Glasilo Mestne občine Ptuj, letoX, številka 5, ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ 28. maj 2004 Veliki traven - • v r t Slovenija - nova zvezda Evrope 2004 UVODNIK AKTUALNO Ptuj na srečanju zgodovinskih mest Slovenije Članice Združenja zgodovinskih mest so se predstavile v Ljubljani Mestna občina Ptuj je pobudnica ustanovitve in članica Združenja zgodovinskih mest že nekaj let. Predhodnica združenja je bila Skupnost starih mest, v katero je bil ob Škofji Loki in Piranu vključen tudi Ptuj. Pri županji MO Ljubljana, Danici Simšič. Foto: Marijan Petek V letu 2000 seje ta organizacija preimenovala. K trem mestom, ki so nekoč že sodelovala, je pristopilo še sedem slovenskih mest: Slovenske Konjice, Novo mesto, Radovljica, Tržič, Kranj, Idrija in Koper. Skupna točka druženja je povezava mest z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino in organiziranje skupnih projektov. Mednje sodi tudi zadnji projekt, in sicer predstavitev mest v Slovenskem turistično informacijskem centru v Ljubljani. Srečanje je potekalo pet dni, med 17. in 21. majem, na Krekovem trgu. Otvoritve, ki je potekala v ponedeljek, 17. maja, so se iz MO Ptuj udeležili župan dr. Stefan Čelan, Klavdija Petek, predstavnica Oddelka za gospodarstvo in Tanja Ostrman Renault, predstavnica za stike z javnostmi in mednarodne odnose, ki je vodila tiskovno konferenco. Mesto Ptuj se je širši javnosti predstavilo v sredo, 19. maja, skupaj z mestom Kranj. Predstavili so se člani Turističnega društva Ptuj, ki so ga zastopali predsednik Albin Pišek, Valentin Zamuda in Marjan Petek. Lokalno turistično organizacijo Ptuj sta zastopali Jožica Frangež in Darinka Petek. Med sodelujočimi sta bili predstavnici MO Ptuj, Klavdija Petek in mestna svetnica Marija Magdalene, ki je organizirala sprejem pri županji Mestne občine Ljubljana Danici Simšič. Predstavniki Ozare so pod vodstvom Gabrijela Berliča na informativni stojnici prikazali izdelavo glinenih izdelkov iz kulturne zgodovine Ptuja. Pokazali so tudi mozaike, s katerimi se predstavljajo doma in na tujem. Prvič se je javnosti na povabilo MO Ptuj predstavilo Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj. In sicer z računalniško projekcijo Ptuj nekoč in danes v očeh Društva cesarsko kraljevi Ptuj. Moto društva je: Kdor z mestom ne trpi, naj se z njim ne krepi! Predstavniki smo se sprehodili po stari Ljubljani in mimoidočim podarjali zloženke in razglednice Ptuja. Trije člani: Milan Masten, Bojan Miško in Karmen Ivančič so bili oblečeni v oblačila iz obdobja renesanse. Ob pojasnjevanju mimoidočim, koga in kaj predstavljajo, so opazili, da Ljubljančane in predvsem tuje goste zanima, kdo so, od kod prihajajo in koga predstavljajo. Z veseljem bi se tako predstavili še v ostalih mestih Združenja. Člani Društva cesarsko-kraljevi Ptuj na Prešernovem trgu. Foto: Marijan Petek Zelo veseli so bili obiska iz Ptuja tisti Ptujčani, ki živijo in delajo v Ljubljani. Opazilo seje, da so ponosni, ker prihajajo iz tako lepega mesta. Karmen Ivančič in Klavdija Petek Slovenija v Evropi 1. maja smo postali nova članica Evropske unije. To je bil zgodovinski dogodek brez primere, največja širitev doslej, ki je združila 25 suverenih držav v miroljubno povezavo. Razširjena Unija šteje sedaj 450 milijonov prebivalcev in jim zagotavlja skupno življenje v miru in blaginji. Je enkratna priložnost za mirno združevanje Evrope, ki je v svoji zgodovini preživela mnogo delitev in vojn. Širitev bo številnim državam razvoj ter utrdila demokracijo. Združena in močna Evropa je ključnega pomena za zagotavljanje miru, varnosti in svobode ter omogoča lažje soočenje z izzivi globalizacije. S svojimi kulturnimi značilnostmi in posebnostmi ter izmenjavo idej bomo nove članice obogatile Evropsko unijo ter prispevale k boljšemu razumevanju in sodelovanju med državami članicami. Slovenija je imela sicer tudi kakšno drugo izbiro, a nobena druga ni bila dobra izbira. Kdor ostane zunaj, pač privoli v to, da o njegovi usodi odločajo drugi. Mi pa smo se odločili, da bomo šli po poti, ko bomo lahko sodelovali, sooblikovali in vzpostavljali dialog. Zavedamo se, da moramo narediti vse, kar je možno za dvig konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva. To zahteva učinkovit prenos znanja iz raziskovalno razvojne sfere v proizvodnjo in storitve. Zato mora šolstvo vzgajati najboljše strokovnjake in naš cilj je, da bodo državljani izobraženi nad evropskim povprečjem. To je naša prednost na tem velikem novem trgu, kakor je naša prednost tudi to, da smo živeli v različnih sistemih, zato ni razloga, da ne bi bili uspešni tudi v EU. Z vstopom Slovenije v EU bo slovenščina postala eden od dvajsetih uradnih jezikov Unije. To pomeni, da bodo naši predstavniki v evropskih institucijah na srečanjih in zasedanjih govorili slovensko in da bodo vsi pravni akti prevedeni v slovenščino. Tudi v Državnem zboru smo pravočasno pripravili vse potrebne ustavne in zakonske podlage in določili pravila za sodelovanje med Vlado in Državnim zborom v novih razmerah. Prihodnost torej lahko pričakujemo mirno in brez skrbi. Slovenija bi se lahko v nekaterih pomembnih rešitvah pokazala kot jeziček na tehtnici posebej takrat, ko bo iskanje večine ali konsenza zaradi občutljivosti teme še posebej težko opravilo. Zato je pomembno, kakšna ekipa nas bo v Bruslju zastopala. Znanje, spretnost v diplomaciji in uživanje zaupanja so zagotovo kvalitete, ki jih bomo potrebovali. Lidija Majnik omogočila večjo stabilnost in 0 ODŠKODNINA Ste bili poškodovani v prometni nezgodi, doma ali na delovnem mestu? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? Pokličite nas na BREZPLAČNO 1 tel. št.: 80 20 21 KJE NAS NAJDETE ? ORMOŠKA CESTA 5,PTUJ Tel.: 02/771-10-08, GSM: 041/456-703 Del. čas: od pon. do pet. 9.00 - 13.00 sobota: 9.00 - 12.00 MISLI UREDNICE SPREHOD PO VSEBINI V desetem letu izhajanja čas za spremembe SPREHOD PO VSEBINI Cenjene bralke in spoštovani bralci, v uredništvu Ptujčana smo kar dolgo oklevali in se obotavljajoče, vendar previdno, odločali za spremembo glave na naslovnici. No, in končno je dozorelo načrtovanje novosti in prišel je trenutek odločitve ter uskladitve z grafično podobo v notranjosti časopisa. Te nismo spreminjali, saj je po mnenju strokovnjakov vsebinsko pregledna in dobra. Enako mnenje delijo tudi mnogi bralci, ki smo jih prav tako povprašali o tem. S prenovo glave je postala podoba časopisa tcelostna in v barvnem sozvočju. Hkrati pa sledi celostni grafični podobi, ki jo uporablja izdajateljica Ptujčana, Mestna občina Ptuj. Zdaj, v desetem letu izhajanja, je zelo primeren čas za obeležitev minulega obdobja z novostjo, kar slučajno sovpada tudi s časom, ko se je večja zgodovinska sprememba zgodila naši državi in Slovencem ter Evropski uniji z njeno največjo širitvijo doslej. Zadeve smo se lotili z zavedanjem, kako občutljivo je spreminjati nekaj, kar se tiče več ljudi, predvsem vas bralcev kot tudi snovalcev medija. Stalnost in kontinuiteta sta zelo pomembni prvini pri razvoju kakršnegakoli dela, institucije, osebnosti.... Zato pri prenovi nismo bili revolucionarji, ampak smo izbrali evolucijski pristop. Kot lahko vidite, ohranjamo tipografijo napisa Ptujčana, ki se mora izražati primarno in zato zavzema najopaznejšo pozicijo, grb Mestne občine Ptuj pa sekundarno. Z njim nakazujemo povezavo med izdajateljem medija, MO Ptuj, in vsebino, ki zajema gospodarske, družbene, kulturne in politične dogodke v ptujski občini. Prva sprememba je v barvi napisa: modra je zamenjana z belo na rdeči podlagi. To je smiselno zato, ker je rdeča barva sestavni del grba, pojavlja se tudi na drogovih za zastave, tablah dobrodošlice v MO Ptuj... Dodan je simbol zastave EU, saj s tem izkazujemo članstvo v njej. S spremembami se želimo približati novi generaciji prebivalstva oziroma bralstva. Pomembno je, da glava v celoti deluje grafično čisto in pregledno ter dovolj izrazito, da lahko to kompozicijo umestimo na vsako barvno fotografijo. Zdaj pa še ime tistega, ki je snovalec in stoji za temi spremembami. Oblikovalec novega logotipa je Bojan Vilčnik, Ptujčan, ki je sodeloval z uredništvom že na samem začetku izdajanja Ptujčana, pred desetimi leti, in oblikoval tudi prvi logotip. Zaključila bom s posebno zanimivo vestjo. Prav na današnji dan, dan mladosti imenovan nekoč, ko tole pišem in zaključujem redakcijo, je bil na obisku v Mestni hiši nevsakdanji gost Drago Zorec, Ptujčan, ki od leta 1969, ko sta se z Ženo Danico z vlakom odpravila iz Kidričevega, živi in dela v Avstraliji. In prav on je prejel septembra lani v Chicagu prvi dve nagradi za tisk, poimenovani po Benjaminu Franklinu, prvem komercialnem tiskarju, znanstveniku in politiku v Ameriki. To so najvišje nagrade, kijih je v tiskarstvu sploh mogoče dobiti. Med 5000 prijavljenimi iz več kot 17. držav je v Chicagu prejel nagrado za lansiranje novega revolucionarnega 12-barvnega procesa tiskanja, ki je bi preizkušen že leta 1995 in se uporablja v marketingu, predvsem v oglaševanju avtomobilov in kozmetike. Prvič v 52. letni zgodovini podeljevanja teh nagrad se je zgodilo, da so Američani najvišjo nagrado izpustili iz svojih rok in jo je dobil nekdo izven Amerike in tudi se še ni pripetilo, da bi isto delo dobilo toliko nagrad in priznanj. Drago Zorec, po rodu iz Mestnega vrha pri Ptuju, je začel sam. Zdaj ima podjetje D&D Global Group s sedežem v Melbourn-u in Sydney-u z okrog 50 zaposlenimi. Mestna občina Ptuj se je njemu in njegovi družini oddolžila s pečatom mesta Ptuja, z likom Sv. Jurija. Moto Draga Zorca je: "Ko vam rečejo, da ne more biti narejeno, bomo to naredili mi. " Milena T\irk MODROST MESECA Bil je dan kot danes. Marko Polo je šel odkrivat Kitajsko. Kaj boš pa ti počel? Loesje Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s.p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Robert Krajnc - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8,750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Znižala se bo višina mesečnega nadomestila 4 Brezplačna akcija 5 5 pobud in 4 vprašanja svetnikov 5 Prostori za reševalno postajo, ustanavljanje enote ZVKD 6 Prijateljski obisk iz švedskega mesta Sattle 7 Stranke mestnega sveta sporočajo 8-9 35 let Hidroelektrarne Zlatoličje 9 Osnovne šole v ptujski mestni občini 8 Iz šolske kronike Osnovne šole Olge Meglič 11 Osnovna šola Grajena je praznovala Dan zemlje 11 Vedimo se asertivno! - II. 12 Evropa skozi kulturo in šport 11 Moj prvi let z balonom 12 Pogovor z dr. Otom Težakom 14-15 Sestavljanka zdravja 16 Zemlia ni smetišče 16 Govor župana dr. Štefana Čelana 17 Ptujski Evropark 18 Volilni oglasi 18-19 Slovesnost mestnega sveta 19 Ob dnevu upora proti okupatorju 20 Zavarovanje za dolgotrajno nego 21 Med nebom in zemljo 22 Reševanje problema našega gledališča 22 Festival in nova premiera 23 O obnovi ptujskega gledališča - II. 23 Koncert MoPZ "Jezero" 24 Ni bilo vse brezhibno 25 Režiserke so! 26 Mladi in EU 26 V neznano - na Ivarčko jezero 27 Bazeni energije 2004 27 Imenitni vtisi s krosa 28 Izkazali so se v Prlekiji 28 Odlični skoki Nine Kolarič 29 11. Igre podravsko - pomurske regije 29 30 Ženske ribarijo bolje kot moški 30 Med dirkami je nekaj časa tudi za veselie 31 Veliki zmaaovalec Mitia Mahorič 32 Borutu Božiču drugo mesto 33 Mesečni program CID 33 Gledališče, prireditve 34 Naslovnica: Slovesni trenutki ob vstopu v Evropsko unijo. Foto: Mojca Lešnik 18. redna seja 26. maja Znižala se bo višina mesečnega nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča Regijsko višje - in visoko šolsko središče bi se naj imenovalo Universitas Poetoviensis Ptuj SPREMEMBE ODLOKOV Po predlaganem dnevnem redu za 18. redno sejo so svetniki takoj po zapisniku in pobudah obravnavali in odločali o spremembah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v 7. členu pri coni C, pod katero spadajo nezazidana stavbna zemljišča. Ta je razdeljena še v dve podskupini, in sicer za stanovanjsko gradnjo in za poslovno proizvodnjo, vsaka od njih pa še v tri pod-cone, za katere so nato določene višine plačevanja nadomestila na kvadratni meter. Znižala se bo višina mesečnega nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Osnova za izračun plačevanja nadomestila za nezazidana zemljišča je bila doslej v MO Ptuj precej visoka, tudi v primerjavami z ostalimi občinami v Sloveniji. Zato so v mestni upravi predlagali znižanje za povprečno eno tretjino dosedanje cene. Za vsa ostala, torej za zazidana zemljišča, ostaja cena nespremenjena. Svetniki so tudi obravnavali dopolnitev lani oktobra sprejetega odloka o ustanovitvi Regijskega višje in visokošolskega središča Ptuj, ki bi naj dopolnila že sicer dolgo poimenovanje še z latinskimi besedami Universitas Poetoviensis. Skrajšano bi se naj uporabljalo ime UP Ptuj. Hkrati je v dopolnilu predlagano še določilo, ki bo središču, ki je bilo pred kratkim že registrirano na sodišču, dopuščalo možnost, da lahko oblikuje organizacijske enote za posamezne dejavnosti ali za dejavnosti na določenem območju. SKLEPI IN SOGLASJE O CENAH Zupan je svetnikom predlagal še nekaj sklepov o novih cenah in najemu kredita. In sicer: - Sklep o potrditvi višje prodajne cene zemeljskega plina družbi Adriaplin iz Ljubljane, ker se je družbi za 2,2 % zvišala nabavna cena plina. Majhnim porabnikom (do 400 standardnih kubičnih metrov na leto - SnrVlcto) se bo cena zvišala za 1,7 % oz. 1, 26 tolarjev za Srn^ plina, srednjim porabnikom se bo cena zvišala za 1,9 % oz. 1,11 tolarjev za Sm^ plina, velikim porabnikom (instai, moč nad 50 kW) pa za 2 % oz. 1,03 tolarja za Sm^ plina. Posledično se bo zvišal variabilni del cene plina, ki jo potrjuje mestni svet. Koncesionar, t.j. Adriaplin, pa tekoče usklajuje še fiksni del prodajne cene plina v skladu z rastjo inflacije, kar mu omogoča pogodba o koncesiji z MO Ptuj. - Sklep o potrditvi novelacije investicijskega programa za gradnjo 2A, 2B tretje in četrte etape fekalne kanalizacije Spuhlja. - Sklep o najemu kredita pri Eko-skladu RS za navedeno gradnjo. - Soglasje k ceniku za turistično vodenje na območju ptujske občine, ki ga je predlagala Lokalna turistična organizacija Ptuj. - Soglasje Občini Starše za priključitev k sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v regiji Spodnje Podravje na Cero Gajke. POROČILA Med poročili so obravnavali poročilo Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu in letno poročilo o poslovanju družbe Komunalno podjetje Ptuj s predlogom sklepa o odpisu amortizacije infrastruk-tiumih objektov in naprav iz leta 2003 ter predlogi sklepov za skupščino. Imenovali so 4 člansko Volilno komisijo MO Ptuj, ki ji bo predsedoval Tomaž Neudauer, podpredsednica pa bo Marija Fajt PREMOŽENJE OBČINE Svetniki so na majniški seji odločali tudi o prodaji 14. občinskih stanovanj (od enosobnih do štirisobnih, ki so v glavnem v Prešernovi ulici oziroma v starem mestnem jedru). Stanovanja so zasedena in z najemniki so sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas. Prodaja nepremičnin se bo izvrševala v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin, po kateri je višina ponujene kupnine izključni kriterij izbora. Seznanjeni so bili s premoženjsko bilanco nekdanje Občine Ptuj na dan 31. decembra 2003, ki izkazuje premoženje v višini 2.617.279 tolarjev, in s premoženjsko bilanco MO Ptuj na isti dan, ki pa kaže na premoženje v višini 24.062.895 tolarjev. Milena Dirk BREZPLAČNA AKCIJA PREVZEMANJA ODSLUŽENIH MOTORNIH VOZIL Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (Mope) je zaradi vzpostavitve novega sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili prevzelo odgovornost za reševanje problema razgradnje teh vozil. Akcija brezplačnega prevzemanja odsluženih motornih vozil bo potekala do 30. aprila 2005. Po tem datumu bodo morali stroške razgradnje plačati lastniki avtomobilov sami. V Mestni občini Ptuj ugotavljamo, da narašča število odloženih avtomobilov na dvoriščih okrog domov, v naravi, na črnih odlagališčih, ki škodujejo okolju in niso prijetni za pogled. Občanom Mestne občine Ptuj je tokrat dana zadnja priložnost, da se odsluženih in v naravi opaženih zavrženih avtomobilov brezplačno znebijo do konca aprila prihodnjega leta ter jih prijavijo Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, na telefonsko št. 02 748 29 63. Sporočilo prijave mora vsebovati natančne podatke: naziv avtomobila, barva avtomobila, v kakšnem stanju je izrabljeno vozilo, kje se vozilo nahaja oziroma dostopnost ter naslov lastnika s telefonsko številko, ki je potrebna za sporočilo termina odvoza. V Mestni občini Ptuj bo strokovna služba Skupne občinske uprave na osnovi navodila Mope evidentirala in nadzirala prijavljena motoma vozila in v smislu varovanja okolja odgovorno poskrbela, da vozil ne bodo odvažali nepooblaščeni posamezniki ali podjetja. V sodelovanju s Čistim mestom Ptuj bo odvoz izvajal Konzorcij Wolf Skakovci, d. o. o., Skakovci 35, 9261 Cankova. Pri nalaganju oziroma odvozu vozila bo sodelovala komunalna inšpektorica, ki bo potrdila, da je bil odvoz opravljen. Pomembno je vedeti, da navedena akcija velja samo za motorna vozila, kupljena pred L marcem 2003. Avtomobile, kupljene po tem datumu, je potrebno obvezno odjaviti iz prometa, lastniku pa pri tem ne bo treba plačati stroškov razgradnje, saj so le-ti vključeni v ceno nakupa avtomobila. Majda Murko, komunalna inšpektorica 5 POBUD IN 4 VPRAŠANJA SVETNIKOV Gajke so preveč osvetljene, kdaj pričetek del na sejmišču, meritve emisij v okolje, očistijo naj obcestne jarke! Odgovori, podani na 17. seji, 22. aprila ^ Pobuda Mirka ^ Inšpekcijska služba Skupne t občinske uprave naj v okviru svo-U jih pristojnosti pridobi od pristojnega republiškega inšpektorja podatke o inšpekcijskih pregledih in rezultatih monitoringov emisij v družbi OPTE Ptuj. Z rezultati se seznani mestni svet ali pa se objavijo v Ptujčan. Odgovor: Za podatke o inšpekcijskih pregledih in rezultatih moni-toringa emisij v družbi OPTE, d.ori., Ptuj smo povprašali republiškega pristojnega inšpektorja (za okolje) in družbo OPTE Ptuj. Merila in poročila o obratovalnem monitoringu emisij snovi v zrak iz krožne opekarske peči Hofmann izdeluje Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor p.o. Iz poročila je razvidno, da emisije snovi v zrak iz krožne peči ustrezajo določilom Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo keramike in opečnih izdelkov (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73, 94, 68/96, 109/1) in Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov (Uradni list RS, št. 28/00). Podrobni podatki so na razpolago v družbi Opekama OPTE. (Op. ur.: Odgovor opekarne OPTE, d.o.o., Ptuj). “Takoj v uvodu moramo izraziti obžalovanje, da krajanom PC Rogoznica dajemo zelo pomembne odgovore po tej poti. Vsekakor se zavedamo, da s svojo dejavnostjo krajanom te četrti dodajamo še en problem v nizu problemov, ki jih imajo in jih občutimo tudi delavci opekarne ob pomanjkanju sredstev, da bi življenje v tem delu naše občine naredili lepše. Moramo poudariti, da so vrata našega podjetja za naše sokrajane vedno odprta in da si želimo odkritih pogovorov, ki bi naj blažili obojestranske probleme. Zavedamo se, da takoj, ko zaslišimo besedo sežiganje ali sosežiganje, postanemo nejevoljni in se vprašamo, zakaj ravno pri nas in " kdo si polni žepe na naš račun " To so vprašanja, na katera seveda ni mogoče odgovoriti v par stavkih ali nekaj staneh. Zavedamo se tudi, da goli formalni odgovor, da obratujemo v skladu z obstoječo zakonodajo ne zadostuje in da je zadevo potrebno objasniti širše in po mojem na kraju, kjer se dejavnost izvaja. Predlagamo, da se usedemo skupaj z našimi predstavniki, sokrajani, sosedi in o zadevi temeljito pode-batiramo. V kolikor pa zahtevate v pogled celotno dokumentacijo, ki sosežig olja v opekami ureja, smo seveda le-to tudi pripravljeni posredovati. Kot zagotovilo, da si želimo sodelovanje z vami vam v prilogi prilagamo zahtevano dokumentacijo, ki jo je v dogovoru zahteval g. Stanislav Napast. Poudariti pa Želimo tudi, da je naš lastnik Gorenje, d.d., iz Velenja nosilec ekološkega napredka v Sloveniji in da bodo kot taki od nas zahtevali maksimalno angažiranje na področju varstva narave in kvalitete bivanja. V tej smeri je tudi pričeta faza plinifikacije proizvodnje, ki bo omogočala kurjenje odpadnega olja brez nihanja temperatur, ki so se do sedaj ponavljale na vsaki 2 uri. Vemo, da naši odgovori ne bodo dovolj razumljivi za vsa vaša vprašanja, zato še enkrat ponavljamo, oglasite se pri nas in skušali bomo s skupnim dogovorom rešili problem, če zaradi nas obstaja. Direktor Marjan Pišek” ♦ ♦♦ Vprašanje Milana Petka: Ali je Mestna občina Ptuj s sklepom z 9. seje sveta z dne 17. 7. 2003 že pristopila k pripravi medregionalnega projekta za ureditev cest na relaciji Ptuj - Vurberg oziroma če še ni, kdaj bo? Odgovor: Upravljavec regionalne ceste Ptuj-Vurbeg-Maribor, št. R710, je Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, ki predlaga obnovo državnih cest. Mestna občina Ptuj in Občina Duplek pa dajeta pobude za hitrejšo obnovo in izgradnjo obcestne infrastruk- ture (pri financiranju sodelujeta). V letošnjem letu bo na območju MO Ptuj razširjena omenjena regionalna cesta in zgrajen pločnik ter razsvetljava v Maistrovi ulici. Prav tako se bodo nadaljevala dela v naselju Grajena. V programu je tudi preplastitev na poškodovanem delu odseka v naselju Krčevina pri Vurbergu. ♦ ♦♦ Pobuda Vlada Čuša: Mestnemu svetu se naj predloži seznam podjetij v Mestni občini Ptuj, ki so po zakonu dolžne naročati meritve vplivov na okolje in informacijo, ali so podjetja naročilo za meritve dale ter kakšni so rezultati. Odgovor: V letu 2003 se je Skupna občinska uprava obrnila na RS Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (Agencija RS za okolje), z zahtevo, da nam posredujejo seznam zavezancev za izvajanje obratovalnih monitoringov in trajnih meritev ter sezname dmgih zavezancev, od katerih se zahteva vodenje posebnih evidenc s podatki o okolju in predaja poročil v skladu s podzakonskimi predpisi Zakona o varstvu okolja, vezano na območje Mestne občine Ptuj, ter podatke o rezultatih teh monitoringov in trajnih meritev. Kot odgovor smo prejeli seznam zavezancev na področju emisij v vode in zrak, ki so dolžni pošiljati poročila o monitoringu ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Pri pregledu prejetega seznama zavezancev je bilo ugotovljeno, da seznam ni ažuren, ker nekatera podjetja s seznama zaradi stečaja ali drugih razlogov več ne poslujejo, medtem ko nekaterih, ki bi po naših podatkih vsekakor morala biti vključena, ni na seznamu. Do 31. 3. 2004 morajo zavezanci svoja poročila za preteklo leto posredovati na ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, zato se bo za seznam zavezancev in podatke zaprosilo ponovno. Nekaj zavezancev s področja emisij v vodo in v zrak: - Perutnina Ptuj; PC Mesna industrija, PC Mesna industrija-živins-ka klavnica, - Ptujske pekarne in slaščičarne, - Klavnica Ptuj, - Anoksidal, - Komunalno podjetje Ptuj; Centralna čistilna naprava, Oskrba s paro in toplo vodo, - Čisto mesto, - Avtoservis Turnšek, - OPTE Ptuj. ♦ ♦ Vprašanji in pobuda Maksa Lečnika 1. Kaj in kdaj se bo na prodanem zemljišču nekdanjega sejmišča ob Ormoški pričelo delati? Odgovor: Na lokaciji sejmišča in sosednjih parcelah se bo gradil poslovno-trgovski center. Projekt je v fazi izdelave. Pripravljalna dela se bodo predvidoma pričela v maju. Alenka Korpar Zdenka Bezjak 2. Kdaj se bo uredilo iztekanje podtalnice v podvozu na Ptuju? Odgovor: Podvoz spada pod državo, upravljavec pa je Cestno podjetje Ptuj. Po njihovem zagotovilu ne prihaja do vdora podtalnice v objekt. 