnevalu v Arlonu v Belgiji. S tem mestom ima Mestna občina Ptuj v okviru Federacije evropskih karnevalskih mest od leta 2009 podpisano pismo o sodelovanju na kulturno-karnevalskem področju in vsakoletne izmenjave skupin. Skupino pod vodstvom vodje Kurentovanja in podpredsednika FECC Slovenije, ki je skupaj s princem karnevala in predsednikom organizacijskega odbora karnevala ter predsednikoma FECC Belgije in Slovenije povedel po- vorko po ulicah in trgih mesta Arlon, so sestavljali aktualni princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski, s spremstvom, Svet princev karnevala Ptuj - nekdanji princi karnevala Vlado Hvalec, Jože Gašperšič, Branko Canjko, Miran Urih in Janez Golc, kopja-ši iz FD Markovci, uradna godba Sveta princev karnevala Ptuj Pepi Krulet, pokači in rusa skupine Ko-ranti Poetovio Ptuj ter predsednik FECC Slovenija Andrej Klasinc. Skupina je bila kot predstavnik žlahtne pustne tradicije in karnevalskega duha Ptuja in Slovenije izjemno toplo sprejeta in pozdravljena s strani organizatorjev ter več 10.000 obiskovalcev. Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pobuda Vlada Čuša: Pristop k določanju cen, katerih določanje je v pristojnosti Mestne občine Ptuj, naj se izvaja analitično in selektivno, torej od primera do primera. Pri predlogih za podražitev naj se dvig cen strokovno argumentira, proučijo naj se tudi možnosti za racionalizacijo in znižanje tam, kjer bomo s tem razbremenili socialno najbolj ogrožene skupine ljudi, in tam, kjer bomo na ta način spodbudili potencialne investitorje v nova gospodarska vlaganja ter odpiranje novih delovnih mest. Odgovor: 16. 11. 2012 je bila objavljena Uredba o enotni metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je nadomestila Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09). Ta uredba določa metodologijo za oblikovanje cen za: oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Iz Javnih služb Ptuj, d. o. o., še nismo prejeli vloge za spremembo katere od teh cen. Nazadnje je bila spremenjena cena za odpadke, v letu 2007. Drugi del odgovora se nanaša na najemnine poslovnih prostorov. Ker je Mestna občina Ptuj največji posamičen lastnik nepremičnin v starem mestnem jedru in zaradi velike odgovornosti lokalne sku- pnosti do lastne materialne dediščine, ki je v veliki meri skon-centrirana v ptujskem mestnem središču, smo usmerjeni v aktivno politiko oživljanja starega mestnega jedra. Takšnim ukrepom smo na področju oddajanja poslovnih prostorov v najem sledili in v letu 2012 sprejeli nov odlok, s katerim smo spremenili cone in s tem posledično znižali najemnine poslovnim prostorom, ki so locirani v manj frekventnih delih mestnega jedra. Sledilo je znižanje najemnin vsem najemnikom. Na 23. redni seji Mestnega sveta /ir/rff/i 6 MESTNI SVET 29. MAREC / SUSEC 2013 Mestne občine Ptuj je bil sprejet predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, kjer so se vrednosti točk za posamezne cone povečale za indeks rasti življenjskih potrebščin v višini 1,9 %. Prav tako je na isti seji bil sprejet tudi Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Mestni občini Ptuj, ki se je povečal za indeks rasti življenjskih potrebščin v višini 1,9 %, torej iz 0,0014 EUR na 0,0757 EUR. Minja Vučinič, Asja Stropnik, Alenka Bezjak Pobudi Milana Trola: Avtobusno postajališče na Mariborski cesti, ki je v klavrnem stanju, naj se v najkrajšem času uredi in vzpostavi v prvotno stanje. Odgovor: Dne 5. 2. 2013 je bil opravljen terenski ogled avtobusnega postajališča na Mariborski cesti. Ugotovljene so bile naslednje pomanjkljivosti, ki se bodo takoj odpravile: ni nameščenega koša za smeti (ukrep: na obstoječi stebriček se namesti koš za smeti), manjkajoča sedala (ukrep: na avtobusnem postajališču se uredijo sedala z namestitvijo klopi). Za ureditev same nadstrešnice, kjer so večje poškodbe (zamenjava stranic nadstreška), bo treba zagotoviti sredstva, saj zajemajo predvidena sredstva tekoče vzdrževanje in manjša popravila. Mojca Horvat, Ivan Stopajnik V Mestni občini Ptuj naj se preveri stanje tudi na drugih postajališčih; naj se ne pozabi tudi na koše za smeti. Odgovor: Dne 19. 2. 2013 je bil opravljen pregled avtobusnih postajališč komisije za avtobusna postajališča s predstavniki Veolie na območju Podvincev, Kicarja, Nove vasi, Žabjaka, Ptuja, Krče-vine pri Vurberku, Orešja, Mestnega Vrha, Rabelčje vasi, Belša-kove, Brstja, Dornavske, Spuhlje, Žnidaričevega nabrežja, Stukov, zaradi registracije teh postajališč v uradni daljinar medkrajevnih avtobusnih postajališč, da se omogoči boljša ponudba javnega linijskega prevoza na območju MO Ptuj (registracije posebnih linijskih prevozov v MO Ptuj in vključitev avtobusnih postajališč na omenjenem območju, ki se vključijo v javni linijski avtobusni promet). Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je treba 32 avtobusnih postajališč urediti s talno in vertikalno signalizacijo, da bosta možna varen vstop in izstop potnikov. Pomanjkljivosti se odpravijo najkasneje do septembra 2013, saj bi se takrat na omenjenem območju začel izvajati javni linijski promet. Za območje ČS Breg Turnišče je ta že zagotovljen in ni potrebno združevanje s posebnim linijskim prometom. Mojca Horvat, Ivan Stopajnik Pobudi Branka Brumna: Prouči in vzpostavi naj se tržni red za prodajo izven poslovnih prostorov na javnih površinah v Mestni občini Ptuj, vsaj v času prireditev javnega pomena, z željo in v pričakovanju, da bomo ob vzpostavitvi tržnega reda spodbudili tudi podjetniško miselnost in takšen pristop v našem mestu. Odgovor: Prodajo izven poslovnih prostorov na javnih površinah ureja Odlok o rabi javnih površin in občinskih taksah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/09 in 4/10). Od januarja 2013 se pripravlja nov odlok. Odlok že v prvem poglavju določa, kaj z navedenim odlokom urejamo ter na kakšen način je možno uporabiti javno površino za namen tržne dejavnosti izven poslovnih prostorov. V nadaljevanju odloka so opredeljeni vsak način rabe javne površine, prepovedi in pravila za uporabo javne površine, načini za pridobitev dovoljenja za rabo javne površine, na koncu pa tudi nadzor nad samo uporabo javnih površin in kazenske določbe, če uporabniki ne upoštevajo določil odloka. V novem Odloku o rabi javnih površin v Mestni občini Ptuj smo predvideli nekatere nove načine uporabe javne površine, ki jih stari odlok ni predvideval, v praksi pa se je izkazala potreba po ureditvi le-teh. Z novim odlokom bo področje tržne dejavnosti izven poslovnih prostorov urejeno bolj pregledno in v skladu z veljavno zakonodajo. Prav tako je župan še posebej pozval gospodarske subjekte, ki delujejo v starem mestnem jedru, da se v prireditve kurentovanja vključijo s prodajo izven poslovnega prostora. Mojca Horvat, Alen Iljevec Vzpostavijo naj se billboard jumbo panoji oz. rjave označevalne table za označbo kulturnozgodovinskih znamenitosti na avtocesti Maribor-Draženci in Maribor-Ljubljana oz. Ljublja-na-Maribor pred izvozi za Ptuj. Odgovor: Z DARS-om in DRI-jem smo uskladili ključne lokacije za postavitev turistične obvestilne signalizacije na avtocestnih izvozih. Konkretno so usklajene tri lokacije za postavitev obvestilnih tabel. Na podravski AC pred izvozom št. 4 (Hajdina) iz obeh smeri (Maribor in Zagreb) se postavi par tabel (v obe smeri enaka tabla). Na pomurski AC pred izvozom št. 3 (Sv. Trojica) se bo postavila samo ena tabla iz smeri vožnje Murska Sobota-Maribor. Na tabli bo ob dovoljenih simbolih še napis Ptuj - Zgodovinsko mesto, v slovenskem in angleškem jeziku. Izvedba javnega naročila za izbiro izvajalca za izdelavo, montažo in postavitev treh turističnih obvestilnih tabel za mesto Ptuj na avtocestnih odsekih je v zaključni fazi. Izvajalcev za izvedbo teh storitev ni veliko, saj si morajo od države pridobiti soglasja o izpolnjevanju tehničnih pogojev za izvedbo navedenih storitev. Takoj po izbiri izvajalca moramo skupaj z izvajalcem ter s predstavniki DARS-a in DRI-ja opraviti skupen terenski ogled mikrolokacij za postavitev tabel. Po ogledu na terenu bo treba pred samo postavitvijo tabel pripraviti tudi statični izračun nosilnih konstrukcij in pripadajočih temeljev za vsako izbrano in usklajeno mikrolokacijo. Nato DARS uredi izvedbo zapor na avtocestah, da lahko izvajalec izvede postavitev tabel. Računamo, da bodo table postavljene do sredine aprila. Sredstva smo zagotovili v proračunu Mestne občine Ptuj, postavka 6509 Turistična in druga obvestilna signalizacija. Za postavitev druge turistične obvestilne signalizacije na javnih cestah po območju Mestne občine Ptuj je v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter v skladu s tehničnimi pogoji DARS-a in DRI-ja pripravljen osnutek elaborata, ki ga usklajujemo z Javnimi službami Ptuj, DRI-jem in poslovnimi subjekti. Po potrditvi elaborata nas čaka postopek izvedbe javnih naročil za izdelavo in postavitev tabel. Sredstva za turistično obvestilno signalizacijo na občinskih cestah so prav tako zagotovljena v proračunu Mestne občine Ptuj, postavka 6509 Turistična in druga obvestilna signalizacija. Potekajo tudi že začetne aktivnosti za označitev nepremične kulturne dediščine na območju Mestne občine Ptuj. Označevanje kulturnih spomenikov poteka na podlagi Pravilnika o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Pravilnik določa način označevanja ter obliko in vsebino oznak na spomenikih in ga je treba uveljaviti do konca leta 2021. O izvedbi navedenega projekta se pogovarjamo in usklajujemo tudi z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, saj večina zgodovinskih mest še nima spomenikov označenih v skladu z novim pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov. Sredstva za izvedbo navedenega projekta bo treba zagotoviti v proračunu Mestne občine Ptuj. Klavdija Petek Vprašanje Marjana Kolariča: Kako je s pridobivanjem evropskih ali državnih sredstev iz razpisov? Odgovor: Glede na že podani odgovor glede objavljenega razpisa za izbor operacij iz prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« (v nadaljevanju javni razpis), ki je bil objavljen na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dne 7. 12. 2012, smo v zelo kratkem času pridobili ponudbo Vf/fV//f 7 29. MAREC / SUŠEC 2013 MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO projektanta, ki je krepko presegla znesek 20.000 EUR (brez DDV), kar pomeni, da bi morali izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije iskati preko objave javnega naročila na portalu javnih naročil, kar bi še dodatno podaljšalo pridobitev gradbenega dovoljenja in rok za prijavo na razpis 1. 2. 2013. Da bi sledili izredno kratkim rokom razpisov, bi morali imeti projekte s pridobljenim gradbenim dovoljenjem na zalogo, česar pa sredstva proračuna ne dopuščajo. Marijana Nikšič Zorko, Uroš Gojkovič Pobudi Mira Vambergerja: Urediti je treba varno pot za učence, ki gredo iz Prečne poti v OŠ Ljudski vrt. Mestnemu svetu je predlagal in podal pobudo, da se Prečna pot uredi na način, da bo prevozna samo za stanovalce, za vse druge pa bi moral biti promet prepovedan. Odgovor: Mestna občina Ptuj je naročila pripravo prometne študije, na podlagi izvedenega sestanka na Mestni občini Ptuj, kjer naj bi promet po delu ulice Jožefe Lacko potekal enosmerno. V sklopu študije bodo proučene tudi ulice (Prečna pot), ki se navezujejo na ulico Jožefe Lacko. Ko bo prometna študija izdelana, se bo izvedel usklajevalni sestanek in predstavitev rešitve. Strokovne službe MO Ptuj naj si ogledajo, kakšen »kaos« nastaja na križišču ob 7. uri zjutraj in ob 15. uri, ko ljudje pripeljejo in odpeljejo otroke v vrtec na Rogo-znici. Zaradi tega je treba za tem vrtcem odkupiti zemljo in narediti nov parkirni prostor, da bodo lahko starši varno oddali otroke v vrtec in jih tudi varno prevzeli. Odgovor: Zraven vrtca je nepozidana gradbena parcela št. 146/5 k. o. Nova vas pri Ptuju, ki je v zasebni lasti in je po podatkih GURSA ocenjena na 54.000,00 EUR. Nakup navedene parcele je treba vnesti v Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ptuj pri rebalansu proračuna 2013, Mestni svet Mestne občine Ptuj pa mora dati soglasje za nakup nepremičnine. Seveda pa je vse odvisno od lastnika parcele, če ima interes prodati nepremičnino. Marijana Nikšič Zorko Pobuda Vlada Čuša: Vsem občanom naj se izvede pluženje poti, tudi poti, ki poteka med Rabelčjo vasjo in Ul. 25. maja. Odgovor: Zimska služba se izvaja po kategoriziranih cestah in cestah, ki niso kategorizirane in so v lasti MO Ptuj. Omenjena pot ni kategorizirana, zemljišča, po katerih poteka, pa so v zasebni lasti. Pobuda Tatjane Vaupotič Ze-mljič: V prihodnjem letu naj se razmisli o smiselnosti postavitve lunaparka na parkirišču nekdanjih skladišč vojašnice ob Potrčevi cesti. Odgovor: Lunapark Rosenfeld ima pridobljeno soglasje za uporabo javne površine v obdobju od 4. 2. 2013 do 10. 3. 