3. Okrog nasada jablan na Panorami se naj zasadijo avtohtona drevesa in grmičevje. Odgovor: (op.ur.: odgovor so posredovali iz Sklada kmetijskih zemljišč RS)\ “Prispela je vloga sl. /04-502 z dne 26.3.2004, v kateri dajete pobudo za ureditev oz. zasaditev ob nasadu jablan na Panorami na Ptuju. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v skladu z 2. členom Zakona o kmetijskih zemljišči in gozdovih Republike Slovenije (Ur. list RS št. 10/93) gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Zakon o denacionalizaciji v 88. členu prepoveduje razpolaganje z nepremičninami, glede katerega po določbah tega zakona obstaja 28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2004 IZ MESTNE HIŠE 9. KOLEGIJ ŽUPANOV SPODNJEGA PODRAVJA Prostori za reševalno postajo, ustanavljanje enote ZVKD na Ptuju... dolžnost vrnitve. Zaradi navedenega boste preverili, ali za zemljišče, za katerega ste dali vlogo za poseg, obstaja vloga za denacionalizacijo. V primeru morebitne vloge boste morali poiskati soglasje pri vlagatelju zahtevka. Sklad KZG RS za take posege nima predvidenih sredstev, ker nam zakon tega ne nalaga in je mnenja, da z infrastrukturnimi objekti - tudi ograje, gospodari MO Ptuj." Upravitelj Ivan Kolbl” ♦ ♦♦ Pobudi in vprašanje Marjana Kolariča: 1. Očistijo se naj obcestni jarki, predvsem ob državnih cestah, da ob večjih količinah padavin ne bodo poplavljali bližnjih kmetij. Odgovor: Cestno podjetje Ptuj kot upravljavca državnih cest, smo opozorili na problem in prosili, da ukrepa. 2. Gramozirajo se naj ceste, na katere že nekaj časa ni bil navožen gramoz. Odgovor: V okviru programa vzdrževanja cest in finančnih sredstev bomo pobudo realizirali. Herbert Glavič 3. Zakaj je odlagališče odpadkov v Gajkah tako močno razsvetljeno, kot bi bilo tam letališče in ne odlagališče odpadkov? Odgovor: Ob prvi pobudi o zmanjšanju osvetlitve na CERO Gajke smo takoj posredovali pri upravljavcu odlagališča, kije prvotno osvetlitev že zmanjšal za več kot polovico. Od 21 reflektorjev jih namreč sedaj osvetljuje odlagališče le še 10. Na podlagi ponovne pobude smo se dogovorili z upravljavcem, naj se osvetlitev še zmanjša na minimalno potrebno osvetlitev, ki še omogoča dovolj veliko stopnjo varnosti pred nepooblaščenimi obiskovalci odlagališča, vendar šele po namestitvi varnostnih kamer. Ne smemo namreč pozabiti, da se je na odlagališču do sedaj že dvakrat zgodil požig in sicer prvič še v času gradnje, drugič pa v času premeščanja bal iz Brstja v Gajke. Stanislav Napast 10. maja se je v veliki sejni sobi Mestne občine Ptuj na deveti seji sestal Kolegij županov Spodnjega Podravja. IMa dnevnem redu je bilo 6. točk, posebno pozornost pa so župani v razpravi namenili predvsem trem točkam. V uvodu so spregovorili o problematiki izgradnje novih prostorov za potrebe Reševalne postaje Ptuj. Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, je predstavila projekt izgradnje novih prostorov za potrebe Reševalne postaje Ptuj. Ob tej priložnosti je župane tudi opomnila, da vsi še niso uresničili predhodnih dogovorov. Po polemični razpravi obravnavane teme so se dogovorili, da bodo občine poravnale svoje obveznosti do investicije Reševalne postaje, Zdravstvenemu domu Ptuj pa so predlagali, da prične z iskanjem najugodnejšega izvajalca. PTUJSKI ŽUPAN JE KOLEGE SEZNANIL Z DOSEDANJIMI PRIZADEVANJI MO PTUJ ZA USTANOVITEV ENOTE ZAVODA ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NA PTUJU Občina Ptuj je leta 1993 zagotovila prostore za delovanje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor na Ptuju in v ta namen z lastnimi sredstvi adaptirala in opremila prostore v Prešernovi 18 na Ptuju. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je 25. 11. 1994 podpisal pogodbo o medsebojnih odnosih z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in s tem omogočil pričetek delovanja izpostave na Ptuju. Občina Ptuj, in od leta 1995 Mestna občina Ptuj, je vsako leto v proračunu zagotavljala sredstva za delno pokrivanje materialnih stroškov izpostave na Ptuju. Ob sprejemanju Zakona o varstvu kulturne dediščine v državnem zboru je bil vložen amandma za dopolnitev 81. člena, ki govori o ustanavljanju enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki pa ob sprejetju Zakona ni bil upoštevan. S strani Mestne občine Ptuj je bila tudi v letu 2000 Ministrstvu za kulturo podana pisna pobuda za ustanovitev enote na Ptuju. Tudi sprejeti Sklep o ustanovitvi Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, s katerim so bile določene enote, ki delujejo v okviru republiškega zavoda, ne zajema enote Ptuj (niti izpostave na Ptuju). V razpravi so župani soglasno podprli prizadevanja Mestne občine Ptuj in sprejeli sklep: "Z željo, da bi spomeniško-varstveno službo približali imetnikom in uporabnikom kulturnih spomenikov, župani občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale podpiramo projekt Mestne občine Ptuj za ustanovitev Enote ZVKD na Ptuju in zahtevamo, da Ministrstvo za kulturo pripravi predlog spremembe Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine in ustanovi Enoto na Ptuju kot del Zavoda za varstva kulturne dediščine Slovenije. " LEON IVAJNKO IN BOŠTJAN BREZOVNIK IZ INŠTITUTA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN JAVNA NAROČILA MARIBOR PREDSTAVILA IZHODIŠČA PROJEKTA OPTIMIZACIJA ZAVAROVANJA PREMOŽENJA OBČIN Ob proučevanju delovanja občin se je ugotovilo, da se poraja vrsta problemov in nejasnosti povezanih z zavarovanjem občinskega premoženja. Pred enim letom se je pričel pripravljati projekt, pri katerem sodeluje- jo štirje inštituti, vsebina projekta pa je povezana z optimiziranjem zavarovanja občinskega premoženja in zavarovanja odgovornosti občin za morebitno škodo povzročeno tretjim osebam, za katere je pristojna občina na podlagi zakonskih predpisov, in sicer v dveh smereh: 1. dvigniti raven kvalitete zavarovanj in 2. znižati stroške zavarovanja. Osnovni problem pri premoženju občin je, da ni skoraj v nobeni občini opravljen natančen popis občinskega premoženja. Občine tudi, z redkimi izjemami, nimajo sklenjenega zavarovanja odgovornosti, če je zavarovanje sklenjeno, pa je le to močno podcenjeno. Namen projekta je povezati večje število občin, ter oblikovati skupne zavarovalne pogoje na osnovi katerih bi se pripravil javni razpis, ki bi vseboval: predlog ustreznih zavarovalnih pogojev, predlog novih zavarovalnih vrst po uveljavljenih standardih EU, pripravo razpisne dokumentacije za javni razpis, ter analizo ponudb, pridobljenih z javnim razpisom. Takšen pristop pomeni, da bodo občine lahko dosegle bistveno ugodnejše zavarovalne pogoje pri zavarovalnicah, hkrati pa bo sklenjeno zavarovanje za vso občinsko premoženje, ter zavarovanje za vse rizike z eno samo zavarovalno polico. Po razpravi so župani soglasno odločili, da Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila pripravi predlog pooblastila, s katerim občine pooblaščajo inštitut, da v njihovem imenu od pristojnih zavarovalnic pridobi informacije, potrebne za analizo stanja na področju zavarovanj občin. Župani se bodo ponovno sestali 7. junija, ko bodo več pozornosti namenili zdravstvu in poročilu ZRS Bistra Ptuj o aktivnostih, povezanih s prijavo na razpise evropskih razvojnih skladov. Branko Novak N/ Prijateljski obisk iz Švedskega mesta Säffle Letos je v Mestno hišo prišla številčnejša delegacija kot minuli dve leti; v njej tudi 28-letni podžupan Säffle-ja Daniel Bäckström r letošnjem maju so nas Švedi iz najmlajšega švedskega mesta Säffle, ki leži na jugu Švedske v bližini drugega največjega evropskega jezera Vönern, obiskali že tretje leto zapovrstjo. V minulih dveh letih so prišli v Mestno hišo v manjšem številu pod vodstvom Tatjane Vaupotič, ravnateljice OŠ Ljudski vrt. Predlani nas je obiskal ravnatelj tamkajšnje Osnovne šole Tingvallaskolan Srečko Mlakar Svante, Slovenec iz Grajenščaka, ki se je komaj desetleten z družino preselil na Švedsko. Lani so z njim prišle še njegove sodelavke učiteljice. 10. maja letos pa so nas zraven ravnatelja, ki je te stike navezoval in negoval, z obiskom počastili tudi 28-letni podžupan Säflleja Daniel Bäckström in skupina 11 staršev ter štirih učiteljev. Ko je ptujski župan, dr. Štefan Čelan, švedskim gostom predstavil položaj in zgodovino Ptuja ter tukajšnje načrte za prihodnji razvoj in položaj mesta v EU ter svoje videnje vloge župana, je Daniel Bäckström, profesionalni podžupan Säflle-ja je leto in pol, v uvodu svojega nastopa prenesel pozdrave njihovega zgodovino ima tovarna papirja, v mestu je tudi podružnica tovarne Volvo, ki izdeluje avtobuse. Sicer se zaradi naravnih danosti ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo ter turizmom; pri slednjem vidijo možnosti povezovanja s Ptujem. Kljub vsemu pa mesto izgublja število prebivalcev. Veliko dajo na izobrazbo. 50 □d leve: Srečko Mlakar Svante, Daniel Bäckström, podžupan Säflle-ja in ptujski župan. Foto: Aleš Šprah župana Ptujčanom. Na kratko je opisal ugodno geografsko lego Säflleja, mesto leži 200 kilometrov zahodno od Osla in prav toliko severno od Göteborga, ter zgodovino in gospodarski položaj tega podeželskega mesta, ki obstaja šele od leta 1950. Saflle je mesto s srednje velikimi tovarnami, kjer je zaposlenih od 50 do 100 ljudi. 120-letno kilometrov od mesta je univerzitetno mesto Karlstad, kar je za prebivalce Säflle-ja zelo pomembno, kot je povedal podžupan, ki je tudi sam tam študiral. Dobro sodelujejo z Norvežani (Norveška ni članica EU kot Švedska in tukaj vidi možnost sodelovanja z unijo), ki pri njih v zadnjem času odpirajo svoja podjetja. Poudaril je, da ga veseli naše Srečko Mlakar Svante z očetom Francem Mlakarjem na proslavi v OŠ Ljudski vrt Foto: Darija Erbus članstvo v EU in razširitev le-te, saj imajo sami dobre izkušnje pri nekaterih evropskih projektih, predvsem v šolstvu pri okoljevarstvenih programih izobraževanja. Srečko Mlakar Svante, ki je kot socialdemokrat že več let politično aktiven, med drugim je bil štiri leta podžupan mesta, je glede na zanimanje Ptujčanov pojasnil, da je podžupanstvo pri njih profesionalna funkcija. V sedanjem mandatu sta župan, ki to funkcijo zaseda že trinajst let, in podžupan iz iste stranke, v prejšnjem pa je bil podžupan iz opozicijske stranke. V občinskem svetu je 41 članov, v prejšnjem mandatu jih je bilo 46. Proračun mesta znaša 700 milijonov švedskih kron. V občini živi 16.000 prebivalcev, samo v mestu jih je 10.000. Švede so na Ptuju gostili učitelji, ravnateljica in učenci oziroma njihovi starši iz OŠ Ljudski vrt. Z njimi je bilo tudi 19 švedskih osnovnošolcev, ki so se družili in soustvarjali skupaj z učenci iz OŠ Ljudski vrt. Bivali so pri družinah učiteljev ali učencev te šole in v dijaškem domu; prav tako je lani tedne majskih dni na Švedskem preživelo šest Ptujčanov, z namenom spoznati njihov način življenja in švedski šolski ter upravni sistem. Razen Ptuja so si Švedi ogledali še Portorož, Postonjsko jamo, Ljubljano in se kljub dežju podali na Haloško planinsko pot. Glasbene, plesne in dramske točke, ki so jih otroci pripravili v tednu skupnega druženja na Ptuju, so predstavili 14. maja na proslavi v OŠ Ljudski vrt, ki si jo je ogledal tudi predstavnik švedskega zunanjega ministrstva Richard Bouveng. Milena Turk Mame švedskih osnovnošolcev, ki so se udeležile sprejema pri županu, 10. maja., (V ospredju urednica Ptujčana) Foto: Aleš Šprah STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO EVROPSKI KANDIDATI LISTE LDS-DESUS SE PREDSTAVIJO LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. maja je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Za nami so naporna pogajanja in usklajevanja z evropskimi institucijami, pred nami pa nove naloge in izzivi v združeni štiristo petdeset milijonski Evropi. Z veliko naglico se približujejo junijske volitve, ko bomo volili svoje predstavnike v evropski parlament, kjer ima Slovenija rezerviranih sedem poslanskih mest. Stranki LDS in Desus sta se odločili, da bosta zaradi boljše zastopanosti obeh strank nastopili na skupni listi. Nosilec liste LDS-Desus je Jelko Kacin, poslanec v DZ RS in predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve. Sledi novinarka in dunajska dopisnica Dela Mojca Drčar Murko, tretji na listi je Roman Jakič, poslanec v DZ in prvi predsednik Mlade liberalne demokracije. Četrti je Vinko Gobec, član Desusa in dolgoletni predsednik zveze društev upokojencev. Peta je Majda Sirca, poslanka v DZ in podpredsednica LDS. Na zadnjih dveh mestih sta Mima Jaušovec, selektorka slovenskih tenisačic, in Miloš Kovačič, predsednik uprave Krke. V ponedeljek, 24. maja, so se na povabilo Lidije Majnik, predsednice LDS Ptuj in poslanke v DZ RS, na Ptuju zbrali kandidati liste LDS-Desus. Skupaj smo izmenjali mnenja o tem, kakšna naj bo vloga evropskega poslanca, kaj se pričakuje od njega ter kaj so njegove dolžnosti in pravice. Od kandidatov smo se prisrčno poslovili in jim zaželeli čim boljši volilni uspeh. Vasja Strelec, za MO LDS Ptuj DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Delegacija DESUS je obiskala v Ptujski porodnišnici prvorojenega otroka v Evropski uniji Na pobudo odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenije iz Ptuja je L maja ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost delegacija v sestavi predsednika območnega odbora Desus iz Ptuja Albina Piska in primarija Mitje Mrgole, dr.med., obiskala v porodnišnici ptujske bolnice prvorojenega otroka, ki se je rodil na dan vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Predstavnika stranke Desus sta ga obdarila s hranilno knjižico NKBM podružnice iz Ptuja, praktičnim darilom ter šopkom materi otroka. Na obisku prvega novorojenčka sta bila tudi župana Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in Občine Starše Vili Ducman. Starši otroka namreč živijo v vasi Zlatoličje. Albin Pišek, predsednik območnega odbora Desus Ptuj ZA SMS JE VSTOP V EU PRILOŽNOST IN NE CILJ strankamladihslovenije S s www.sms.si Priložnost, ki jo bo treba znati izkoristiti. Naš osnovni cilj je povečanje blaginje in standarda doma ter sooblikovanje združene Evrope v prostor dolgoročnega, strpnega in uspešnega sobivanja, temelječega na miru, spoštovanju drugačnosti in trajnostnega razvoja. Vsem mladim generacijam moramo omogočiti enake možnosti za kvaliteten in brezplačen študij, kajti samo z znanjem bomo konkurenčni. Z odprtjem meja so se razvile določene priložnosti za vse, tudi za lokalne skupnosti. V evropskem prostoru je veliko možnosti in posluha za razvoj in ohranjanje kulturne dediščine. Vse te priložnosti pa na Ptuju lahko dobro izkoristimo. Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj ptuj@sms.si SDS NA EVROPSKIH VOLITVAH SDS —H I .-. Nosilec liste SDS na evropskih volitvah dr. Miha Brejc je poudaril, da so na listi SDS za volitve v evropski parlament izrazito strokovni kandidati, saj so na njej imena ljudi, ki so znani po svoji odločnosti, koje treba predstaviti in zagovarjati svoje stališče. Dr. Jordan Cizelj pa je izpostavila, da vrednot SDS, kot so domoljubje, demokracija, mir, svoboda in pravna država ni težko zagovarjati. SDS je tudi edina parlamentarna stranka, ki ima med prvimi tremi kandidati na listi kar dve predstavnici ženskega spola. Glavne točke programa, ki jih bodo predstavniki SDS v evropskem parlamentu uspešno zagovarjali, so slednje: Naša sposobnost bo prišla do izraza! Smo za razvijanje podjetniške kulture. Slovenska hrana ima okus! Smo za spodbujanje biološke pridelave hrane in za celostni razvoj podeželja. Kultura je življenjski sok slovenskega naroda Smo za krepitev kulturne samozavesti in za ohranjanje kulturne raznolikosti v Evropi. Pometajmo pred svojim pragom! Smo za pristen sistem okoljevarstvene odgovornosti. Hlapec Jernej in njegova pravica. Smo za hitrejše reševanje sodnih zaostankov in za dosledno zagotavljanje enakosti pred zakonom. Slovenija je povsod! Smo za enakomeren razvoj različnih regij in učinkovito izkoriščanje njihovih potencialov. Mir in sožitje. Smo za aktivno sodelovanje pri ohranjanju miru in varnosti v svetu. Absolventka francoščine išče delo. Smo za ugodnejše pogoje zaposlovanja mladih in večjo socialno varnost vseh. Kako do denarja? Smo za učinkovito razdelitev sredstev EU. Ko študent na rajžo gre... Smo za evropsko primerljiv izobraževalni sistem in za večji pretok znanja. Kdor ne skače ni Slovenc! Smo za spodbujanje športnih dejavnosti in promocijo slovenskega športa. Slovenija je najlepši košček sveta. Smo za večjo promocijo slovenske naravne in kulturne dediščine. Mestni odbor SDS Ptuj STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / GOSPODARSTVO PRVE EVROPSKE VOLITVE Komaj smo prav zakorakali v Evropsko unijo, že imamo pred seboj pomembno nalogo. Volitve v evropski parlament. Evropski parlament bo tokrat medse sprejel sedem slovenskih poslancev, ki jih bomo volilke in volilce izvolili na prvih demokratičnih evropskih volitvah. Evropski parlament je poleg Evropske komisije in Sveta glavno telo Evropske unije ter ima svetovalno vlogo pri sprejemanju predpisov, zakonov, odločb in direktiv Evropske unije. In sedaj ima sedem slovenskih poslancev možnost izraziti svoje poglede in zahteve! Združena lista socialnih demokratov je sestavila svojo listov kandidatov, za katere verjamemo, da bodo učinkovito in zavedno spoštovali interese državljanov Republike Slovenije. Nosilec liste je Aurelio JURI, sledijo pa mu Lidija MAVRETIČ, Feri HORVAT, Majda POTRATA, Franci KRIŽANIČ, Andreja RIHTER in Borut PAHOR. Po Sloveniji potekajo prireditve, na katerih lahko spoznate kandidate. V času volilne kampanje se bo zvrstilo 8 osrednih dogodkov po vsej Sloveniji. Prva je bila 21. maja v Novem mestu, sledila je prireditev v Novi gorici 23. maja, v Kranju pa je bila 28. maja. Pred nami je še pet prireditev po Sloveniji: Celje 30. maj, Murska Sobota 2. junij, Maribor 4. junij, Koper 6. junij, zadnja osrednja prireditev pa bo v Ljubljani 8. junija. Vse vljudno vabimo, da se udeležite naših prireditev in bolje spoznate naše kandidate. Prvi evropski mesec je za nami, a čakajo nas novi izzivi in naloge. V EVROPI ZA DOBRO SLOVENIJE pa je naš in vaš moto! Mirjana NENAD,za ZLSD PTUJ ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov VSTOPILI SMO V EVROPO! LAHKO SI ČESTITAMO Slovenska ljudska stranka Da smo najbolje pripravljena članica evropske skupnosti, ima veliko zaslug tudi naša stranka. Le-ta je v zadnjih letih v pogajanjih na področju ministrstev, ki jih je vodila, predvsem kmetijskega ministrstva, izpogajala daleč najboljše rezultate. Največ zaslug za te izide pripada bivšemu ministru mag. Franciju Butu, kateremu evropski način razmišljanja že dolgo ni več tuj. V mestnem odboru SLS se bomo še naprej zavzemali za to, da bo ptujsko področje napredovalo in da bomo vsi živeli bolje. Slovenci zttamo, zmoremo in si upamo. Slovenska ljudska stranka, Mestni odbor Ptuj. Smo v maju, času cvetja. Polni optimizma smo posadili drevje, razdelili zemljo, sklenili sodelovanje s stranko mladih. Še vedno pa je prisotna vrsta nerešenih stvari. Odpadki tudi po pomladanski akciji znova ležijo po tleh. Še vedno nam je nerazumljivo plačati razstavitev avtomobila, televizorja, štedilnika, hladilnika in podobno. Vrzi ga raje v gozd ali reko. Azbestna kritina ima svojo deponijo; do sedaj so kritine samo treh hiš tam, kamor spadajo, pa čeprav je skoraj tretjina hiš pokrita z azbestno mešanico. Gledališče se nam ruši, vendar to ni nikomur mar. Izgleda, da ne zahajamo vanj, zato ga tudi ne potrebujemo. Raje pokadimo kakšno cigareto, popijemo kakšen kozarec in si tako ustvarimo lepši dan. Turizem, kakšna moda pa je to? Saj mi ga ne potrebujemo. Kaj bi se spakovali pred tujci? Mi jih ne rabimo! Cvetje smo posadili - hitro ga moramo izruvati, pohoditi. Postavili smo prometne znake, svetila nato uničili. Obrili smo platane do golega, da ne bi bile preveč zelene. Ker smo varno skriti v svojih domovih, nas vse skupaj malo briga! Boris Gerì, za Zelene Ptuja Ptuja PREDVOLILNE ■— PRIPRAVE ZA NW ^9 M SKUPNOST v EVROPI Nova Slovenija Krščanska Hunska stranka Drage Ptujčanke in Ptujčani, odbor Nove Slovenije vam želi prijetno pomladno sončno segrevanje. Prazniki in praznovanja so za nami. Prinesli so nam zgodovinski dogodek. Kar se je še pred nekaj leti zdelo nemogoče, seje vendarle uresničilo. Slovenija je članica Evropske zveze in zavezništva NATO. Oboje smo rodili v mukah. Sanje so dovoljene, čakajo pa nas naporni dnevi, kajti veliko delaje še pred nami. Trdimo lahko, da imata obe stranki Koalicija Slovenije odločilne zasluge za tako uspešen izid referendumov o EU in NATU. Ponovno pa smo pred veliko in odgovorno nalogo, pravilno se moramo odločiti na volitvah za najboljše europoslance. Za vse Ptujčanke in Ptujčane želi Odbor Nove Slovenije predstaviti naše kandidate pod vodstvom favorita med kandidati v ekipi Lojzeta Peterleta s prihodom eurobusa na Ptuj, v torek, 8. junija 2004, od 14. do 15. ure v centru mesta. S kandidati se boste lahko srečali in prisluhnili njihovim vizijam. Prijetno še naprej in vidimo se na volitvah. Janez Rožmarin, za MO N.Si Ptuj Hidroelektrarna Zlatoličje in njenih 35 let 21. aprila je vodstvo Dravskih elektrarn Maribor, d.o.o., (DEM) v prostorih Hidroelektrarne Zlatoličje pripravilo novinarsko konferenco ob njeni 35. letnici. Hidroelekrarna Zlatoličje (HE) je bila prva kanalska elektrarna v takratni Jugoslaviji, o njeni pomembnosti za tedanji energetski sistem države pa priča tudi podatek, da jo je odprl nekdanji predsednik Josip Broz Tito. HE Zlatoličje je najmočnejša v verigi Dravskih elektrarn; le-te združujejo 8 hidroelektrarn: Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje in Formin. Lani je proizvedla 22% vse energije DEM, njena povprečna letna proizvodnja pa je 574 GWh oz. 5,4 % vse proizvodnje električne energije v Sloveniji v letu 2003. Danilo Šef, direktor Dravskih elektrarn Maribor, d.o.o., je ob tem ljubileju med drugim poudaril tudi dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo: "Veseli smo, da lahko ob tem pomembnem ljubileju naredimo nekaj koristnega tudi za lokalno okol- je, v katerem delujemo. Odločili smo se, da bomo s prispevkom 1,000.000 SIT pomagali lokalnemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zlatoličje pri nakupu nove črpalke. " Gost novinarske konference je bil župan občine Starše Vili Ducman. Ob tem je povedal: "HE Zlatoličje je bila velika pridobitev za takratno naselje Zlatoličje (že v nekdanji Jugoslaviji), še posebej z vidika zaposlovanja domačinov. Leta 1995 je nastala občina Starše, sodelovanje med DEM in občino pa lahko ocenim kot zelo dobro. Kot zanimivost naj omenim še otvoritev hidroelektrarne - nekateri prebivalci Starš se je spominjajo še danes. " V obdobju 2005-2007 čaka HE Zlatoličje prenova, s katero bodo brez dodatnih posegov v naravo povečali inštalirano moč za 24 MW. Vrednost prenove je ocenjena na približno 12 milijard SIT. V okviru prenove sta načrtovani tudi sanacija jezu v Melju in gradnja novega agregata z močjo 2MW, ki bo izkoriščal ves biološki minimum. Staša Cafuta 28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2004 VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE Osnovne šole v ptujski mestni občini - včeraj, danes, jutri premembam, ki se dogajajo v našem okolju, £/ se moramo prilagajati in jih uravnavati, v nasprotnem prinieru se bo zgodil samodejni nekontrolirani proces, ki ne bo optimalen in bo vodil v razpad sistema ter povečevanje stroškov na vseh ravneh. Največja sprememba v zadnjih letih, ne samo na Ptuju, ampak v celotnem slovenskem prostoru, je upad števila rojstev za več kot eno tretjino. V Mestni občini Ptuj se je leta 1989 rodilo 269 otrok, leta 2002 še samo 198 otrok in leta 2003 162 otrok (podatki do 3. 11. 2003). Manjšemu številu otrok se je sicer nekoliko prilagodila zakonodaja na področju normativa števila otrok v oddelku, ko je lahko na en oddelek največ 28 otrok, na dva oddelka največ 56 otrok in na tri oddelke največ 84 otrok. V trenutku, ko je za vpis več kot 28 otrok, se lahko oblikujeta dva oddelka vpisanih otrok, pri več kot 56 otrocih se lahko oblikujejo trije oddelki itn! To pomeni, daje lahko v oddelku pri dveh oddelkih tudi samo 15 otrok, pri treh oddelkih 19 otrok itn., kar omogoča oblikovanje manjših oddelkov in s tem dvig kvalitete pouka v razredu. V šolskem letu 2003/2004 pa se je začela tudi obvezna devetletna osnovna šola v celotni državi za vse osnovne šole, torej tudi za tiste, ki tega prehoda niso izvedle že prej, kar je omogočala zakonodaja. Parlament in vlada pa sta sprejela tudi vrsto ukrepov na ravni zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev: 1. Zakon o osnovni šoli (Ur. 1. RS, št. 12/96, 22/97 in 59/01) 2. Odredba o normativih in standardih v osnovnih šolah (Ur. 1. RS, št. 37/97, 62/01) 3. Navodila za graditev osnovnih šol v RS 4. Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol (Ur.l. RS, št. 16/98 in 82/03) Vendar pa vsi ti ukrepi niso omilili težav, ki so nastale zaradi manjšega števila rojstev, temu pa se bo potrebno v naslednjih letih v vsakem primeru prilagoditi. V šolskem letu 2003/2004 se je v prvi razred devetletne osnovne šole vpisalo 163 otrok v 7 oddelkov, povprečno 23 otrok na enega, in sicer: - OŠ Breg en oddelek, - OŠ Ljudski vrt tri oddelke, - PŠ Grajena en oddelek, - OŠ Mladika en oddelek in - OŠ Olga Meglič en oddelek. V osnovne šole Ljudski vrt, Mladika in Olga Meglič, za katere lahko trdimo, da se nahajajo v mestnem središču, se je vpisalo 121 otrok v 5 oddelkov, povprečno 24 otrok na enega. V šolskem letu 2004/2005 se je na podlagi programa ukrepov, ki ga je sprejel mestni svet, v prvi razred devetletne osnovne šole vpisalo 181 otrok v 7 oddelkov, na enega povprečno 26 otrok, in sicer: - OŠ Breg en oddelek, - OŠ Ljudski vrt dva oddelka, - PŠ Grajena en oddelek, - OŠ Mladika dva oddelka, - OŠ Olga Meglič en oddelek. V osnovne šole Ljudski vrt, Mladika in Olga Meglič se je vpisalo 138 otrok v 5 oddelkov, povprečno 28 otrok na enega. Trenutne prostorske zmogljivosti osnovnih šol na osnovi Pravilnika o pogojih za ustana-vijanje javnih osnovnih šol (Ur.l. RS št. 16/98 in 82/03) so naslednje: - OŠ Breg ima skupno zmogljivost za 17 oddelkov, vpisanih ima 16 oddelkov, v šolskem letu 2004/2005 pa bo imela vpisanih 15 oddelkov; - Ljudski vrt ima skupno zmogljivost za 18 oddelkov, vpisanih ima 27 oddelkov, v šolskem letu 2004/2005 bo imela vpisanih 26 oddelkov otrok; - PŠ Grajena ima zmogljivosti za 9 oddelkov in vpisanih devet oddelkov; - OŠ Mladika ima zmogljivosti za 26 oddelkov, vpisanih pa 21 oddelkov, v šolskem letu 2004/2005 bo imela vpisanih 20 oddelkov; - OŠ Olga Meglič ima zmogljivosti za 15 oddelkov, vpisanih ima 18 oddelkov, v šolskem letu 2004/2005 bo imela vpisanih 16 oddelkov. V šolsko letu 2004/2005 se je v osnovne šole Ljudski vrt, Mladika in Olga Meglič vpisalo 138 otrok v pet oddelkov, lahko pa bi se jih vpisalo za šest oddelkov, saj to omogočajo prostorske zmogljivosti na Mladiki, če bi za to obstajala dobra volja in pripravljenost staršev in seveda tudi ravnateljev teh osnovnih šol! To pomeni, da bi lahko bilo na omenjenih treh šolah vpisanih na oddelek povprečno le 23 otrok namesto sedanjih 28, kar omogočajo prostorske zmogljivosti na Mladiki. Navedeni podatki pričajo o tem, da ima Mestna občina Ptuj dovolj zmogljivosti za vpis otrok v prvi razred osnovnih šol, saj imamo celo proste kapacitete za še en oddelek na Mladiki! Seveda pa je hkrati potrebno povedati, da pa primanjkuje zmogljivosti na višjih stopnjah zaradi že vpisanih otrok v prejšnjih letih in pa zaradi tendence vpisa na točno določeno šolo! Povečevanje zmogljivosti osnovnih šol v naslednjih letih bo potrebno tudi zaradi dviga kvalitete pouka zaradi višjih standardov. Končana je obnova prostorov kuhinje in sanitarij na OŠ Olga Meglič. V letu 2004 bo sledil še prizidek telovadnice, računalniške učilnice in knjižnice. V letošnjem letu bomo tudi pričeli z izgradnjo prizidka k OŠ Ljudski vrt, kar bo tej šoli omogočalo vpis treh oddelkov otrok v prvi razred in enoizmenski pouk. Navedene investicije bodo izboljšale prostorske pogoje in s tem kvaliteto pouka. Zaradi vseh navedenih razlogov je MS MO Ptuj na seji 25. 2. 2004 sprejel Program ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol v MO Ptuj za šolsko leto 2004/2005. MO Ptuj kot ustanovitelj osnovnih šol je sprejela program ukrepov na podlagi Pravilnika o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol. 10 člen Pravilnika določa, da ustanovitelj šole v skladu z drugo in tretjo alineo 8. člena sprejme program ukrepov, da zagotovi izvedbo programa osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni in zagotovi racionalno zmogljivost šol. 8. člen pravilnika določa, da se program ukrepov začne izvajati za šole: - ki izvajajo program izobraževanja v več kot eni izmeni, - ki za izvedbo programa izobraževanja izkoristijo manj kot 80% svoje zmogljivosti. Obe zgoraj navedeni dejstvi sta prisotni na Ptuju! Šole so vpisovale več otrok, kot je bila njihova zmogljivost po zakonodaji oz. imele dvoizmenski pouk, hkrati pa smo imeli na drugi strani Osnovno šolo Mladika z dobrimi prostorskimi pogoji, ki jih ni mogla izkoristiti. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je v svojem odgovoru na Program ukrepov Mestne občine Ptuj zapisalo: "Na podlagi zgoraj navedenega, ministrstvo ocenjuje, daje občina program ukrepov in s tem povezano ravnanje ustrezno utemeljila. Pridobljene informacije po našem mnenjwkazejo na to, da je občina ravnala v skladu z veljavnimi predpisi in da je izkazala pripravljenost za skupno urejanje zadev na področju osnovnega šolstva. Obravnavana zadeva pa hkrati dokazuje, da bo v bodoče potrebna še tesnejša povezava med ustanoviteljem in šolami, posebej zato, ker gre v konkretnem primeru za skupni šolski okoliš. To pa izvedbeno nedvomno zahteva posebej usklajeno medsebojno sodelovanje med vsemi dejavniki, ki so vključeni v organizacijo in izvajanje osnovnošolskega izobraževanja. " V zvezi z navedenimi priporočili ministrstva je Mestna občina Ptuj 20. 4. 2004 zaprosila ravnatelje OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika, OŠ Olga Meglič, da se v skladu z obstoječo zakonodajo dogovorijo za vpis otrok iz skupnega šolskega okoliša v osnovni šoli Olga Meglič in Mladika v šolskih letih 2005/2006 in 2006/2007 ter za skupni šolski okoliš za vse tri osnovne šole, ki bo začel veljati v šolskem letu 2007/2008, in nam odgovore posredujejo do konca maja 2004! (sledi nadaljevanje) Ivan Vidovič Iz šolske kronike Osnovne šole Olge Meglič Osnovno šolo Olge Meglič poznam od njene ustanovitve, saj je v istem letu dobila začasne prostore v Ekonomski srednji šoli tudi šola s prilagojenim programom. Vlaganju oziroma krpanja osnovnošolskega prostora sem bila priča celih 35 let. Z ravnateljem Ervinom Hojkerjem sva bila sopotnika v dokazovanju potreb za ureditev omenjenih šolskih zgradb. Kljub vrstnim redom in prednostim je Žal vedno prevladala "sila močnejšega", ne glede na obstoječe argumente. Zakaj se je tako godilo, je posebno poglavje! Kljub temu, da sem že nekaj let upokojena ravnateljica, z zanimanjem spremljam rebus šolskega prostora na Ptuju. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je zaradi dobrega pedagoškega dela in organizacije Osnovna šola Olge Meglič dosegla zavidljive rezultate. Šolski prostor je prioritetni delovni prostor za učence. Glede na kodeks pedagoških delavcev in ravnatelja pa so leti dolžni, da posredujejo pri uresničevanju z ustavo zagotovljenih otrokovih pravic. "Olgica" je bila ustanovljena leta 1978 in dodelila se ji je začasna stavba bivše gimnazije. Kljub začasnosti deluje še sedaj v istih prostorih. Že takrat se je ugotovilo, da Zgradba ne zagotavlja primernega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela zaradi dotrajanosti. Zaradi tega se je izgradil srednješolski center, dotrajane zgradbe pa so s skromnimi lepotnimi popravki dedovali dve osnovni šoli in vrtec. Od takrat naprej je vodstvo šole opozarjalo na probleme. Sprejemali so se sklepi, zagotovila, risali načrti za adaptacijo, kasneje novo šolo, ki je bila tudi opredeljena v prostorskem planu Ptuja, pa ponovno adaptacija, dokler se ni pričelo pisati leto 2003 s pričetkom na nični točki. Popolnoma enako usodo je doživela Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka - šola s prilagojenim programom. Le-ta je sedaj popolnoma izbrisana iz spomina občinskih uradnikov in njegovega vodstva. Ko je ministrstvo za šolstvo uzakonilo devetletno šolanje je naložilo občinam, da glede na nove vsebine izobraževanja zagotovijo tudi primerne oz. Z normativi določene prostorske pogoje. Upam si trditi, da so se na Ptuju pomembnosti osnovnošolskega izobraževanja premalo zavedali. Med tem so se gradile gimnazija, knjižnica, Osnovna šola Grajena, prenavljala Osnovna šola Ljudski vrt, izgradila se je tudi izsiljena mansarda na Osnovni šoli Mladika. Vedno z utemeljenimi razlogi in tudi na račun vrstnega reda za Osnovno šolo Olge Meglič in Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka. Osnovni šoli Mladika mansarda služi kot argument: dajte nam učence. Vendar omenjena šola kljub temu nima pogojev za dvooddelčno šolo, saj ji manjka veliko prepotrebnih prostorov za izvajanje devetletke po zahtevanih standardih. Ko je bila investicija za Osnovno šolo Olge Meglič končno na vrsti, se je v letu 2003 zapletlo. Sklep Mestnega sveta vsem ni bil všeč. Pričelo se je zapletati s pričetkom adaptacije in rekonstrukcije šole kot dvooddelčne šole. Razpis se je opravil oktobra 2003 in zajel I. in II. stopnjo prenove do dogovorjene predračunske vrednosti. Vse je teklo počasi in okrnjena dela so se pričela šele leta 2004 in končala aprila 2004. Šola je delovala v izjemno težkih pogojih. Piše se maj 2004, razpisa za II. fazo rekostrukcije še vedno ni. Medtem so se dogajala še dokazovanja o kapaciteti šole. V času, ko se morajo realizirati sklepi Mestnega sveta občine, ministrstva za šolstvo o prenovitvi šole, se dokazuje, da šola nima pogojev za delo! Potrebno je sprejemati ukrepe za zmanjšanje števila oddelkov! Zmanjšanje števila oddelkov pomeni širjenje oddelkov na ostalih dveh osnovnih šolah, od katerih ima ena že sedaj dvoiz- menski pouk. Tisti, ki si jemljejo pravico posegati v osnovo pedagoške stroke in zavrteti kolo zgodovine za več desetletij nazaj, v čase ustanavljanja "šolskih kombinatov", bi morali krepko razmisliti o vzrokih in posledicah še zdavnaj ovrženih doktrin. Sodobna pedagoška znanost ne temelji zgolj na izobraževalni faktografiji, ki jo nudijo do zadnjega kotička napolnjeni razredi. Pozitivne socialne, vedenjske in čustvene interakcije se ustvarjajo v manjših obvladljivih skupinah učencev in s tem na šoli kot celoti. Minister za šolstvo in njegovi apostoli se na ta problem odzivajo premalo tenkočutno, kljub strokovnim ekskurzijam po Evropi. Zato bi bilo prav, da v naši sredini najdemo več posluha za to izredno občutljivo področje, ki oblikuje naše otroke. Želimo si dobro izobraženega, uravnovešenega in strpnega človeka, ki bo kos pozitivnim in negativnim izzivom tega tisočletja. Morda bodo v parku zopet svetile luči, smeti bodo v koših za odpadke in na otroških igriščih se bodo brezskrbno igrali otroci brez bojazni pred razbitim steklov-jem v peskovnikih. Začarani krog dobiva vedno večje razsežnosti. Ob finančnih, strokovnih tudi zaenkrat neizgovorjenih razmišljanjih. Šolam, ki bi glede na sklepe pristojnih organov pridobila pogoje za kvalitetno izvajanje vzgojno izobraževalnega dela, se z občinskimi ukrepi zmanjšuje število oddelkov in zamikajo roki za razpise o vlaganjih v šolski prostor. Želim, da se bo s tem prekinilo in upoštevalo trenutek časa, v katerem živimo. Le kvalitetna osnovna šola zagotavlja nadgradnjo v srednjem šolstvu in lahko opraviči ustanovitev visokošolskega zavoda na Ptuju. Tudi ta bo potreboval nekaj denarja iz občinskega proračuna! Upam, da se ne uresničuje izrek divide et impera. Hilda Slekovec Osnovna šola Grajena je praznovala Dan zemlje a podružnično Osnovno šolo f\/ Grajena je bil 22. april, prav poseben dan. Tega dne se je šola s podpisom eko-listine tudi uradno pridružila gibanju Eko-šola kot način življenja. Učenci so pripravili pestro prireditev ob svečanem podpisu eko-listine. Pripravili so tudi razstavo najlepših plakatov in izdelkov, ki so nastajali od začetka šolskega leta ob obravnavanju različnih eko-tem. Stene telovadnice so bile polne. Toda učenci niso pripravili prireditve le za sebe, temveč so nanjo povabili tudi svoje starše. Skupaj z njimi so se po prireditvi in ob pomoči članov Planinskega društva Ptuj odpravili na pohod na Hum, na enega izmed višjih hribov v bližini ter se tam še poza- Učenci so pripravili pestro prireditev ob svečanem podpisu eko-listine. Foto: Miran Kučer bavali s skupnimi igrami. Ali je eko-šola kot način življenja novost za učence in učitelje Osnovne šole Grajena? Nikakor ne! Še v časih, ko se o ekologiji sploh še ni veliko govorilo, so učenci te šole poskrbeli za številna črna odlagališča in iz gozdov in travnikov odstranili na tone odpadnega železja. Zbirali so tudi odpadlo steklovino, da papirja niti ne omenjamo. Se veliko prej, preden so začeli razmišljati o podpisu eko-listine, so poskrbeli za ekološki otok, ločeno zbiranje odpadkov, namenjali pozornost varčevanju z vodo in energijo, organizirali čistilne akcije v okolici šole in v kraju ... Skoraj vsako leto so imeli vsaj eno zelo uspešno raziskovalno nalogo z eko-področja, denimo: kompostiranje, hitra prehrana, črna odlagališča, hrup na šoli ... Ko so na začetku tega šolskega leta opravili analizo ekološkega stanja, so bili prijetno presenečeni nad tem, koliko vsega so že naredili in ugotovili, da so dejansko že eko-šola. IN KAJ VSE SO POČELI LETOS? Uredili so posode za ločeno zbiranje odpadkov po učilnicah, skrbeli za ekološki otok, uredili eko-kotičke v učilnicah in v šolski avli, uredili in skrbeli za okolico šole, uredili akvarij v šolski avli ... Vsak mesec so pri razrednih urah in pri posameznih predmetih obravnavali različne zanimive teme kot: Kvalitetni medsebojni odnosi, Zdrava prehrana, Tudi drugačni so med nami, Recikliranje, Energija, Onesnaževanje zraka, Onesnaževanje voda, Zdravje ... Vključili so se v različne projekte kot Drevo mi je povedalo, humanitarno akcijo Star papir za nov nasmeh ... Ta akcija je zelo uspela, saj so zbrali skoraj dve toni starega papirja. Mislimo, da je Osnovna šola Grajena veliko prispevala k ekološko osveščenemu razmišljanju in pogledu na naravo ter tako postala pomemben eko-dejavnik v kraju. Nada Sevšek IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA Vedimo se asertivno! - II. NAPOTEK: UTRDIMO NAJPREJ SVOJO SAMOZAVEST Pogovaijajmo se s seboj na pozitiven način. Pomembno je, kakšno mnenje imamo o sebi. To mnenje lahko oblikujemo s samopogovorom. Če si napišemo "pozitiven scenarij" za svoje mišljenje in vedenje, nam ta pozitivna navodila s časom preidejo v kri in na svet okoli sebe začnemo gledati v drugačni, bolj pozitivni luči. Samoiniciativni, negativno naravnan samopogovor nadomestimo s pozitivnimi izjavami v sebi. Prepričajmo se, da to zmoremo in ne pustimo se zbegati s premišljevanjem o tem, kaj vse nam lahko gre narobe. KO NAS KRITIZIRAJO Upoštevajte kritiko in odgovorite nanjo asertivno. Kritika je lahko koristna povratna informacija. Ne začnite takoj napadati tistega, ki vas kritizira, ampak ga raje pazljivo poslušajte, ali kritika morda ni upravičena in če ugotovite, da je, se odločite za morebitne spremembe vašega vedenja in se nato zahvalite za kritične pripombe. Če vas kritizirajo po krivici, to jasno povejte na pozitiven ali asertiven način. KAKO RAVNAMO V SPORIH? Telesna govorica (body language) in glas naj ustrezata vašim besedam. Ko govorite, stojte vzravnano, glejte govorca v oči, počasi in pravilno dihajte, govorite počasi, jasno in razločno in ne delajte živčnih kreten, ne vpijte! Če ste jezni in razbuijeni, se ne smehljajte. Spomnite se, s kakšnimi besedami lahko nagovarjate sebe in druge. Poskusite spremeniti naslednje izjave: "Ne morem!" v "Nočem!" "Potrebujem!" v "Hočem!" "Moram!" v "Odločil(a) sem se, da bom..." "Moral(a) bi!" v "Lahko bi..." Bodite prijazni do sebe in zadovoljni z majhnimi koraki. Ne zastavljajte si neuresničljivih ciljev in neizvedljivih načrtov. Napredujte tako, da uspehu, ki ste ga dosegli, naslednji dan spet dodate manjši dosežek. Nagrajujte se za dosežene uspehe. Ob svojih vsakodnevnih zmagah nad seboj si večkrat podarite kakšno darilo, npr. dobro novo knjigo, občasno pa tudi kaj bolj dragocenega (npr. počitnice). Spominjajte se le svojih uspehov in zmag ter pozabite na neuspehe. Če doživite poraz, se ne obsojajte in ne imejte občutka krivde. Recite si, da je to pač koristna izkušnja, ki vam bo pomagala, da boste naslednjič uspeli. Čas preživljajte z ljudmi, ki vas imajo radi in se strinjajo z vami. Ne prizadevajte si priti v družbo ljudi, ki vas ne cenijo. Dopovejte si, da niso vredni vašega truda in da so pač mnogo zamudili, ker vas niso spoznali. Večkrat si zavrtite "film" o vaši uspešnosti. V mislih predelajte naloge, ki ste si jih bili zastavili. Zavrtite si "film" o tem, kako polni zaupanja vse izpolnjujete in na koncu dosegate svoje cilje. KAKO OBRAVNAVAMO SOLJUDI? Bodite jasni, neposredni in natančni. To, kar mislite, povejte brez nepotrebnega besedičenja, opravičevanja ali izgovarjanja in pri tem ne bodite agresivni. Govorite le o eni stvari hkrati. Ne begajte ljudi! Osredotočite se na trenutno dogajanje in ne uporabljajte zgledov iz preteklosti, saj so ti dogodki drugim ostali v drugačnem spominu. Govorite v prvi osebi ednine (Jaz ...), ne množine (Mi ...) Prevzemite odgovornost za svoje izjave in ne skušajte prikazovati lastnega prepričanja, tako kot da gre za splošno veljavno mnenje ali za mnenje vašega sogovornika. Rajši uporabljajte trdilne stavke kot vprašanje. Vedno poskušajte najti izhod, ustrezen za obe sprti strani. Ne zaostrujte položaja in ne vztrajajte pri tem, da mora v sporu vedno nekdo zmagovati. Morda bi se naš sogovorec rad pogajal, zato ga pazljivo poslušajte in poskušajte ugotoviti, kaj bi rad. Sprašujte ga in poskušajte skupaj z njim najti rešitev, sprejemljivo za oba. Upoštevajte in priznavajte tudi stališča nasprotne strani. Obdržite rdečo nit (fille rouge). Kadar bi se drugi radi oddaljili od sporne teme, uporabite metodo "pokvarjene plošče". V nedogled ponavljajte isto misel in se trdno oklenite teme pogovora. Skušajte obdržati nadzor nad razpravo in ohranite mimo kri. Če se začne pogovor zapletati, si vzemite "čas za premislek", ki je potreben, da bi se vroče glave ohladile, ali pa poskušajte za nadaljnjo obravnavo poskrbeti za nevtralnejše okolje. Tisti, ki ste bili sposobni pregristi se skozi ta in sestavek v prejšnji številki Ptujčana, ste tudi sposobni naučiti se asertivnega vedenja. Prepričan sem o tem! Dr. Adolf Žižek Vire in priporočila za nadaljnje branje (v angleškem jeziku) lahko dobite v uredništvu Ptujčana. (tel: 778 8911, GSM: 040 699 244, e-mail: adolf.zizek@email.si ) ZANIMIVOSTI/ OB VSTOPU V EU V letošnjem šolskem letu je natečaj Evropa v šoli, ki poteka v vseh državah članicah Sveta Evrope, k sodelovanju znova pritegnil množico otrok in mentorjev po vsej Sloveniji. Z območja Ptuja, Ormoža in Lenarta se je odzvalo deset osnovnih in ena srednja šola, natančneje pa 116 otrok in 29 mentorjev. Natečaj je letos potekal pod geslom Evropa skozi kulturo in šport, otroci pa so na to temo ustvarjali literarna in likovna dela ter fotografirali. Tudi letos so šole poslale najboljše izdelke regijskim koordinatoijem natečaja, ti pa so sklicali komisije, ki so izbrale nekaj najboljših izdelkov in jih posredovale na nacionalni nivo. Na našem območju opravlja delo koordinatorja Center interesnih dejavnosti, iz Ptujske občine pa so bili za nacionalni nivo izbrani izdelki naslednjih otrok in mentorjev: LIKOVNA DELA OŠ Dr. Ljudevita Pivka, mentorica Jasna Veber: Renato Vajda, Evropa skozi kulturo in šport Otroci iz Ptuja, Ormoža in Lenarta in natečaj Evropa v šoli Urška Kerle, Peter Ovčar, Maja Osojnik; OŠ Mladika Ptuj, mentorica Karmen Plaveč: Marija Urana, Jana Simonič; OŠ Ljudski vrt Ptuj, mentorica Renata Blagovič: Eva Voda, in mentorica Darja Simonič: Manuela Belšak; LITERARNA DELA OŠ Ljudski vrt Ptuj, mentorica Irena Pukšič: Sara Rojko, in mentorica Jožica Repič: Nina Turnšek, Goran Emeršič; Vsi otroci in mentorji, katerih izdelki so bili posredovani nacionalnim komisijam, so bili povabljeni na zaključno prireditev letošnjega natečaja, ki je potekala 7. maja v veliki dvorani SNG Maribor. Otroke in mentorje z našega območja je tja popeljal CED. Posebej nas je navdušilo, da je eden od otrok z našega območja prejel tudi posebno nacionalno priznanje za svoj likovni izdelek. To je Renato Vajda z OŠ Dr. Ljudevita Pivka. Njegova mentorica je Jasna Naša ekipa pred SNG Maribor, manjka le skupina iz Lenarta, Renato Vajda spredaj v sredini. Foto Jasna Veber Veber, ki je že drugo leto zapored pomagala svojim učencem do nacionalne nagrade. Obema, Renatu in njegovi mentorici, še enkrat iskreno čestitamo! Vsi nagrajenci in spremljevalci smo bili nad atraktivno športno -kulturno prireditvijo s prikazom gimnastike, plesa, sabljanja, lokostrelstva, akrobatike in odličnega petja navdušeni. Želimo si, da bi se nam naslednje leto pridružili še otroci in mentorji iz ostalih šol na našem območju. Naj povemo še to, da so nacionalni nagrajenci za darilo prejeli brezplačne počitnice -mlajši v Sloveniji, starejši v tujini. Nevenka Gerì Moj prvi let z balonom na dan vstopa v EU Srečal sem ju v kavami ptujskih term, Branka Ambrožiča in Andreja Doberška, člana ptujskega balonarskega kluba, ki letos obhaja deset let aktivnega delovanja. Beseda je dala besedo in povabila sta me, da poletim z balonom. Takoj sém privolil, čeprav je bilo tokrat prvič. Balon sta imela spravljen v vreči na avtomobilski prikolici. Odpeljali smo se iz term do dvorišča šole Mladika. Balon smo potegnili iz vreče, priključili nanj gondolo z gorilnikom in pričeli polniti balon s pomočjo zraka, ki ga je vpiho-val ventilator. Balon se je kmalu razbohotil in Branko je usmeril proti njegovi notranjosti curek vročega zraka iz plinskega grelca tako, da se je balon napihnil in postavil pokonci. Pritrjen je bil ob tla in z Brankom sva zlezla v gondolo. Vroč zrak je balon tako razteg- nil, da se je začel dvigati. Nekoliko nad tlemi sva razobesila slovensko zastavo, kajti polet je bil namenjen praznovanju prvega maja in vstopa Slovenije v Evropsko unijo, in sicer odprtju ptujskega "evropar-ka". Ljudje in