2013, za katero je odmerjena tudi občinska taksa. Ker je s postavitvijo lunaparka zasedena velika površina parkirišča in ker se v času kurentovanja povečata število obiskovalcev in potreba po parkirnih prostorih, bomo v letu 2014 namenili prostor za zabaviščne parke pri Eurospinu. Mojca Horvat, Ivan Stopajnik ZareS Zares o razpisu za podelitev koncesij trem zasebnim visokošolskim zavodom Novembra 2012 je parlament poslušal ministra za visoko šolstvo, ki je opravičeval ostro zmanjšanje sredstev za javne univerze z nujnostjo varčevalnih ukrepov. Dejstvo, da ministrstvo le dva meseca po sprejetem proračunu razpisuje koncesije za zasebne visokošolske programe, priča o tem, da je minister v svojih nastopih načrtno zavajal parlament in s pomočjo sistematičnih neresnic o varčevanju zmanjševal sredstva javnim univerzam, da bi že v nekaj tednih po sprejetju proračuna prelil odtegnjena sredstva javnim univerzam v zasebne visokošolske programe svojih strankarskih kolegov. Ocenjujem, da je pri sprejemanju proračuna šlo za načrtno zavajanje parlamenta, za laganje z namenom oškodovanja več kot 2000 profesorjev in več kot 60.000 študentov, da bi se okoristil ozek krog okoli vodstva stranke SDS. Očitno gre za načrtno in vnaprej premišljeno zlorabo položaja, ki ima celo indice kaznivega dejanja zoper javna sredstva in uradno dolžnost, zato pozivamo organe pregona, da preverijo sume ka- znivih dejanj, in v primeru njihove utemeljenosti sprožijo ustrezne postopke. Tudi od Komisije za preprečevanje korupcije pričakujemo, da bo preverila sume koruptivnega in klientelističnega ravnanja ministra. Naj povemo, da zakonski okvir podeljevanja koncesij predvideva, da se koncesije podeljujejo le v primerih, ko proračunska sredstva dovoljujejo širjenje mreže visokošolskih zavodov. Ker je vlada RS izrecno trdila, da so proračunska sredstva omejena, in je javnim univerzam odvzela nujna sredstva za osnovno izvedbo dogovorjenih obveznosti, je podeljevanje koncesij ob pogojih nezadostnih proračunskih sredstev nezakonito. Dokler se ne zagotovijo zadostna sredstva za nemoteno delovanje javnih univerz, je podeljevanje koncesij zasebnim visokošolskim zavodom nezaslišano in nezakonito. Dr. Pavel Gantar, predsednik Zares - socialno liberalni KEELsssssüs Nova Slovenija vložila novelo zakona o verski svobodi »Z novelo zakona odpravljamo neustavnost«, zato je poslanska skupina N.Si skupaj s poslansko skupino SLS v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o verski svobodi. Prvopodpisani pod novelo je vodja PS N.Si Matej Tonin. Glavni razlog, da Nova Slovenija spreminja obstoječi zakon o verski svobodi, je odprava neustavnosti. Z našim predlogom odpravljamo vsakršne dvome, da zakon o verski svobodi ni v skladu z ustavo. Na takšen način preprečujemo vsakokratne manipulacije, da se ta zakon poskuša pod pretvezo usklajevanja z ustavo spreminjati, seveda na slabše. Mestni odbor je v minulih dneh zelo uspešno opravil letno konferenco s pregledom dela v letu 2012 in v MO izvolil manjkajoče člane. Predsta- vili smo tudi program dela za leto, ki nam bo gotovo postreglo s predčasnimi volitvami in spremljanjem dela v stranki in državnem zboru. V Novi Sloveniji čestitamo vsem materam za praznik, ki jim daje priznanje za plemenito poslanstvo materinstva, ki ga ne more nadomestiti nobena druga življenjska izkušnja kot le rojstvo novega življenja. Vsem občankam in občanom pa želimo lepo doživete velikonočne praznike v veselju ob pripravah velikonočnih pirhov in drugih dobrot, ki vas bodo povezale za domačo mizo. Mestni odbor N.Si Ptuj 8 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO KULTURA 29. MAREC / SUSEC 2013 ZeMk Leto 2013 - mednarodno leto sodelovanja na področju voda Poziv predsednika Vlada Čuša županom slovenskih občin Voda je med največjimi naravnimi bogastvi Slovenije, saj imamo več kot 26 tisoč kilometrov rek in hudournikov, 1.300 jezer ter številne izvire in slapove. Se pa ne zavedamo dovolj, da je njena količina omejena in neenakomerno razporejena. Generalna skupščina Združenih narodov je na 69. plenarnem zasedanju decembra 2010 z resolucijo 65/154 razglasila leto 2013 za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. S tem želijo spodbuditi vse države članice in vse druge akterje, da leto, tudi v okviru mednarodnega sodelovanja, izkoristijo za pospeševanje ukrepov na vseh ravneh, katerih namen je doseganje mednarodno dogovorjenih z vodo povezanih ciljev, navedenih v Agendi 21, Programu za nadaljnje izvajanje Agende 21, Deklaraciji Združenih narodov o novem tisočletju in Johannesburškem načrtu izvajanja. Tako bomo posledično okrepili zavedanje o njihovi pomembnosti. Z vodo ravnajmo spoštljivo, je v uvodu svojega poziva zapisal predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš. Ne pozabimo, da tudi prihodnje generacije potrebujejo dovolj vode, ki bo morala ustrezati določenim standardom. Zato je trajnostno upravljanje voda bistvenega pomena za naše prihodnje življenje. V Sloveniji veliko premalo denarja vlagamo v vodne izgube iz vodovodnih sistemov, prav tako premalo denarja namenjamo izboljšanju kakovosti pitne vode. V bližini vodnih virov se mora obvezno vzpostaviti izključno ekološko kmetijstvo. V vseh slovenskih občinah moramo vzpostaviti celoviti monitoring za površinske in podtalne vode. Samo preko celovitega spremljanja kazalcev kakovosti vode ter posledično sprejema ustreznih ukrepov bomo lahko učinkovito izvedli ukrepe za izboljšanje stanja zdrave pitne vode in okolja nasploh ter s tem tudi zdravja ljudi. Opozarjamo na pomembno vlogo lokalne skupnosti in njihovih pristojnih institucij, ko gre za pitno vodo. Recept rešitve je preprost, izpeljati moramo ukrepe za varovanje podtalnice in pitne vode, omejiti potrebo po vodi in povečati učinkovitost njene rabe. »Izbira je naša, prav tako odgovornost za prihodnost naših vnukov,« je zaključil svoj poziv predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš. Zeleni Ptuja ^^ Karl Erjavec ostaja predsednik stranke Z zaupanjem že tretjega mandata Karlu Erjavcu za predsednika stranke je volilni kongres izrazil priznanje njegovemu dosedanjemu delu, obenem pa podprl njegovo vizijo pri nadaljnjem vodenju stranke, kjer je največji poudarek dan skrbi za starejše in upokojence, prav tako pa tudi mladim družinam. Sporočilo kongresa je jasno: Skupaj gradimo stranko DeSUS - čas je za medgeneracijsko sodelovanje! V vodstvu stranke je prišlo do zamenjave vseh treh podpredsednikov, tudi v drugih organih je kar nekaj menjav. Prav gotovo bo vse to prispevalo k boljše- mu informiranju članstva na terenu, česar si osnovne organizacije vsekakor želijo. Tudi Mestna organizacija DeSUS Ptuj bo po svojih močeh prispevala k uresničevanju na kongresu sprejetih sklepov in posledično s tem k širjenju članstva. Občankam in občanom Mestne občine Ptuj želimo prijetne velikonočne praznike. Mestna organizacija DeSUS Ptuj SDS Resnica potrebuje le svobodo »Upanje vedno obstaja! Resnica potrebuje le svobodo, da se lahko izrazi in deluje sama po sebi. Ljudje smo ustvarjeni kot svobodna bitja, svoboda in ravnanje vsakega vplivata na prostor. Bolj se posameznik tega zaveda, bolj je svoboden in odgovoren zase in za skupnost!« Besede predsednika SDS Janeza Janše, ki nam vedno, prav posebej pa še v tem velikonočnem času, vlivajo upanje, da bodo v Sloveniji vedno ljudje pa tudi institucije, ki jim ne bo nikoli vseeno za resnico in prihodnost domovine. Želimo vam mirne in blagoslovljene velikonočne praznike ter veliko prijetnih trenutkov, ki krepijo upanje! Mestni odbor SDS Ptuj j! LDS LDS s presežkom Liberalna demokracija Slovenije je imela lani 856.000 evrov minusa. Leto prej je bilo luknje še 1,1 milijona evrov. Prihodki so se stranki, ki nima več zastopstva v državnem zboru, z 0,9 milijona evrov leta 2011 lani znižali na 0,4 milijona evrov. Največ, 258.000 evrov, je dobila iz občinskih proračunov, s članarinami 13.000 evrov. Porabo smo z 0,7 milijona leta 2011 znižali na 0,2 milijona evrov. Na letni ravni smo lani poslovali z 261.000 evri presežka. Mestni odbor LDS Ptuj Slovenska ljudska stranka je na kongresu izvolila novega predsednika, Franca Bogoviča Mestni odbor SLS Ptuj mu je čestital za izvolitev na najodgovornejše mesto v naši stranki, v veri in prepričanju, da nam bo z zavestnim (so) ustvarjanjem uspelo stranko v slovenskem in mednarodnem prostoru pozicionirati kot nosilko razvoja osebne, družinske, podjetniške in družbene etike, morale, pravičnosti, solidarnosti in odgovornosti zahodnoevropskega tipa, da bi se izognili "balkansko-mediteranskemu modelu", kateremu priča smo. Postni čas se zaključuje, pred nami so velikonočni prazniki. Naj nam velika noč prinese mir, z njim pa upanja, obilja in veselja vir. Mestni odbor SLS Ptuj 9 29. MAREC / SUSEC 2013 GOSPODARSTVO Podjetja, vas mika veliki ruski trg? Rusija zavzema četrto mesto po vrednosti slovenskih naložb v tujini, ki so konec leta 2011 znašale skoraj 336 milijonov evrov. Največje slovenske investicije so na področjih kemijske industrije in farmacije, logistike in distribucije ter informacijske tehnologije. Vrednost neposrednih investicij iz Rusije v Slovenijo je konec leta 2011 znašala skoraj 91 milijonov evrov. Med večje ruske naložbe se uvrščajo naložbe v industrijo jekla, zdraviliški turizem in bančništvo. Dr. Lidija Tušek Korošec, ZRS Bistra Ptuj slovenska podjetja. Z rdečo je označena pokrajina Samara. V zadnjih letih razmah ruskih investicij v Sloveniji Konec leta 2012 je na Brdu pri Kranju potekala poslovno-inve-sticijska konferenca z naslovom Slovensko-ruske investicije: motivi, usmeritve, rezultati. Potekala je na najvišji ravni s slovenskim in ruskimi ministri, ruskim veleposlanikom ter uspešnimi gospodarstveniki. V uvodnem nagovoru je Janez Škrabec iz podjetja RIKO, ki že uspešno posluje na ruskem trgu z milijonskimi zneski, poudaril, da je namen konference zbliževanje poslovnih interesov gospodarstvenikov iz obeh držav. V zadnjih letih smo priča razmahu ruskih investicij v slovensko gospodarstvo, ki bodo samo še rasle. Najbolj razvpita prihajajoča ruska investicija je seveda južni tok plinovoda, ki bo pri nas stal preko milijarde evrov. Slovenija je zanimiva za ruske vlagatelje Minister Erjavec ter predstavniki slovenske vlade in institucij so izrazili željo, naj se trend večanja ruskih investicij v Slovenijo še nadaljuje, ter predstavili ukrepe za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja in odpravo administrativnih ovir za investitorje. Po prepričanju predstavnika JAPTI lahko Slovenija investitorjem ponudi kakovostno delovno silo z dobro produktivnostjo, visoko izobrazbeno strukturo, znanjem novih tehnologij in tujih jezikov. Dodatno k temu sta dobra infrastruktura in prometna lega, saj se v Ljubljani sekata dva pomembna panevropska koridorja. Slovenija je lahko odskočna deska za celoten evropski trg, kar so potrdili tudi ruski predstavniki. V ruski Samarski regiji živi skoraj 75 milijonov ljudi v radiju 1000 km Ruski predstavniki so bili zelo konkretni v svojih predstavitvah. S Slovenijo sodeluje le pet do šest ruskih pokrajin, med njimi je zelo pomembna Samarska regija, ki je velika za dve Sloveniji. V radiju 1000 km živi skoraj 75 milijonov ljudi. Njihovo gospodarstvo je organizirano v grozde. Avtomobilski grozd, v katerega sta vključena tudi multinacionalki Nissan in Renault, proizvede skoraj milijon avtomobilov na leto, trg pa zelo raste. Samarska regija je z davčnimi počitnicami in ogromnimi industrijskimi conami, ki so mesta v malem, ter novo infrastrukturo pritegnila tudi številne slovenske investitorje, kot so Jub, Gorenje, Riko, Helios in drugi. Slovenski vlagatelji v Rusiji dosegajo prodajo in dobičke, ki nekajkrat presegajo potencial v Sloveniji Konferenci je sledila še okrogla miza za izmenjavo izkušenj podjetij o rusko-slovenskih gospodarskih odnosih, sestavljena iz predstavnikov ruskih investitorjev v Sloveniji (Terme Maribor, Slovenska industrija jekla - SIJ, Sber-bank) in slovenskih investitorjev v Rusiji (Iskratel, Krka, Trimo). Vsi sogovorniki so poudarili, da so bili na začetku precej nezaupljivi, in da predsodki niso bili redki na obeh straneh. V Sloveniji so nekaj časa to ponazarjali basenski strahovi; ali bo velik ruski medved pojedel malo kočevsko medvedko. Sčasoma pa so se ti strahovi razblinili in danes prevladujejo poslovne teme. Slovenska podje- tja, ki so ali še investirajo v Rusiji, ustvarjajo prihodke in dobičke, ki nekajkrat presegajo potencial v Sloveniji. Rusi imajo radi tuje vlagatelje, v okolju so deležni splošne podpore Krka je v Rusiji prisotna že 50 let in zaključuje 135-milijonsko investicijo v drugo tovarno, s katero bodo povečali svoje ruske kapacitete za 30 %. Lokalna skupnost jim nudi vso infrastrukturo, dovoljenja pridobivajo hitro. Ker odpirajo nova delovna mesta, so v Rusiji dobrodošli in imajo splošno podporo. Obravnavajo jih kot domačega proizvajalca in imajo prednost tudi pri državnih poslih. Najbolj privlačna pa je rast trga v Rusiji. Farmacevtski trg v Rusiji raste 15-18 %, medtem ko je rast na svetovnem trgu samo 2-4 %. V Rusiji poslovni dogovori držijo Dobre izkušnje ima tudi Iskratel, ki je v Rusiji že 30 let. 150 zaposlenih ustvari 40 milijonov evrov prometa, rusko podjetje pa ima tudi svoj razvoj in deluje celovito. Mogoče je manj znano, da je ruski trg zahteven in so standardi visoki, vendar poslovni dogovori držijo. Poslovne priložnosti so predvsem v notranjosti Rusije, bistveno manj jih je v evropskem delu in Moskvi, kjer je delovna sila bolj zaposlena. Svetujejo, da se investitorji v prvi fazi izognejo Moskvi in jo osvojijo kasneje. Trimo je leta 2005 v Rusiji odprl tovarno, letošnji poslovni rezultati pa bodo rekordni, saj Rusija veliko investira. Podjetjem, ki želijo iti po njihovih stopinjah, svetujejo, da se poučijo o ruski korpora-tivni kulturi ter se čim prej začnejo pogovarjati z Rusi. Ruski vlagatelji se pritožujejo nad visokimi davki in slabo finančno močjo bank v Sloveniji »Ruski investitorji se v Sloveniji počutijo kot doma, saj sta si slovenska in ruska kultura podobni,« je povedal predstavnik lastnika SIJ. Kot tuji investitor imajo dobre izkušnje v Sloveniji, saj jim je investicija prinesla možnost razvoja, povečanje dohodkov in dobička. Kot slabost vidijo visoke davke in slabo finančno moč slovenskih bank, ki niso sposobne financirati njihovega razvoja. Rusi so navajeni na nadpovprečne dimenzije tudi pri tem. S prihodom ruske banke Sberbank, ki je prevzela Volksbank, v Slovenijo, so se razmere izboljšale. Terme Maribor vidijo glavno prednost ruske investicije v podjetje v večjem pritoku ruskih turistov in v svežem kapitalu. Velika ovira so še vizumi za ruske državljane. Vsi sogovorniki so v zaključku poudarili, da je najpomembneje ustvariti še več poslovnih priložnosti za obe državi. 10 GOSPODARSTVO 29. MAREC / SUSEC 2013 Sodelovanje pri regionalnem razvojnem programu Povabilo k oddaji projektnih predlogov za identifikacijo nabora regijskih projektov v RRP 2014-2020 za regijo Podravje in ORP Spodnje Podravje 2014-2020 Regionalni razvojni program je vsebinski dokument, ki na podlagi ocene stanja v regiji in identificiranih razvojnih potencialov opredeli investicijska področja, v katera bo regija vlagala v naslednjem programskem obdobju z namenom, da doseže specifične cilje, opredeljene na nacionalni ravni. Na ta način je treba zagotoviti, da bo regionalni razvojni program eden od stebrov za doseganje skupnih ciljev. Mag. Mojca Šibila Drobnič, ZRS Bistra Ptuj Zraven specifičnih ciljev, ki bodo določeni na nacionalni ravni in h katerim bodo morale prispevati tudi regije z izvajanjem svojih regionalnih razvojnih programov, pa morajo regije, kjer je to mogoče, opredeliti tudi posebne cilje, ki izhajajo iz njihovih specifičnih (regionalnih razvojnih potencialov) oziroma ki so predmet t. i. pametne specializacije regij. Regionalni razvojni program je sestavljen iz strateškega in programskega dela. Strateški del vsebuje analizo regionalnih razvojnih potencialov, opredelitev ključnih razvojnih ovir in prednosti regije, razvojne cilje in prioritete regije v programskem obdobju ter določitev razvojne specializacije regije. Programski del vsebuje programe za spodbujanje razvoja v regiji s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter določi sistem spremljanja, vrednotenja in organiziranosti izvajanja regionalnega razvojnega programa. Območni razvojni programi so sestavni deli regionalnih razvojnih programov vključenih regy. Regionalni razvojni program se sprejme za programsko obdobje (7 let) in mora biti usklajen s strategijo razvoja Slovenije, ustreznimi nacionalnimi razvojnimi politikami, strategijo prostorskega razvoja Slovenije in državnim strateškim prostorskim načrtom. Finančni okvir po posameznih regijah v tem trenutku še žal ni poznan. Po podatkih Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo naj bi bilo vzhodni Sloveniji na razpolago skoraj 1,26 milijarde v tekočih cenah, kar pomeni, da je v okviru zaključka pogajanj pogajalcem za vzhodno Slovenijo uspelo zagotoviti več kot 300 milijonov evrov dodatnih sredstev. Skupno si je torej Slovenija s pogajanji zagotovila skoraj 3,3 milijarde v tekočih cenah. Iz naslova Kohezijskega sklada, torej za področja prometne in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije, bo Sloveniji kot celoti na razpolago več kot 1.060 milijonov evrov v tekočih cenah. Razpoložljiva kohezijska sredstva za obdobje 2014-2020 predstavljajo znatna sredstva, ki jih bo treba skrbno usmeriti na tista področja, ki imajo največji vpliv na razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Odgovor na vprašanje, katera natančno so ta področja, bo dal proces priprave programskih dokumentov za porabo kohezijskih sredstev, ki bodo izhajali iz Strategije razvoja Slovenije. Že v tej fazi pa je vendarle možno navesti, da naj bi se vsaj 50 % sredstev neposredno usmerilo v spodbujanje gospodarskega razvoja - v spodbujanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter za zaposlovanje mladih. Za oblikovanje ključnih razvojnih prioritet in nabora regionalnih projektov je bilo v prvi fazi treba opraviti analizo regije s ključnimi razvojnimi problemi in priložnostmi. Ta del smo skupaj s partnerji in v skladu s sprejetim programom priprave RRP za Podravje 20142020 in ORP za Spodnje Podravje 2014-2020 že opravili. Sedaj je na vrsti proces oblikovanja razvojnih prioritet in projektov, v katerem imate priložnost sodelovati vsi zainteresirani subjekti. Regijske projekte lahko predlagajo posamezniki ter predstavniki pravnih subjektov (gospodarstvo, lokalne skupnosti, zavodi, društva in drugi razvojni subjekti v regiji). V ta namen potrebujemo tudi informacije o vaših načrtovanih projektih za programsko obdobje 2014-2020. Za lažje zbiranje in obdelavo podatkov smo pripravili obrazec (projektni list), ki je usklajen z Uredbo o regionalnih razvojnih programih (Uradni list RS, št. 69/2012). Na naši spletni strani www.bi-stra.si je objavljen Projektni list in Navodila za njegovo _izpolnjeva-nje, ki naj vam služijo kot pomoč pri evidentiranju vaših projektnih idej oz. identifikaciji nabora ve- čjih regijskih projektov, ki bodo predmet preučitve in obravnave v skladu z dogovorjenimi merili za izbor ter pred vključitvijo v RRP 2014-2020 za Podravje in ORP Spodnje Podravje 2014-2020 potrjeni tudi na organih razvojne regije. Vljudno vas vabimo, da s sodelovanjem oz. s posredovanjem svojih projektnih idej po svojih močeh prispevate k čim bolj kakovostnemu in verodostojnemu razvojnemu dokumentu, ki bo omogočil čim bolj učinkovito črpanje finančnih sredstev in s tem uresničitev razvojnih ciljev našega okolja v novem programskem obdobju. SVETLA TOČKA Sendvičarna v Lackovi ulici Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček V tokratni svetli točki predstavljamo novost - Sendvičarno na Lackovi 4, v središču Ptuja. Nekoč je bila na tem mestu znamenita slaščičarna Ptujskih pekarn in slaščičarn, zdaj pa je v njej prijeten lokalček, ki si ga je zamislil Mitja Nahberger. »Vabljeni Ptujčani, da nas obiščete! Vsak dan, od ponedeljka do petka, pripravljamo sveže sendviče (10 vrst), v ponudbi imamo še hot dog, toast, razno pecivo, dnevne juhice, jogurt, za poletje pa pripravljamo solatni kotiček. Želim si, da bi se naše stranke ob naši ponudbi počutile dobro in zadovoljno,« vabi ter nadaljuje, da je možno ali vzeti s seboj ali pa posedeti in pomalicati v lokalu. Možna je tudi dostava. Vf/fV//f 11 29. MAREC / SUŠEC 2013 OKOLJE IN PROSTOR / GOSPODARSTVO Nadzor nad onesnaženjem cestišč V preteklih letih smo občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti. Ker večji del občin pokrivajo kmetijske površine, se v tem času na njivah in poljih opravljajo sezonska kmetijska dela. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Večji del teh kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometni površini očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozi-jo zemljo, blato ali gnoj. Ker je v zgodnjih spomladanskih mesecih vlažnost zraka visoka, navoženi material cesto hitro naredi spolzko in nevarno za druge udeležence v cestnem prometu. Zgodi se, da zaradi neodgovornosti posameznika, ki ni očistil koles traktorja pred vključitvijo v promet, drugi voznik postane udeleženec prometne nesreče. Občinski redarji smo lahko pogosto po sledovih umazanih gum, ki so vodili od polja do domačije, ugotovili kršitelja, ki je onesnažil cesto. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravoko- tni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1) pa je določeno, da je »na cestišču javne ceste prepovedano: razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati, puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne naj, onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi, vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora«. Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1) pa določa, »da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste /.../z vozila odstraniti zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče«. Predpisana globa v zakonu zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Občinski redarji smo za tovrstne prekrške kršitelje dolgo le opozarjali, kar ni prineslo ustreznih rezultatov, zato smo za takšne prekrške tudi že izrekali globe. Vse občane naših občin pozivamo, da - po koncu del na polju in preden se vključijo v promet -očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane kvečjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Z morda le pet minut truda več se bo zmanjšalo resno ogrožanje drugih udeležencev v prometu. Povezovanje gospodarstva in šolstva Gospodarsko-akademski posvet s forumom so 6. marca v GH Primus pripravili predstavniki podjetja Life Learning Academia. Na ta način so prikazali problematiko sodelovanj med podjetji, javnimi institucijami in šolstvom. Poskušali so tudi vzpostaviti sodelovanja v vrzelih, ki lahko prispevajo k poglobljenemu sodelovanju ter posledično k izboljšanju gospodarske rasti in povečanju zaposlovanja. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Udeleženci regijskega gospo-darsko-akademskega foruma, ki je bil usmerjen na podravsko in koroško regijo, so bili predstavniki različnih regionalnih institucij, ki skrbijo za razvoj gospodarstva in razvoj človeških virov, torej predstavniki občin, tehnoloških parkov, različnih razvojnih regionalnih agencij, študentskih organizacij, zavodov za zaposlovanje, srednjih šol, visokih šol in fakultet, študentkih klubov ali združenj, podjetij iz posamezne regije ter kot posebni gostje predstavniki Ministrstva za šolstvo, Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za delo in družino. Za skladen gospodarski razvoj potrebuje slovensko gospodarstvo ravnovesje med šolsko mrežo, ki ustvarja različne profile, in potrebami gospodarstva. Stanje med ponudbo profilov in potrebami gospodarstva je povsem porušeno. Rezultati kažejo, da bo potrebno prilagajanje šolskih sistemov na vseh ravneh in prilagajanje organizacij, tako gospodarskih družb kot javnih institucij, na realne izzive zaposlovanja in zaposljivosti. V ta namen potrebujejo organizacije različne načine za medsebojna sodelovanja in povezovanja in vsekakor spodbude s strani vlade. Sodelovanja organizacij prinašajo različne rešitve in so tako lahko dober doprinos k izboljšanju ne- Kot primer dobre prakse so na posvetu predstavili projekt, ki ga je pripravil ZRS Bistra Ptuj - informacijsko prodajno mesto, ki deluje v hotelu Primus. Predstavila ga je direktorica Bistre Aleksandra Pivec (prva z desne). sorazmerij med ponudbo izobraževalnih programov in potrebami gospodarstva in hkrati zmanjšujejo negotovosti mladih pri prehodu iz šolanja v zaposlitev. »Med osnovne cilje tega foruma uvrščamo zagotovitev boljše povezanosti podjetij z različnimi šolskimi institucijami z namenom seznaniti predstavnike šol o informacijah, ki jih lahko ponudijo dijakom/študentom, vzpostaviti beleženje uspešnosti sodelovanj med organizacijami in šolskimi institucijami (določiti merila za uspešnost), zagotoviti trajna sodelovanja med različnimi organizacijami in šolskimi institucijami z namenom zagotavljanja razvoja regije, ohranitve ključnih kadrov v regiji, spodbujati organizacije k oblikovanju naslovov za zaključne 12 /ir/rff/i OKOLJE IN PROSTOR 29. MAREC / SUSEC 2013 naloge, preko katerih lahko študenti dobijo praktična znanja in referenco, ki jim izboljša možnost pri iskanju zaposlitve,« je povedala Marjetka Kastner, direktorica podjetja Life Learning Academia. Glede na visoko stopnjo brezposelnosti so se udeleženci strinjali, da je treba pripraviti več povezovalnih vsebin in predstavitev, ki bodo izvedene na Zavodu za zaposlovanje. Nekatere aktivnosti na podlagi vzpostavljenih projektov sicer že obstajajo, ob njih pa je treba vzpostaviti nove oblike sodelovanj, ki niso projektno vezane. Predlagali so, da se enkrat vsako tromesečje za ciljno skupino brezposelnih pripravijo obiski in predstavitve podpornih okolij (regijske Razvojne agencije, Inkubatorji, Tehnološki parki) na Zavodu za zaposlovanje. »Zavod preko povabila povabi brezposelne, da se, če imajo dobro idejo za izdelek ali storitev, oblikujejo v spin off skupine. Podporna okolja v tem primeru tem skupinam ali posameznikom pomagajo pri pisanju poslovnega načrta in vzpo- stavitvi stikov s prvimi poslovnimi partnerji ali strankami. S tovrstnim sodelovanjem povečamo možnost samozaposlitev oz. oblikovanja novih poslovnih subjektov, ki dvigujejo gospodarsko rast in znižujejo stopnjo brezposelnosti,« pojasnjuje Marjetka Kastner in nadaljuje: »Pomembno je tudi vzgajanje in ozaveščanje mladih že v osnovnih in srednjih šolah o podjetništvu, ki omogoča samo-zaposlitev. Z izobraževanjem v zgodnji mladosti namreč pričnejo ustvarjati pozitivno sliko in klimo podjetništva oz. poskrbijo za razvoj podjetništva in dvig podjetniške kulture v regiji. Spodbujati pa je treba tudi sodelovanje podjetij s šolami in fakultetami z namenom, da vsi v aktivni ali v zaključni fazi študija pridobijo čim več aplikativnih znanj. S tovrstnimi sodelovanji damo prispevek družbi, da se oblikujejo dobri kadri, ki jih bomo v prihodnosti potrebovali. Prizadevanja in sodelovanja pa tudi omogočajo, da dobri kadri ostanejo v regiji.« Strokovna ekskurzija - predstavitev dobre prakse uporabe geotermalne energije v Avstriji Manager klub Ptuj je sredi marca organiziral zanimivo strokovno ekskurzijo, ki je bila namenjena vsem zainteresiranim. V Zgornji Avstriji so si ogledali primer dobre prakse javno-zasebnega partnerstva pri uporabi geotermalne energije ter obrat s predstavitvijo projekta GTS-Geothermie St. Martin im Innkeris. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Avstrija je tako kot severovzhodni del Slovenije izredno bogata z geotermalno vodo. Že nekaj časa je Avstrijci ne izkoriščajo samo za termalne potrebe, ampak se vse več krajev ogreva z geotermalno energijo. Zakaj ravno geotermalna energija? »Zato ker je v točki učinkovitosti in enostavnosti nepreko-sljiva in ker jo imamo na območju Ptuja in Haloz tudi sami. EU spodbuja uporabo obnovljivih vi- rov, še posebej iz tako čiste energije, in je za takšne projekte mogoče dobiti tudi evropska nepovratna sredstva,« odgovori na vprašanje mag. Andreja Komel, ki je ogled predlagala in v imenu društva tudi organizirala. Gostitelj Karl Wei-dlinger je Ptujčanom predstavil, kako je mogoče v naši severni sosedi končati tako zahteven projekt v samo 14 mesecih, kakšne so prednosti uporabe geotermalne energije in ne nazadnje, kakšna je ekonomika uporabe le-te. Investicija vredna 13 milijonov evrov Podjetje Geothermie St. Martin, ki je v lasti 25 partnerjev, izkorišča dobrih deset let geotermalno energijo iz bazena termalne vode, ki je približno 2.100 m globoko. S pomočjo črpalke se transportira 93 stopinj vroča voda iz globine po distribucijskem sistemu s pomočjo izmenjalnikov toplote do končnih odjemalcev. Že v prvem letu obratovanja so v daljinsko voden sistem ogrevanja priključili vse javne zgradbe in 200 zasebnih hiš v dveh krajih St. Martin in Ort im Innkreis. Stevilo uporabnikov se je od leta 2000 do danes povečalo na 350. Le eno tretjino celotnega odvzema toplote odvzamejo zasebni uporabniki (fizične osebe), preostali dve tretjini pa odpadeta na industrijske objekte. Skupno omrežje je danes dolgo okrog 60 kilometrov in se po besedah gosti- telja razprostira v premeru 25 kilometrov. Investicija je bila vredna 13 milijonov evrov, od tega približno 8,5 mio. evrov za izgradnjo distribucijske mreže s priključki in 3,5 mio. evrov za vrtanje; od tega so pridobili 30 % evropskih nepovratnih sredstev. Strošek energije se zmanjša do 20 % Pred uvedbo uporabe geoter-malne energije sta bila oba kraja St. Martin im Innkreis in Ort im Innkreis manjši naselji z nerazvito industrijo. »V letih od uvedbe uporabe geotermalne energije se je to celotno območje industrijsko zelo razvilo,« ugotavlja Komelova ter nadaljuje, da je bilo postavljenih kar nekaj novih tovarn, predvsem s tehnološko zelo zahtevnimi ter energijsko potratnimi procesi. Investitorji so izračunali, da se pri zasebnih odjemalcih strošek energije zmanjša do 20 %, pri industriji pa so ti prihranki lahko celo večji. Strokovno ekskurzijo - predstavitev dobre prakse uporabe geotermalne energije v Avstriji - je organiziral Manager klub Ptuj. Vf/fV//f 13 29. MAREC / SUŠEC 2013 OKOLJE IN PROSTOR / KULTURA Ko je odpadek priložnost - projekt Več kot 1x S projektom Več kot 1x se nadgrajujeta