zgradbe pod nama so postajali vedno manjši in videti je bilo mogoče iz rož oblikovano slovensko in evropsko zastavo ter ptujski grb v evroparku, ki ga je obdajalo 25 zastav vseh članic Unije. Kmalu sva se dvignila do višine 400 metrov. Pod nama je bil kot na dlani Ptuj, vse njegove primestne četrti in celotno Ptujsko jezero. Šele z višine sem ugotovil, da se potok Rogoznica izliva v Grajeno in da se skupni tok izliva v Dravo pod jezom Ptujskega jezera v Markovcih. Na desni strani Drave se podobno tudi Studenčnica izliva v Dravo pod jezom. Po razvejani cestni mreži, ki se razpreda skozi Ptuj, so se premikali avtomobili kot barvaste točke. Z višine je bilo moč opazovati tudi travnike, ki so rumeneli od regratovega cvetja, in traktorje, ki so obdelovali njive. Letela sva proti Moškanjcem. V zgornjih zračnih plasteh skoraj ni bilo vetra. Branko je prižigal in ugašal grelec, ki je sopihal kot parna lokomotiva in ohranjal balon na izbrani višini. Prostor v gondoli je majhen in bilo bi zelo tesno, če bi leteli trije potniki, kot je dovoljeno za ta balon, ki nosi napis Terme Ptuj. Andrej naju je spremljal na tleh z avtomobilom, ki je vlekel prikolico. Z Brankom sta bila povezana brezžično. Odločili smo se, da bova pristala v Podvincih. Poiskati je bilo treba primeren travnik blizu ceste. Balon je mogoče po ver- tikali odlično krmiliti; dvigniti ga je mogoče z uporabo grelca, spustiti pa z odpiranjem lopute na vrhu balona, po horizontali pa je njegovo gibanje odvisno od vetra in zračnih tokov. Vzlet balona je enostaven, pristajanje pa je zahtevnejša operacija, ki včasih ni prijetna, če balon pristane "trdo". Z Brankom sva tokrat pristala mimo na travniku ob glavni cesti skozi Podvince. Tam naju je že pričakoval Andrej. Domačini, ki so nas opazovali s tal, so nas prišli pozdravit. Pospravili smo balon, ga naložili na prikolico in se odpeljali na Ptuj. Še stisk roke in izmenjava vizitk ter obljuba, da me čaka balonarski krst v ptujskih termah na balonarskem prazniku ob koncu julija. Vedri smo se razšli - lepo je bilo. Dr. Adolf Žižek 28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2004 PTUJČANI "Biti in pokazati, da si raziskovalec, je zame lepo in vredno." Pogovor z v. d. direktorja Regijskega Višje - in visokošolskega središča Ptuj Otom Težakom, doktorjem tehniških znanosti o 1. maja letos je bil zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze Maribor kot višji raziskovalec, kjer je delal več kot 18 let. Od leta 1993 z družino živi v bližini Ptuja, na Turnišču, v hiši s precej veliko okolico. Kot otrok edinec je živel na Spodnji Hajdini. Osnovno šolo je obiskoval na Bregu, gimnazijo na Ptuju in nato Tehniško fakulteto v Mariboru - modul računalništvo in informatika, kjer se je po končanem študiju tudi zaposlil. Bil je na študijskem izpopolnjevanju v Nemčiji v German Aerospace Research Establishment - DLR, v Španiji na Univerzi v Granadi, v Veliki Britaniji na John Moores University v Liverpuiu in v Češki republiki na Tehniški univerzi v Pragi. Foto: Aleš Šprah Ste mož in oče dveh osnovnošolcev, skoraj 14-letne Sare in 8-letnega Oskarja. V tem obdobju otroci še močneje potrebujejo pozornost in spremljanje staršev. Še bolj kot v predšolskem obdobju pa prihaja v ospredje pomembna vloga očeta, na katerega naj bi se otroci bolj navezali in se preko tega odnosa izvili iz navezanosti na mater ter postali bolj neodvisni, samostojnejši in samozavestnejši. Oče bi jim naj glede na njegovo biološko vlogo bolj kot mati odpiral okno v svet. Vi ste se v tem obdobju odločili za nov poklicni izziv in se s 1. majem zaposlili kot v.d. direktorja izobraževalne ustanove, ki je popolnoma na začetku, kar v vaše življenje prinaša dodaten napor in še večjo okupacijo časa. Hkrati pa tudi ne nameravate opustiti dela višjega raziskovalca na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer ste bili v delovnem razmerju doslej. Kako bo to šlo? Res je, da bo moja odločitev prinesla nove obveznosti in še bolj skrajšala prosti čas. Nove poklicne obveznosti bodo zahtevale nova prilagajanja tudi v zasebnem življenju, a smo te dinamike v naši družini že vajeni. Menim, da otroci potrebujejo starše ves čas odraščanja, pri tem se spreminja kvaliteta odnosa, ki pa ni pogojena le s časom, odvisna je tudi od spoštovanja in upoštevanja različnih interesov vsakega člana družine. Seveda pa je pomembno tudi to, kakšne izkušnje smo otroku posredovali že v predšolskem obdobju. Gotovo bo zaradi novih izzivov bolj prikrajšano moje raziskovalno delo kot pa družina, ki bo ostala na prvem mestu. Zanimivo je, da tudi vaša žena Suzana tako kot vi, dela v šolstvu. Tako rekoč nikoli nista nehala hoditi v šolo. Ste kdaj razmišljali o tej vajini podobnosti? Nekateri namreč menijo, da so ljudje zaposleni v šolstvu po vedenju in načinu razmišljanja ter sistemu življenja posebni in hitro prepoznavni. Gotovo da dolgoletno poklicno delo pečat človeku. V naši družini vsi hodimo v šolo, nenehno pridobivamo in prenašamo nova znanja, v zameno pa dobivamo nove izkušnje, nova spoznanja -delo je ustvarjalno... Ravno zaradi dinamike in ustvarjalnosti ima posebno vrednost za naju, s tem delom nenehno pridobivava tudi v osebni rasti. Identiteta človeka je zelo pomembna stvar in njen del je tudi poklicna identiteta. Biti in pokazati, da si raziskovalec, je zame lepo in vredno. Kaj je za vas uspešen človek? Nekateri si predstavljajo materialno bogatega in poslovno uspešnega človeka in ta miselnost je pri nas vedno bolj uveljavljena. Drugi menijo, da je to oseba s čim višjo stopnjo izobrazbe, recimo z doktoratom, kot vi. Tretji smo prepričani, da je uspešen tisti, ki je zadovoljen, srečen človek, lahko čisto preprost, vendar živi tako, da so tudi okrog njega ljudje zadovoljni, pravzaprav prav zaradi njega,. Uspešnost človeka je gotovo stvar tistega, ki jo meri. Na davkariji se drugače meri uspešnost kot pa recimo pri zdravniku. Verjetno je definicija lastne uspešnosti precej dinamičen proces, ki ga določajo tako lastne danosti, interesi, vrednote, dosežki, primanjkljaji, pričakovanja in tudi dejavniki socialnega okolja. Ali se imate za uspešnega? S tem, kar sem naredil in ustvaril, sem zadovoljen. Svoje cilje sem doslej uspešno uresničil. Ste edinec. Po socioloških opredelitvah so izstopajoče značilnosti edincev, da so ti manj komunikativni oz. bolj zadržani in tihi, manj borbeni in rivalski, bolj egocentrični in introvertirani kot tisti, ki so odraščali z brati in sestrami. Kaj mislite o tem? A za vas to drži oziroma kako doživljate sebe v odnosu do drugih? Sociologi se ne motijo, saj obravnavajo človeka kot socialno bitje. Na Hajdini, kjer sem odraščal, smo imeli otroci iz soseske veliko bolj pristne odnose, kot si jih morda lahko privoščijo današnji otroci. Poleg lepih spominov ostajajo tudi trajni, kot vi pravite, sociološki vplivi. Ena pomembnih lastnosti v odnosu do drugih, ki jo po moje imam, je sposobnost empatije in spoštovanja sočloveka. Razvoj višjega in visokega šolstva ima pomembno vlogo pri pripravi Integralnega razvojnega program MO Ptuj. Vodite projektni skupini za razvoj višjega in visokega šolstva v MO Ptuj v sklopu IRP, članov pa je več. Kako sodelujete s člani in kaj ste doslej pripravili? Vodim le projektno skupino za visoko šolstvo. Na delavnici smo skupaj z ostalimi člani skupine pregledali dosedanje aktivnosti na tem področju v MO Ptuj, in ugotovili, da vsi podpiramo razvoj visokega šolstva na Ptuju in naredili swot analizo poti do lastnih visokošolskih programov. Predlagali smo tudi strateške cilje za IRP MO Ptuj. Sedež središča in uprava le-tega bo v Krempljevi ulici 1, v lepi stavbi iz secesijskega obdobja, v kateri so nekateri Ptujčani želeli videti in že načrtovali mestno galerijo s stalno likovno zbirko. Kdaj se bodo pričela obnovitvena dela in kaj je potrebno pripraviti oz. popraviti, da bo središče lahko v poslopju pričelo poslovati? Stavba v Krempljevi je lepa, a žal zanemarjena. Dela na stavbi že tečejo. V začetku bomo preprečili propadanje stavbe in nastajanje nove škode (npr. zamenjava uničene strešne kritine), prepleskali hodnike in uredili prostore v delu prvega nadstropja, tako da bomo lahko začeli poslo- vati in opravljati vsebinske naloge. Načrtov za galerijo ne poznam, vsekakor bo prostor na voljo tudi za druge primerne namene. Na primer na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru se redno pripravljajo razstave umetniških del in zagotovim vam lahko, da se umetnost in študij zelo lepo dopolnjujeta. Vesel bom pobud v tej smeri. Kje bodo potekala predavanja? Kot je slišati, ne bodo na tej lokaciji, ampak v prostorih sedanje vojašnice? Ali še kje? Ena od nalog središča je tudi zagotavljanje pogojev za študij in sem gotovo spadajo predavalnice. Potrebe po predavalnicah so odvisne od programov, ki se bodo izvajali. Na lokaciji v Krempljevi ulici ni mogoče zagotoviti prostorov za vse oblike dela. Težave so predvsem z večjimi predavalnicami. Če bomo želeli, v tej prvi fazi, da se bodo izvajali visokošolski študijski programi na Ptuju, bomo morali zagotoviti tudi ustrezne prostore. Kako bo delovala uprava središča in kdo bo v začetku zaposlen v upravi? V tem trenutku sem na središču zaposlen sam. Potreboval bi še vsaj dva sodelavca. Izkušnje podobnih središč (npr. v Celju) kažejo, da je za delovanje potrebnih pet zaposlenih. Pri nas bomo morali ostati znotraj finančnih zmožnosti. Zato bomo iskali ustrezne brezposelne osebe preko lokalnih zaposlitvenih programov. Tudi volonterska pomoč je zelo pomembna za delo zavoda in pohvaliti moram pripravljenost Ptujčanov, da nam pomagajo po svojih močeh. Še posebej bi se rad zahvalil dr. Adolfu Žižku in g. Robertu Ivanuši. Kakšna bo celostna podoba REVIVS in logotip? Ali je že izdelana in potrjena? 19. maja so povabljeni izvajalci predstavili predloge za oblikovanje celostne podobe Regijskega višje in visokošolskega središča Ptuj. Odzvale so se tri ptujske agencije za oblikovanje: Altius, Aracki in S Colibrì. Izbrani predlagatelj bo dokončal delo in pripravil celostno podobo, vključno z logotipom. Središče ima svet javnega zavoda REVIVS, ki se je že sestal? Predsednica je Brigita Ačimovič, ki je predstavnica Taluma kot soustanovitelja. Perutnina Ptuj je za svojega predstavnika imenovala Branka Horvata. Mestna občina Ptuj je za svojega predstavnika imenovala člana mestnega sveta in ravnatelja Poklicne in tehniške elektro šole Rajka Fajta. Manjkata še dva člana; predstavnik ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter predstavnik uporabnikov - teh pa še ni? Svet Javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj seje 5. maja sestal na prvi seji. Takrat so izvolili tudi predsednico. Žal Republika Slovenija še ni določila svojega člana. To morda izhaja iz razhajanja med deklariranimi stališči in prakso. Na to opozarjajo tudi podobna doslej ustanovljena regionalna središča v Sloveniji. Katere višješolske in visokošolske smeri in katere izvirne visokošolske smeri izobraževanja boste izvajali ter kako, redno ali izredno? In kdaj se bodo pričeli prvi izredni in kdaj redni študiji? Zavedati se moramo, da področje višjega strokovnega šolstva urejajo drugi zakoni kot področje visokega šolstva. Zakonodaja za obe področji pa se pravkar spreminja in bo vplivala na naše aktivnosti in oblike delovanja. Ločiti moramo programe, ki že obstajajo in se že izvajajo ali pa ne, ter tiste, ki jih bomo sami razvijali. Na Ptuju že tečejo visokošolski programi na Ljudski Univerzi Ptuj in pri podjetju Ivanuša Contactum. Izvajajo jih gostujoče fakultete. To je prvi korak k izvajanju visokošolskih programov in podobno bomo povabili k sodelovanju nekatere fakultete za izvajanje rednega študija. Izvajanje je odvisno od mnogih dejavnikov, predvsem od tega ali bomo lahko zagotovili ustrezne pogoje za delo. Spomnimo se pred leti pripravljenega višješolskega programa na Kmetijski šoli v Ptuju. Program se kljub temu ne izvaja na Ptuju. Še zahtevnejši je razvoj visokošolskih programov, ki jih bomo razvijali glede na potrebe našega okolja. Gotovo bodo študentje na Ptuju letos imeli možnost vpisa v nekatere višje in visokošolske programe študija odraslih (izredni študij), upam pa, da se bo v naslednjem šolskem letu moč vpisati tudi v programe za študij mladine (redni študij). Ali boste gradili tudi na dosedanjih prizadevanjih in vključili programe, za katere so bile že pred leti na Ptuju podpisane listine o nameri? Spomnim se ene iz aprila 2002 o rednem in izrednem študiju informatike v organizaciji in managementu, ki so jo podpisali tedanji ptujski župan Miroslav Luci in tedanji rektor Univerze Maribor dr. Ludvik Toplak ter dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj dr. Jože Florjančiče. Še prej se je govorilo o študijih arheologije, etnologije, antropologije. Tudi na ptujskem srednješolskem centru so ravnatelji razvili nekatere višješolske programe: za kmetijstvo, program mahatronika, ki je že potrjen. Ljudska univerza na Ptuju že več let izvaja izredni visokošolski študij na daljavo (visoka poslovna šola v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani). Ptujsko zasebno podjetje Ivanuša Contactum v imenu FOV iz Kranja izvaja od leta 2000 izredni visokošolski strokovni študij organizacije in managementa. Danes se na Ptuju govori o programu managementa kulture. Zaznale so se potrebe po izvajanju izobraževanja za komunalne inženirje, za upravljanje, po šoli za župane. Vi načrtujete kot popolnoma nov program za sistemske inženirje na različnih področjih, s katerim bi pričeli prvi v Sloveniji. Potrebne pa so najmanj tri leta za pripravo in potrditev programa. Vsekakor bomo nadaljevali dosedanje delo, čeprav bo potrebno ideje in namere prevetriti, saj so bile morda le izraz dobrih namer, lahko pa je zanimanje za Med intervjujem Foto: Aleš Šprah izvajanje že upadlo in nekatere obljube žal niso bile uresničene. Sodelovali bomo z ustreznimi institucijami pri razvijanju novih programov, saj je to naša naloga! Kot ste ugotovili, je potreben za uresničitev nekaterih idej ustrezen čas in okoliščine in prav je, da se tega zavedamo. Registracija središča je bila za vas popolnoma novo delo, saj se kot raziskovalec na fakulteti pri tovrstnih pravno-formalnih poslih niste imeli priložnosti preizkusiti? Ali vam je kdo pri tem pomagal z nasveti in drugače? Kako je potekala registracija? Ali je zaključena? Sama registracija, kot na kratko rečemo, je sestavljena iz več aktivnosti: npr. vpisa v sodni register, identifikacije in razvrstitve po dejavnosti, vpisa v davčni register, vpisa v register proračunskih uporabnikov. Vse to je potrebno izvesti, da lahko javni zavod sploh zaživi. To je bilo moč narediti v tako kratkem času le s pomočjo vseh zaposlenih v službah na MO Ptuj, ki imajo znanje in izkušnje pri tovrstnih postopkih. Pri začetku mojega novega dela sta mi še posebej veliko pomagala ga. Helena Neudauer in g. Ivan Vidovič, za kar sem jima zelo hvaležen. Seveda pa se z opravljenim še ni končal formalni del organiziranja zavoda, čaka nas še veliko dela povezanega z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, internimi akti kot so statut, pogodbe o zaposlitvi, notranjo organizacijo ... Pri delu mi je v veliko moralno pomoč benevolenca okolja: od g. župana do šolnikov, strokovnih služb in občanov, ki sem jih prosil za nasvet ali pomoč v zvezi z javnim zavodom, ki ga vodim. Milena l\irk SESTAVLJANKA ZDRAVJA EZUJE\ Predstavljamo vam projekte, kijih bo Mestna občina Ptuj sofinancirala v okviru projekta SESTAVLJANKA ZDRAVJA. Vsak mesec predstavimo en projekt, ki se bo izvajal na področju promocije zdravja. V prejšnji številki ste lahko prebrali, kako poteka projekt Ohranimo svoje zobe vse življenje!, ki ga izvaja Zdravstveni dom Ptuj. Tokrat se predstavlja Ekonomska šola Ptuj s projektom Učimo jih živl- jenskega optimizma. Maja Erjavec UČIMO JIH ŽIVLJENJSKEGA OPTIMIZMA! Področje zasvojenosti je med srednješolsko mladino izredno pereče, zato je nujno, da vsi skupaj vložimo energijo in dobro voljo, da na tem področju nekaj spremenimo oziroma premaknemo stvari na bolje. Na Ekonomski šoli smo se tako odločili, da mladim ponudimo in omogočimo številne interesne dejavnosti, v katere se bodo lahko vključevali in preko katerih bodo uresničevali svoje interese. Zal pa so med dijaki Šolskega će&tra<5hrj vse bolj prisotni nezdrava izraba prostega časa, slabe^rehraqjevalne navade, zlorabe drog in alkohola, premalo Jtetesnihriejavnosti, stres, depresije ter nizka sumo podoba/kàr4iis;tjpozarj a na problem duševnega in družbenega zdraaa odraščajoče mladine. Mladi se tako srečujejtrz ^^številnejšimi zdr^gM&iA^ežavami, zato jih želimo vzpodbujaj! jc zdfavemu t^činu žijgenja in ga kakovostno oplemenititi. Tudi med dijaki naše šole je žal ugasnilo nekaj mladih življenj. Ker želimo, da se tXpatologìja prekine, bomo z letošnjim junijem začeli izvajati projekt, ki bo zajel vseh 42 oddelkov našetšpl^. Vključeval bo izpeljavo pedagoških delavnic, ki bodo preko pogovorov, anket, razstav, kulturnih in športnih aktivnosti mladim vlivale življenjski optimizem. Povezali smo se tudi z zunanjimi strokovnjaki, ki bodo sodelovali v projektu in na šoli izvajali pedagoške delavnice. Ti so dr. Vilijem Ščuka (pedopsihiater - vodja projekta), Aleksander Solovjev (spec. pedagog iz Centra za socialno delo Ptuj) in Danila Jurgec j delavka iz Centra za socialno delo Ptuj). Omenjeni strokovnjaki so z našo šolo že sodelov predavanja za dijake, starše in profesorje. CILJI INOVACIJSKEGA PROJEKTA ; -spodbujanje in razvijanje pozitivne samopodobe pri dijakih -razvijanje identitete in občutka pripadnosti -spodbujanje fizične in čustvene varnosti -spoznavanje samega sebe in pomena vpliva družine ter vrstnikov -razvijanje osebnih meja in spoštovanje meja dmgih -odgovornost za lastno vedenje, izražanje samega sebe in sprejemanje kompromisov -izboljšanje kvalitete življenja med mladimi in spodbujanje zdravega načina življenja -izvajanje programa, ki obsega vse vidike zdravja posameznika, utrjevanje samospoštop medsebojnih odnosov -posvečanje kar največje pozornosti preventivnemu delu v okviru izobraževanja mlad V dijakih tako želimo vzbuditi življenjski optimizem in pozitivno razmišljanje o življčn hodnosti. Poskušamo jih uspešno pripraviti za vstop v zrelost in odraslost. Vedno in povsod naj bodo njihova in naša stalna popotnica optimizem, znanje, volja do dela in poštenje. Privzgojiti jim želimo, da bodo na svoji življenjski poti vztrajni, delovni in, ko bo potrebno, tudi neomajni. Zapisano poslanstvo se torej glasi: zagotoviti dijakom samospoštovanje, življenjsko vedrino in pestro ter visoko kakovostno izobraževanje. Pri tem pa izhajamo iz uspešne motiviranosti dijakov, timskega dela in interdisciplinarnosti. LEDNJI: 0 Odmor z glasbo in igro na EŠ Ptuj V projektu bodo sodelovali naslednji profesorji Ekonomske šole: Branka Kampi Regvat, Mija Vaupotič Gregorinčič, Darja Dresler, Vlasta Hodnik, Barbara Bezjak, Marjana Rajh, Inga Kac Korunič, Mateja Prša, Lea Arsič in Vesna Emeršič. Darja Dresler zdravih Qjenostih olju in pri- ; TELEFON ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA O8OI234 ZDRAVJE EKOLOGIJA Zemlja ni smetišče,zemlja je naš dom V okviru dneva Zemlje je podjetje Cisto mesto Ptuj 24. aprila organiziralo otroško kreativno delavnico v centru Ptuja, kjer se je kljub slabemu vremenu zbralo veliko otrok. S pomočjo mentoric iz Vrtca Ptuj so iz krpic izdelali 37 kolažev na temo: Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom. Cisto mesto je ob tej priložnosti razstavilo in predstavilo nov keson za zbiranje oblačil in obutev. Uporabna oblačila in obutev bo potem posredovalo Rdečemu križu, Karitasu ter vsem dragim organizacijam, ki imajo podoben namen. Foto: Staša Cafuta In še to: da bo zavest o pomembnosti ločevanja odpadkov resnično živa med otroki, je Cisto mesto Ptuj povabilo osnovne šole in vrtce občin, s katerimi sodeluje, na razpis: STARE KRPICE, ČEVELJČKI, LISTIČI + OTROŠKA DOMIŠLJIJA = ČUDOVIT KOLAŽ. Čudoviti kolaži, ki so bili narejeni na delavnici in tisti, ki bodo poslani na razpis, bodo v juniju razstavljeni v CID-u na Ptuju. Ker je igra osnovna in glavna oblika ter sredstvo za vzgojo predšolskih otrok, se je Čisto mesto odločilo, da bo skozi vse leto organiziralo podobne delavnice in izobraževalne akcije za otroke. Zgledu Čistega mesta bi lahko sledila še druga podjetja, saj se je potrebno zavedati, da smo drug od drugega odvisni. Predvsem nam je vsem skupen dom Zemlja, katero bi morali negovati, spoštovati in ohranjati čisto vsak dan in ne samo ob njenem dnevu 22. aprila. Alenka Slavinec GOVOR ŽUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA NA OSREDNJI SLOVESNOSTI OB VSTOPU V EU IN PRAZNOVANJU 1. MAJA Gospe in gospodje, cenjeni gostje ! Danes praznujemo praznik dela, ki je simbol delavske solidarnosti, borbe za svobodo in enakost. Hipotezo, ki potrjuje, da pri nosilcih ideje internacionale ni šlo zgolj za pravice delavstva, temveč za namen vzpostavljanja take družbene ureditve, ki bo posamezniku zagotavljala dostojanstvo in človekove pravice, danes najlaže potrdimo s Kristanovimi verzi, ki se glasijo: Delaj - počivaj, Stvarjaj - uživaj, Stopaj navzgor iz meglenih nižin, Išči svetlobo, ker solnca si sin. Brani pravico in varuj pogum, Slušaj resnico, spoštuj svoj razum. Človek si - nič več. Napuh zaničuj! Človek si - nič manj! Pa glavo dviguj! Z letošnjim letom bo ta praznik pridobil še dodatni pomen, ker se zaključuje proces delnega širjenja Evropske skupnosti, katere polnopravna članica postaja tudi Slovenija. Ob tej priložnosti bi želel pokazati, da sta po svoji obliki oba Zgodovinska dogodka sicer zelo različna, njuno poslanstvo in cilji pa lahko postanejo zelo sorodni. Razširjeni evropski kulturni prostor je smiseln le, če bo zagotavljal pogoje za KAKOVOSTNEJŠE ŽIVLJENJE večine prebivalstva v Evropski skupnosti in človeške civilizacije kot celote. Za osnovno izhodišče svojega razmišljanja sem izbral načelo univerzalnosti človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Med najpomembnejše človekove pravice zagotovo sodi pravica do kakovostnega življenja. Še več, v sodobni družbi je KAKOVOST ŽIVLJENJA tista gonilna sila, ki pravzaprav žene slehernega posameznika v ustvarjalnost in sodelovanje. Pri iskanju odgovora na vprašanje, kako zagotoviti slehernemu človeku dostojanstvo in temeljno človekovo pravico t.j. kakovostno življenje, so teoretiki ponudili rešitev v UNIVERZALNOSTI. Veliko znanstvenih razprav, zlasti znotraj evropskih humanistov, je bilo posvečenih doseganju UNIVERZALNOSTI. Trenutno smo priče enemu izmed možnih scenarijev doseganja univerzalnosti. Ta scenarij je povezan z nastajajočimi GLOBALIZACIJSKI-MI PROCESI, ki v tem trenutku potekajo predvsem na gospodarskem področju, počasneje mu sledita globalizacijska procesa na socialnem in okoljskem področju, ki sta nujna pogoja za doseganje kar se da celovite univerzalnosti. Žal smo se v zadnjih letih od načela celovite univerzalnosti s sedanjo razvojno paradigmo nekoliko oddaljili, ker ta daje absolutno prednost pri odločanju o boljši prihodnosti za posameznika in družbo zgolj enemu - to je ekonomskemu področju. V tej skoraj fanatični veri o absolutni moči ekonomske rasti, ki bi ji naj meje postavljal edino človek sam, so se pokazale številne pomanjkljivosti. Tudi v ekonomsko najbolj razvitih državah smo priča velikemu socialnemu razslojevanju, porastu problema drog, alkoholizma, aidsa, nasilja, terorizma in še bi lahko našteval. Nadalje se model nenehne ekonomske rasti negativno odraža na onesnaževanju virov okolja. Dnevno se dogajajo številne ekološke katastrofe, ki bistveno vplivajo na kakovost Življenja. Poskus reševanja večine problemov današnjega časa zgolj z ekonomsko rastjo je nesmiseln, saj razvoj enači z maksimiranjem izkoriščanja naravnih virov, ljudi in okolja. Ta razvojna paradigma je vzpostavila države, kjer en posameznik zasluži več kot milijoni ljudi v drugi državi. Še huje pa je to, da v najrazvitejših državah, kjer družbeni bruto produkt na prebivalca znaša več ko 30.000 dolarjev, nekateri ljudje umirajo od lakote. Tej razvojni paradigmi, ki temelji na dvomljivih etičnih kriterijih, so se in se še vedno najbolj upirajo ravno najbolj razvite države Evropske skupnosti. Na področju spreminjanja etičnih vrednot je bil osvojen predlog članic Evropske skupnosti, ki je zapisan v Splošni deklaraciji OZN o človekovih pravicah. Na podlagi tega dokumenta je večina držav človekove pravice vnesla v svoje temeljne zakone, to je ustave. To seveda pomeni, da ima etika odločilno vlogo pri oblikovanju sodobnih držav, torej tudi v Sloveniji. Nadalje je na pobudo večine evropskih držav bila sprejeta AGENDA 21, ki ponuja URAVNOTEŽENI RAZVOJ kot družbeno vizijo prihodnosti. Predstava o uravnoteženi družbi lahko postane vodilni princip družbenega duha. Koncept uravnotežene družbe zajema zelo široko področje. Tu so združeni elementi varstva okolja in socialne pravičnosti z elementi trenutno prevladujočih vzorcev ekonomskega in tehnološkega razvoja. Krizo vrednot, ki je značilna predvsem za ameriško družbo, je moč rešiti s paradigmo uravnoteženega razvoja. Za Slovenijo kot majhno družbo pa je pomembno tudi to, da koncept uravnoteženega razvoja temelji na različnih videnjih prihodnosti, ki jih oblikujejo in izvajajo predvsem majhne lokalne iniciative. Skozi Zgodovino evropskih narodov se je namreč jasno pokazalo, da je vzpon Evrope vedno temeljil na sproščanju individualizma. Tako Napoleonova vojna in obe svetovni vojni, ki bi naj politično poenotile Evropo, Evrope niso samo materialno opustošile, temveč so prizadele tudi njeno dušo. Če Evropa izgubi individ- Foto: Cvetka Novak ualnost svojih ljudi, svojih narodov, svojih kultur, izgubi samo sebe. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, seveda se zavedam, da je današnja Evropska unija še zelo daleč od uravnotežene družbe. Skozi dosedanjo Zgodovino pa se je vendarle naučila, da tako združena, kot je sedaj, lahko preživi in ne propade, kot je propadel antični svet, ki se je popolnoma uniformiral znotraj rimskega imperija, le ob ustrezni spremembi razvojne paradigme in še močnejšem prevzemanju odgovornosti za usodo sveta, ki mu vsi pripadamo. Izhajajoč iz teh dejstev, sprejemam Evropsko skupnost kot priložnost ne glede na to, kakršna v tem trenutku pač je. Združeni v večjo družino narodov imamo dovolj znanj, izkušenj in potencialov, da lahko uresničimo koncept uravnoteženega razvoja kot družbene vizije prihodnosti, kjer je kakovost življenja slehernega človeka prva prioriteta, denar in naravni viri pa so zgolj pripomoček za doseganje tega cilja. VIVANT L MAJ PRAZNOVANJA VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT ZAHVALA Ptujski Evropark Turistično društvo Ptuj je v sklopu priprav v vstop Slovenije v Evropsko unijo pripravilo na zelenici ob podvozu magistralne ceste ptujski "evropark". Posadili smo nad 7000 sadik in iz zasajenega cvetja izdelali zastavo EU, slovenski grb ter grb Ptuja. Nato smo pripravili drogove za zastave in na dan vstopa v Evropsko unijo izobesili 25 zastav članic ter zastavo Evropske unije. Veliko prostovoljnega delaje bilo opravljenega, pomagali so tudi učenci poklicne kmetijske šole in učenci poklicne tehnične strojne šole z vodstvom. Prav tako so pomagala podjetja v materialu ali s finančnimi sredstvi. V imenu Turističnega društva Ptuj se zahvaljujemo vsem, ki so s svojim sodelovanjem in podporo prispevali k izvedbi projekta "evropark" in s tem k večji prepoznavnosti Slovenije in Ptuja, staroste slovenskih mest v Sloveniji. Ta projekt je dokazal vaš odnos in občutek odgovornosti za dvig splošne kakovosti življenja v našem najstarejšem mestu. Iskrena hvala za podporo donatorjem in sponzoijem, brez katerih ne bi bilo projekta. Zdaj je ponos nam Ptujčanom in drugim obiskovalcem. Hvala: Mestni občini Ptuj, Unichem, d.o.o. Vrhnika, Betonarni Kuhar Ptuj, Termam Ptuj, Špediciji Goja Ptuj, Livarni Donaj, d.o.o., Mezgovci, Šolskemu centru Ptuj - Poklicni in tehnični strojni šoli, Poklicni in tehnični kmetijski šoli, Avtoservisu in trgovini Dominko Ptuj, Vrtnarstvu Marinič Placar, Komunalnemu podjetju Ptuj, Tenzoni, d.o.o., Ptuj, Cestnemu podjetju, d.d., Ptuj, Tamesu, d.o.o., Kobanu, d.o.o., Orodjarstvu Ptuj, Tehcenter, d.o.o., Novi kreditni banki Maribor, d.d. Ptuj, Novi ljubljanski banki, d.d., Ptuj, Opte Zabjak - Ptuj, Osnovni šoli Olge Meglič, Kmečkemu mlinu Korošec, Zabovci, Splošna gradbena dela in slikopleskarstvo Branka Goričana, Ireni Zorec - Štuki, SŽ - CD delavnice, d.o.o., Proizvodnji Ptuj, Emona obali Koper, Kulturnemu društvu Valentina Žumra Hajdoše, Zavarovalnici Peklar. Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj Miloš Kovačič Mojca Drčar-Murko Vinko Gobec Jelko Kacin Majda Širca Mirna Jaušovec Roman Jakič Za nove slovenske zmage. www.ids.si LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE PRAZNOVANJA VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT SDS na evropskih volitvah Slovenska demokratska stranka ustvarjamo sloveni jo vrednot /v N Sola plavanja za \ odrasle Nosilec liste SDS na evropskih volitvah dr. Miha Brejc je poudaril, da so na listi SDS za volitve v evropski parlament izrazito strokovni kandidati, saj so na njej imena ljudi, ki so znani po svoji odločnosti, ko je treba predstaviti in zagovarjati svoje stališče. Dr. Jordan Cizljeva pa je izpostavila, da vrednot SDS, kot so domoljubje, demokracija, mir, svoboda in pravna država kandidatom na listi SDS ni težko zagovarjati. SDS je tudi edina parlamentarna stranka, ki ima med prvimi tremi kandidati na listi kar dve predstavnici ženskega spola. Glavne točke programa, ki jih bodo predstavniki SDS v evropskem parlamentu uspešno zagovarjali so slednje: Mestni odbor SDS Ptuj Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse, ki bi se želeli naučiti ali izpopolniti znanje plavanja v ŠOLO PLAVANJA ZA ODRASLE. I Uvodni sestanek bo v ■ četrtek, 6. maja, ob 19.30 na I recepciji Termalnega parka. Če želite izvedeti več -.pokličite med 10.00 in 12.00 na GSM: 041 590-981, Marjeta. ■ Franjo Rozman. 1 preds. kluba PK Terme Ptuj! s_________________________' N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Vabimo vas na srečanje z našimi kandidati ob prihodu evrobusa pred mestno hišo v Ptuju, v torek, 8.junija 2004 od 14.do 15.ure. Dragi volivci, dokažimo, kako odgovorna naloga in resno delo čaka izvoljene poslance, zato se pravilno odločimo, da obkrožimo listo pod številko 2. Mestni odbor N.Si Ptuj Slovesnost mestnega sveta ob 1. maju in vstopu v EU Mestni svetniki Ptuja, v sedanjem in prejšnjih dveh mandatih, so vstop Slovenije v Evropsko unijo obeležili s posebno slovestnostjo, katere pobudnik je bil mestni svetnik Milan Petek iz svetniške skupine SDS. V obrazložitvi tega slovesnega dogodka je med drugim povedal tudi naslednje: "Manj kot petnajst let je tega, kar smo živeli v neki drugi državi. Takrat še niti pomišljali nismo o samostojni državi. Hitro za tem se je zadeva pričela in .tudi zgodila: 13 let že imamo svojo državo in po trinajstih letih vstopamo v teh dneh kot polnopravna članica Evropske unije, v eno najnaprednejših združenj na svetu. " Slavnostni govornik je bil Vojteh Rajher, prvi predsednik Skupščine občine Ptuj, v samostojni Sloveniji, slovesnost pa je vodil prim. Mitja Mrgole, dr. med., častni občan Mestne občine Ptuj. Člani predsedstva in izvršnega sveta bivše Skupščine občine Ptuj, župan in podžupani Mestne občine Ptuj v prejšnjih dveh mandatih, svetnice in svetniki vseh treh mandatov, skratka vsi tisti, ki so na kakršenkoli način prispevali in kreirali politiko na tem območju, so se vabilu odzvali in tako na svoj način obeležili ta prelomni dogodek v zgodovini Slovenije in Ptuja. Tanja Ostrman Renault Ljudje, ki so pripomogli k prepoznavnosti Ptuja in Slovenije v Evropi in svetu. Foto: Langerholc VETERANI PODPISALI LISTINO O MEDSEBOJNEM SODELOVANJU Ob dnevu upora proti okupatorju rV počastitev dneva upora proti okupatorju slovenskega naroda, je bila v torek, 27. aprila, v kulturnem domu slovenskogoriške čete na Rogoznici osrednja proslava v Mestni občini Ptuj, posvečena temu prazniku. Zbrali so se borke in borci, veterani vojne za Slovenijo, predstavniki Slovenske vojske in Policijskega veteranskega društva Sever Maribor, brigadirji in brigadirke ter njihovi prijatelji iz Celja, Laškega in Radeč, svetnice in svetniki mestne občine, poslanka Državnega zbora Lidija Majnik in številni domačini. Osrednji dogodek je bil podpis Listine o medsebojnem sodelovanju veteranskih organizacij. V obrazložitvi tega dejanja so zapisali, da so neobremenjeni z ljubosumjem in prestiži in da ne želijo biti pod vplivom dnevne politike ter da ne bodo dovolili, da bi jih kdor koli izrabljal v svoje dnevno politične namene. Se več! Zapisali so: "Zavedamo se, da brez Maistrove vojaške akcije leta 1918/19, brez Osvobodilne fronte in upora proti okupatorju leta 1941 ne bi bilo upora, osamosvojitvene vojne in zmage 50 let kasneje, leta 1991. Prepričani smo, da gre za živo povezane letnice, ki ima vsaka svojo zgodovino in svoje nosilce, vse pa označujejo narodni pogum ter stremljenje k svobodi in sožitju". Župan dr. Štefan Čelan v pogovoru z Milanom Lackom, sinom narodnega heroja Jožeta Lacka. Foto Langerholc V imenu Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj je listino podpisal predsednik Mitja Mrgole, v imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj njegov predsed- nik Stane Žitnik ter v imenu Policijskega veteranskega društva Sever Maribor predsednik društva Marjan Vrbnjak. Slavnostni govornik na proslavi župan Mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan je v svojem govoru posebej poudaril pomen upora proti okupatorju leta 1941 : "V tem obdobju smo Slovenci pokazali, kakšno nezadržno moč ima narod, ki ve, kaj hoče in si to neizmerno želi. Ta bogata izkušnja narodnoosvobodilne vojne, ki ste jo starejše generacije nosile v sebi in jo uspešno prenašale na nas - mlajše, je botrovala ponovnemu uspehu leta 1991. Prav za to izkušnjo in spoznanje, Vam, tovarišice in tovariši, borke in borci, dolgujemo globoko hvaležnost". V nadaljevanju se je župan dotaknil tudi vstopa v Evropsko skupnost, kjer bomo začeli pisati novo zgodbo, kjer bo potrebno strniti znanje in moči za sedanjost ter prihodnost in ne bo prostora za medsebojno obračunavanje in diskvalifikacije med levimi in desnimi, mladimi in starimi... "Kljub mnogim poskusom nekaterih zgodovinarjev, politikov in ljudskih razlagalcev, ki bi želeli zmanjšati ali celo izničiti pomen Osvobodilne fronte, je zgodovinsko dejstvo neizbrisno. Slovenci smo se leta 1945 zapisali v zgodovino kot zmagovit narod v boju proti nacizmu in fašizmu. Zato ste zaslužni prav vi, spoštovane tovarišice in tovariši, borke in Listino o medsebojnem sodelovanju so podpisali [od leve] Stane Žitnik, Mitja Mrgole in Marjan Vrbnjak. Foto Langerholc borci, veterani vojne za Slovenijo, člani združenja Sever in drugi!" je zaključil ptujski župan. Bogat kulturni program so po tem uprizorili člani Gledališkega studia pri ZKD Ptuj pod vodstvom Branke Bezeljak Glazer in Moški pevski zbor KUD Rogoznica, pod taktirko Marije Stoeger. Preden so krenili iz prepolne dvorane Doma Slovenskogoriške čete, je sin narodnega heroja Jožeta Lacka Milan Lacko pripel na pohodno zastavo "Po poteh upora in prostovoljnega dela" spominski trak Kluba ptujskih brigadirjev, posvečenega Slovenskogoriški-Lackovi četi. Že dan pred praznikom je petčlanska delegacija položila vence na spominska obeležja NOB v Mestni občini Ptuj. 27. aprila pa so jih položili še na Domu Slovenskogoriške čete in na domačiji heroja Lacka v Novi vasi pri Ptuju, kjer so pripravili tudi krajši kulturni program, udeleženci pohoda do Lackove domačije (preko 250), so si lahko ogledali lepo urejeno spominsko sobo. Zanimivo je to, da se vsako leto, odkar je pred osmimi leti Klub ptujskih brigadirjev MDA ponovno oživel in organiziral spominske svečanosti, le-teh udeležuje vse več starejših in mladine. Po svečanosti na Lackovi domačiji je več kot 130 udeležencev krenilo na 5 km dolgo pot, na 8. pohod "Pot po poteh upora in prostovoljnega dela" na bližnji Kicar. Med potjo so pohodniki položili venca na prvi postojanki Slovenskogoriške-Lackove čete in na njegovi rojstni hiši. Prisrčen sprejem pri domačinih so zaključili s 6. brigadirskim praznikom v gasilskem domu v Kicarju. Tu so kulturni program pripravili Kvintet DUR Kulturnega društva Rogoznica in ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, predsednik Kluba ptujskih brigadirjev MDA Feliks Bagar pa je najzaslužnejšim članom kluba podelil štiri udarniške značke z listino in tri pisna priznanja. Po sproščenem in prijateljskem druženju so udeleženci sklenili, da 9. maja prihodnje leto pripravijo na dan Evrope ob 60. obletnici zmage nad nacizmom in fašizmom še veličast-nejšo proslavo na Ptuju. V opomin vsem tistim, ki so storili toliko zla ter v spomin in vzpodbudo vsem, ki v srcu dobro mislimo - in tudi delamo. Stanko Lepej 20 s/fof/fa/t Zavarovanje za dolgotrajno nego na področju razvoja socialno-varstvenih storitev - Uvajanje individualnega financiranja storitev Novost a položaj starejših ljudi v družbi je bistvenega pomena, kakšen odnos ima celotna družba do S\/ tega dela svojega prebivalstva. V Sloveniji znaša delež starejših od 65 let v celotni strukturi prebivalstva okoli 15%, kar uvršča našo državo v krog držav z izrazito starim prebivalstvom. Trendi staranja se bodo še nadaljevali, po napovedih demografov naj bi leta 2020 znašal delež najstarejših ljudi že preko 20%. Vzporedno s pojavom staranja prebivalstva se povečuje število in delež kronično bolnih ljudi, ki (dolgo)trajno potrebujejo določeno pomoč. Vse to predstavlja za državo oziroma lokalno skupnost nove zahteve in izzive, kajti za te ljudi je potrebno pripraviti posebne programe, saj njihovih potreb ne more zadovoljiti vrhunska medicina in bolnišnice, niti ne zdravstvena dejavnost sama. Potrebujejo predvsem nego kot obliko pomoči pri dnevnih opravilih in vzdrževanju osnovnih življenjskih funkcij, zdravstvene storitve pa le v manjšem delu. Ti posebni programi predstavljajo mejno področje med zdravstveno in socialno dejavnostjo. Lahko bi rekli, da gre za novo vejo socialne varnosti, ki naj bi se začela uresničevati v Sloveniji postopoma, že v naslednjih letih. O problemih sodobne družbe, možnostih in potrebah starejših ter načrtovanih novosti - uvajanju individualnega financiranja storitev (zavarovanje za dolgotrajno nego), je bilo govora na strokovnem posvetu v marcu 2004 v Fiesi, ki gaje za strokovne delavce občin ter izvajalcev pomoči na domu organiziral Razvojni inženiring socialnega varstva Firis Imperi iz Logatca s predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zaradi krize morale in spremenjenih vzorcev družine, danes čedalje redkeje najdemo "klasično družino", ki bi zmogla (ali morda hotela?) poskrbeti za svoje člane, ko ti zbolijo ali ne morejo več skrbeti zase. Zato te težave po svojih močeh danes rešujejo zdravstvena dejavnost (predvsem patronažna služba) ter razne socialne službe in zavodi (domovi za starejše, centri za socialno delo). Vendar med posameznimi izvajalci ni usklajenih aktivnosti, na terenu delujejo nepovezano, meje med njihovimi nalogami so nejasne, zato je nega neučinkovita, saj se ožji področji zdravstvene in socialne dejavnosti ne dopolnjujeta. Problem predstavlja tudi neenakost v dostopnosti do zdravstvenih storitev. Osebe, ki so deležne oskrbe v domovih za starejše občane, imajo določene pravice in več možnosti oziroma ugodnosti kot osebe, ki so negovane na domu. Se več je nejasnosti okoli financiranja nege (kaj plača posameznik, svojci, zavarovanje, država, občina), razmejitve med kratkotrajno in dolgotrajno nego, organizacijo nege, koncepta in strategije razvoja, itn. Institucionalne oblike nege nikakor ne morejo zadovoljiti vseh potreb, poleg tega so te storitve drage in za mnoge ljudi manj sprejemljive kot nega v domačem okolju, saj mnogim pomenijo tudi psihološko travmo. Prav zato je pri iskanju najustreznejše rešitve nastala ideja o uvedbi enotnega obveznega javnega zavarovanja za dolgotrajno nego kot nove veje socialne varnosti pri nas, ki je že dobila soglasje v državnem zboru. ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) pa po naročilu resornih ministrstev (za delo in zdravje) že pripravlja poseben projekt, ki bo vzpostavil enoten sistem nege, ki bo poleg usklajenosti in funkcionalne povezanosti vseh nosilcev zagotavljal tudi enake pravice, obveznosti in pogoje za njihovo uresničevanje za vse uporabnike, ki bodo upravičeni do socialno varstvenih in zdravstvenih storitev - bodisi z nego na domu ali v socialno varstvenih zavodih. Projekt bo uresničljiv s posebnim zavarovanjem za primer dolgotrajne nege, ki bo: - obvezno za vse, za katere tako določa zakon, - temeljilo bo po načelih solidarnosti zavarovancev, - bo neprofitno - in predstavljalo sestavni del socialne varnosti prebivalstva. Zavarovanje za dolgotrajno nego bo dajalo prednost negi na domu zavarovanca ob vključevanju svojcev, znancev, sosedov in lokalne skupnosti pred institucionalnim varstvom, kar naj bi prispevalo k temu, da bi ljudje ostali doma, dokler ne bi bile izčrpane vse možnosti za nego na domu, oziroma dokler ne bi postalo njeno izvajanje neracionalno. Zavarovanje se bo financiralo s prispevki v skladu z zakonom. Zavarovanci za dolgotrajno nego in upravičenci do pravic iz tega zavarovanja bodo vse osebe, ki bodo v Sloveniji tudi obvezno zdravstveno zavarovane. To so pravne in fizične osebe, ki plačujejo v zdravstvenem zavarovanju prispevek delojemalca (vse zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo gospo- Foto: Dušan Koštomaj darsko, poklicno ali drugo pridobitno dejavnost na območju Slovenije, upokojenci, lastniki podjetij, kmetje), Zavod za zaposlovanje (za brezposelne) ter občine in država (za osebe brez dohodka). Izvajalci storitev dolgotrajne nege bodo lahko svojci zavarovane osebe, javni zavodi in zasebniki oziroma privatne organizacije s področja socialnega in zdravstvenega varstva. Uvedba dolgotrajne nege bo uresničljiva le na podlagi posebnega zakona, ki bo poleg načel, vsebine, organizacije in financiranja moral na novo razmejiti zavarovanje za dolgotrajno nego in mejna področja kot so zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialno varstvo in nekatera druga ter na novo opredeliti pristojnosti in obveznosti organov ter nosilcev, ki se na določen način že sedaj ukvarjajo z dolgotrajno nego. Uvedba zavarovanja za dolgotrajno nego bo potekala postopoma, vsekakor pa bo najprej potrebno doseči družbeni konsenz za uvedbo zavarovanja za dolgotrajno nego, kar ne bo enostavno, saj gre za resen poseg v področje socialne varnosti in politike države in zahteva določena finančna sredstva. Pogledi in stališča o dolgotrajni negi si bodo zagotovo nasprotovala, kar pa ne bo spremenilo dejstva, da se slovensko prebivalstvo stara in da s tem naraščajo potrebe po dolgotrajni negi in po posebnih programih za to populacijo. Lidija Radek Med nebom in zemljo Lončarstvo in opekarstvo rimske Petovione rV razstavišču nekdanjih zaporov na Prešernovi 37 smo v Pokrajinskem muzeju Ptuj 24. maja odprli zanimivo razstavo Med nebom in zemljo, s katero smo se vključili v mednarodni projekt Rimljani 2004. Nosilci projekta so kolegi iz sosednje Avstrije. Pri njih se prireditve dogajajo v Wagnu pri Lipnici, na gradu Seggau in gradu Retzhoff. Iz Slovenije pa sodelujemo naslednji muzeji: Pokrajinski muzej Celje z razstavo o steklu Slovenije, Pokrajinski muzej Maribor z razstavo o kamnolomih Pohorja in kamnitih spomenikih ter Pokrajinski muzej Ptuj z razstavo o lončarstvu in opekarstvu rimske Petovione. ca skozi bogato rimsko zgodovino Petovione, ki ga zaokrožuje arheološka karta mesta, ki je zadnji rezultat dolgoletnega dela na topografski karti rimskega Ptuja. V nadaljevanju se sprehodimo skozi opekarsko obrt. S prihodom Rimljanov v naše kraje seje spremenil tudi način gradnje. K nam so prinesli zidano gradnjo, pri kateri je opeka igrala pomembno vlogo. V tem delu se srečamo tudi s signiran-jem (žigosanjem) opečnih izdelkov. Ohranjene imamo vojaške in civilne pečate na opekah. Od lončarstva je na ogled odlitek peči za žganje lončarskih izdelkov, ki pa so razvrščeni med posode za vsakdanjo uporabo predvsem v kuhinji, namizno posodje, ki po svoji kvaliteti izstopa, produkcijo oljenk, posode za shranjevanje, kultne posode in kalupe za izdelavo raznih aplik. Obiskovalcu smo pripravili tudi karte razprostranjenosti, da izve, kje so se ptujski izdelki prodajali v širšem prostoru. Razstavo zaključuje predstavitev oblike pokopov, saj se tudi v tem delu pojavlja opeka kot gradbeni material za izdelavo grobnih konstrukcij, lončenina pa kot žara ali pa pridatek v grobu, kjer je oljenka skoraj vedno obvezna. Razstava bo odprta vsak dan med 9. in 18. uro. Strokovna vodstva je potrebno predhodno najaviti. Ali se vam zdi reševanje problema našega gledališča pomembno ali ne ? Večkrat smo ugotovili, da kultura ni samo gledališče, knjižnica in muzej, temveč tudi način življenja, dobri medsebojni odnosi, odnosi do sveta. V devetnajstem stoletju smo si izborili narodni dom, gojili gledališko tradicijo. Spoznali smo pomembnost našega jezika, spoznali smo, da brez lastnega jezika ne moremo korakati vštric z ostalimi narodi. Obdobje čitalništva in oblikovanje društev je odigralo nedvomno zelo pomembno vlogo. Knjižnicam, gledališču, muzeju se je pridružila množica društev, ki so gojila kulturno in etnografsko dediščino. Množica pevskih zborov, različnih glasbenih ansamblov, plesnih skupin, športna društva, gasilska društva in drugo so pomenili široko angažiranje naroda in ustvarjanje podlage za narodovo zavest, pripadnost in oblikovanje etnografsko- umetniškega etničnega okusa. Od takrat nismo dobili na Ptuju nikakršnega kulturno-prireditvenega objekta, če izvzamemo muzej in knjižnico. Navadili smo se, da čakamo na državo; ta nam bi morala dati: denar, ustrezen program in publiko z ustreznim okusom in to bi se moralo na koncu tudi finančno pokrivati. Izgleda, da še živimo v utopičnem socializmu. Resnica današnja je takšna. Mnogo nas je okupiranih v službah, različnih dejavnostih, malo ostane tistih, ki imajo potrebo po gledališkem razvedrilu, koncertih, obiskih razstav, promocijah literatov. Če to stanje primerjamo s stanjem v obdobju čitalništva in narodovega prebujenja, lahko takratnim Slovencem zavidamo, pa čeprav so bili v nezavidljivi situaciji. Imeli so narodno zavest in bili so ponosni, da so Slovenci, kar je danes skoraj sramota, zato tudi beg pred samim seboj. Živeti samo za pozidavo lastne hiše, nabavo udobnega avtomobila, za jedačo in pijačo ter malo športa, sem in tja dobro delo pri Rdečem križu ali Karitas je sicer lepo, pusti pa človeka praznega