dejavnost ponovne uporabe, ki jo v Sloveniji izvajajo centri ponovne uporabe, in organiziranost obstoječih sistemov ravnanja z odpadki tako, da se v ospredje postavlja spreminjanje odnosa ljudi do okolja, odpadkov, dobrin, etnološkega izročila in pomena ohranjanja tradicije preko praktičnega prikaza uporabe odpadkov kot virov za našo prihodnost, ki je mogoča samo s treznim premislekom na temo varovanja okolja. Helena Ajdnik UKOLJSKO W RAMSKÛVALN1 ZAVOD Swiss Contribution g Projekt izvaja Okoljsko raziskovalni zavod Slovenske Konjice z donacijo Švice v okviru švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. Namen zelene zamisli je, da z mobilno »reuse kliniko« oskrbi rabljeno opremo na terenu in jo vrne ljudem. Če je ti ne želijo več, jo odpeljejo v Center ponovne uporabe Rogaška Slatina, kjer jo pripravijo za nove lastnike. Okoljsko raziskovalni zavod v okviru projekta omogoča aktivnosti, ki bodo zmanjšale breme in vpliv človeka na okolje, poleg tega pa skupaj s švicarskim partnerjem usposablja prostovoljce, diplomante varstva okolja in jim Projekt Več kot 1x je podprt z donacijo Švice v okviru švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. omogoča strokovno izobraževanje v Švici in pridobitev certifikatov. Želja je, da projekt dvigne zavest pri dojemanju odpadkov, da bodo ti razumljeni kot vir novih izdelkov, delovnih mest in ne kot breme. Odpadek je namreč prej priložnost kot ovira. Projekt Več kot 1x je osredotočen predvsem na podeželska območja, kjer so težave zaradi pomanjkanja informacij o okolju večje, ob tem pa imajo prebivalci praviloma težji dostop do infrastrukture zbirnih centrov. Mobilna klinika »REUSE« do vsakega doma Projekt je ravno zaradi odročno- sti in lažje dostopnosti vzpostavil mobilno »reuse« kliniko. Slednja je odgovor na sedanjo krizo, ki ima v svojem krču veliko negativnega - manko delovnih mest, slabo motiviranost zaposlenih, brezidejnost in agresivnost potrošniške družbe. A do sedaj je vsaka kriza prinesla nove možnosti, tudi v ekologiji. Naloga mobilne klinike je, da prebivalce na praktičen način seznanja z možnostjo ponovne uporabe, kar hkrati prispeva k zmanjševanju emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov. In kako je videti obisk mobilne klinike? Strokovnjak, mizar, njegov pomočnik in strokovno usposobljeni prostovoljci pri okoljskem ozaveščanju javnosti sodelujejo tako, da se z mobilno »reuse« enoto pripeljejo v odmaknjene vasi, manjše kraje in občanom zagotovijo praktične možnosti, da spoznajo procese ponovne uporabe ter da tudi sami sodelujejo pri popravilih in obnovi njihovih izdelkov. Prostovoljci z aktivnim sodelovanjem s pomočjo mojstra in pomočnika obnavljajo rabljeno opremo in oblačila, ob tem pa občane in predvsem mlade motivirajo za ustvarjalnost in varčevanje z naravnimi viri, kar ima številne okoljske koristi. Količina kosovnih odpadkov se lahko ob izvajanju postopkov priprave na ponovno uporabo zmanjša celo za 30 %. Vsi izdelki vsebujejo energijo, surovino in naravne vire, zato je treba skrbno premisliti, kdaj postane izdelek odpadek, saj ga lahko uporabi nekdo drug in s tem privarčujemo omejene naravne vire in surovine, ki so iz dneva v dan dražje. Društvo Arsana prejelo oljenko za izjemne uspehe na kulturnem področju Društvo za glasbeno umetnost Arsana je eden izmed treh letošnjih prejemnikov oljenke, ki jih ob kulturnem prazniku podeljuje župan Ptuja. Predlagatelja sta Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI Ptuj, in Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Od ustanovitve do danes je društvo organiziralo več kot 200 koncertov in drugih dogodkov, prepričalo blizu 100 000 obiskovalcev in gostilo več kot 2000 eminentnih umetnikov iz vsega sveta. Vodja Mladen Delin se v imenu društva iskreno zahvaljuje vsem podpornikom. Staša Cafuta Trček Arsana obogatila glasbeno življenje na Ptuju Društvo za glasbeno umetnost Arsana je bilo ustanovljeno leta 2006. Združenje umetnikov je s svojim profesionalnim delovanjem želelo obogatiti glasbeno življenje na Ptuju. Namen društva je bil poskrbeti za glasbene dogodke Foto: Langerholc najvišjega nivoja v dveh programskih sklopih: v koncertnem ciklusu in v okviru poletnega festivala Arsana - Art Ptuj. »Koncertni ciklus, ki je zasnovan multidisci-plinarno in obsega glasbene stile klasične, etno, jazz in popularne glasbe, sega na številna glasbena podočja, ob tem pa skrbi za ne- formalno izobraževanje mlajše in odrasle publike,« je v opisu društva in kasneje v obrazložitvi zapisal sopredlagatelj Štefan Petek, ravnatelj GŠ Karola Pahorja Ptuj, ter v zapisu nadaljeval, da se društvo tudi podpisuje pod številne uspešne avtorske produkcije, kot so Zgodba o tangu, Vox Arsana, Živalski karneval in otvoritveni spektakel EPK 2012 na Ptuju Ku-rentova svatba, ki so dosegle vseslovenski in mednarodni pomen. Izvedli več odmevnih turnej po Evropi in v Združenih državah Amerike »Povezuje se s številnimi pomembnejšimi kulturnimi organizacijami in z zavodi ter nudi priložnost nastopanja domačim in drugim slovenskim umetnikom. Prav tako pomembno je povezo- vanje z mednarodnimi festivali in s posamezniki svetovnega slovesa, ki bogatijo ptujsko kulturo in pripomorejo k prepoznavnosti mesta,« je v imenu sopredlaga-telja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, OI Ptuj, zapisala Iva Ferlinc in nadaljevala, da je bila v letu 2012 Arsana eno izmed pomembnih stičišč evropske in domače kulture v okviru programa EPK Maribor 2012. Pripravili so številne odmevne dogodke, z lastno produkcijo pa so segli tudi v mednarodni prostor in izvedli več odmevnih turnej po Evropi in v Združenih državah Amerike. »Je tudi izobraževalni inkubator, saj čez leto ponuja neformalno glasbeno izobraževanje in s pomočjo umetnostne terapije pomaga ljudem s težavami v duševnem 14 mm /ir/rfffi KULTURA 29. MAREC / SUSEC 2013 i n » Društvo Arsana je prejemnik oljenke - priznanja MO Ptuj za izjemne uspehe na področju promocije, glasbene umetnosti, organizacije koncertov ter glasbenih in odrskih dejavnosti. zdravju, poleti pa je nosilec mednarodne glasbene akademije, ki je do sedaj privabila več kot 300 mladih umetnikov iz 15 evropskih držav pod mentorstvom priznanih evropskih glasbenih pedagogov in interpretov.« Več kot 200 dogodkov in 100 000 obiskovalcev Od ustanovitve do danes je društvo pod vodstvom Mladena Delina organiziralo več kot 200 koncertov in drugih dogodkov, prepričalo blizu 100 000 obiskovalcev in gostilo več kot 2000 eminentnih umetnikov iz vsega sveta, med njimi zveneča imena, kot so: Donavska filharmonija, Simfonični orkester z Nove Zelandije, Simfonični orkester in zbor akademije za glasbo iz Ljubljane, Big Band hrvaške RTV, Perpetum jazzile, Karmina Slovenica, Rade Šerbedžija, Stefan Milenkovich, Edin Karamazov, Trio Čajkovski, Konstantin Bogino, opera Orfej, Sozvočja Slovenije, Janez Lotrič in drugi. Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in šport prepoznava Arsano kot glasbeno-umetniški center podravske regije, mediji in glasbeni kritiki pa so glasbeni festival Arsana - Art Ptuj ocenili kot vidnejšega v slovenskem in pomembnega v mednarodnem prostoru. »Oljenka nam pomeni potrditev našega dela in vložka v mesto ter ljudi, ki v njem živijo in ustvarjajo. Ne glede na to, da si je naša organizacija že pridobila mednarodno prepoznavnost, je domača pohvala zelo pomembna. Ptuj je sedež in baza našega delovanja, od tukaj rastejo vsi projekti, ki se potem pojavljajo drugod po Sloveniji in svetu. Zato to priznanje razumemo kot spodbudo za naprej, še posebej v teh zelo težkih časih, ko se zaradi krize ljudje vedno bolj zapirajo vase in v probleme, saj ravno umetnost kaže pot navzgor,« se je ob prejemu priznanja v imenu društva zahvalil idejni vodja Mladen Delin. Odmevi po 4. abonmajskem koncertu - Virtuozni klavir Irene Veneziano Društvo Arsana je v petek, 15. marca, v slavnostni dvorani ptujskega gradu priredilo nepozaben večer, na katerem je nastopila vrhunska pianistka Irene Veneziano (ITA). Koncert je bil posvečen virtuozni klavirski glasbi, kjer smo ob zvokih klavirja začutili glasbo kot nekakšen dih skromnosti, kulture, čara, prefinjenosti in poezije. Večer je bil poln vratolomnih pasaž, kjer je vzhajajoča italijanska pianistka potrdila svojo tehnično podkovanost ter s svojo interpretacijo in stili navdušila občinstvo. Niko Zagoršek Arsana napoveduje 5. abonmajski koncert Simbolični orkester - Žlahtna srečanja Bojana Cve- Simbolični orkester Bojana Cvetrežnika Fotoarhiv Arsane trežnika, ki bo v petek, 12. aprila, ob 19.30 v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Orkester izvaja evropsko glasbo brez zgodovinskih, geografskih ali ideoloških meja. So skupina večinoma klasično izobraženih glasbenikov, ki z entuziazmom vodijo Simbolični orkester. Spoznavajo raznoliko evropsko glasbo, raznolikost pa dojemajo v zgodovinskem, geografskem in socialnem merilu. Učijo se od mojstrov srbske romske glasbe, skandinavskih 'fidlerjev', irskih prijateljev, jazz skladateljev, klasičnih umetnikov in vseh mimoidočih. Obstajajo poznavalci glasbe? Kdo sploh so? Nekateri poslušajo glasbo, ki je všeč veliko ljudem. Drugi ne poslušajo glasbe, ki je všeč veliko ljudem. Bojan Cvetrežnik ima rad žlahtna glasbena srečanja z vsemi. Avtor glasbe je tisti, ki se je prvi spomnil, da jo ukrade. »Bolje živi norci kot nori živci! Predstavo podprlo: Ministrstvo za prosti čas.« Odštevanje do eksplozije umetnosti - 5. glasbeni festival Arsana - Art Ptuj 2013 Društvo Arsana trenutno usmerja vse svoje moči v novo največje poletno festivalsko dogajanje v mestu v okviru 5. poletnega glasbenega festivala Arsana, ki se bo letos odvil med 24. julijem in 2. avgustom. Do letošnjega leta so v poletnih mesecih popestrili dogajanje na najstarejših tleh v Sloveniji renomirani umetniki, kot so: Donavska filharmonija, Janez Lotrič, Stefan Milenkovich, Rade Serbedžija & Miroslav Tadic, Allan Kelly Gang, Neisha, Alenka Godec, Cubismo, ruski komorni zbor Smolny, Klapa Cambi, Sozvočja Slovenije, Miha Rogina, Borut Zagoranski, Oto Pestner, skupina Langa, Bilbi, Vox Arsana Kot vsako leto bo Arsana v času festivalskega dogajanja poskrbela za vse vrste glasbenih sladokuscev in bo v naše najstarejše mesto pripeljala zveneča imena, s katerimi se želi utrditi na zemljevidu evropskih festivalskih mest. Več informacij lahko najdete na www. arsana.si 15 29. MAREC / SUSEC 2013 KULTURA Huda pokušnja! - avtorski večeri v družbi izbranih knjig in vin Ptuj je bogatejši za nov dogodek Huda pokušnja!, ki se bo odvijal predvidoma zadnje srede v mesecu v Domu kulture Muzikafe. Gre za avtorske večere v družbi izbranih knjig in vin. Prva gosta sta bila na eni strani poku-ševalec, pisatelj Vlado Žabot, ki je predstavil svojo zadnjo knjigo Sveta poroka, na drugi strani pa vinar in enolog Bojan Kobal, ki je predstavil vina iz Ptujske kleti. Večer sta povezovala pesnik David Bedrač in vinski publicist Jože Rozman. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Ena izbrana knjiga in eno izbrano vino Ptuj je bogatejši za nov dogodek, ki se imenuje Huda pokušnja. Gre za avtorske večere v družbi izbranih knjig in vin. »Zadnjo sredo v mesecu bomo v Domu kulture Muzikafe gostili vrhunskega pisatelja in vrhunskega vinarja. Na enem kraju se bosta srečevali pisateljska in enološka umetnost, prisluškovali bomo, okušali, se smejali in pomnili. Ena izbrana knjiga in izbrano vino, oboje zaznamovano z nezamenljivo avtorsko pisavo, osebnostjo, pečatom porekla,« je dogodek na kratko opisal Aleš Šteger, idejni vodja. Vsak od povabljenih pisateljskih gostov bo o vinu, o katerem bo ta večer tekla beseda, napisal besedilo. Po dveh letih bodo besedila izšla v skupni knpgr Enolog Bojan Kobal in pisatelj Vlado Žabot Prva gosta cikla Huda pokušnja sta bila enolog Bojan Kobal iz Ptujske kleti ter pisatelj Vlado Žabot. »Njegova zadnja knjiga Sveta poroka je čudežno, povsem samosvoje in posebno delo v našem kontekstu. Gre za prvi sodobni slovenski ep, napisan v klasičnem verzu po motivu zelenega Jurija,« je na kratko povzel pesnik David Bedrač, ki poleg kolega, vinskega publicista Jožeta Rozmana, vodi prireditev. Bojan Kobal, znan kot vzneseni ljubitelj narave, posebej Huda pokušnja! so avtorski večeri v družbi izbranih knjig in vin, ki potekajo v Domu kulture Muzikafe. vinogradov, tenkočuten, dosleden, skrajno natančen pri vinih in glavni enolog v Ptujski kleti, je ponudil tri vina: ranfol - naš, krajeven in zanimiv ter hkrati prednik svetovno razvpite sorte; sovinjon - divjaški plemenitaš, ki nikogar ne pusti ravnodušnega, ter modri pinot - nikoli robusten in nevljuden, zmeraj pretanjeno zapeljiv. »Beseda je tekla o vinu in poeziji, o magični moči besede, ki uroči, o mitih, ki prikrito še vedno trdno usmerjajo naše usode, o tem, kaj pomeni navezovati se na tradicijo v svetu, ki vse hitreje pozablja, od kod prihaja,« je po prijetnem druženju povzela Saška Šteger, ki skrbi za celostno vsebino večerov. Naslednja Huda pokušnja je bila 27. marca. Na njej sta nastopila etnolog dr. Zmago Šmitek s knjigo Poetika in logika slovenskih mitov ter vinar Primož Lavren-čič s posestva Burja. Prihodnja dogodka bosta še 24. aprila in 29. maja. Vstop je prost, vljudno vabljeni. Hasanov plašč - predstavitev paramentov v kapeli ptujskega gradu YPokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož bomo 16. aprila v okviru proslavljanja 120. obletnice ustanovitve muzeja predstavili šest liturgičnih predmetov, ki so last Pokrajinskega muzeja Kočevje. Med njimi je gotovo najdragocenejša kazula oziroma mašni plašč, ki naj bi bil po ljudskem izročilu narejen iz bojnega plašča Hasana paše Predojevica, poveljnika turških sil v bitki pri Sisku leta 1593. Besedilo in foto: dr. Eva Ilec Zbirko paramentov sestavlja šest kosov, med katerimi so svečana mašna obleka in liturgični predmeti, ki jih duhovniki uporabljajo pri bogoslužju, in sicer kazula, štola, manipel, pala, burza in velum. Vsi predmeti so narejeni iz svilene tkanine v modrem odtenku, na katero je prišita bogata vezenina iz pozlačenih in srebrnih niti. Ta izjemno dragocena tkanina naj bi bila nekoč del bojnega pla- šča turškega poveljnika Hasana paše Predojevica - ta je v glavnem spopadu v bitki pri Sisku 22. junija 1593, ko se je umikal pred krščansko vojsko, utonil v narasli Kolpi. Od velikega vojnega plena se je ohranil le njegov plašč, tako imenovani Hasanov plašč, izjemno dragocen v svetovnem merilu. V starejši strokovni literaturi je veliko razhajanj o njegovem izvoru. Narodni muzej Slovenije Hermina Golc in Marina Čurin, konservatorki-restavratorki za tekstil, pri sušenju kazule v razpetem stanju. namreč hrani mašni plašč, ki ima na podlogi prilepljen pergamentni listek z napisom, da je narejen iz turškega plašča Hasana paše. Za določanje pravega izvora Hasano- vega plašča bo zato treba opraviti še več študij in raziskav. Konserviranje vseh šestih pa-ramentov smo opravili v konser-vatorsko-restavratorski delavnici 16 /ir/rff/i KULTURA 29. MAREC / SUSEC 2013 za tekstil v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož. Analize in preiskave so pokazale, da so za izdelavo bogate vezenine uporabili 14 različnih vrst pozlačenih in srebrnih niti, ki tvorijo razkošen cvetlični mo- tiv. Predmeti so bili na nekaterih mestih tako poškodovani, da smo za utrjevanje poškodb potrebovali več sto ur. Več o konservatorskih posegih in o domnevnem izvoru mašnega plašča, povezanega z bit- ko pri Sisku, bova predstavila dr. Eva Ilec, vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka ptujskega muzeja, in Ivan Kordiš, kustos v Pokrajinskem muzeju Kočevje. Vabljeni torej na predavanji, ki bosta v torek, 16. aprila, ob 18. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Paramenti bodo na ogled v graj ski kapeli vse do konca leta 2013. Otvoritev Bralne značke za odrasle na svetovni dan poezije Na prvi pomladni dan in svetovni dan poezije so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pripravili svečan začetek Bralne značke za odrasle 2013. Do zdaj je bilo v osmih letih bralcem predlaganih v branje 114 naslovov 109 avtorjev oziroma avtoric, udeležilo pa se je je 753 bralk in bralcev. Letošnji projekt sta odprli instrumentalistka Tanja Vogrin in vodja letošnjega simpozija pripovedovanja na Ptuju Ljoba Jenče. Mateja Tomašič Bralna značka za odrasle je opredeljena v letnem načrtu knjižnice kot ena dodatnih dejavnosti za spodbujanje bralne kulture in dela z odraslimi bralci. Izvajajo jo v vseh treh oddelkih knjižnice z izposojo gradiva kot osnovno dejavnostjo (Mladinski in Študijski oddelek ter Potujoča knjižnica). »Izbor knjig je pripravljen po določenih kriterijih - kakovostno branje, domači, tuji avtorji obeh spolov, domoznanski vidik, vedno je vključen tudi vsaj en naslov otroške ali mladinske književnosti. Doslej so bile pri sestavi seznama upoštevane slovenske knjižne nagrade, jubileji, klasika, slikanica, poezija in proza, avtorice in avtorji, domoznanstvo, novitete, manj izposojane kvalitete, vsemu navedenemu smo pridružili še povedno rdečo nit, od zgodovinske tematike, nekdanjih jugoslovanskih prostorov do humorja in evropskosti ob EPK 2012. Tokrat je seznam podrejen besedi angel v knjižnem naslovu, seveda pa seznam ne zanemarja preostalih normativov. Tudi letos velja za osvojitev bralne značke tudi katero koli drugo delo navedenega avtorja,« je povedala Liljana Klemenčič, ki skupaj z Jožico Sajko v ptujski knjižnici vodi projekt Bralne značke za odrasle. Vsi, ki želijo sodelovati, dobijo bralno zgibanko z navodili in priporočilnim seznamom literature v ptujski knjižnici, kjer jo kasneje tudi oddajo. Projekt bodo Foto: Tanja Srečkovič zaključili s prireditvijo, 20. novembra, na dan slovenskih splošnih knjižnic. Na Ptuju drugi mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival Od 14. do 21. julija bo na Ptuju drugi mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival: V zdravilni moči besede, ki ga pripravlja gostja svečane otvoritve Bralne značke Ljoba Jenče, v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj. Ljoba Jenče je zbirateljica, raziskovalka, ohra-njevalka, skrbnica in žlahtniteljica ljudske dediščine, kultna slovenska pripovedovalka in interpreti-nja ter pedagoginja pravljičnega, mističnega in duhovnega. Zgodba Parzivala pomembno zaznamuje tukajšnje okolje, saj je delo postavljeno v te kraje. Wolfram von Eschenbach je v prvi polovici 13. stoletja ustvaril visoki srednjeveški ep v 24600 verzih. Ob Božanski komediji je to najpomembnejše literarno delo tistega časa, ki predstavlja plemenite cilje v družbi. Opisuje tudi dvorno življenje ter tako resna in globoka premišljevanja o pomenu človeškega bivanja. S pripovedovanjem oziroma storytellingom se tako po mnenju Ljobe Jenče vračamo v svoje bistvo, k ljudem, ki želijo poslušati in pripovedovati. V sedmih julijskih dneh bodo obiskovalci lahko prisluhnili celotni zgodbi Parzivala, se učili pripovedovalskih veščin, doživeli koncert, izlet po Parzivalovi deželi, predvsem pa se skozi besedo vračali v zgodbo iskanja svetega grala. Informativni program na PeTV tudi v govorici rok Tina Baštevc Na vseh ravneh si posamezne skupine hendikepiranih prizadevajo za zagotavljanje enakih pogojev za življenje. Zaradi dejavnosti različnih ustanov se položaj na nekaterih področjih hitro izboljšuje, nekatera pa še zmeraj zaostajajo. Za izboljšanje svojega položaja si še zmeraj prizadevajo gluhi in naglušni. Njihove težave se pojavljajo pri vseh opravkih v javnosti, saj večina ljudi ne pozna govorice rok. Za lažje spremljanje informativnega televizijskega programa so se na ptujski televiziji PeTV odločili, da gluhim in naglušnim enkrat tedensko to tudi omogočijo. Predlog, da bi del vsebin opremili z govorico rok, je na eni izmed sej programskega sveta PeTV podal Dejan Klasinc. Ideja je bila podprta s strani vseh članov sveta, pozitivno pa so jo sprejeli tudi ustvarjalci programa PeTV. Na predlog so se pozitivno odzvali tudi v Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor. Pozdravili so odločitev PeTV, da informacije s pomočjo govorice rok približa gluhim in naglušnim in ne nazadnje tako še razširijo krog gledalcev. Vodstvo društva je obljubilo, da bo po svojih močeh poskušalo pomagati pri zagotovitvi tolmača. Odgovorna urednica PeTV Aleksandra Magdalenc je podala še pomembno informacijo: »Odločili smo se, da z govorico rok opremimo Tedenski pregled Ptujske kronike. Na sporedu je vsako soboto, vanj pa so vključene najpomembnejše novice, tudi s področja kulture in športa. Tedenski pregled, opremljen z govorico rok, bo na sporedu predvidoma od začetka aprila naprej.« S to potezo bo ptujska televizija PeTV dodala kanček k večjemu občutku sprejetosti gluhih in naglušnih ter pomagala narediti še en korak pri zagotavljanju enakih pogojev za vse ljudi. Vf/fV//f 17 29. MAREC / SUŠEC 2013 KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Prvi ptujski časopis ponovno med nami Prva številka ptujskega časopisa Pettauer Wochenblatt je bila natisnjena 10. februarja 1878. Po 135 letih je prvi ptujski časopis ponovno med nami, tokrat na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Milena Doberšek V dneh, ko so po ptujskih ulicah preganjali zimo kurenti, orači, cigani in druge pustne šeme, je mimo nas skoraj neopazno zdrsnila omembe vredna obletnica. 10. februarja 2013 je namreč minilo 135 let od natisa prve številke časopisa Pettauer Wochenblatt, ki ga štejemo za prvi ptujski časopis. Natisnil ga je ptujski tiskar Jakob Schön, ki je leto pred tem v prostorih takratnega in sedanjega mestnega gledališča odprl svojo tiskarno. Pettauer Wochenblatt je prenehal izhajati že konec decembra istega leta, in kot je pojasnilo uredništvo v zadnji številki, so se za to odločili zaradi premajhnega števila naročnikov. Zakaj je bilo zanimanje za Pettauer Wochenblatt tako majhno? To je bil liberalen, nepolitičen časopis, ki ni »dvigoval prahu« in ni bil nikomur nevaren. Slovensko prebivalstvo je imelo odklonilen odnos do njega zaradi uporabe nemškega jezika, številni pa so se obregnili tudi ob židovsko poreklo nedavno pred tem na Ptuj Foto: www.dlib.si priseljenega tiskarja. K vsem tem razlogom je svoj delež prispevala še precej skromna in nezanimiva vsebina - prvi ptujski časopis je namreč s prilogo vred obsegal le šest strani. Ob bežnem listanju časopisa najprej naletimo na daljše članke, v katerih lahko beremo zapise o splošnih temah, kot so življenjsko zavarovanje, požarna varnost, skrb za reveže, železniška povezava Maribor-Ptuj, sejmi in kongresi v tujini in podobno. Nekateri izmed teh splošnih člankov so povzeti tudi po tujih časopisih. V feljtonu Ptujske žanrske slike so objavljene kratke zgodbe različnih avtorjev, ki na duhovit način upodabljajo različne vsakdanje prizore iz življenja ljudi. Tem splošnim vsebinam sledijo rubrike Izobraževalno, Kmetijstvo, Občinske zadeve in še nekatere druge. V drugem delu časopisa zasledimo raznovrstne krajše, na videz nepomembne zapise, kot so obvestila o živinskih in drugih sejmih na Ptuju in v okolici, informacije o Pettauer Wochenblatt, reklamni oglas iz prve številke bližnjih licitacijah, loteriji, tedenskih cenah živil. Občasno se pojavljajo tudi objave, ki so jih na uredništvo naslovili bralci. V Dnevni kroniki so zbrani zapisi o kulturnem in družabnem dogajanju ter o požarih, ropih, umorih in drugih, po presoji uredništva omembe vrednih dogodkih na Štajerskem. V nasprotju z današnjim časom, ko v časopisih spremljamo vremensko napoved za prihodnje dni, je bilo v prvem ptujskem časopisu zabeleženo meteorološko opazovanje s podatki o dnevni temperaturi, zračnem tlaku, zračni vlagi in podobnem za pretekle dni. Razvedrilu bralcev je bila namenjena redna tedenska priloga Beilage zum Pettauer Wochenblatt, v kateri je bil objavljen roman v nadaljevanjih. Tako kot današnje časopise je tudi prvi ptujski časopis spremljalo sorazmerno veliko reklam. Te so v današnjem času zanimive predvsem zato, ker lahko tudi s pomočjo podatkov, zapisanih v reklamah, raziskujemo trgovsko in obrtno dejavnost tistega časa. Zanimiva je tudi primerjava, da je pol strani obsegajoč oglas stal skoraj toliko, kot je znašala letna naročnina na časopis skupaj s stroški dostave na dom. Potem ko je prenehal izhajati Pettauer Wochenblatt, je bil Ptuj dobro desetletje brez svojega časopisa. Leta 1889 je začel izhajati Pettauer Localanzeiger, ki je bil po deseti številki preimenovan v Pettauer Zeitung. Temu so v naslednjih obdobjih z občasnimi vmesnimi prekinitvami sledili drugi, sprva nemški, kasneje pa slovenski na Ptuju izhajajoči časopisi. Pettauer Wochenblatt, kot tudi nekateri drugi ptujski časopisi, je digitaliziran in prosto dostopen na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si). Univerza v Rostocku vabi dijake ptujske gimnazije V času, ko se število študijskih mest na univerzah zmanjšuje in ko se mnogi mladi upravičeno sprašujejo, ali se bodo po uspešno zaključenem študiju lahko zaposlili v želenem poklicu, tujina vabi in ponuja številne možnosti. Tako je na povabilo Univerze v Rostocku sedem dijakov Gimnazije Ptuj za pet dni zapustilo šolske klopi in šlo znanje in izkušnje nabirat v mesto na severu Nemčije, v Rostock. Nataša Kostanjevec Obisk je potekal v organizaciji Akademskega urada za tujino, ki ga vodi docentka Daniela Boltres. Urad deluje v okviru Univerze v Rostocku in skrbi tako za domače študente, ki študirajo v tujini, kot Fotoarhiv Gimnazije Ptuj tudi za množico študentov iz 99 različnih držav, ki znanje trenutno pridobiva na eni izmed devetih fakultet Univerze v Rostocku. Med temi državami Slovenije trenutno ni, in prav to so si gostitelji z biva- njem dijakov v Rostocku prizadevali spremeniti. Program za dijake je bil sestavljen tako, da so imeli priložnost izvedeti več o različ- 18 /ir/rff/i VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 29. MAREC / SUSEC 2013 nih fakultetah, izkusiti način dela, spoznati mesto s kulturnozgodovinskega vidika pa tudi z vidika povsem običajnega, vsakdanjega življenja študenta. Kljub temu da so dijaki za obisk izbrali enega od najbolj mrzlih tednov v vsem letu, se je Rostock izkazal kot izjemno prijetno mesto za življenje in študij. V mestu z 200.000 prebivalci je malo avtomobilov, kar gre verjetno pripisati odlično organiziranemu javnemu prevozu, zlasti tramvajem. Številne pekarne in kavarne dajejo mestnim ulicam občutek domačnosti, študentom pa poceni možnost za okusno malico. Ko govorimo o Rostocku, vsekakor ne moremo mimo mestne četrti Warnemünde, letoviškega dela mesta. Čeprav tokrat odeta v sneg in led, ta brezmejna obmorska pokrajina v človeku zbudi željo, da bi se tja vedno znova in znova vračal. A dijaki tja niso šli samo uživat lepot pokrajine, pač pa so nekaj ur preživeli na Inštitutu za raziskovanje Baltiškega morja. Tu so se prelevili v raziskovalce in v laboratoriju s preprostimi poskusi spoznavali obnašanje po slanosti in temperaturi različnih plasti vode v Baltiškem morju. Se naj- bolj zapriseženi družboslovci so podlegli čarom morske biologije. Zadnje ure obiska v Rostocku so bile namenjene zelo resnim temam - seznanili so se z možnostmi in načini vpisa, možnostmi za pridobitev štipendij, največji vtis pa je naredil obisk pisarne, v kateri študentom glede na njihove sposobnosti, interese in želje pomagajo najti ustrezno delovno mesto. »Če nekdo študira medicino, še ne pomeni, da se mora zaposliti kot zdravnik. Tudi npr. v gospodarstvu so številne možnosti, samo poiskati jih je treba,« je pojasnila vodja Careers Servica. Prav številne možnosti so tisto, kar je dijakom ostalo najbolj v spominu. Z znanjem, ki ga imajo iz gimnazijskih klopi, sploh z znanjem nemščine, ki so ga pokazali, se jim v Rostocku odpirajo številne možnosti - za študij, za štipendije, za delo, za kariero ... Na Gimnaziji Ptuj se le še sprašujejo, kdo bo prvi stopil na to pot. Kakšni so vtisi dijakov Gimnazije Ptuj po vrnitvi z obiska v Rostocku? Na univerzi v Rostocku so nas sprejeli z odprtimi rokami. Razen tega, da so poskrbeli, da nam nič ni manjkalo, so se tudi potrudili, da bi nam čim bolje pokazali mesto in univerzo, kar jim je zelo dobro uspelo. Mene so navdušili s programom in odnosom, pritegnilo pa me je tudi mesto, ki deluje zelo varno in sproščeno. Pred obiskom Rostocka nisem resno razmišljal o študiju v Nemčiji, ker pa so naši gostitelji delo tako dobro opravili, bi zdaj šolanje z veseljem nadaljeval prav tam. Žan Sama se zanimam za študij prava, pri čemer mi univerza v Rostocku ponuja različne programe. Na tem potovanju sem dobila veliko novih informacij pa tudi realen pogled na študij v tujini. Obisk univerze v Rostocku me je nad študijem v tujini še bolj navdušil in menim, da bom navsezadnje zbrala dovolj poguma za nadaljnje šolanje izven državnih meja. Monika Potovanje me je zelo motiviralo. Mia Mlada glasbenika uspešna na mednarodnem tekmovanju v Beogradu V Beogradu je od 28. februarja do 12. marca potekalo mednarodno tekmovanje za pihala in trobila, imenovano Davorin Jenko. Udeležila sta se ga učenca evfonija Manja Hliš in Sergej Rojht iz glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in dosegla zavidljive rezultate. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Že deseto leto zapored so v Beogradu organizirali to tekmovanje, ki se ga je v teh letih udeležilo prek 6000 tekmovalcev iz več kot 15 držav. Iz ptujske GŠ Karola Pahorja sta se tekmovanja letos prvič udeležila učenca evfonija Manja Hliš in Sergej Rojht. Oba obiskujeta peti letnik glasbene šole. Manja je dve leti zapored izdelala dva letnika hkrati, tako da je tekmovala v nižji starostni kategoriji kot Sergej. Oba sta tekmovala v disciplini tuba (evfonij) in dosegla zavidljive rezultate. Manja Hliš je v svoji starostni kategoriji prejela zlato plaketo za 98,5 točke, ob tem pa je dosegla tudi lavreat, kar pomeni, da je prejela najvišjo oceno v svoji kategoriji. Prav tako je bila najvišje ocenjena med vsemi udeleženci tekmovanja v disciplini tuba. Njena mentorica je profesorica Helena Bezjak. Sergej Rojht je dosegel 92 točk in prejel srebrno plaketo. Na tekmovanje ga je pripravil profesor Zmago Štebih. Mentorja sta zanju tudi izbrala skladbe, s katerimi sta se predstavila na tekmovanju in so bile prilagojene njunim tekmovalnim kategorijam. Manja je imela pripravljen program za 8 minut igranja, Sergej za 12 minut. Oba tekmovalca je na klavirju spremljal profesor klavirja Tom Haj- Mlada uspešna tekmovalca Manja Hliš in Sergej Rojht z mentorjema Heleno Bezjak in Zmagom Štebihom šek. Manja sicer v glasbeni šoli obiskuje še pouk pozavne, oba pa sta člana Mladinskega pihalnega orkestra GŠ Karola Pahorja Ptuj. Manja je najmlajša članica Pihalnega orkestra Ptuj, Sergej pa igra tudi v Pihalni godbi občine Dornava. Vf/fV//f 19 KULTURA 29. MAREC / SUSEC 2013 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI ZA MLADE O odraščanju tudi na medobčinskem otroškem parlamentu Mladi parlamentarci so 28. februarja zasedali na 23. medobčinskem otroškem parlamentu, ki ga vsako leto organizira Društvo prijateljev mladine Ptuj v prostorih CID Ptuj. Udeležili so se ga predstavniki 18 osnovnih šol upravne enote Ptuj, kot gosta pa sta sodelovala tudi dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, in Aleksander Kraner, direktor CID Ptuj. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Učenci so najprej predstavili razmišljanja in ugotovitve, do katerih so v okviru letošnje teme Odraščanje prišli pri delu na šolah. Poudarek je bil predvsem na predstavitvi izbranih tem, ki učence še posebej obremenjujejo. Izpostavili so puberteto, ljubezen in spolnost, čustva, telesne in čustvene spremembe, skrb za prihodnost, družino, prijateljstvo, družabna omrežja, samopodobo, šolo/učenje, odgovornost, droge oz. odvisnosti. Da bi težave spremenili v cilje, so na šolah izvajali različne aktivnosti, kot so obisk strokovnjakov (za učence in starše), projekti, literarno in glasbeno ustvarjanje, mediacija kot način mirnega reševanja sporov, anketiranje, raziskava (lažni profil na družabnem omrežju Facebook), sodelovanje med starejšimi in mlajšimi učenci, skrinjica za zaupna pisma ter ogled predstave ali filma. Pri skupinskem delu so mladi parlamentarci razmišljali o stiskah in radostih odraščanja ter o tem, kolikšen vpliv imajo mladi pri zanje pomembnih vprašanjih. Ugotovili so, da jim v času odraščanja največjo stisko povzročajo nezaupanje in nerazumevanje staršev, težave v šoli, vpliv družabnih omrežij na obravnavanje lastnega videza, različne odvisnosti/zasvojenosti in puberteta nasploh. Izpostavili so, da jim pri tem lahko pomagajo delavci na šoli in drugi zunanji strokovnjaki (telefon TOM, Zveza prijateljev mladine Slovenije, kozmetičarka, dermatolog, športni zavodi), za pomoč pa bi prosili tudi brate in sestre. Med radostmi odraščanja so izpostavili pomembnost sprejemanja pravih odločitev in zavedanja lastne odgovornosti. »Parlamentarci so se pokazali kot ranljiva skupina, ki je na eni strani izpostavljena različnim Tudi letos nismo pozabili na praznik žensk V petek, 8. 3., na mednarodni dan žensk, smo tudi študentje izkazali podporo nežnejšemu spolu. Po ulicah starega mestnega jedra smo podelili več kot 200 cvetov in lepih misli ter s tem polepšali dan mimoidočim ženskam. Jana Dobrijevic Dan žena je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Je mednarodni praznik žena, ki ga v približno sto državah, predvsem v nekdanjih komunističnih in socialističnih, praznujemo vsako leto 8. marca. Ker smo želeli tudi študentje obeležiti ta praznik, smo na ta dan po mestnih ulicah delili cvetove z lepimi mislimi in se tako priključili drugim, ki so ženskam polepšali njihov praznik. Jasmina Kokol, vodja projekta, poudarja: »Tudi nam študentom se zdi primerno, da se vključujemo v prostovoljne akcije, s katerimi pripomoremo na eni strani k svoji prepoznavnosti in še pomembneje, k zavedanju, da nam je mar za okolje, v katerem živimo, in ljudi, ki nas obdajajo.« Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na začetku zasedanja zbranim odgovoril na določena vprašanja oz. pobude, ki so nastale na zasedanju občinskega otroškega parlamenta. vplivom družbe (alkohol, cigarete in druge droge so jim lahko dostopne, družabna omrežja in drugi mediji jim vsiljujejo podobe, ki lahko negativno vplivajo na njihovo samopodobo), zato imajo kup vprašanj brez odgovorov. Po drugi strani se zavedajo, da imajo podporo strokovnjakov, tudi staršev in starejših oseb, na katere se lahko obrnejo, vendar tega ne storijo, ker jih je strah njihovega odziva. Veseli nas lahko, da se zavedajo vedno večje lastne odgovornosti ter potrebe po samozavestni in odločni drži, ki jo bodo pridobili tako, da bodo o težavah spregovo- rili,« je povedala Vojka Havlas, koordinatorica otroškega parlamenta za ptujsko območje. Na nacionalnem otroškem parlamentu 8. aprila bosta ptujsko regijo zastopali izvoljeni učenki Ivana Ilec iz OŠ Olge Meglič in Nika Kopajnik iz OŠ Kidričevo, kot mlada novinarka pa se jima bo pridružila Jasna Gabrovec iz OŠ Cirkulane - Zavrč. V prihodnjem šolskem letu bi se mladi želeli pogovarjati o odvisnosti, prijateljstvu, odnosih med ljudmi, ljubezni in spolnosti ter pravilnem odločanju. Enkratna socialna pomoč za študente Jana Dobrijevic V Klubu ptujskih študentov smo z 11. 3. 2013 razpisali novo enkratno socialno pomoč za socialno ogrožene študente, člane našega kluba. Zavedamo se problematične socialne situacije mnogih študentov, zato smo se ponovno odločili, da tudi sami pripomoremo k izboljšanju le-te. Prijave zbiramo vse do 11. 4. 2013. Pomoč bodo prejeli študentje, ki bodo po pravilniku in točkovni-ku (objavljenih na spletni strani) izpolnjevali pogoje za dodelitev enkratne socialne pomoči Kluba ptujskih študentov. Študent, ki je član KPŠ, lahko prejme eno soci- alno pomoč v koledarskem letu. V primeru, da njegova vloga ni odobrena, se lahko ponovno prijavi na naslednji razpis. Prijave se bodo pregledale v sedmih dneh po izteku roka za prijavo, rezultati pa se bodo kandidatom sporočili v desetih dneh. Vse vloge pošljite v obliki priporočene pošiljke na naslov: Klub ptujskih študentov, Vodnikova 2, 2250 Ptuj, s pripisom »Enkratna socialna pomoč. Ne odpiraj!«. Vse dodatne informacije in obrazec so od 11. 3. 2013 naprej na voljo na spletni strani www.klub-kps.si. Za vsa dodatna vprašanja pa se lahko obrnete na pomoc. kps@gmail.com ali nas obiščite v času uradnih ur. 20 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / HUMANITARNOST KULTURA 29. MAREC / SUSEC 2013 Ogled E-transformerja Uspešno do mamografa v Članice humanitarnega kluba Soroptimist Ptuj so 7. marca že tradicionalno ob mednarodnem dnevu žena pripravile dobrodelni koncert v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Na koncertu so se veselile uspešnega zaključka svojega največjega projekta v dosedanjem dvanajstletnem delovanju. Projekt zbiranja denarnih sredstev za nakup mamografa za bolnišnico Ptuj je pri koncu, zanj pa so do koncerta zbrale 95.344 evrov. Besedilo in foto: Lidija Žmavc V sklopu sodelovanja z ekošolo so si učenci OŠ Olge Meglič, od 1. do 9. razreda, ogledali poučen E-transformer - multimedijsko vozilo, opremljeno s fotovolta-ično elektrarno, ki zadošča porabnikom električne energije v vozilu in je nameščena na strehi vozila. Mediator, ki je bil obenem tudi šofer, nam je v samem vozilu predstavil celoten proces zbiranja in ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami. S pomočjo multimedijskih pripomočkov, filma in razstavnih eksponatov so se učenci seznanili s sestavo in vplivom tovrstnih od- Jana Dobrijevic Skozi štiri mesece smo razporedili osem predavanj priznanih družboslovcev. Tematsko si predavanja sledijo v naslednjem vrstnem redu: marca bomo govorili o protestih, aprila o odklonskem vedenju posameznika, maja o spolu in spolnosti (podiranje tabujev), junija pa o mitologiji in popkulturi. Poglavitni cilj projekta ostaja padkov na okolje in ljudi. V tem času je bila organizirana akcija zbiranja e-odpadkov. Nabralo se je kar nekaj odpadnih malih gospodinjskih aparatov, računalnikov, odpadnih baterij in varčnih sijalk. Vse zbrane e- odpadke je podjetje ZEOS odpeljalo na deponijo. S takšnimi akcijami želimo ozavestiti problematiko odlaganja teh aparatov v naravo in preprečiti njeno onesnaževanje. V potrošniško naravnani družbi je še kako pomembno, da vplivamo na zavest učencev in njihovo ravnanje. Le upamo lahko, da bodo e-od-padke in odpadne baterije ločili od drugih odpadkov in jih odložiti na pravo mesto. spodbujanje kritičnosti med ptujsko mladino in študentom ponuditi možnost pridobitve znanj, ki jih morda na njihovi študijski smeri sicer ne bi pridobili. Poudarjamo, da so vsa brezplačna predavanja odprta za vse, ne le za dijake in študente, zato vljudno vabljeni v čim večjem številu. Več o projektu in samem programu pa na http://www.facebook.com/ pages/Humanisti%C4%8Dna-ofenziva/285728194826919?fref= ts. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Na devetem dobrodelnem koncertu so nastopili izvajalci iz bližnje okolice: Anže Vedlin, zasedba Mraz-Brass Tuba Quartet, ki jo sestavljajo študentje Akademije za glasbo v Ljubljani, vokalna skupina Cantilena in Maja Pihler - Bilbi skupaj z možem Gregorjem Stremeckim. Prireditev je povezovala Tjaša Mrgole Jukič. Po koncertu je bila prodajna razstava slik ljubiteljskih in akademskih slikarjev. Denar od zbranih denarnih sredstev na koncertu in prodajni razstavi slik bodo še dodale zbranim sredstvom za digitalni mamograf. Pridružile so se tudi prireditvi Veselih Jožekov iz KUD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, ki je bila v Kidričevem 16. marca, kjer so za mamograf namenili dva evra od vsake prodane vstopnice. Svoje delovanje so tudi v preteklem letu podredile zbiranju sredstev za mamograf. »Ob tradicionalnem dobrodelnem koncertu ob mednarodnem dnevu žena smo v maju skupaj s podjetjem Radio-Tednik Ptuj in KPŠ-jem v Termah Ptuj organizirale Koncert za mlade. V januarju 2012 so se organizirali športniki pod geslom Športniki za mamograf (tekmovanje v malem nogometu), na pobudo umetnikov so nam darovali gledališki predstavi Veliki poročni manevri (Kulturno društvo Grajena) in Hrup za odrom (Šus teater KD Draženci). Na pobudo slikarjev Štefke Jesenik - Šeše in Jožeta Foltina smo pripravili prodajno razstavo slik v Mercator centru, na pomoč pa je pristopila tudi časopisna hiša Večer z akcijo Stopimo vkup. Naj omenim še decembrske stojnice, kjer smo ponujale pecivo, ki smo ga same spe-kle. Poleg tega so pripravljenost za sodelovanje pokazali številni kulturniki, športniki, tudi politiki in seveda civilna družba,« je povedala predsednica kluba Soroptimist Ptuj Breda Žgeč. S strani bolnišnice Ptuj je že izšel javni razpis za nakup ma-mografa. Vesela ob tem uspehu je tudi Mirjana Bušljeta, v. d. direktorja bolnišnice Ptuj, ki je povedala, da je cena aparata okrog 200 tisoč evrov, preostali znesek k zbranemu izkupičku kluba So-roptimist Ptuj pa bo prispevala ptujska bolnišnica. Predvidevajo, da bodo mamograf, ki bo več kot 30 tisoč ženskam s ptujskega in ormoškega območja omogočil, da bodo pravočasno prišle na pregled, dobili v roku treh mesecev. Humanistična ofenziva KPS letos še posebej aktualna V Klubu ptujskih študentov smo ponovno pripravili sklop zanimivih, družbeno aktualnih in nekaj celo provokativnih predavanj o aktualnih družbenih tematikah. Predavanja so se začela s 15. marcem in se bodo končala 26. junija. Vsa brezplačna predavanja potekajo v Kolnkišti. Tjaša Mrgole Jukič, Breda Žgeč, Marija Škovrlj, Mirjana Bušljeta in Tanja Tučič Vf/fV//f 21 29. MAREC / SUSEC 2013 MLADI ZA MLADE / DRUSTVA 15. kongres Slovenske demokratske mladine potekal na Ptuju Na Ptuju je v začetku marca potekal 15. kongres Slovenske demokratske mladine. Podmladek je izvolil vodstvo za naslednji dve leti, prav tako pa sta bili sprejeti resoluciji Mladi, prestavimo v peto! in Resolucija o javnem zavodu RTV. Predsednik podmladka ostaja Ptujčan in poslanec Andrej Čuš. Staša Cafuta Trček Na Ptuju je v začetku marca potekal 15. kongres Slovenske demokratske mladine. Dogodka se je udeležilo okrog 100 delegatov iz vse Slovenije. Zbrane so nagovorili predsednik SDS Janez Janša, evropski poslanci iz vrst SDS dr. Milan Zver, dr. Romana Jordan in Zofija Mazej Kukovič, podpredsednika SDS Sonja Ramšak in Zvone Černač, predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika mag. Bernard Brščič, direktor Urada RS za mladino Peter Debeljak, predstavnik Mladinskega sveta Slovenije Gregor Mahnič in predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Roblek. Fotoarhiv SDM Predsednik SDM Andrej Čuš je med drugim dejal, da so mladi danes v zelo nezavidljivem položaju, saj živijo v obdobju krize vrednot. »Mladi se veliko manj kot nekoč vključujejo v družbo in interesna združenja, zato zaradi pomanjkanja prispevka mladih trpi celotna družba. Po drugi strani pa predvsem družba s stigmatizacijo mladih kot neperspektivnih pasivne-žev skrbi, da se kriza vrednot pri mladih le še poglablja.