ter iskreno rečeno omejenega. Imamo majhno profesionalno gledališče, ki vegetira v večstoletnem objektu, primernem za majhne predstave. Objekt zaradi slabega vzdrževanja propada. Če smo pošteni, lahko ugotovimo, da za takšno stanje ni kriva niti občinska uprava niti država, za takšno stanje smo krivi sami. Da bi razčistili izrečeno, moramo odgovoriti na sledeča vprašanja: - Ali želimo gledališče sofinancirati? - Ali želimo imeti gledališče kot nosilca naše kulture in posebnost našega mesta? - Ali želimo imeti gledališče večjih dimenzij za štiristo do petsto sedežev, kjer bi lahko prirejali tudi zahtevnejše prireditve? - Ali se vam zdi, da je reševanje problema našega gledališča pomembno ali ne ? Na podlagi odgovorov bi lahko sprejeli tudi jasne odločitve. V primeru odklonilnih odgovorov se bomo maloštevilni obiskovalci našega gledališča obrnili na mariborsko gledališče, kar pa bi bila velika škoda. Boris Gerì Pri pripravi ptujskega dela razstave smo sodelovali vsi arheologi zaposleni v Pokrajinskem muzeju Ptuj: Marjana Tomanič Jevremov, Mojca Vomer Gojkovič, Brane Lamut in Ivan Žižek ter kolega iz Republiškega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, organizacijska enota Maribor, Marija Lubšina Tušek in Ivan Tušek. Koncept razstave in oblikovanje je bilo zaupano arhitektki Sonji Ifko, grafično oblikovanje pa je delo Iva Bizjaka. Gradivo je restavriral Stanko Gojkovič, tehnična izvedba pa je delo tehnične ekipe Pokrajinskega muzeja Ptuj. In kaj obiskovalec lahko vidi na razstavi? V uvodu popeljemo obiskoval- Ivan Žižek Medtem ko berete ta članek, dragi bralci, v Mestnem gledališču Ptuj, še vedno in s polno paro, poteka že 3. Slovenski festival komornih gledališč SKUP 2004. Gre za pestro predstavitev predstav manjšega formata, katere so slovenska gledališča po lastnem izbom poslala v presojo žiriji festivala, ki bo odločila, v katere roke bodo prišle nagrada za najboljšo predstavo v celoti, nagrada za igralske dosežke, scenografijo, kostumografijo ali glasbo itd. Tudi publika izbira po lastni presoji, z glasovanjem po vsaki predstavi. Prav tako ne zamudite svečanega zaključka letošnjega SKUP-a, razglasitve prejemnikov nagrad in nastopa zanimive glasbene skupine Bossa di Novo, ki vam Kako bi torej FINANCIRANJE Ptujsko gledališče izhaja iz časov, ko so vladarji, če so želeli biti kulturni, morali imeti tudi gledališče. Bolj je bila dražba bogata, lepšega si je privoščila. Zmeraj so ga zgradili z denarjem, kije imel svoje "ime". Na pročeljih so vzidali spominske table, ki povejo, kateri cesar, župan, mecen je dal zgraditi gledališče. Predlagam, da štirje stebri nekdanje fasade predstavljajo štiri partnerje, ki naj financirajo prenovo ptujskega gledališča: ministrstvo za kulturo, mestno občino, gospodarstvenike in meščane-posameznike. Dela naj bi se začela šele tedaj, ko bi bila zagotovljena vsa potrebna sredstva. IZGLED Nekdanje pročelje naj bo "zaščitni znak" gledališča. Fasada naj bo torej čim bolj podobna nekdanji, seveda z ustreznimi redukcijami deloma kičastega okrasja. Notranjost dvorane pa naj nujno ohrani lože z vso pripadajočo ornamentiko. Odrski del naj bo popolnoma prirejen za sodobne gledališke potrebe. Prav tako seveda prostori za igralce in funkcionalne Festival in nova premiera bo na nov, inovativen način, predstavila brazilsko glasbo, predvsem svetovno proslavljeno zvrst le-te - Bossa Novo. 28. junija je nova premiera komedije Nevillov otok, ki je, kot je že v navadi, postavljena izven gledališke hiše, v ptujski Ljudski vrt. Komedija je nastala izpod peresa znanega angleškega komediografa Tima Firtha. Igra govori o štirih poslovnežih, ne več v najmlajših letih in najboljši formi, ki se udeležijo tečaja za krepitev skupinske zavesti. Postavljeni so pred navidez popolnoma lahko nalogo. Slediti morajo preprostim navodilom, ki jih vodijo od ene postaje do drage in te jih do večera pripeljejo na cilj. Poslovneži, ki so navajeni na dobro plačano službo v udobni pisarni, se v naravi ne znajdejo ravno najbolje. Zaidejo na meglen otoček sredi jezera. Zanje je najbolj samoten in nevaren otok sredi največjega oceana. Brez kondicije, pomehkuženi, navajeni udobja, mobilnih telefonov in mestnega življenja se morajo zanesti na svoje sposobnosti preživetja v naravi. Izkušnja, ki bi jih morala povezati v enotno skupino, se spremeni v blaten, meglen boj za preživetje, predvsem pa v boj z lastnimi strahovi in frustracijami. Na meglenem in blatnem otoku odvržejo maske poslovnežev in se pokažejo kot popolnoma navadni ljudje. Naj omenim še pomembno gostovanje predstave Gregorjevo čudežno zdravilo na Festivalu Lent. Predstava je nagrajena uspešnica za otroke. Več informacij o programu SKUP 2004, o samem programu gledališča in dragih dogodkih pri nas lahko najdete na spletni strani www.gledalisce-pmj.si. Rok Vilčnik Predstava Mestnega gledališča ljubljanskega KLONI (napisala Caryl Churchill), (levo) Brane Šturbej in Marko Simčič. Foto: Simon Stojko Falk O OBNOVI PTUJSKEGA GLEDALIŠČA - II. veljalo ravnati v primem prenavljanja ptujskega gledališča? površine za gledalce (blagajna, gledališka kavama ...). Če bi gledališče prenovili na tak način, bi se lahko mimo hvalili, da imamo na Ptuju najmanjše klasično evropsko gledališče! Po izgledu popolnoma v slogu avstroogrskih gledališč Dunaja, Prage, po velikosti pa miniaturno, a vendar funkcionalno. (Sam sem pred leti, roko na srce, zagovarjal modernejši pristop pri spremembi notranjščine in skupaj s projektantom vzpodbujal povečanje števila sedežev - tudi zato, da bi se boril proti misli na gradnjo nove kulturne dvorane, češ, saj lahko gledališče pokrije vse te potrebe. Mislim, da je situacija danes presežena in da je jasno: gledališče naj bo gledališče, večnamenski kulturni dom pa je nekaj drugega.) PRILOŽNOST V ptujskem gledališču so nekoč, pred davnimi leti, gostovale nemške, italijanske in češke gledališke skupine. Že zdavnaj smo imeli na Ptuju torej evropsko gledališče. Ne mestno, ne regionalno, ne nacionalno. Slovensko se govori na teh deskah šele od leta 1918. Roko na srce, več so za to gledališče naredili tujci, ne Slovenci. Morda bi se za obnovo lahko našel celo evropski, medregijski denar? Vsekakor: zdaj smo na potezi Slovenci. KAKORKOLI Gledališko stavbo na Ptuju bo treba prenoviti. In to kmalu. Ker je v zelo slabem stanju. Prepričan sem, da bo kmalu nekdo, ki ima denar (svoj ali davkoplačevalski), spoznal, da se lahko z vložkom v prenovo gledališča trajno zapiše v zavest tega okolja. Za rodove, ki bodo prišli za njim. Pomaga prenoviti ne samo stavbo, pač pa nekaj več - gledališče niso zidaki in beton, pač pa so zgodbe o ljudeh, za ljudi - preseči svoje lastno biološko življenje in pokazati, da so zgodbe o uspešnih ljudeh zgodbe, ki imajo daljši rok trajanja. Gledališče je vrednota, mentalno-emocionalni klobčič, spleten iz smeha, joka, veselja, žalosti, hrepenenja, bolečine ... Gledališče je kakor življenje. Gledališče je življenje samo. Pisec teh vrstic bi rad, da bi se prenova zgodila po temeljitem premisleku in da bi upoštevala izkušnje, ki so nam časovno in lokacijsko blizu (Nova Gorica, Maribor). Gledališča se ne gradijo pogosto. Napake, ki so jih naredili dragi, moramo poznati, da jih ne bi ponovili sami. Predvsem pa se v prenovo ni zaleteti na vrat na nos zato, ker se je nekje na nekem razpisu našel nek denar ali ker je z zidu odpadlo nekaj ometa. Gledališče kot sistem ni preprost seštevek njegovih posameznih delov (baletni pod, centralna peč, računalniki, dobra streha...), pač pa sinergija mnogih, mnogih vidnih in nevidnih elementov. (Na tem mestu "vržem rokavico" dr. Adolfu Žižku, ki je kot otrok živel v stanovanju nad gledališčem, da s svojim pronicljivim umom in vizionarsko mislijo nadaljuje moje pisanje). Pozivam tudi drage, ki boste to brali, kolege, prijatelje gledališča in starega Ptuja, da se vključite in na svoj način prispevate k približevanju k prenovi gledališča v našem mestu. Vsaj z mislimi in besedami. Dejanja bodo potem gotovo sledila. Samo M. Strelec Koncert MoPZ "Jezero" DU Budina-Brstje v dvorani v Budini Ptuj je dobil Umetniško društvo Stara steklarska ranka Bezeljak Glazer, Dušan Fišer, Stojan Kerbler, Igor Mlač, Aleš Šteger, Stanislava Vauda, Helena Peršuh, Majda Fridl, Boris Miočinović, Irena Mihelič, Grega Alič, Marko Korošec ml., Gregor Geč, Dejan Miletič, Bogomir Lugarič, Tomaž Plaveč, Andrej Božič in drugi bolj ali manj znani in že uveljavljeni ptujski umetniki so minuli mesec na občnem zboru potrdili ustanovitev umetniškega društva Stara steklarska. Pevci in zborovodja Ladislav Pulko so leto dni marljivo pripravljali proslavitev pete obletnice ustanovitve zbora. V ta namen so v nedeljo, 23. maja, povabili svoje krajane in podpornike na jubilejni koncert v dvorano Doma krajanov Budina - Brstje, ki so jo napolnili do zadnjega kotička, saj se jih je zbralo nad 200. Zbor šteje danes 15 članov, od katerih večina ob ustanovitvi še ni prepevala v nobenem zboru. Povprečna starost pevcev je 62 let. V zborovem programu so bile priredbe ljudskih pesmi, od manj znanih do znanih, pa tudi nekaj umetnih. Nekatere pesmi pa je priredil zborovodja Ladislav Pulko. Zbor je do sedaj imel 54 različnih nastopov. Koncertni program je lepo dopolnila Vokalna skupina "Mladi veseljaki" iz Cirkulan, program in celotno prireditev je prijetno povezovala Jožica Vajda. Ob tej priliki je večina pevcev prejela Galusove značke, ki jih je podelila Lidija Majnik. Marljivemu in zavzetemu predsedniku, ki je duša zbora, Francu Kuharju, je Miroslav Bernhart izročil pisno priznanje Pokrajinske zveze društev upokojencev za Spodnje Podravje. Pevci so se zahvalili številnim sponzorjem in blagaj- ničarki Mariji Frajnkovič. Bero svojega petletnega delaje zbor kronal z izdajo kasete in zgoščenke. Zadovoljni poslušalci skupaj s pevci so se po uspelem koncertu poveselili pred domom, ko je po dežju posijalo sonce in do njegovega poznega zahoda. Zaključek seje simbolično ujemal z zborovo pesmijo "Sonce ljubo, kaj greš že za goro". Franc Kuhar in Slavko Brglez Branka Bezeljak Glazer, predsednica UD SS, je povedala, da so se samostojni kulturni delavci in drugi ustvarjalci na različnih kulturnih področjih že nekaj let pogovarjali, da bi se morali povezati v civilno inciati-vo, ki bi omogočala skupne nastope in pomagala iskati prostore in programe, da bi lahko delali in se predstavljali v domačem okolju pa tudi širše. "Ker na Ptuju drugih možnosti ni, se povezujemo v civilno ali alternativno obliko Stara steklarska," je dejala Branka Bezeljak Glazer. "Osnovni namen društva je, da s svojim delom na področju umetnosti, kulture, izobraževanja, raziskovanja in socialnega varstva omogoča in spodbuja umetniško ustvarjanje samozaposlenih, povezuje kulturne ustvarjalce, izobražuje mlade ter ljudi s posebnimi potrebami in ne nazadnje tudi svoje člane. Sestavili smo seznam ustvarjalcev in umetnikov, ki živijo in delajo na Ptuju ali so kako drugače povezani z našim mestom. Društvo je torej formalno začelo delovati; zdaj pa mora zaživeti." Društveni prostori so v stari ptujski steklarski delavnici, sedež društva pa v Prešernovi ulici 10. Člani društva so predlagali uresničitev naslednjih projektov: mesečni društveni večeri (prvi bo 7. junija 2004 v stari steklarski delavnici, na katerem se bodo predstavili člani društva, vsak s po enim od svojih likovnih, literarnih, glasbenih itn. izdelkov), Igor Mlač pripravlja igrani film, v poletnem času bo izvedel filmsko delavnico. Dušan Fišer pripravlja razstavo v galeriji L.I.P.A. v Chicagu. Andrej Božič pregledno razstavo svojih del v Miheličevi galeriji in palaciju Pokrajinskega muzeja Ptuj. Boris Miočinovič načrtuje izid knjige karikatur, v kateri bodo zajete karikature, nastale v zadnjih petih letih, stalna in zelo zahtevna naloga društva pa je usposobitev prostorov v Aškerčevi 2, tik ob prostorih stare steklarske delavnice. Branka Bezeljak Glazer se je o tem že pogovarjala s pristojnimi v mestni upravi, ki so predlog sprejeli z odobravanjem. Pritegniti je treba mlade arhitekte, da bi izdelali načrt obnove in prenove stavbe, ki je v zelo slabem stanju. Nataša Petrovič Foto: Langerholc BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ I I Organizira TEČAJ ZA OPRAVLJANJE IZPITA ZA I VODITELJA ČOLNA, j TEČAJ BO POTEKAL TRI DNI S PRIČETKOM 10. * junija 2004. <*. _____________________________________ PRIJAVITE SE LAHKO NA ČOLNARNI V BUDINI (na RANCI), VSAK DAN PO 15. URI. OB PRIJAVI JE POTREBNO PLAČATI 10.000 SIT KOTIZACIJE. Vse potrebne informacije lahko dobite na telefonski številki 041 495 118. / MEDNARODNO SODELOVANJE OBVESTILA NI BILO VSE BREZHIBNO Landesgartenschau - Burghausen Prireditev "Landesgartenschau" poteka vsaki dve yJLß leti v različnih nemških deželah, a samo v enem » S mestu vsake dežele. Začetki segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Namen teh razstav je vzpodbuditi razvoj mest, dvigniti okoljevarstveno zavest in prikazati simbiozo mesta z okoljem. Nemci sami pravijo, da je to neke vrste "paradoks", saj je pobuda za to prireditev prišla s strani politične stranke, ki se v svojem programu ne zavzema prav posebej za okolje ("Zelena ideja iz črne stranke," pravijo temu Nemci). Prireditev, ki mesto Burghausen stane 13 milijonov evrov, finančno podpirajo deželne vlade in mesta, v katerih se ie-ta odvija. Razstava "Landesgartenschau" v Burghausnu poteka od 23. aprila do 3. oktobra. V tem času pričakujejo med 800.000 in 1 mili- Tudi moderna ureditev se poda staremu mestu. Foto: Marjan Varvoda j onom obiskovalcev. Tematsko obarvana pot je vodila iz novega dela mesta do gradu in po vseh njegovih dvoriščih. Od simulacije poplav, pa puščave, goratega dela pokrajine Bavarske, "meglenega" gozda, do kače-mozaika, ki je delo vrtcev, bonbonov "praline" iz dreves, stene ogledal, fantastičnih skulptur, "biblijskega vrta", viteških iger, in še marsičesa. Predstavljala so se razna društva, umetniki, ministrstva, predvsem ministrstvo za okolje, čebelarji, pogrebni umetniki vrtnarstva in nagrobnih spomenikov, cerkve in pa partnerska mesta Burghausna. Seveda pa ni manjkalo "Biergarten", različnih ponudnikov kulinarike, stojnic s cvetlicami in drobnarijami. Častni pokrovitelj prireditve je ministrski predsednik dežele Bavarske. Ptuj se je predstavil prvi, v otvoritvenem tednu od 23. do 30. aprila, torej tik pred vstopom v Evropsko unijo. Najprej je nastopil Pihalni orkester Ptuj, folklorna skupina Lancova vas, učenci Osnovne šole Mladika in likovni umetniki; že od 10. 4. pa je bila na ogled razstava fotografij Bogomirja Lugariča. Harmonikaši iz Hajdoš in tamburaši iz Cirkovc, izdelovanje rož iz krep papirja v organizaciji DPM-ja Ptuj so popestrili celotno dogajanje, ki se je zaključilo 30. aprila z otvoritvijo okrogle mize v mestnem parku (12m x 2,5m) z izrezlja nimi prizori življenja na Ptuju. Na dan otvoritve se je uradni delegaciji iz Mestne občine Ptuj pridružil tudi generalni konzul Slovenije Matjaž Jevnišek z družino. Slovenska turistična organizacija (STO) je predstavljala našo državo s prospekti in spominki, LTO Ptuj pa je delil promocijski material in vabil ljudi na Ptuj. Naše partnersko mesto Burghausen daje tej prireditvi velik pomen, prav tako pa tudi predstavitvi našega mesta. Sedaj, ko so si naši partnerji nekoliko odpočili od napornega tedna, saj so povsod spremljali predstavnike Ptuja, izredno dobro ocenjujejo našo predstavitev v Burghausnu. Prav tako pa ocenjujejo svoje sodelovanje skupine, ki so imele priložnost predstaviti naše mesto, širšo okolico in Slovenijo. Ker ni nič popolno in ker smo ljudje različni, tudi sedaj ni bilo vse brezhibno. Pa vendar je moje mnenje, da nima smisla vse prikazovati kot črno in negativno in torej poglejmo nekaj "zanimivih problemov". Gostitelj, ki seje obvezal, da bo organiziral vso prehrano, je dal nastopajočim bon v vrednosti 3,5 evrov. Izkazalo se je, da ta vsota zadostuje komaj za najcenejšo juho, kaj šele za polni obrok! No, otroci iz osnovne šole Mladike sicer niso bili lačni, pa tudi elektriko so jim uredili. Nastopa Pihalnega orkestra Ptuj sta bila izvedena zelo profesionalno z vso tankočutnostjo za "nemško" glasbeno uho. A publika je bila prvič le slovenska (uradna delegacija Ptuja), drugič pa nekoliko bolj mešana, toda kljub temu ne veliko številčnejša. Ob temperaturah, ki so bile nizke in dežju, je bil že to velik dosežek. "Rožmarinke", kot so izdelovalce rož iz krep papirja v organizaciji DPM Ptuj poimenovali člani tamburaške skupine iz Cirkovc, so bili presenečeni nad nemško miselnostjo, ki pojmuje tudi rože iz papirja kot drago plačljivo blago. Šele ko so izvedeli, da so zastonj, so jih z veseljem vzeli. Harmonikaši iz Hajdoš pa so enostavno navduševali s harmonikami, še posebej, ko so se pomešali med ljudi. Dušan Fišer in Tomaž Plaveč sta bila "presenečena" nad postavitvijo njunih slik - ali so bile narobe obrnjene na steni ali pa so bile preprosto položene na tla. Toda organizator se je potrudil po svojih najboljših močeh. Vsem skupinam, ki šo sodelovale pri predstavitvi Ptuja v Burghausnu, hvala in veliko uspeha v upanju, da bomo še sodelovali. Bili ste odlični! Da o prevozništvo Pajnkiher iz Bolečke vasi, ki je očaralo vse skupine, niti ne govorimo. Tanja Ostrman Renault Pod uradno delegacijo je grajski jarek, v katerega so nasuli 800.000 plastičnih žogic - kot nekakšno morje v veliko veselje otr°k- Foto: Marjan Varvoda 10. rojstni dan Pomladne vetrnice Društvo prijateljev mladine Ptuj v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti in Kinološkim društvom Ptuj letos že desetič pripravlja prireditev za otroke in starše pod naslovom Pomladna vetrnica. Vsako leto ima prireditev veliko obiskovalcev, število se giblje med 600 in 800. Letos bo potekala v soboto, 12. junija 2004, od 16. do 19. ure na prostoru Kinološkega društva Ptuj, to je pri Ranci. Vsi otroci imajo brezplačen vstop! Ker je letošnja Pomladna vetrnica deseta, smo se odločili, da bo osrednji motiv prireditve zabava ob rojstnem dnevu. Otrokom in staršem bomo poskušali približati aktivnosti v različnih ustvarjalnih delavnicah in igrah, ki se izvajajo na rojstnodnevnih zabavah. Z njimi bomo plesali, peli in se igrali družabne igre. Prireditev bo povezovala pevka Damjana Golavšek, nastopali bodo plesalci Plesnega centra Mambo, vsi obiskovalci se bodo posladkali z brezplačnimi palačinkami, razrezali bomo torto velikanko ... Če boste seboj prinesli kakšno odejo za sedenje in poležavanje, bo prireditev za vas še prijetnejša! Veseli bomo, če boste na prireditev prišli peš ali se pripeljali s kolesi. In tudi letos velja: v primeru dežja ostanite doma! Nevenka Gerì, strokovna sodelavka nevenka.gerl@cid.si KOLNKIŠTA / GIRRRL POWER! Režiserke so! rsako nedeljo od 30. maja do 1. avgusta se bo na Kolnkištinem platnu odvrtel po en film režiserke. Namen projekta Girrrl Power!, ki ga organizira Klub ptujskih študentov, je opozoriti na akutno marginalizacijo žensk v najpomembnejši sferi sedme umetnosti - filmski režiji. Vstopnin ni. Ko je Ameriška filmska akademija pred dvema letoma z Oskarjema nagradila Denzla Washingtona in Halle Berry kot prvega temnopoltega igralca in prvo temnopolto igralko v zgodovini, je sama sebi navdušeno čestitala za naprednost. Nič ne bi moglo bolje ilustrirati konzervativnosti hol-lywoodskega sistema. Etnocentrizem, rasizem in seksizem industrije pa se še izraziteje pokažejo na področju režije, ki velja za ključno dejavnost filmskega ustvarjanja. Od začetka podeljevanja Oskarjev leta 1929 je bilo za režijo nominiranih natanko 377 filmov in izmed teh so le tri režirale ženske: Sedem lepotic (Lina Wertmüller, 1976), Klavir (Jane Campion, 1993) in Zgubljeno s prevodom (Sofia Coppola, 2003). Jasno, oskarja ni dobila nobena. Retrospektiva bo predstavila zelo raznolike režiserke z različnih koncev sveta. Filmska režija je očitno ena zadnjih in najtrdovratnejših patriarhalnih enklav. Če je na primer med ameriškimi senatorji samo približno 9% žensk, delež žensk med svetovnimi režiserji ocenjujejo na največ 4%. Medtem ko bi to še nekako razumeli pri Hollywoodu, ki je zaradi svoje podrejenosti logiki kapitala po naravi stvari pač eden najkonzervativnejših in torej najbolj predsodkov polnih sistemov, nas mora začuditi, da tudi v svetu neodvisne filmske produkcije stvari niso radikalno drugačne. Diskurzi in sanje, ki sevajo s platen v kulturo, so torej (še vedno) skoraj izključno diskurzi in sanje moških. Na tem mestu se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali bi bila filmska zgodovina drugačna, če bi bil vanjo večkrat "pripuščen" tudi ženski pogled. Malo žensk je dobilo priložnost, da so na platna prelile lastne reprezentacije žensk, še manj pa seveda moških. V enakopravnejšem svetu bi na primer po platnih verjetno postopala kakšna femme fatale manj in obstajala kakšna meditacija o moški lepoti in seksualnosti, podobna Dobremu delu Claire Denis več. Čeprav na filmskih šolah že dolgo diplomira skoraj enako število žensk in moških, se velika večina izmed njih v najboljšem primeru loti produciranja. Tiste najpogumnejše, ki se odločijo postaviti mitom po robu in kljub vsemu sesti na režiserski stol, pa se pogosto srečujejo s predsodkom, da so ženske sposobne režirati le t. i. chick-flick, torej banalne zgodbice "o ženskah, od žensk, za ženske". Kije nesmiseln, saj že malo pozornejši pogled v zgodovino filma razkrije kar nekaj pomembnih režiserk. Samoumevnost (belega) moškega kot režiserskega lika je očitno tako globoko zakoreninjena v kulturo, da se o tem niti ne sprašujemo. Dokler nismo začeli razmišljati o tem, namreč tudi mi sploh nismo opazili škandaloznega dejstva, da smo v slabih treh letih obratovanja Kolnkištinega filmskega krožka, torej po skoraj 200 odrolanih filmih, prikazali en sam film režiserke, namreč Deviške samomore Sofie Coppola. Osma retrospektiva krožka, ki bo potekala od 30. maja do 1. avgusta, namerava to vsaj deloma popraviti. Namen projekta Girrrl Power!, desetih nedeljskih projekcij filmov režiserk v zgoščeni obliki, pa nikakor ni prikazati režiserk kot neko eksotično kategorijo in njihovih filmov simbolno ločiti od ostalih, temveč jasno ilustrirati dejstvo, da režiserke snemajo prav tako raznolike in, se razume, prav tako dobre filme kot režiserji. Torej, katera je vaša najljubša režiserka? Nina Milošič PROGRAM RETROSPEKTIVE: Nedelja. 30. maj, ob 21. uri: PUNCE V UNIFORMI Leontine Sagan, Avstrija, 1931 Nedelja, 6. junij, ob 21. uri: TRIUMF VOLJE Leni Riefenstahl, Nemčija, 1934 Nedelja, 13. junij, ob 21. uri: CLÉO OD PETIH DO SEDMIH Agnes Varda, Francija, 1961 Nedelja, 20. junij, ob 21. uri: VZPON Larisa Shepitko, Sovjetska Zveza, 1976 Nedelja, 27. junij, ob 21. uri: SALAAM BOMBAY! Mira Nair, Indija, 1988 Nedelja, 4. julij, ob 21. uri: EVROPA EVROPA Agnieszka Holland, Poljska, 1990 Nedelja, 11. julij, ob 21. uri: KLAVIR Jane Campion, Nova Zelandija, 1993 Nedelja, 18. julij, ob 21. uri: DOBRO DELO Claire Denis, Francija, 1999 Nedelja, 25. julij, ob 21. uri: TABLE Samira Makhmalbaf, Iran, 2000 Nedelja, 1. avgust, ob 21. uri: MOJI SESTRI Catherine Breillat, Francija, 2001 Mladi in EU 7. maja je v Srednješolskem centru Ptuj v organizaciji Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj potekala okrogla miza na temo “MOŽNOSTI ZA MLADE V EU”. Predstavniki Evropskega parlamenta, ki so zadolženi predvsem za informiranje državljank in državljanov v državah, ki so s prvim majem pristopile v skupnost 25 držav, so svoje delo opravljali na desetih mestih po Sloveniji, med njimi tudi na Ptuju. Ob vstopu v Evropsko unijo se bodo tudi mladi soočili z nekaterimi spremembami, predvsem na področju izobraževanja, zaposlovanja in ostalih možnosti. Da bi lahko bili kar se da najbolje pripravljeni, se moramo spremembam prilagoditi, predvsem pa jih izkoristiti, saj se obzorje znanja, ki ga premore slovenska mladina, lahko brez težav prenese na evropsko raven. Z malo pomoči lahko Projekt se je zaključil v središču mesta, kjer so naši gostje vsem mimoidočim nudili informacije o bližajočih se Evropskih volitvah in ustanovah znotraj EU. mladi s seboj prinesemo nov pristop k oblikovanju skupne mladinske politike, so še poudarili predstavniki Evropske pisarne za informiranje. Vsekakor pa ostaja odprto vprašanje mobilnosti v izobraževanju, saj se kljub temu, daje študij lažje dostopen tudi v tujini, mladi in naši starši soočamo z velikimi finančnimi stroški. Potrebno bo veliko truda in dobre volje tistih, ki politiko izobraževanja postavljajo, da bomo mladi lahko konkurenčni na trgu delovne sile v EU. Dejan Levanič Člani Društva prijateljev mladine in Center interesnih dejavnosti so tudi letos v soboto, 15. maja, ob dnevu družine organizirali izlet za starše in otroke. Lokacija je bila tokrat skrbno varovana skrivnost. Z dvema avtobusoma so se zjutraj izpred ptujske železniške postaje podali na pot proti Koroški. Že vožnja z avtobusom je za marsikaterega otroka pomenila doživetje. Očetje so lahko brezskrbno uživali v družbi svojih otrok, medtem ko so mame poskrbele za užitek posebne vrste - ni ga čez sendvič na avtobusu! Lepo je ob Ivarčkem jezeru, so menili starši in otroci, ko so ugotovili, kje bodo prebili sončno soboto. Ena prvih atrakcij so bili paglavci, ki jih vsako leto v maju mrgoli v vodi gorskega jezera. Makova pa sok ter pot pod noge po stezicah okoliških gozdov! Baloni so bili spremljevalci na poti. V neznano - na Naš sobotni dom je postalo športno igrišče, kjer so člani Društva prijateljev mladine Ptuj pripravili ustvarjalne delavnice: izdelovanje rož iz papirja, oblikovanje okraskov, risanje družinskega grba in gubanje poskočnih žabic. V lepotilnem salonu so spretne deklice starše in otroke umetelno polepšale s pomočjo številnih živopisanih gumic in želeja. Športni rekviziti so ponujali obilo možnosti rekreiranja. Žoge, loparji, balinčki, frizbiji, kolebnice in gumice so pognali noge v tek, trampolini pa telesca v višave. Prijalo je kosilo, čevapčiči, ražnjiči in meso iz žara. Kdor je hotel, se je pomeril v tekmovanju v postavljanju šotorov, kamor so se nato med smehom in vreščanjem skrili kozlički pred hudobnim volkom, ki jih je preganjal. Za smeh je poskrbela Urša z megafonom, za atrakcijo in navdušeno ploskanje pa mladi kolesarji s Ivarčko jezero Udeleženci letošnjega izleta. skoki v mrzlo vodo Ivarčkega jezera. Po skupinski fotografiji popoldan ob štirih je sledil povratek z avtobusoma na Ptuj. Pa niso spali na avtobusu otroci. Peli so in presenetljivo veliko vicev so vedeli, nekatere pa so si tudi izmislili. Vabljeni Foto: Majda Fridl tudi naslednje leto z nami, še prej pa se vidimo na Pomladni vetrnici v juniju. Izlet je bil tako kot vsako leto za otroke brezplačen, kar so omogočili številni sponzorji. Majda Fridl TEDEN RDEČEGA KRIŽA Mladinski svet Mestne občine Ptuj in Klub ptujskih študentov sta v petek, 14., in v soboto, 15. maja, zbirala oblačila, knjige in igrače. Stojnica je bila postavljena v centru Ptuja pred Blagovnico in zbrali smo veliko oblačil, knjig in igrač. Ptujčani so se izkazali, s podarjenimi stvarmi smo napolnili pet velikih škatel, ki smo jih kasneje posredovali Rdečemu križu. Zbrane stvari so bile zelo dobro ohranjene. Nekateri so podarili tudi lepo ohranjene knjige, ki so bile videti kot nove. Oblačila so bila prav tako lepo ohranjena in čista. Igrače pa so največje darilo za vse otroke in zelo veseli bodo, ko bodo videli, kakšne lepe igrače bodo dobili. Vsem, ki ste prinesli oblačila, knjige in igrače, se iskreno zahvaljujemo! Mirjana Nenad BAZENI ENERGIJE 2004 KLUB mumm miUFHlov Klub ptujskih študentov tudi letos organizira tradicionalno zabavo za študente ob bazenih. Bazeni energije so edina tovrstna zabava v Sloveniji, kar je še en razlog, zakaj je ne smete zamuditi. BAZENI ENERGIJE 2004 BODO V PETEK, 2. JULIJA 2004, V TERMAH PTUJ MED 12. IN 2. URO ZJUTRAJ. Za zabavo bodo skrbeli DJ-ji, odlična ptujska skupina KUD MusiCology ter skupini BABILON in KINGSTON! Organizirane bodo športne igre, poskrbljeno bo za odlično pijačo in jedačo! P. S. V primeru slabega vremena se prireditev prestavi na 9. julij 2004. MEDOBČINSKO PRVENSTVO OŠ IN ŠC PTUJ V KROSU ELEKTRONSKI PIKADO Imenitni vtisi in obetavni tekmovalci eprav se marljivi organizatorji medobčinskega • • prvenstva v krosu iz vrst Športnega zavoda Ptuj in izvajalca Osnovne šole Cirkulane nazadnje niso mogli pohvaliti z udeležbo v vseh starostnih kategorijah - na kar pa ne morejo vplivati - pa je dogodek na športnem letališču v Moškanjcih minil v slogu - lepo speljana proga, tekoča organizacija ter zadovoljstvo nastopajočih, spremljevalcev in gledalcev. Tokrat so bili najuspešnejši učenci in učenke iz Juršinc, sledita pa ekipi iz Ljudskega vrta in Destrnika-Trnovske vasi. predstavil Simon Starček. Prijetnih trenutkov druženja in prijateljevanja se bodo mladi zagotovo spominjali še dolgo. Skupni imenovalec prvenstva je velika borbenost in zagnanost tekmovalcev, pa tudi organizacija je bila na najvišji ravni šolskih športnih tekmovanj. Osnovnošolci so pokazali, da je kros mikaven, predvsem pa je razveseljivo, da imajo v SSD in AK Ptuj dobre možnosti za vadbo. Zadnji metri pred ciljem. Foto: Langerholc Kljub okrnjenosti srednješolskih zasedb je merilo moči preko 400 tekmovalcev iz 15 osnovnih šol. Na ptujsko atletsko sceno prihajajo nova imena. Nadarjeni mladi tekmovalci in tekmovalke pa so dober garant za prihodnost tukajšnje atletike. Tako Ptuj postopoma dobiva pravo atletsko podobo in morda bomo nekega dne lahko govorili o novem atletskem središču, kjer se bo poleg tradicionalnih šolskih tekmovanj dogajalo še kaj drugega. V vlogi vodje tekmovanja je pozdravil množico mladih in izrekel dobrodošlico šp. pedagog Valter Pliberšek iz OŠ Cirkulane, prvenstvo pa otvoril direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček, "Šolska športna tekmovanja niso samo tekmovalnost, so tudi zabava, navdušenje in napetost. Medsebojno sodelovanje, prijateljsko obnašanje, strpnost, spoštovanje in občutek odgovornosti so vrednote, ki jih je treba pri športu še posebno upoštevati. Vzpodbujajmo šibkejše, razočarane, predvsem pa iz srca čestitajmo ob koncu tekmovanju tekmecu ne glede na dosežek, " je osnovna načela športnega obnašanja (fair play) Osnovna šola Juršinci se je predstavila z množico odličnih mladih tekmovalcev in tekmovalk. Obrestuje se jim kakovostno strokovno delo športnega pedagoga Stanka Podvrška v okviru atletskega krožka ŠŠD Juršinci. Tudi za zbor sodnikov Atletskega kluba Ptuj in starosto krosov Iva Klariča je bila to nova, bogata izkušnja. Svoje delo so z veliko truda in potrpežljivosti opravili na zadovoljstvo prav vseh. Nasmejan in zadovoljen je bil na koncu tudi Marjan Lenartič, alfa in omega šolskih športnih tekmovanj iz Športnega zavoda Ptuj. "Ponosen sem, da že dolgo sodelujem pri tej akciji. Krosi so že vrsto let med najbolj priljubljenimi oblikami tekmovanj. Teki so tudi tokrat pritegnili veliko mladih, kajti Marjan Lenartič - vse organizacijske niti v njegovih rokah ... Foto: Langerholc kjerkoli živimo, se v bližini naselij ali industrijskih objektov, najdejo primerni tereni -travnate površine ali gozdne poti, kjer je možno teči in s tem pridobivati nove moči za vzdržljivost pri vsakodnevnem delu ali učenju. Načrtov in nalog je pred nami veliko, volje, da vse to opravimo, pa tudi nič manj. Hvala Aeroklubu Ptuj in Atletskemu klubu Ptuj za pomoč pri izvedbi tekmovanja. " Računalniška obdelava podatkov je bila v domeni Marije Bogatinovski iz Športnega zavoda Ptuj in Vanje Pešič, ki je sledila kvaliteti tekmovanja. Domala iz vseh sodelujočih šol so bili tudi dobitniki medalj in pokalov, za vse ekipne uvrstitve pa so prejeli kristalne vaze. Prijetno vzdušje na letališču v Moškanjcih se je nadaljevalo tudi po tekmovanju ob poskočnih zvokih glasbe Ptujskih pet. Organizatorji so postregli z osvežilnimi napitki in veliko dobre volje. Najboljši med posamezniki po kategorijah OŠ MO Ptuj: Učenci/ke, letnik 1992: 4. m Miha Fištravec (OŠ Mladika); 4. m Maruša Malovič (OŠ Ljudski vrt), učenci/ke, letnik 1991: 5. m Benjamin Slemenjak (OŠ Breg); l.m Jasna Klep (OŠ Breg), učenci/ke, letnik 1990: 5. m Martin Kelenc (OŠ Ljudski vrt); 3. m Aleksandra Hrga (OŠ Mladika), učenci/ke, letnik 1989: 6. m Peter Pravdič (OŠ Mladika); L m Mateja Golob (OŠ Ljudski vrt). Ekipno učenci: 4. mesto OŠ Mladika. Ekipno učenke: 1. mesto OŠ Ljudski vrt. Ekipno učenci in učenke: 2. mesto OŠ Ljudski vrt. Srednje šole: Posamezno: dijaki, letnik 1987: L mesto Primož Pernek (Gimnazija Ptuj); dijaki, letnik 1984: 1. mesto Maks Laura (Gimnazija Ptuj). Ekipno dijaki: L mesto Gimnazija Ptuj. Ivo Kornik Izkazali so se v Prlekiji Na turistični kmetiji Frank -Ozmec v Slamnjaku pri Ljutomeru so pripravili finale državnega ekipnega prvenstva v elektronskem pikadu. Za naslov najboljše ekipe v Sloveniji so se potegovali PK Odranci, Top Gun Grlava, Dream team Poznanovci, bar Ring Ptuj, bar Romana Volčja Draga, Rotweiler Nova Gorica, PK Strela Velenje, OOZD Stari mački Domžale in picerija Maček iz Radelj ob Dravi. Ptujčani se lahko pohvalijo z odličnim šestim mestom, kar je nad pričakovanji, saj so med elito tekmovali prvič. Za ekipo bar Ring Ptuj so v tej sezoni pod pokroviteljstvom Ivana Pučka nastopili Andrej Iljevec - Ilija, Bojan in Igro Cerček, Robi Filipič, Adi Kolarič, Denis Krajnc, Uroš Lovrec in Roman Savič. "V naslednji sezoni želimo med prve tri v državi. Optimizem temelji na dobrih dosežkih v preteklem obdobju, nenazadnje smo v rednem delu prvenstva SV Slovenije premagali aktualne državne prvake, ekipo Top Gun iz Grlave pri Ljutomeru, " je zadovoljen dejal Andrej Iljevec. Ivo Kornik Ekipa Bar Ring Ruj. Foto: Mile Mirkovič Odlični skoki Nine Kolarič v reprezentančnem dresu Mlada ptujska atletinja Nina Kolarič, članica Atletskega kluba Ptuj, je na tradicionalnem četveroboju mladinskih reprezentanc Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije v Zagrebu, znanem pod imenom Nini se nasmiha še šest metrov in norma za svetovno mladinsko prvenstvo. Savaria pokal, dosegla zmago v skoku v daljino in odličen osebni rekord. Dobro formo in pripravljenost je pokazala že z zmago na ptujskem mitingu, ki ji je prinesel mesto v državni reprezentanci. V Zagrebu so ji uspevali sami odlični skoki, v najdaljšem je pristala pri odličnih 597 centimetrih, poleg tega je uspela v vseh veljavnih skokih preseči znamko svojega prejšnjega osebnega rekorda doseženega na Ptuju. S tem rezultatom se je približala magični meji šestih metrov in normi za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki znaša dosegljivih 615 centimetrov in bo letos potekalo v sosednji Italiji. S trenerjem Gorazdom Rajherjem, ki gaje rezultat deloma presenetil, zelo pa razveselil, bosta na naslednjih nastopih poskušala storiti vse potrebno, da še nekoliko dvigneta formo, ki bi ji prinesla tako želeno izpolnitev zahtevane norme. Po mnenju trenerja ostajajo rezerve v vseh elementih skoka v daljino - zaletni hitrosti, odrivni moči, tehniki leta in pri doskoku. Nina je dijakinja tretjega letnika športnega oddelka ptujske gimnazije, v mladinski konkurenci pa bo nastopala še naslednje leto. Uroš Esih SPECIALNA OLIMPIADA SLOVENIJE 11. Igre Podravsko - Pomurske regije ...kjer olimpijski rek najde svoj smisel Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen pri svojem poskusu. Društvo Sožitje Ptuj je 14. maja na mestnem stadionu poskrbelo za imenitno športno in družabno srečanje, na katerem so varovanci (invalidi z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju) iz štirinajstih organizacij, šol, varstvenodelavnih centrov in domov podravsko - pomurske regije merili moči največ v atletiki, a tudi v košarki in namiznem tenisu. Iger se je udeležilo blizu 250 tekmovalcev in tekmovalk, spremljalo pa jih je 75 spremljevalcev. Vsem ekipam so izkazali izjemno pozornost prostovoljci in prostovoljke, to so učenci ptujske Osnovne šole Breg, s katerimi so člani društva Sožitje sodelovali v lanskem evropskem letu invalidov. Pri izvedbi tekmovanja so tekmovalcem in njihovim spremljevalcem pomagali sodniki Atletskega kluba Ptuj, Športnega zavoda Ptuj in športnih društev. Že odprtje tokratnih športnih iger je bilo nadvse slovesno, saj je udeležence pozdravil ptujski župan dr. Stefan Čelan. "Ni dosežka brez dela, discipline, odrekanja, vztrajnosti, samopotrjevanja in volje. Te vrednote so na lestvici človekovega vrednotnega sistema najvišje. Sam športni dogodek, nastop športnikov in spremljanje tekmovanja pa mora odražati tudi temeljne civilizacijske vrednote: spoštovanje vseh udeležencev iger, pravil sodniških odločitev, kulturno spremljanje športnega dogodka, spodbujanje vseh nastopajočih, prijateljsko druženje, torej fair play v najširšem pomenu besede. Vse te vrednote izraža tudi olimpijski duh. Skrbno spremljajte današnje nastope športnikov, spoštujte njihove dosežke, četudi ne bodo zmeraj v ospredju in se Zgledujte po njih. Nekdo teče proti cilju hitreje, drugi počasne- od dejavnosti, ki pomagajo pri vključevanju v normalno življenje. dela. Kmalu pa so naleteli na posluh pri mnogih organizacijah in posameznikih, zato vse čestitke za uspešno izpeljano prireditev, tako po tekmovalni kot organizacijski plati. "Cilj iger specialne olimpiade ni goli športni rezultat. V prvi vrsti je namen športno druženje in sodelovanje. Tudi s pomočjo takih tekmovanj lahko ljudi s posebnimi potrebami uspešno integriramo v normalno življenje. Športni dosežek je za njih sicer tudi pomemben, saj jim daje občutek enakopravnosti v družbi. Po tekmovanju pa se vsako leto najbolj razveselijo družabnega srečanja z glasbo in plesom, " je povedal predsednik društva Sožitje Ptuj. je, marsikdo pa ga nikoli ne doseže. A pomembno je, kaj na poti do cilja delate. Naj vam bodo športno življenje in vrednote športnega obnašanja pomembna vodila na poti do vaših osebnih ciljev, " je podučil in usmeril mlade dr. Štefan Čelan. Na travnato površino stadiona sta doskočila ptujska padalca, otvoritveni del pa so končali z bogatim kulturnim programom in dvigom zastave SOS. Igre so tekmovanje, kjer olimpijski rek: "Važno je sodelovati in ne zmagovati!" najde svoj pravi smisel. Med seboj se pomerijo tekmovalci, ki le za trenutek, ko nastopijo na tekmovališču, izstopijo iz anonimnosti. Pravimo jim tudi ljudje s posebnimi potrebami. Ljudje, ki pri vključevanju v normalno življenje, tako kot ga razumemo mi, potrebujejo pomoč sočloveka, potrebujejo roko, ki jim pomaga na težki poti skozi življenje. Organizirana športna tekmovanja so tudi ena Tekmovalne kategorije so drugače sestavljene kot v športih, ki smo jih vajeni. Tekmovalce je namreč potrebno razdeliti glede prejšnjih rezultatov in samih psiho - fizičnih zmožnosti, to pa zahteva usklajeno delovanje spremljevalcev, ki tekmovalce najbolj poznajo in jim vsakodnevno stojijo ob strani. Tekmovanje se je odvijalo pod ugodnimi vremenskimi pogoji, poleg tega pa so bili ob tekmovališčih številni ljubitelji športa, ki so svoje odobravanje in aplavz s srcem namenili ljudem, ki jih vse prevečkrat odrivamo na rob družbe. Predsednik društva Sožitje Ptuj Janko Šuman seje zadnja dva tedna s sodelavci izjemno trudil pri organizaciji tekmovanja. Ptujčani sicer imajo tovrstne izkušnje, pa vendar jih je bilo v začetku nemalo strah težavnega Glavni pokrovitelji iger MO Ptuj, Športni zavod Ptuj, Talum, Reha Center, Petovia avto Ptuj so poskrbeli za medalje, spominske majice, nagrade in obeske PTUJ 2004, Matjan Skok s. p. Gastro za izbrano hrano in osvežilne napitke, za dobro voljo in poskočnost pa Ptujskih 5. "Zame je bilo vodenje organizacijskega odbora prav tako posebno doživetje. Največ pomeni biti zraven, pomagati, spoznati nove ljudi, pridobiti si nove izkušnje in znanja, doživeti nekaj nevsakdanjega. In za zmeraj ostaja dejstvo, da sem bila neposredni udeleženec tako enkratnega slavja, kakršno so bile Regijske igre SO podravsko - pomurske regije, " je zaključila in odhitela novim delovnim zmagam naproti Irena Cvetko. Ivo Kornik Sluga prvo ime ptujskega mitinga r soboto, 8. maja, je na Mestnem stadionu Ptuj potekal mednarodni atletski miting, prvi po skoraj desetih letih, ko je bil daljnega leta 1995 organiziran zadnji. Prvo tekmovanje na prenovljenem atletskem stadionu je potekalo v vremensko manj ugodnih razmerah, saj so tekmovalce ovirale nizke temperature ter vetrovno in deževno vreme, kar se je odrazilo v doseženih rezultatih. Udeležba na mitingu je bila kakovostna, nastopili so številni državni prvaki in reprezentanti predvsem v pionirskih in mladinskih kategorijah. Vzrok za nekoliko nižjo udeležbo kot je bila predvidena s strani organizatorja tekmovanja, Atletskega kluba Ptuj, je hkraten potek večjega števila atletskih tekmovanj (miting v Novi Gorici, šolski državni kros, tek trojk v Ljubljani in kvalifikacije za Franc Ivančič s svojo skupino perspektivnih tekačev na srednjih progah. atletski pokal na Hrvaškem). Pred začetkom tekmovanja, ki si ga je ogledalo veliko ljubiteljev atletike, je tekmovalce pozdravila Mira Čuček, nekdanja odlična ptujska atletinja in naj starejša še živeča državna prvakinja v Sloveniji. Zraven nje sta tekmovalcem zaželela srečo tudi Lidija Majnik, poslanka v DZ RS, ter Dejan Dokl, predsednik Atletskega kluba Ptuj. Sodelujoči atleti, trenerji in predstavniki sedemnajstih atletskih klubov so pohvalili ptujski atletski stadion in njegovo tekalno podlago ter opremljenost, ki omogočata doseganje dobrih rezultatov. Pri vseh je ostal splošen vtis, da je tekmovanje minilo brez večjih pomanjkljivosti in napak, sploh glede na dejstvo, daje minilo skoraj desetletje od zadnjega. Veliko število disciplin v pionirski, mladinski in članski kategoriji je zahtevalo več kot štirideset atletskih sodnikov, ki so skrbeli, da je vse potekalo v skladu s strogimi in natančnimi pravili o izvedbi atletskih tekmovanj. Njim pa se pridružuje še enkrat toliko sodelavcev, članov domačega kluba, ki so poskrbeli za vse ostale vidike organizacije mitinga. Tekmovalno gledano je najboljše rezultate na mitingu dosegel naj večji domači up Davorin Sluga, ki je slavil v skoku v daljino in v skoku v višino. S svojimi skoki je uspel pogreti dlani številnim prezeblim gledalcem, ki so ga spodbujali, ko je žal z majhnim prestopom pristal pri sedmih metrih in pol. Na koncu je za zmago zadostovalo 711 centimetrov, v skoku v višino pa 203 centimetri. Davorin, ki trenira pod vodstvom Gorazda Rajherja, je pokazal zelo dobre skoke za začetek sezone, kot vzrok za prestope pa je navedel podaljševanje zadnjih treh korakov pred odrivom. Rezultati so zelo dober obet pred nadaljevanjem olimpijske sezone, prvi Davorinov cilj pa je izboljšanje njegovega osebnega rekorda, ki znaša 731 centimetrov. Tudi ostali domači atleti so pokazali dobro pripravljenost, saj so osvojili veliko prvih mest in osebnih rekordov. Vzroke za dobro pripravljenost na začetku sezone lahko pripišemo izboljšanim pogojem za trening na Ptuju in kvalitetnemu trenerskemu delu. Poleg Sluge so Atletskemu klubu Ptuj zmage prinesli tudi David Hameršak med mladinci na 1000 metrov, Natalija Sbull je v isti disciplini dosegla tudi osebni rekord, Nina Kolarič je med mladinkami premagala slovensko pionirsko rekorderko z osebnim rekordom 558 centimetrov ter Maks Laura med mladinci v teku na 2000 metrov. Davida in Natalijo ter številne ostale uspešne atlete trenira Franc Ivančič, ki letos praznuje trideseto leto dela v atletiki. Pred tem je bil dolga leta tudi aktiven tekmovalec v maratonu. V okviru mitinga je potekalo tekmovanje za najhitrejšega študenta, člana Kluba ptujskih študentov. Pomerili so se v teku na 100 metrov, slavil pa je nekdanji perspektivni atlet Gašper Malek pred svojim bratom dvojčkom - Mihom. Naslednje atletsko tekmovanje bo avgusta, ko bo potekal miting ob prazniku Mestne občine Ptuj. Uroš Esih Ženske ribarijo yportna komisija Združenja multiple skleroze Slovenije (ZMSS) je v sodelovanju s prekmursko podružnico 25. aprila izvedla letošnje državno prvenstvo v športnem ribolovu za posameznice in posameznike. Tekmovanje je potekalo s pomočjo Ribiške družine Lendava ob Bukovniškem jezeru v Občini Dobrovnik v Prekmurju. Na tokratnem prvenstvu so se dobro odrezale članice ptujske podružnice ZMSS. Od 16 podružnic ZMSS se je državnega prvenstva udeležilo 30 posameznikov, 13 tekmovalk in 17 tekmovalcev. V precej hladnem in vetrovnem vremenu so se razporedili na vzhodni obali Bukovniškega jezera. Ves čas sta jim nagajala severozahodni veter ter hladna senca in zatorej tudi ribiški ulov tekmovalkam in tek- movalcem ni bil najbolj naklonjen. Ribarili so od 9. do 12. ure. Vsi so si oddahnili, ko je odbilo poldne in so se lahko odpeljali v gostišče Smej v Kobilje. Tam je namreč vodstvo tekmovanja tik pred kosilom razglasilo rezultate tokratnega tekmovanja v športnem ribolovu. Naslov prvaka med moškimi posamezno je ubranil lanskoletni zmagovalec Anton Kaloh iz mariborske bolje kot moški podružnice, drugi je bil Martin Kohek iz prekmurske, tretji pa Milan Brenčič iz radgonske podružnice. Na četrto mesto se je uvrstil Stefan Tomanič iz ptujske, na peto pa Anton Magdič iz prekmurske podružnice ZMSS. Tudi v ženski konkurenci je zmaga romala v Maribor. Zmagala je namreč članica mariborske podružnice Kristina Hvalec. Za njo sta se uvrstili članici ptujske podružnice Jožica Petrovič in Jožica Tomanič. Četrto in peto mesto pa sta si razdelili Vlasta Babšek iz ptujske podružnice ter lanskoletna zmagovalka Frida Žnidar iz mariborske podružnice ZMSS. Najboljši trije v ženski in moški konkurenci so prejeli pisna priznanja in medalje. Besedilo in fotografija: Filip Matko Prelepo okolje Bukovniškega jezera je bilo prizorišče prvenstva DR. ROMAN GLASER JE ZA ODLIČNO EKIPO KOLESARJEV PRIPRAVIL SPREJEM V redkih dnevih, namenjenih počitku med dirkami, je nekaj časa tudi za veselje J /\ redsednik uprave in generalni direktor (Perutnine Ptuj, d.d., ki je sicer tudi predsed-tZ nik upravnega odbora Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj - dr. Roman Glaser je 12. maja pripravil sprejem za ekipo zelo uspešnih kolesarjev kluba in njihove spremljevalce v ozadju, ki so z zavzetim delom priborili izredno športno zmago na 11. Dirki po Sloveniji. □r. Roman Glaser Foto: M. Ozmec "Sezona kolesarskih tekmovanj je v polnem teku in ta kratek čas, ki ga pred odhodom "novim zmagam naproti"preživljate doma, moram izkoristiti, da vam izkažem pozornost s strani pokrovitelja in osebno do vašega trdega dela, ki je obrodilo sadove v obliki odličnih rezultatov in čudovite zmage na Dirki po Sloveniji, " je svoj nagovor začel dr. Roman Glaser. Izpostavil je pomembno dejstvo, da imajo športni rezultati svojo vrednost zaradi spodbude, veselja in gotovosti v nadaljnje uspehe, ki jih dajejo. V roko je segel vsem šestim kolesarjem, ki so začeli Dirko po Sloveniji - Mitji Mahoriču, ki je na predzadnji etapi oblekel rumeno majico in na dirki tudi zmagal ter postal v