« Na kongresu sta bili sprejeti tudi dve resoluciji, programska resolucija Mladi, prestavimo v peto! in Resolucija o javnem zavodu RTV Slovenija. Programska resolucija Mladi, prestavimo v peto! vključuje pet prioritetnih področij mladinske problematike v Republiki Sloveniji in zajema področja izobraževanja, štipendiranja, zaposlovanja, stanovanjske problema- tike in participacije mladih danes in jutri. Z naslovom Mladi, prestavimo v peto želijo spodbuditi participacijo mladih, ob tem pa bodo na vsakem področju predlagali pet konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja. Društvo The Swing Story na Ptuju širi znanje živahnega plesa Društvo The Swing Story, ki deluje na Ptuju, združuje ljubitelje plesa, imenovanega swing. V januarju so sodelovali pri glasbenem dogodku v CID Ptuj, ko je tam nastopila slovenska skupina The Swingtones, ki prei-grava swing glasbo, primerno za ples. Dva plesna tečaja so že izvedli, konec februarja pa so v prostorih CID začeli nov sklop tečajev. Mateja Tomašič Swing ples se je razvijal sočasno z jazzom in orkestralno glasbo v Združenih državah Amerike v začetku preteklega stoletja. Leta 1926 so se v New Yorku odprla vrata Harlem's Savoy ballroom. Dvorana je v obdobju velikih orkestrov gostila vsa velika glasbena imena tistega časa, na odru in pod njim pa so se jim običajno pridružili plesalci. Dvorana je veljala za precej neznačilno, saj je bila edina rasno, socialno, družbeno neobremenjena javna površina, ki je pod svojo streho gostila temnopolte in bele prebivalce New Yor-ka. Predvsem med črnsko populacijo so se ob glasbi jazza iz solo gibov razvile nove zvrsti plesa, Fotoarhiv društva The Swing Story katerih poudarek je bil na ritmu in odzivanju nanj. Tem zvrstem, pod skupnim imenom swing, sta bila enotna globoka zakoreninjenost afroameriških ritmov ter gibalno odzivanje skozi zanimivo obliko improvizacije. Sočasno pa se je ples povezoval z evropsko formo družabnega plesa v dvoje. Najopaznejši med zvrstmi swinga je vsekakor lindy hop, poznamo pa še Charleston, balboo, shag, blues in sodobnejše stile swinga, kot so six-count, boogie in jive. Po drugi svetovni vojni je swing začel zamirati, svoj preporod pa je doživel po letu 1980. Nekaj plesnih entuziastov je v ZDA pričelo odkrivati prvinski lindy hop. Swing v Sloveniji predstavlja predvsem kakovosten in zdrav način preživljanja prostega časa in sredstvo medsebojnega spoznavanja. Poiskali so še živeče plesalce iz dvajsetih let, od katerih so mladi, znanja željni plesalci črpali osnove tega atraktivnega plesa. Iz ZDA se je swing v devetdesetih letih torej pričel širiti po vseh kontinentih, tudi v Evropo, predvsem na Švedsko, kjer je leta 1982 nastal največji festival, namenjen temu plesu - Herrang Dance Camp. V Sloveniji swinga v zgodnjem obdobju nismo poznali. Ples, ki se je pri nas plesal šele po drugi svetovni vojni in bi lahko bil »sorodnik« swinga, je tako imenovani »tržačan«. Kasnejši zametki pojava swinga v Sloveniji so bili zelo skromno zaznani v letu 2002, intenzivneje pa po letu 2003 v Ljubljani. Do danes se je swing populacija močno razmahnila, saj atraktiven ples osvaja tudi druga mesta po Sloveniji. Več sto plesalcev po Sloveniji obiskuje swing ter z namenom širjenja svojega znanja pogosto potujejo na festivale v tujino. V Ljubljani se vsako leto marca zgodi eden najkakovostnejših festivalov v Evropi, imenovan Ljubljana sweet swing festival, ki ga obišče več sto plesalcev in priznanih plesnih učiteljev. 22 /ir/rffft DRUŠTVA 29. MAREC / SUŠEC 2013 Fredi Hasemali zmagal na 1. turnirju za državno prvenstvo v taroku Tarok zveza Slovenije vsako leto organizira državno prvenstvo v taroku. Tekmovalci iz različnih tarok društev po Sloveniji tekmujejo v kategoriji posameznikov, ekip in za pokal Tarok zveze Slovenije. V kategoriji posameznikov organizirajo 12 turnirjev letno. Prvi turnir za leto 2013 je bil organiziran 12. januarja v Laškem. Fredi Hasemali iz Tarok društva Ptuj je premagal konkurenco 186 tekmovalcev in odnesel prvo zmago v taroku 2013 na Ptuj. Dr. Lidija Tušek Korošec Tarok je priljubljen po vsej Sloveniji in med vsemi generacijami Tarok je po vsej Sloveniji priljubljena družabna igra s kartami. Če ne prej, se mladi srečajo s tarokom v študentskih letih in po nekaterih ocenah zna tarok igrati več kot 300.000 Slovencev vseh starostnih skupin. Tarok se igra s 54 kartami, kar pomeni, da vsak igralec drži v roki 12 ali 16 precej velikih kart, odvisno od tega, ali poteka igra za štiri ali tri igralce. Pri toliko kartah je kombinacij delitev veliko, zato je vsaka partija edinstvena, in ravno to je največji čar igre. Tekmovalni tarok se igra za tri Najbolj priljubljen je tarok za štiri, tekmuje pa se samo v taroku s tremi igralci. Tarok za štiri je ekipna igra, saj po navadi igrata dva igralca skupaj. Pri taroku za tri igralec, ki prevzame igro, igra vedno proti dvema igralcema. Tako Fotoarhiv Tarok društva Ptuj je igra težja, uspeh pa je bolj odvisen od znanja in izkušenj posameznega igralca. To pa bolj ustreza bistvu tekmovanja posameznikov. Kljub temu ne gre pozabiti, da gre za igro s kartami in je naključna razdelitev kart lahko nekomu naklonjena, drugemu pa ne. Dobri igralci znajo s povprečnimi kartami narediti dober rezultat. Na tekmovanjih se igra 5 ciklusov po 18 iger, kar pomeni, da traja celotno tekmovanje približno 8 ur. Pri miselni igri, kot je tarok, pri kateri je treba vedno znova sestaviti strategijo in zbrano spremljati igro od začetka do konca, je lahko to kar precej naporno. Za igranje tekmovalnega taroka je potrebna licenca Pred dobrimi desetimi leti so se v Sloveniji začela tekmovanja v taroku, ki jih organizira Tarok zveza Slovenije. Tekmujejo posamezniki in ekipe, vsi tekmovalci pa morajo imeti licenco za igranje, ki jo pridobijo na predlog določenega ta- Del ptujske tarok ekipe (z leve): predsednik Tarok društva Ptuj Peter Starki, Miran Kojc, Peter Mrden, Lidija Tušek Korošec, zmagovalec Fredi Hasemali in Marjan Kokot rok društva. V Tarok društvu Ptuj ima licenco devet igralcev. Vseh podeljenih licenc za leto 2013 je 267, kar ptujsko društvo uvršča med manjša društva na državnem prvenstvu. Ptujski uspeh na prvem turnirju v taroku Prvega turnirja v taroku se je udeležilo 186 tekmovalcev iz 19 klubov. Ptujska ekipa je dosegla 4. mesto glede na povprečno število doseženih točk na igralca po klubih. Zmagovalec prvega turnirja je postal Ptujčan Fredi Hasemali, ki igra tarok že 30 let in tekmuje od začetka prirejanja turnirjev. Igranje taroka na Ptuju Tarok društvo Ptuj (TDP) so leta 2010 ustanovili Peter Starkl kot predsednik, Samo Cobelj in Andrej Forstnerič. Društvo vabi v svoje vrste vse ljubitelje taroka, ki ga želijo igrati tekmovalno ali amatersko. Lani novembra je društvo organiziralo 11. turnir za državno prvenstvo v taroku za leto 2012, ki se je odvijal v gostišču Gastro na Ptuju in se ga je udeležilo 111 tekmovalcev. Zraven tekmovalnega taroka pa je na Ptuju mogoče igrati tarok za tri tudi za zabavo. Ob petkih ob 16.00 se v gostišču Savaria na Ptuju dobivajo člani TDP, ob četrtkih ob 19.00 pa organizira amaterske tarok turnirje Kavarna ptujskih študentov. Oba dogodka sta namenjena vsem ljubiteljem taroka. Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje Slavica Gašparič, tajnica društva Podeželska mladina že ima zgodovino na Ptujskem. Zadnji predsednik Boris Medved je odlično vodil več kot 100 članov, na Ptuju je bil organiziran kviz mladi in kmetijstvo, člani so se uspešno udeleževali tekmovanj na nacionalnem nivoju. Zadnja leta pa je delo društva mirovalo. Ponovno smo se našli taki, ki bomo društvo vodili, potrebujemo pa mlade s podeželja in tiste, ki imajo deželo radi, da se nam pridružijo na ekskurzijah po Sloveniji in v tujini, na srečanjih, degustacijah in še čem - program bomo sooblikovali skupaj. Če te zanima več, nas poišči na FB-strani Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje ali pa si na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine preberi več o aktivnostih in priložnostih, ki ti jih nudi članstvo v društvu. Lahko pišeš tudi na akirbis@ gmail.com in vse potrebne informacije pridobiš od novega predse- dnika. K sodelovanju ste vabljeni vsi od Maribora do hrvaške meje, od 15. do 35. leta. Obljubljamo vam nova poznanstva in zveze na področju kmetijstva, drugačna znanja in izkušnje iz različnih panog. Spoznali boste dobre prakse, se izognili slabim poizkusom in se ob tem še zabavali. Klikni torej na Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje, da boš obveščen o prvem srečanju in drugih pomembnih datumih. Vf/fV//f 23 29. MAREC / SUSEC 2013 VARNOST / OBVESTILO Pešci naj bodo vidni in previdni V Svetu za preventivo in vzgojo v prometu Mestne občine Ptuj redno spremljajo problematiko v cestnem prometu. Tudi letos so sodelovali v akciji Pešec, ki jo pod sloganom Bodi preViden v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa koordinira Javna agencija RS za varnost prometa in poteka skozi vse zimske mesece, ko je ogroženost pešcev največja. Besedilo in foto: Mateja Tomašič V okviru Agencije za varnost prometa vsako leto v februarju poteka tradicionalna akcija za večjo varnost pešcev, ki je del nacionalnih preventivnih aktivnosti. Osnovni namen akcije Bodi preViden je opozoriti in ozaveščati pešce glede uporabe odsevnih predmetov, saj vidnost v prometu pomeni tudi večjo varnost, na drugi strani pa opozoriti voznike na večjo pozornost in skrb za pešce kot ranljivejšo in bolj ogroženo skupino udeležencev v prometu. »Število mrtvih pešcev se je lani bistveno zmanjšalo, zabeleženo pa je bilo tudi manjše število prometnih nesreč s pešci v nočnem času (v primerjavi s svetlim delom dneva). Večina nesreč z udeležbo pešcev se zgodi na lokalnih in državnih cestah skozi ali v bližini naselij ter na mokrem vozišču. Med regijami so najbolj ogrožene podravska, savinjska in gorenjska ter osrednjeslovenska regija. Med pešci glede na starostne skupine ostajajo najbolj ogroženi starejši pešci nad 65 let, med poškodovanimi pa tudi otroci in mladostniki,« je povedala Mateja Markelj, vodja sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Javni agenciji za varnost prometa. Akcija Bodi preViden poteka v sodelovanju z drugimi institucijami, ki skrbijo za večjo prometno varnost: Ministrstvo za promet, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za notranje zadeve - Policija, občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, AMZS, Rdeči križ Slovenije, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije ter Zavod Varna pot. Z občinskimi SPV potekajo številni preventivni dogodki z dejanskim prikazom nujnosti uporabe odsevnih predmetov s pomočjo posebnega demo pripomočka Vid-ka. Prostovoljci pod okriljem občinskih SPV po lokalnih okoljih pešcem, ki so dejansko ogroženi (hodijo po cestah, kjer ni pločnikov in razsvetljave, v temi ali mraku) delijo tudi brezplačne odsevne trakove za njihovo večjo varnost. Nadzor nad ravnanjem pešcev ter voznikov pa v okviru svojih nalog izvaja tudi policija. S temi preventivnimi aktivnostmi naslavljajo na eni strani pešce (predvsem starejše ljudi, stare nad 65 let, ter otroke v starosti do 10 let) in voznike, da prilagodijo svojo hitrost ter odstopijo prednost pešcem na označenih prehodih za pešce. Celotna akcija za večjo varnost pešcev poteka predvsem v zimskih mesecih in je aktivnejša v oktobru in februarju. »V Svetu za preventivo in vzgojo v prometu Mestne občine Ptuj redno spremljamo problematiko v cestnem prometu. Pravkar smo izdelali analizo za pet let, v kateri je tudi razvidno, kako je z udeležbo pešcev v prometnih nesrečah. V zadnjem času pri nas niso bili izpostavljeni kot problematična kategorija udeležencev v cestnem prometu. Številni pešci niso pravilno osvetljeni. Tu vidiš, kaj pomeni neosvetljen pešec, kakšna nevarnost pomeni tudi za voznika in kako je ogrožen,« je povedal Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, in dodal, da želijo, da bi bili vsi pešci pravilno osvetljeni in bi uporabljali prometne površine, ki so namenjene njim. Razvoj in spodbujanje varnega kolesarjenja V okviru Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) so organizirali strokovno srečanje na temo Nujnosti uporabe odsevnih predmetov so na Ptuju s pomočjo posebnega demo pripomočka Vidka prikazovali (z leve): Matjaž Frangež (Medobčinsko redarstvo), Mateja Markelj, Janez Rožmarin, Franc Kozel in Simona Felicijan (Policijska postaja Ptuj). Razvoj in spodbujanje kolesarjenja. Na dogodku je predavala strokovnjakinja s področja kolesarjenja, spodbujanja in planiranja kolesarskih površin ter umeščanja v urbani prostor Angela van der Kloof iz Nizozemske ter med drugim predstavila primere dobre prakse iz svoje države. Strokovno srečanje je bilo namenjeno strokovnjakom in predstavnikom različnih državnih in lokalnih organov ter organizacij, ki se ukvarjajo z aktivnostmi na področju kolesarjenja. Udeležilo se ga je 20 predstavnikov občin in občinskih SPV (tudi ptujskega), Policije, Urbanističnega inštituta, predstavniki nevladnih organizacij ter Javne agencije RS za varnost prometa. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik nizozemskega veleposlaništva Paul van Oosteveen, ki je poudaril, da je skrb za varnost na Nizozemskem posebna vrednota, kolesarjenje pa način vsakodnevnega življenja in da se veseli nadaljnjih skupnih aktivnosti s Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu. Obvestilo o objavi javnega razpisa za sofinanciranje projektov in prireditev v letu 2013 Obveščamo vas, da je v priloženem Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj objavljen Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Mestni občini Ptuj za leto 2013. Razpis je razdeljen v več samostojnih sklopov (sklop A, sklop B in sklop C). Predmet razpisa je sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso zajeti v programih drugih javnih razpisov Mestne občine Ptuj, in sicer: preventivni programi varovanja in krepitve zdravja, mednarodni nastopi, druge splošne in posebne prireditve, večje tradicionalne prireditve ter dogodki in projekti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Mestne občine Ptuj. Vloge po posameznih sklopih se bodo ocenjevale v skladu z razpisanimi pogoji, merili in kriteriji razpisa. Razpisana sredstva so namenjena sofinanciranju programov društev, neprofitnih organizacij in gibanj, javnih zavodov (za programe, ki niso del njihove redne dejavnosti) ter drugih pravnih in fizičnih oseb. Klavdija Petek, predsednica komisije 24 /ir/rff/i VARNOST / SPORT 29. MAREC / SUSEC 2013 Podpisani gasilski aneksi Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Na sedežu občine Cirkulane je bil 22. marca slovesen podpis aneksov k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v Območni gasilski zvezi Ptuj za leto 2013. S podpisom aneksov so župani in podžupana vseh petih občin gasilcem iz vseh 24 prostovoljnih gasilskih društev zagotovili vse pogoje za nemoteno delo in razvoj v letošnjem letu. Vseh pet občin bo v letu 2013 za delovanje območne gasilske zveze, vseh društev ter hkrati za večje naložbe na področju gasilstva zagotovilo dobrih 794.000 evrov. Med letošnjimi večjimi gasilskimi dogodki in jubileji, ki bodo organizirani v okviru območne zveze, pa bodo tudi velika gasilska slavja v Markovcih, Stojncih, Novi vasi in Kicarju, naložba v PGD Turni-šče pa naj bi se letos zaključila. Na podpisu gasilskih aneksov v občini Cirkulane so se predsednikom prostovoljnih gasilskih društev, podpredsedniku GZ Slovenije mag. Janezu Mercu, regijskemu poveljniku Janezu Liponiku, predsedniku OGZ Ptuj Marjanu Me-gliču, pridružili še vodilni možje iz lokalnih skupnosti: župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Markovci Milan Gabrovec, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, podžupana občine Cirkulane Davorin Tušek in Franc Milošič in podžupan občine Zavrč Janko Lorbek. Kikboks - 1. turnir za državno prvenstvo Franc Slodnjak V Zagorju je 9. marca v organizaciji Kikboks zveze Slovenije potekal 1. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplinah semi kontakt, light kontakt in glasbenih formah ter finalni turnir v disciplini full kontakt. V športni dvorani se je zbralo več kot 270 tekmovalcev iz 21 slovenskih klubov, med njimi tudi 17 tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so posegli po veliko prvih, drugih in tretjih mestih ter bili eden najuspešnejših klubov na tem turnirju. Ptujča-ni (večina jih je nastopala v dveh kategorijah) so osvojili 7 prvih, 6 drugih in 10 tretjih mest. SEMI KONTAKT - point fighting 1. mesto so osvojili: Patrik Šu- lek (ml. kadeti do 47 kg in nad 47 kg), Gašper Mlakar (st. kadeti do 63 kg in do 69 kg), Rok Potočnik (mladinci do 94 kg), Luka Vindiš (mladinci do 84 kg in člani do 84 kg) in Tadej Valenko (člani do 63 kg). 2. mesto so osvojili: Timi Sitar (st. kadeti do 42 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg), Dominik Ljubec (ml. kadeti do 47 kg), Niko Ritlop (ml. kadeti nad 47 kg), Vito Čurin (mladinci do 74 kg) in Nino Bratušek (ml. kadeti nad 135 cm do 10 let). 3. mesto so osvojili: Nina Duh (st. kadetinje do 50 kg), Timi Si- tar (st. kadeti do 47 kg), Dominik Ljubec (ml. kadeti nad 47 kg), Nejc Popošek (st. kadeti do 52 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 69 kg in člani do 69 kg), Tadej Valenko (člani do 69 kg), Anej Pivec (ml. kadeti do 135 cm do 10 let), Tilen Repina (ml. kadeti do 135 cm do 10 let) in Vito Čurin (mladinci do 69 kg). Na tekmovanju so sodili tudi sodniki s Ptuja Edvard Štegar, Aleš Mlač in Mateja Erlač. Vsekakor je tekmovanje v Zagorju pokaza- lo, da ima KBV Ptuj tudi v letošnjem letu dobro ekipo. Generacije se menjavajo, vendar načrtno in kakovostno delo v vseh selekcijah v klubu prinaša odlične rezultate. Pohvala velja tudi vsem trenerjem v klubu: Edvardu Štegarju, Alešu Skledarju, Dušanu Pavlici, Vladimirju Sitarju in Luku Vin-dišu, ki že pomaga pri treningih v klubu. Drugi turnir državnega prvenstva je potekal 23. marca v Ormožu, finale pa bo maja na Ptuju. Ptujčani v Zagorju ^ ZAVOD T''J| ZA ŠPORT V Športne prireditve v APRILU ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 6. 4. Rokomet: RK Drava Ptuj - RK Radeče, člani, prvenstvena tekma Sobota, 6. 4. Rokomet: RK Drava Ptuj - RK Ajdovščina, člani, prvenstvena tekma ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sreda, 3. 4. 15.30-20.00 Namizni tenis: NTK Ptuj - Kema II, člani (1. SNTL) ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Sobota, 6. 4. 19.00 Rokomet: ŽRK MT Ptuj - ŽRK Celje CM, članice, prvenstvena tekma Sobota, 27. 4. 19.00 Rokomet: ŽRK MT Ptuj - ŽRK Naklo, članice, prvenstvena tekma Vf/fV//f 25 29. MAREC / SUSEC 2013 PRIREDITVENI VODNIK moP MESTNO GLEOALÍSCE PTUJ 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si PROGRAM APRIL 3. april I Sreda I ob 17.00 za izven IO JSKD Ptuj: Območna revija plesnih skupin, 8. april Ponedeljek ob 19.30 za izven Gregor Strniša: Žabe, produkcija Mestnega gledališča Ptuj 10. april Sreda ob 9.45 za šole in izven Brata Grimm: Rdeča kapica, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in Društva lutkovnih ustvarjalcev 11. april Četrtek ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven Vinko Moderndorfer: Limonada slovenica, gostuje Prešernovo gledališče Kranj, Ena zelo hudobna komedija v treh aktih in z enim epilogom 13. april Sobota ob 10.00 za abonma Kresnička in izven ter ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Aksinija Kermauner: Žiga Špaget, gostuje LS UŠ Lutke Ljubljana 14. april Nedelja ob 15.00 za izven Akademija mgP: predavanje Petja Janžekoviča na temo Božanska komedija - Vice 17. april Sreda ob 19.30 za izven Galerija FO.VI in Mestno gledališče Ptuj: Med slikarstvom in fotografijo - odprtje razstave akademske slikarke Saše Urih 28. april Nedelja ob 15.00 za izven Akademija mgP: predavanje Petja Janžekoviča na temo Božanska komedija - Vice S sporeda Mestnega kina Ptuj Z aprilom prehajamo na poletno terminsko shemo. Filmi bodo tako praviloma na sporedu ob 17:00, 19:00 in 21:00. Četrtek, 4. april Četrtek, 18. april 19.00: Ana Karenina — art 19.00: Mama - art Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. Petek, 19., sobota, 20., in nedelja, april 21. april 16.30: Razbijač Ralph - družinski 17.00: Čudovita bitja - pop 18.30: To so 40 - pop 19.00: Film 43 - pop 21.00: Ana Karenina - art 21.00: Mama - art Četrtek, 11. april Četrtek, 25. april 19.00: Prelomnica - art 19.00: Animateka po Animateki - posebna projekcija Sobota, 13. april 10.00: Ernest in Celestina & Nena- Petek, 26., sobota, 27., in nedelja, vadni prijatelji (Kino vrtiček) 28. april 17.00: Mali veliki panda - družinski Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 19.00: Hvala za Sunderland - art 14. april 21.00: 00:30 Tajna operacija - art 17.00: Tatica identitete - pop 19.00: Mea Maxima Culpa - art/ dokumentarni Podrobnosti o sporedu Mestnega kina 21.00: Jack Reacher - pop Ptuj najdete na www.kinoptuj.si. PROGRAM ZA APRIL Petek, 5., in sobota, 6. april, CID Ptuj Dan za spremembe - Prostovoljci .širimo solidarnost Tema letošnjega, že četrtega Dneva za spremembe je izmenjava predmetov, s katero želimo čim več osnovnošolcem omogočiti, da se udeležijo šole v naravi. Petek, 12. april, 19:00, CID Ptuj Prebujanje resnice - otvoritev slikarske razstave Klarise Sipoš Mlada slikarka Klarisa Sipoš je ob razstavi zapisala: »Dela, ki bodo razstavljena, predstavljajo moj odnos do slikarstva ter narave. Med drugim bodo razstavljena štiri dela, ki ponazarjajo problematiko slovenskih avtohtonih živali. S takšnim ustvarjanjem tako poleg samega vizualnega občutka podajam tudi noto samoizpraševanja. Ostala dela so razdeljena na dve skupini - dela, ki poskušajo združevati dve vedi, slikarstvo in zoologijo, ter dela, ki želijo gledalca presenetiti s svojo nadrobnostjo.« Vstopnine ni, vabljeni! Sobota, 13. april, 10:00, Mestni kino Ptuj Kino vrtiček: Ernest in Celestina & Nenavadni prijatelji Filmska ustvarjalnica in igralnica To je zgodba o prijateljstvu med miško Celestino, ki ni hotela postati zobozdravnica, in medvedom Ernestom, ki ni hotel postati notar. Vstopnice (3 EUR) so že v predprodaji na blagajni kina. Sobota, 13. april, 20:00, CID Ptuj Jazz v CID-u: Jure Pukl/DanielNoesigNYC Quintet (SLO/AUT/SRB/ZDA) Koncert vrhunske mednarodne jazzovske zasedbe Malo je glasbenikov, ki se v glasbenem smislu tako razumejo kot saksofonist Jure Pukl in trobentač Daniel Noesig. Prav zaradi tega je nastal Daniel Noesig/Jure Pukl kvintet - »double leader« jazzovska zasedba. Kvintet bo predstavil avtorsko glasbo Jureta in Daniela. Vstopnina 8 €. Nedelja, 14. april, 20:00, CID Ptuj Jazz v CID-u: Jam Session Jam session z vrhunskimi glasbeniki Ko gostimo mednarodno zasedbo vrhunskih jazz glasbenikov, je to priložnost za jammanje, ki je absolutno ne smete zamuditi. Vabljeni glasbeniki in poslušalci, noro bo! Petek, 19. april, 20:00, CID Ptuj Po Slovenski planinski poti v 30 dneh - potopisno predavanje Pie Peršič Lansko poletje se je Pia Peršič, mlado dekle iz Krškega, sama odpravila na Slovensko planinsko pot, prvo vezno pot v Evropi in svetu. Hodila je 30 dni in slogan HODIM, TOREJ SEM! ji je bil največja opora na več kot 630 km dolgi poti s 70.000 m prehojenih višinskih razlik. Vstopnine ni. Četrtek, 25. april, 19:00, Mestni kino Ptuj Animateka po Animateki Posebna projekcija kratkih animiranih filmov 83-minutni kolaž avtorskega sodobnega kratkega animiranega filma iz vse Evrope z minule devete edicije Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, ki se je decembra odvil v Ljubljani in Mariboru. Mnogi animirani filmi so prejeli nagrade na drugih festivalih, so pa tudi dobitniki nagrad na Animateki 2012. V programu so tako risani kot računalniški filmi in stop-motion animacije. Vstopnine ni! Sprejemamo prijave za tečaj fotografije in začetni tečaj krojenja in šivanja, še vedno pa se lahko pridružite tudi brezplačni novinarski delavnici. Več informacij na spletni strani CID-a www.cid.si in e-pošti cid@cid.si. 26 /ir/rff/i ZANIMIVOSTI 29. MAREC / SUSEC 2013 Psi kot terapevti tudi na Ptuju Besedilo in foto: Mateja Tomašič Predstavniki Zavoda PET, ki deluje z namenom dvigovanja kakovosti življenja posameznika s posredovanjem s pomočjo psa, so v prostorih Kinološkega društva Ptuj izpeljali testiranje psov za ugotavljanje primernosti za izvajanje posredovanja s pomočjo psa. Uspešno se ga je udeležilo šest vodnikov s svojimi psi. Terapevtski pari, to so usposobljeni prostovoljci s svojimi psi, pomagajo otrokom, odraslim, starostnikom, ki se v življenju ali v določenem življenjskem obdobju soočajo z boleznijo, fizično ali duševno motnjo oziroma omejitvijo. Za izobraževanje so se na Ptuju odločili trije vodniki, od teh se ga je ena vodnica udeležila z dvema psoma. »V Zavodu PET kinološki inštruktor pri psih, ki morajo biti na dan testiranja stari najmanj eno leto in ne smejo biti zavedeni v registru nevarnih psov, med drugim preveri vodljivost in poslušnost, vedenje ob prisotnosti tuje osebe oziroma skupine oseb ter vedenje ob srečanju z drugimi psi, ob slušnih, optičnih, vonjalnih in tak-tilnih spodbudah ter vedenje psa ob invalidskih in delovnih pripomočkih, hojo po različnih podlagah in znanje trikov,« je pojasnila Valentina Horvat Kokalj, kinološka inštruktorica in direktorica Zavoda PET. Pri samem izvajanju posredovanja s pomočjo psa je pomembno upoštevati, da ni vsak pes primeren za potrebe vsakega uporabnika, vsako dejavnost in cilje programa, tako po fizičnih kot značajskih lastnostih ter nivoju znanja, zato se za posamezne dejavnosti in uporabnike psa skrbno izbere. Vodniki in psi, ki so uspešno opravili testiranje, se lahko prijavijo na štiridnevno izobraževanje, ki poteka v obliki predavanj in praktičnih delavnic s področja kinologije, veterine in vključevanja posredovanja s pomočjo psov v različne institucije. 6r dirno L GflR me <"0 19.-21.4. Narodni dom, Ptuj Info & Prijava 040 283 585 Gradite, obnavljate, prenavljate? DA NE Želite natančnega izvajalca? DA NE Pokličite inženirko Majo 040 867 380 5. Naše storitve: . servis stanovanj - sanacija objektov - adaptacija objektov - tlakovanje dvorišč - urejanje okolice -montaža ter servis oken in vrat - gradbeno svetovanje m V? detajli naredijo razliko! ^ hišni servis in gradbeništvo Hišni servis in gradbeništvo BB, d. o. o. Tel.: 040 867 380 hisniservisbb@gmail.com www.hisniservisbb.si Po Javora dJaj. naS< iuS Vf/fV//f 27 NOVO -- RIMSKE OLJENKE LXIX Nakup oljenk je možen v prostorih društva v Krempljevi 4. Pri vsakem nakupu vam podarimo koledar društva. NAPOVEDUJEMO RIMSKI TABOR OB I. MITREJU 11. maj 2013 VI. RIMSKE IGRE 22. - 25. avgust 2013 Kupon -30% Vse fotografije in filme o V. rimskih igrah si oglejte na www.rimskeigre.si. Vabljeni na otroške rimske kreativne delavnice Popust za nakup oljenke Velja za 1 oljenko pri nakupu v prostorih društva in se izključuje z drugimi popusti. Poetovio LXIX, Krempljeva 4, 2250 Ptuj. Kupon je veljaven do 30.4.2013. - prijavnice na internetnih straneh. OBIŠČITE NAS V: PE LJUBLJANA. PE ŠKDFJA LOKA, PE MARIBOR S PTUJ, PE NOVA GORICA Hausmartj. OKNA VRATA - SENČILA 3&JDBA Alpsteiner MODRA ŠTEVILKA \ rtsmntaMm « (((»080 87 74) www.okna-slovenije.si Sveti Duh 139, 4220 Škofja Loka, j info@hausmart.si m hotels&resorts Terme Ptuj Vabljeni v Terme Svečani zaključek Primusovih vinskih zgodb Sezone 2012/2013 Petek, 12.4.2013, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII. Grand Hotela Primus Cena vinsko-kulinaričnega večera: 35 € po osebi 26.4. Dan odprtih vrat Parka - pi vstop na letno kopališ Termalnega Parka - prost lišče. Predprodaja sezonskih vstopnic od 15.4. do 31.5. Otroci 5-15 let: #98=€ 119 € Odrasli: 2806 240 € Nasmejte se z nami... 8.4. in 13.5. ob 19. uri stand up TADEJA TOŠA 22.4. ob 19. uri stand up PERICE JERKOVIČA: Rojen v Jugi 27.5. ob 19. uri stand up MATJAŽA JAVŠNIKA Vstopnice 15 € po osebi. Varstvo otrok zagotovljeno. Termalni Park DRUŽINE: od 2.4. do 26.4. družinske vstopnice že od 25 € dalje. UPOKOJENCI: do 22.4. vsak ponedeljek dopoldan kopanje in malica samo 9,50 € po osebi MASAŽE: v aprilu 20% popusta na delno klasično masažo ali klasično masažo celega telesa. Velja od ponedeljka do petka. Vse cene vključujejo DDV. Terme Ptuj, Pot v Toplice 9, 2251 Ptuj, T: 02 74 94 506, E: hotel.primus@terme-ptuj.si, www.sava-hotels-resorts. Termalni Park -30% t popust na celodnevno vstopnico od ' ponedeljka do četrtka. Cena vstopnice Q s popustom: odrasli 10,5 €, otroci 7,7 €. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 1 vstopnico. Grand Hotel Primus ^^ popust za kopanje v bazenih „i | 1 \J/ Vespasianus — J 1! /Q od ponedeljka do četrtka (4ure). Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 1 vstopnico. Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj ■ Kupon je veljaven do 31.5.2013. S Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj ■ Kupon je veljaven do 31.5.2013. Valens Augusta wellness - Imperium t popust na katerokoli storitev iz cenika J| 1 \jf wellness ponudbe (velja ned.-čet.). ™/II f Q Obvezna rezervacija termina: 02 7494 150, wellness@terme-ptuj.si Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 1 storitev. Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj ■ Kupon velja do 30.4.2013.