zgodovini tako imenovane "slovenske pentlje" edini kolesar, ki je zmagal dvakrat; Borutu Božiču, ki je dirko odlično začel in po nesrečnem padcu v cilju 4. etape prav pred poslovno stavbo Perutnine Ptuj moral odstopiti v rumeni majici dirke in z lepo prednostjo; Valterju Bonči, ki je s svojo izredno izkušenostjo in vzdržljivostjo odločilno pomagal v ključnih trenutkih dirke in tudi sam stal na stopničkah; Mateju Staretu, ki je nova energija in moč v letos povečani ekipi, v katero je prišel tudi Matija Kvasina, ki se je že izkazal z zavzetim dirkanjem in dobrimi uvrstitvami in je eden od dveh Hrvatov v zasedbi za Dirko po Sloveniji; drugi je Massimo Demarin, le na tej dirki skrito orožje močne ekipe, ki je z dobrim delom, sodelovanjem in nepogrešljivim strategom in trenerjem Srečkom Glivarjem privozila zmago, ki pomeni toliko več, ker je bila osvojena doma, pred domačo publiko, na domačih cestah. Besed spodbude in pohvale ni manjkalo. Pogledali so v dosedanji potek letošnje tekmovalne sezone, v kateri so kolesarji naredili že vrsto rezultatov ter se posvetili tudi prihodnjim dirkam in koledarju tekmovanj, na katerih bodo letos kot uveljavljena ekipa sodelovali. Srečko Glivar je preletel na hitro tudi zadnjo Dirko po Sloveniji in se spomnil njenih ključnih trenutkov. "Od dirke je le nekaj dni in ko smo si vsi z zadovoljstvom oddahnili od konTSÖ Foto: Borut Dvornik kom^*) Qtriglav •J» KRK* -^Slovenijo □ triglav I £* KRKK nje, smo z mislimi že na novih tekmovanjih, z novimi strategijami, z novimi pričakovanji, " je povedal. Nekateri od zbranih kolesarjev bodo imeli še nekaj dni za priprave in nujni počitek pred novimi napori na dirkah. Glivar je bil previden pri napovedovanju rezultatov, saj je izkušnja s poškodbami tokrat še posebej izrazit dejavnik, ki ni zanemarljiv. Direktor Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj, Rene Glavnik, je pred zbranimi povedal, da je po letošnji Dirki po Sloveniji končno jasno, daje le usmeritev k dejanski prepoznavnosti preko stalnega sodelovanja na dirkah po vsem svetu, kjer se dosegajo vidni rezultati, prava pot razvoja slovenskega vrhunskega kolesarstva in se ob priložnosti zahvalil tudi pokroviteljem, ki so omogočili delovanje in razvoj v tej smeri. "Upam, da bomo še dolgo tako čvrsto sodelovali, ker smo že v kratkem obdobju delovanja profesionalne ekipe uspeli dokazati, da ima množica slovenskih kvalitetnih kolesarjev prihodnost in alternativo doma, " je med drugim povedal Glavnik. Na sprejemu je bil tudi dr. Štefan Čelan -župan Mestne občine Ptuj, ki je z veseljem ugotovil, da njegovo mesto "Ptuj ostaja in postaja vedno bolj kolesarsko mesto. In ves svet to lahko vidi!" Tudi on se je kolesarjem zahvalil za dobro delo, ki poleg rezultatov prinese okolju, iz katerega izhaja klub, še pozitivno prepoznavnost povsod, kjer se pojavi. Ivo Kornik Rene Glavnik Foto: M. Ozmec LETOŠNJA DIRKA ZAPISANA KOT PRVA, KI JE OKRONALA DVOJNEGA ZMAGOVALCA Veliki zmagovalec dirke Po Sloveniji Mitja Mahorič etošnja kolesarska dirka po Sloveniji, nasledni-ca nekdanje dirke Alpe Adria, je bila že enajsta ^7 s in je eno prvih večjih mednarodnih tekmovanj pri nas po vstopu v EU. Trasa sedmih etap je prvič potekala tudi zunaj Slovenije, in sicer na Hrvaškem, avstrijskem Koroškem in v okolici Trsta. Začelo se je v Izoli. Po 923 prevoženih kilometrih je bil cilj tudi tokrat v Novem mestu, na dan Evrope 9. maja. Skupno zmago je branil ptujski kolesar Mitja Mahorič iz slovenskega poklicnega moštva Perutnina Ptuj. Prvi dan so kolesarji vrteli pedale na dveh etapah v skupni dolžim 148 kilometrov. PRVI DAN SPREMLJALO SLABO VREME Torkova dopoldanska prva pol-etapa slovenskega Toura, kategorije 2.5 (Izola - Bazovica, 76 km) je bila v znamenju deževnega vremena. Uvodno poletapo je na razgibanem terenu dobil Belorus Aleksander Kušinski (Amore & Vita Beretta). Član Radenske Roga Andrej Omulec je bil z istim časom kot zmagovalec drugi. Na cilj druge torkove popoldanske poletape (Bazovica - Nova Gorica, 72 km) je v ciljnem sprintu najhitreje kolesaril Idrijčan Borut Božič (Perutnina Ptuj) in se v cilju znašel v objemu direktorja kluba Reneja Glavnika. Rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku je oblekel Aleksander Kušinski. DRUGI DAN SPREMEMBA V VODSTVU Dirka Po Sloveniji se je s tretjo 185 km dolgo etapo namenila iz Ljubljane v Zagreb. Tudi tokrat dež kolesarjem ni prizanesel in jih je opral že na startu, pa tudi kasneje moča in mokre ceste niso bile prizanesljive. Kolesar Perutnine Ptuj Borut Božič se je po Novi Gorici na zmagovalne stopničke povzpel že drugič. V ciljnem sprintu v športnem centru Jarun je ugnal Jureta Zrimška (Krka) in Andreja Omulca (Radenska Rog), ki je nabral dovolj bonifikacij in prednosti v uvodni etapi, da je oblekel rumeno majico. TRETJI DAN KOLESARSKE DIRKE PO SLOVENIJI SKLENILI NA PTUJU Nesreča ne počiva, tudi na kolesarski dirki po Sloveniji ni. Četrta etapa (Ormož - Ptuj, 160 km) se je namreč končala s skupinskim padcem več kot dvajsetih kolesarjev. V sprintu ubežne skupine sta jo ob padcu naj slabše odnesla slovenska kolesarja Borut Božič iz Perutnine Ptuj in Jure Zrimšek iz novomeške Krke. Slednjega so odpeljali v bolnišnico in tam ugotovili, da ima zlomljeno ključnico. Slovenski Tour je bil zanj že končan. Božič in drugi udeleženci v nesreči so jo odnesli z odrgninami. V tej zmedi je etapo dobil Šved Jonas Ljungblad (Amore & Vita), rumeno majico pa si je prikolesaril Božič. Glavnina je za ubežniki zaostala za več kot enajst minut. ČETRTI DAN ODSTOP BOŽIČA Že po nekaj kilometrih pete etape od Lenarta do Beljaka se je zgodila sprememba v skupnem vodstvu. Nosilec rumene majice Borut Božič iz Perutnine Ptuj je namreč odstopil zaradi bolečin v kolenu kot posledico četrtkovega množičnega padca v ciljnem sprintu. Najdaljšo etapo (208 km) je dobil njegov klubski kolega Mitja Mahorič, rumeno majico je spet oblekel Belorus Aleksander Košinski. PETI DAN DRAMA NA LJUBELJU Sneg na prelazih in v Kranjski Gori je organizatorje prisilil, da so etapo skrajšali. Na koncu je bil cilj na 1058 m visokem mejnem prehodu Ljubelj. Le 66 km dolga etapa je za ekipe pomenila spremembo taktike in obetala nove menjave na vrhu. Ritem je bil silovit, saj je bila etapa zelo kratka. Skozi predore je prvi na cilj prikole- v' ,'% K j oliST ■Vi im ' w 11 ivfflÉr m nil stóN fl: r«B qjbu Foto: Borut Dvornik šaril Tomaž Nose (Krka), Mitja Mahorič pa je z drugim mestom prevzel rumeno majico vodilnega. Veselje v taboru Ptujčanov je bilo veliko. Na Ljubelju čez dobro uro po prihodu prvega kolesarja ni bilo nič drugega kot pristna majska gorenjska idila: tišina, dež in sneg. ŠESTI DAN DIRKE PO SLOVENIJI SLAVJE PERUTNINARJEV S parado zmagovalcev po novomeških ulicah, v kateri so glavno vlogo igrali ptujski "petelini", seje v nedeljo končala enajsta, doslej najbolj deževna dirka Po Sloveniji. Zadnjo etapo s startom v Grosupljem je v šprintu dobil Nizozemec Peter Möhlmann, kar pa ni prineslo sprememb v skupnem seštevku, ki ga je dan poprej odločil vzpon na Ljubelj. Kolesarji Perutnine Ptuj so bili najuspešnejši s tremi etapnimi zmagami. Junaka dirke pa sta bila zraven Mitje Mahoriča tudi Tomaž Nose iz Krke, ki je dobil kraljevsko etapo in kolesar Radenske Roga Matic Strgar, ki je osvojil pikčasto majico kralja gora, modro najboljšega v etapnih uvrstitvah in belo najboljšega mladega kolesarja. Na startu dirke Po Sloveniji je bilo 120 kolesarjev, v Novo mesto jih je prišlo le 89. PTUJSKI JUNAKI SO POVEDALI Srečko Glivar, trener Perutnine Ptuj: "Merili smo na zmago, čeprav nismo bili povsem gotovi, ker smo imeli za tekmece letos zelo uspešne kolesarje Krke ter nekaj tujcev, ki so nas letos že premagovali. Bal sem se obračuna na vzponih, zato sem vseskozi poskušal s pobegi. Nekaj je uspelo, nekaj ni, a na koncu se nam je račun izšel. Skupna zmaga in tri etapne pa je vsekakor več, kot sem pričakoval. Mitja Mahorič je pokazal, da je nepopustljiv borec, na Ljubelju je bil bržkone bolj utrujen od tekmecev, a jih je Mitja Mahorič Foto: Majniger vseeno prisilil k predaji. " Mitja Mahorič, kolesar Perutnine Ptuj: "Lanska zmaga je bila nekaj posebnega, ker je bila prva, letošnja pa mi vsekakor veliko pomeni. Dosegel sem nekaj, kar ni še nihče pred mano. Poleg tega sem že lani napovedal ponovitev zmage in obljub se je treba držati. " Ivo Kornik VN KRKE: UVERTURA V DIRKO PO SLOVENIJI Borutu Božiču drugo mesto na dirki za Veliko nagrado Krke Novo mesto, 2. maj 2004 -Dinamična dirka za Veliko nagrado Krke je minila v popolnem kolesarskem vzdušju in vremenu, primernim za kolesarje, čeprav je bila, kot mnogo slovenskega športnega dogajanja zadnjih dni, skrita v obilici informacij ob vstopu v EU. Pa vendar je 162-kilometrska dirka, kategorije 1.3, speljana po prelepi Dolenjski, privabila vso zbrano slovensko kolesarsko elito, ki se poti v dresih domačih in tujih klubov, in ekipe, ki so čez dva dni nastopile na Dirki po Sloveniji. Po razgibani krožni dirki je odločil končni sprint približno 30-ih kolesaijev - zmagal je Uroš Murn, sledil mu je Borut Božič iz kluba Elite Perutnina Ptuj, tretji pa je ciljno črto prevozil Jure Zrimšek. Božič, ki je v šprintu upravičil sloves enega najboljših slovenskih specialistov za enodnevne dirke in izvrstnega šprinterja, je zadovoljil trenerja Srečka Glivarja: "Celo dirko smo vozili dobro, ničesar nismo prepuščali naključju. Pretiranega stresa ni bilo, ker nihče ni izrazito solirai in stalno smo imeli v ospredju katerega od naših desetih tekmovalcev. Računali smo seveda na Božiča, da bo privozil najboljšo uvrstitev, kakor se je tudi zgodilo. " Ivo Kornik Borut Božič Foto: Borut Dvornik OPRAVIČILO Opravičujem se Mariji Cvetko za izrečene besede dne 22. 3. 2004 in se ji javno opravičujem. Ptuj, 22. 4. 2004 Ivan Lazar, s. r. Osojnikova 9, 2250 Ptuj, Slovenija tel. 02 780 55 40, e-mail cid@cid.si MESEČNI PROGRAM - JUNIJ 2004 Sreda, 2. junij, ob 18. uri Potopisno predavanje POTEPANJE PO SREDNJI AMERIKI Svoje potovanje bo predstavil Dejan Povoden. Sreda, 9. junij, ob 18. uri Odprtje razstave ZEMLJA NI SMETIŠČE, ZEMLJA JE NAŠ DOM. Projekt je potekal med učenci osnovnih šol pod pokroviteljstvom podjetja Čisto mesto, d. d. Sobota, 12. junij, od 16. do 19. ure Na prostoru Kinološkega društva Ptuj - pri Ranci 10. ROJSTNI DAN POMLADNE VETRNICE Kultumo-zabavno-gibalna prireditev za otroke in starše v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Ptuj in Kinološkim društvom Ptuj. Otroci imajo prost vstop! Sreda, 16. junij, ob 18. uri LITERARNI VEČER Z ANDREJEM BRVARJEM Pogovor z dolgoletnim literarnim ustvarjalcem in urednikom bo vodila Jana Skaza. Četrtek, 24. junij, ob 21. uri na dvorišču Hotela Mitra PATETICO Koncert nevsakdanje jazz in blues glasbene zasedbe, ki se je v letošnjem letu uveljavila v slovenskem kulturnem in medijskem prostoru. V primeru slabega vremena bo koncert v CID-u. Tokrat izjemoma vstopnina: za učence in študente 500 SIT, za odrasle 1000 SIT. Predprodaja vstopnic v CID-u od 14. junija dalje, na dan koncerta uro pred začetkom na prizorišču koncerta. V ponedeljek, 28. junija, se začenjajo počitniški programi. VSE PTUJSKE OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE BODO DO SREDINE JUNIJA PREJELE BREZPLAČNE ZLOŽENKE ZA VSE UČENCE Z INFORMACIJAMI O POLETNIH POČITNIŠKIH PROGRAMIH. Zloženke bodo vse počitnice na voljo tudi v CID-u, v Knjižnici Ivana Potrča, v TIC-u, v info točki KPŠ. PROSTOVOLJSTVO ŠE VEDNO IŠČEMO PROSTOVOLJCE ZA SODELOVANJE V POLETNIH ULIČNIH DELAVNICAH! ZBIRAMO PRIJAVE za udeležbo v poletnih taborih in na letovanjih za osnovnošolce in dijake. Tabor v Veržeju, ki ga organizira Društvo Ars vitae za mlade od 13. do 17. leta, ima še nekaj prostih mest! NA VOLJO SO INFORMACIJE O MEDNARODNIH TABORIH ZA MLADE! Najbolj izčrpne so na spletni strani www.movit.si, lahko pa vam pomagamo najti vse, kar vas zanima o načinu prijave itd. IN ŠE NEKAJ! Če se odpravljate poleti na potovanja v tujino in nameravate prenočevati v mladinskih hotelih, vam priporočamo nakup popustne kartice Hostelling International, ki jo dobite pri nas. Namenjena je tudi odraslim! Za mlade do 26. leta je na voljo tudi popustna kartica EURO<26. CID je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, informacije od 8. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. □ma CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI Ptuj GLEDALIŠČE, PRIREDITVE, PREJELI SMO sPJ> JVleÜno (gledališče Ttuj Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija Telefon: + 386 2 749 32 50 Faks: + 386 2 749 32 51 tajnistvo@gledalisce-ptuj. si www. gledalisce-ptuj.si ŠPORTNI ZAVOD PTUJ 2250 PTUJ, CUCKOVA 7, Tel.: 02 787 76 30 Fax: 02 787 76 31 ŠPORTNA DVORANA "CENTER" ŠPORTNE PRIREDITVE maj 2004 Nedelja, 20. 6. 13.00 - 21.00 Državno prvenstvo v plesih - Plesni klub MAMBO ŠPORTNA DVORANA "GIMNAZIJA” Sobota, 5. 6. 9.00 - 16.00 Nedelja, 6. 6. 10.00 Nedelja, 20. 6. 10.00 KK Ptuj - 2 turnir, kvalifikacije - kadeti KK Ptuj Haloze - pionirji, KK Ptuj H. : Radenska KK Ptuj Haloze - pionirji, KK Ptuj H. : Maribor Anketa Ptujčani o Ptujčanu PROGRAM MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ za JUNIJ 2004 skup 3 1 slovenski fcslivsl kooromega gledališča ptuj, 23.5.- S 6 2004 ZA ODRASLE 31. 05. ob 20.00 za izven Eugène Ionesco UČNA URA, Režiser Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana L 06. ob 20.00 za izven Vaclav Havel AVDIENCA in PROTEST, režiser Dušan Mlakar, Slovensko stalno gledališče Trst 2. 6. ob 20.00 za izven Alfred de Vigny CHATTERTON, režiser Diego de Brea, SNG Drama, Ljubljana 3. 6. ob 20.00 za izven David Auburn DOKAZ, režiser Janez Lapajne, Slovensko ljudsko, gledališče Celje 4. 6. ob 20.00 za izven Caryl Churchill KLONI, režiserka Ira Ratej, Mestno gledališče Ljubljansko 5. 6. ob 20.00 za izven Zaključek s podelitvijo nagrad in nastop glasbene skupine BOSSA DE NOVO 28. 6. ob 20.30 za izven Tim Firth NEVILLOV OTOK, režiser Dražen Ferenčina, predstava bo na prostem v Ljudskem vrtu Ptuj - PREMIERA IMA GOSTOVANJU 27. 6. ob 18.00 Roald Dahi GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO, režiserka Ivana Djilas, na festivalu Lent 2004 v Mariboru Informacije in rezervacije na telefonu 02/749 32 50, telefaksu 02/749 32 51, e-mailu: tajnistvo@gledalisce-ptuj.si Blagajna je odprta vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure v pisarni gledališča in uro pred večernimi predstavami v gledališču. Rezervirane vstopnice je potrebno dvigniti zadnji delovni dan pred predstavo, kajti na dan predstave gredo v prosto prodajo. Pripravili smo posebne ponudbe kompletov vstopnic in popuste za sindikate. Najprej vse priznanje urednici Ptujčana Mileni Turk, da se je lotila ankete o tem, kaj si Ptujčani mislimo o vsebini in izgledu našega mestnega glasila! Redko se namreč zgodi, da nas kdo kaj povpraša! Ko sem izpolnjeval anketo, sem se vprašal, kakšen bo rezultat njene obdelave. Vprašanja so na videz suhoparna in nanje ni mogoče odgovoriti vsebinsko samo z obkroževanjem posameznih odgovorov, če ne "obrazložiš svojega glasu ". Analitiki v takšnih primerih prikazujejo le seštevek odgovorov, ni pa mogoče iz seštevkov izvleči vsebine, ker iz njih ne morejo razbrati misli anketiranca. No, pa naj obrazložim svoj glas. Kljub temu da je vsebina pestra, pa je le kronika preteklih dogodkov, s katerimi smo bili seznanjeni sprotno iz drugih medijev in na katere ne mestni svetniki, ne župan, še manj pa občani nimamo več nobenega vpliva, zlasti še, če jim to narekuje sprememba državne zakonodaje, ki pa je v mnogih primerih ohlapna in prepušča konkretizacijo občini. Svetle izjeme so le programi kulturnih, športnih in humanitarnih organizacij in institucij za naslednje obdobje v občini. Pogrešam napovednike vsebin sej Mestnega sveta, zlasti osrednje točke s predstavitvijo problematike, predlogom rešitve, pozitivnimi in tudi negativnimi posledicami. Z zelo kratkimi informacijami bi lahko pritegnili k sodelovanju širši krog občanov že v nastajanju rešitev in tudi njihovo soodgovornostjo. Zdi se mi, da se svetniki posvetujejo le v svetniških skupinah ali v ozkih strankarskih krogih, na volivce pa se spomnijo le pred volitvami. Vse premalo izkoriščamo institut zbora občanov pri sprejemanju strateških razvojnih snovanj, služijo nam le za gašenje požarov. Priznam, da je tudi civilna iniciativa nekje v ozadju. V marsičem bi lahko prispevala k reševanju problemov in vrzeli v našem razvoju in iskanju rešitev, ki jih oblikujejo pristojni v mestni upravi. Toda ne! Za vsa odprta ali nedorečena vprašanja je odgovoren le župan. Nihče ne bi bil na njegovem mestu. Vedeti moramo, da v danem trenutku in ob danih materialnih pa tudi finančnih možnostih lahko v občini storimo le to, kar je najbolj potrebno in tudi realno. Doseči moramo torej soglasje prioritet. Večini občanov pa ostane le listanje in prebiranje Uradnega vestnika, kar pa je informacija post festum. Prepričan sem, da poskusiti ni greh. Prav zato vabim občane, da izpolnijo anketo, analitiki pa bodo imeli vsaj nekaj v rokah, da se bo vsebina Ptujčana še bolj obogatila z našimi željami in pričakovanji. Ptuj, 17. 5. 2004 Stanko Lepej RAZPISI ZANIMIVOSTI RAZPIS ZA SODELOVANJE NA FOTOGRAFSKEM NATEČAJU NASLOVNICA PTUJČANA 2004 Pogoji: - sodelujejo lahko vsi, ki se s fotografiranjem ukvarjajo ljubiteljsko, - starostnih omejitev ni, - vsak avtor predloži na mesec eno ali največ dve (barvni ali čmo-beli) fotografiji pokončnega formata (13x18) in pripadajoče filme ali zapis fotografije na digitalnem mediju (CD), v surovem formatu (JPG ali TIFF), v velikosti najmanj 2000x2800 točk ločljivosti celotne slike, kije posneta z digitalnim fotoaparatom z zmogljivostjo najmanj 5 milijonov pik, - fotografije naj ne bodo računalniško obdelane, * tema za naslovnico v maju je: KONEC ŠOLE; * teme za naslednje naslovnice bodo predpisane sproti, v predhodni številki mesečnika Ptujčan, - ker je natečaj anonimen, naj bo vsaka fotografija označena z geslom avtorja, - k fotografijam se priloži zaprta ovojnica, označena z GESLOM avtorja; v ovojnici naj bodo sledeči podatki: ime in priimek, naslov in telefonska številka sodelujoče(ga) ter poimenovanje oz. komentar k fotografiji, - vse prispele fotografije bo pregledala in ocenjevala komisija v sestavi: * odgovorna urednica Ptujčana Milena I\irk, * člani Uredništva Ptujčana (člani so navedeni v kolofonu Ptujčana), * strokovni sodelavec v občinski upravi MO Ptuj Aleš Šprah. FOTOGRAFSKI NATEČAJ POTEKA ZA APRILSKO, MAJSKO, JUNIJSKO, JULIJSKO, SEPTEMBRSKO, OKTOBRSKO IN NOVEMBRSKO NASLOVNICO PTUJČANA. Rok za oddajo fotografij(e) za junijsko številko je ponedeljek, 14. junij. Za naslednje naslovnice Ptujčana bo rok predpisan sproti, v predhodni številki. Zaključil se bo z razstavo FOTOGRAFIJ, prispelih na fotografski natečaj, v razstavišču Mestne občine Ptuj in s podelitvijo nagrade AVTORJU NAJBOLJŠE FOTOGRAFIJE NATEČAJA, ki jo bodo izbrali bralci. Fotografije pošljite ali osebno prinesite na naslov: Uredništvo Ptujčana, Mestni trg 1, PTUJ, s pripisom za foto natečaj. Avtorji za predložene posnetke obdržijo avtorske pravice. Udeleženci dovoljujejo organizatorju natečaja uporabo poslanih fotografij za razstavo ob koncu natečaja. Tel.: 02 748 29 20, 02 748 29 72, 02 748 29 99 Uredništvo Ptujčana NAGRADE Mesečne nagrade za avtorje OBJAVLJENIH FOTOGRAFIJ NA NASLOVNICI PTUJČANA: - storitve v vrednosti 5.000.00 tolarjev in nagrada ob zaključku natečaja: digitalni fotoaparat Canon PowerShot A80 (v vrednosti 92.900,00 SIT) SPONZOR NATEČAJA: FOTO TABOR, Markovič Zoran, s. p. Nagrajenci lahko nagrade dvignejo na Uredništvu Ptujčana. Mestni trg I. Ptuj /v I. nadstropju Mestne hiše. Nagrado za izbrano fotografijo na tokratni naslovnici prejme Mojca Lešnik. Čestitamo! NAGRADNO VPRAŠANJE Zadnjič sem od prijateljice po elektronski pošti prejela to fotografijo. Zraven je pisalo: “Prošnjo imam! Ker grem na dopust in ne bo nikogar doma, bi te lepo prosila, če bi mi lahko trikrat na teden zalila te rože. Prilagam ti fotografijo, ki je bila posneta lani, da vidiš, kako lepo je pri nas poleti. Hvala, sem vedela, da se lahko obrnem nate.” Ko sem si ogledala sliko, me je kar streslo. Le kako zaliti vse te rože? Naj ji rečem NE? Zavedam se, da tega ne morem narediti, saj prijatelju v stiski ne moreš reči ne. Ker se nikakor ne morem domisliti načrta, kako jih zaliti, naprošam vas, dragi bralci, da mi pomagate in mi pošljete čim bolj izviren predlog. Hvala bogu, da prijateljica odpotuje šele čez mesec dni. Tanja Srečkovič Svoje odgovore pošljite do 15. julija na naslov: Uredništvo Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj 2250 ali pa na elektronski naslov: ptujcan@ptuj-si. Nagrado za najbolj izviren predlog bo poklonila cvetličarna O'Rožarna iz Ptuja. V komisiji bodo sodelovale: glavna urednica mesečnika Ptujčan Milena Türk, direktorica cvetličarne O'Rožarna Andreja Lah in avtorica članka Tanja Srečkovič. V Chevroletih vas klimatska naprava hladi brezplačno. Kalos - s klimo že od 1.804.365 SIT (servo volan, centralno zaklepanje, klima, varnostna blazina za voznika, ...) Lacetti - s klimo že od 2.599.000 SIT (varnostna blazina za voznika in sovoznika, ABS, klima, el. pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje, servo volan, ...) Nubira - s klimo že od 2.761.455 SIT (varnostna blazina za voznika in sovoznika, ABS, klima, el. pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje, servo volan, ...) Tacuma - s klimo že od 3.310.500 SIT (ABS, varnostna blazina za voznika in sovoznika, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, servo volan, klima,...) Ponudba velja za omejeno količino vozil. NOVOST PRI DAEMOBILU - PLAČILO NA OBROKE: odslej lahko vsi imetniki plačilne kartice Maestro stroške servisnih pregledov, popravil vozila, nakupe nadomestnih delov, platišč iz lahke litine in pnevmatik plačujete na 3, 6, 9, ali celo na 12 mesečnih obrokov*. Posebna akcija: 20% popust ob nakupu letnih pnevmatik Kumho. 'Ob nakupu nad 40.000 SIT. Daemobil, pooblaščeni trgovec in serviser vozil Chevrolet: Domoznanski oddelek 35 PTUJČRN 2004 ) Daemobil d.o.o. PE Ptuj, Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, Tel. prodaja: 02 7881 380/381, servis: 02 7881 382 Daemobil d.o.o. PE Celje, Mariborska 202, 3000 Celje, Tel. prodaja: 03 4255 015, sevis: 03 4255 031 CHEVROLET e-mail: info@daemobii.si, www.daemobil.si LEKARNA PTUj jE ODPRTA MEO DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: jUNlj: 1.B.2004- 6.G.2004 14.6.2004 - 30.6.2004 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAJO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN DD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDN|EQA DNE. zrno na zrno O LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 3 SI-225D PTUj T 02 771 BO 01 Poslovna enota PETOVIA f Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 S oddelek papirnice, tel. 788 00 25 « ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE ™ V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE > V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE £ Poslovna enota PANORAMA ° Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 o ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE > V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE % V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE £ Poslovna enota SOLID j Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE z V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE