Poštnina piacans v gotovim
Leto XVIIL, št. 224
Ljubljana, sobota 25» septembra 1937
Cena 2 Din
ufiavuidl Vb, t^juoijana, cLnaXljev& ulica 6 — Telefon 8t- «122, 8123, 3124, 3125, 3126. [nseratnt oddelek: LJubljana, Selen-ourgova UL tt — TeL <392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7,
Telefon št. 2455. Podružnica ueije. K.ocenova dL St. 2
Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga čislo 78 180. Wten St 105 24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122. 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg 7, telefon štev. 24-55. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon 8t 65.
Rokopisi se ne vračajo.
MUSSOLINI ODPOTOVAL
NA OBISK V NEMČIJO
Predsednik italijanske vlade bo prispel danes v Miinchen, kjer ga
bo sprejel kancelar Hitler
„Kriza miru"
Tako je označil sedanji mednarodni položaj v svojem govoru v Ženevi francoski zunanji minister Delbos Kakor je že sama po sebi resna ta njegova ugotovitev, je vendar spričo dejanskega mednarodnega razvoja v zadnjem času precej optimistična, kajti govoriti o miru sredi grmenja topov na zapadu in vzhodu je celo že v sami Ženevi vedno bolj težko. Kratek pregled vprašanj, ki so se na letošnjem jesenskem zasedanju Društva narodov pojavila v tako kočljivi obliki kakor še nikdar doslej, nam to potrjuje.
Valencijska vlada je spet predložila enega izmed svojih neštetih apelov na ženevsko ustanovo »zaradi tujih intervencij v špansko državljansko vojno«. Španski ministrski predsednik Negrin je z vso zgovornostjo in ognjevitostjo zagovarjal stališče valencijske vlade in stavil nekaj konkretnih predlogov: o obnovi svobodne trgovine z republikansko Španijo, izvedbi dejanskih ukrepov za odstranitev tujih bojevnikov iz Španije, razširjenju nyonskega dogovora tudi na varstvo španskega trgovskega brodovja, priznanju, da je Španija žrtev mednarodnega napada itd. Diplomati so njegove besede poslušali, v srcu morda celo priznavali njih upravičenost, a storili niso ničesar, ker niso hoteli obremeniti ženevske ustanove z novo preizkušnjo, kateri gotovo ne bi bila kos. Španijo so celo izrinili iz sveta Društva narodov.
Kitajska je vložila pritožbo zaradi japonske vojaške intervencije na svojih tleh. Tudi tu ne more biti govora samo o »krizi miru«, temveč o pravem vojaškem napadu, ki predstavlja samo del velikega ekspanzijskega načrta mi-litaristične Japonske na azijski celini. Toda Ženeva se je tudi v tem vprašanju izognila svoji intervenciji, ker je prepričana, da bi ji ne bila kos. Kitajska je spričo svojih dosedanjih izkušenj s tem že v naprej računala. Zato ni postavila nikakih konkretnih zahtev, temveč se je omejila na pritožbo in platonsko obsodbo japonskega početja, ki jo je pred zbranimi diplomati kot pred nekakšno »mednarodno vestin« izgovoril kitajski delegat Wellington Koo.
Nekje bolj v ozadju, vendar tudi za širšo javnost dovolj zaznavno, se je Društvo narodov izognilo še tretji nevšečnosti svojega letošnjega zasedanja, palestinskemu problemu. Predložen mu je bil v odobritev znani načrt o razdelitvi Palestine, s katerim niso zadovoljni niti židje niti Arabci. Ženeva ni izrekla nobene sodbe, prepustila je Angležem, da si kot mandatna država do prihodnjega zasedanja izmislijo kaj bolj posrečenega, tako da bo volk sit in koza cela.
Tako so bile tudi to pot, kakor že na vseh poslednjih ženevskih zasedanjih, položene »ad acta« vse nevšečne in kočljive mednarodne zadeve, ki se jih je v poslednjem času nabralo že toliko, da je zaskrbljenost za mir zares že na mestu in je uradni zastopnik Francije v svojem velikem govoru vsaj v zelo blagem tonu lahko priznal, da preživljamo »krizo miru«. Bilanca, ki jo je podal Delbos, gotovo ni razveseljiva. Še manj razveseljivo pa je dejstvo, da iz zagate, v katero je zašel svet v svoji »stiski miru«, ni pravega izhoda in da ga tudi v sami Ženevi ne morejo več najti.
To so danes za povprečnega človeka, ki zasleduje razvoj mednarodnih dogodkov daleč proč od zakulisnih razgovorov diplomatov, nedvomno porazne ugotovitve. Delbos svojega govora sicer ni zaključil pesimistično, toda samo njegova obsodba, »da je sleherni nanad zločin in samomor obenem«, ali ugotovitev, da se Društvu narodov navzlic trdim preizkušnjam, ki jih v zadnjem času preživlja, ni mogoče odreči, »ker bo nevarnost vojne narasla prav v tolikšni meri, v kolikršni bomo Društvo narodov zapustili«, še ne pomenita rešitve, ki jo miroljubno človeštvo danes pričakuje.
Navzlic vsemu pa moramo vendarle priznati, da vplivajo miroljubne Delbo-sove izjave, ki krijejo v sebi spoznania. od katerih je morda le še korak k večji odločnosti, zelo blažil.no v sedanjem razgretem času. Svet se je že navadil gledati na neaktivnost ženevske ustanove manj tragično, kakor bi se to zdelo. Tudi povprečen človek se danes zaveda, da ni ženevska ustanova kriva, ako se njene odredbe ne snoštujejo in dosledno izvaiajo. temveč »da bi vprašanje miru bilo že zdavnaj rešeno, ako bi določbe pakta Društva narodov izvajali vsi«, kakor je dejal Delbos.
Delbosovemu govoru vsebinsko podoben je bil tudi povor angleškega zunanjega ministra Edena. Tudi Eden je postavil značilno alternativo- »Tako na političnem kakor gospodarskem področju se mora današnji svet odločiti: po poti sodelovanja bomo mof?H doseči pomembna uresničenja, po poti sporov pa samo izgubo.« To svoje spoznanje je Eden praktično podprl z zanimivimi številkami o angleškem oboroževanju na suhem, v zraku in na morju, ki so izzvenele kot opozorilo: Anglija bo v najkrajšem času povečala skupno tona-
Rim, 24. sept. AA. Danes ob 12.20 je Mussolini odpotoval v Nemčijo Na postaji so bili postavljeni oddelki rimske garnizije in vseh fašističnih organizacij z zastavami. Na ulicah, ki vodijo k postaji, se je zbralo več deset tisoč ljudi, da ga pozdravijo. Postaja je bila okrašena z italijanskimi in nemškimi zastavami. Množica je vzklikala Hitlerju in Mussoliniju.
Mussolini je stopil iz avtomobila v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana. glavnega tajnika fašistične stranke Staracea in propagandnega ministra Aifierija Pred odhodom se je prisrčno poslovil od odpravnika nemškega poslaništva Plesta. ki ga je prišel pozdravit na postajo z vsem osebjem poslaništva. Navzoči so bili tudi avstrijski poslanik Berger-Waldenegg. madžarski poslanik Vila poslanik Francove vlade Garcia Conde, zastopniki senata, poslanske zbornice, člani vlade ter višji uradniki vlade in fašistične stranke. Ogromna množica, ki se je zbrala okrog postaje, je priredila Mussoliniju navdušene ovacije. ki so trajale do odhoda vlaka.
Posebni vlak, s katerim potuje Mussolini s svojim spremstvom, je prispel ob 16.20 v Firenzo. Od Rima do Firenze se ni vlak nikjer ustavil, čeprav so bile na vseh vmesnih postajah zbrane velike množice, ki so pozdravljale Mussolinija z rimskim pozdravom. V Firenzi je vlak postal samo dve minuti. Med vožnjo se je Mussolini mudil v vozu, ki je preurejen v psarno. Od časa do časa je pogleda! skozi okno in zlasti na postajah odzdravjal množicam. Električni vlak je sestavljen iz petih vozov. Med po-
sameznimi vozovi je napeljana telefonska zveza, vlak pa ima tudi svojo radijsko postajo, ki je s prestoln;co v stalni zvezi. Razen tega imajo v vlaku posebne telefonske naprave, s katerimi se morejo na posameznih postajah hitro zvezati z vsemi mesti v Italiji.
Posebni vlak z Mussolinijem bo prispel v Miinchen jutri ob 10. dopoldne. Predsednika italijanske vlade bo sprejel na postaji kancelar Hitler s predstavniki narodne socialistične stranke in se nato odpeljal ž njim po glavnih mestnih ulicah. Ob 11.25 bo Mussolini obiskal Hitlerja v njegovem zasebnem stanovanju, ob 12.30 bo položil venec pred Hrernom časti, ob 15. bo prisostvoval defileju strankinih formacij, ob 17 45 pa bo obiskal palačo nemške umetnosti in ai ogledal veliko razstavo nemške umetnosti. Ob 18.50 bo Hitler spremil svojega gosta na kolodvor in se odpeljal z njim na maneversko ozemlje.
V ponedeljek bo Mussolini prišel na tro-dnevni oficielni obisk v Berlin. Višek svečanosti bo 28. septembra, ko bo v olimpijskem stadionu veliikia manifestacija, pri kateri bosta govorila Mussolini in Hitler. Po odredbi vlade bodo 28. t. m. zaprti vsi obrati, razen najpotrebnejših za vsakdanje življenje in promet Vsa šolska mladina bo prosta. Po vsej držajvi bodo izobešene na javnih poslopjih od nedelje do srede zastave. Jutrišnji dan ob prihodu Hitlerja v Miinchen ter 28. september v Berlinu bosta proglašena kot praznika ter bo delavstvo oba dneva plačano.
Dunaj, 24. septembra, o. Za današnje potovanje italijanskega min. predsednika Mussolinija preko Tirolske v Nemčijo so bili izdani izredno strogi varnostni ukrepi. Vso železniško progo od avstrijsko-italijanske do avstrijsko-nemške meje straži vojaštvo. Razen tega so poslali na Tirolsko dva posebna vlaka orožništva in policije. Vse varnostne priprave je vodil osebno državni podtajnik notranjega ministrstva dr. Skubl. Na kolodvoru v Tnrmostu so smeli na peron samo deželni glavar, orožniki in policijski stražniki, izmed novinarjev pa samo klavni uredniki listov ter samo en fotografski reporter.
Vtis poseta v Parizu
Pariz, 24. septembra, o. V francoskih političnih in diplomatskih krogih z veliko pozornostjo spremljajo Mussolinijevo potovanje v Nemčijo. Listi opozarjajo, da je hotel Mussolini s svojim pristankom na nyonske sklepe dokazati, da ne namerava v Berlinu sklepati nikakih posebnih dogovorov in izzvati nobenih senzacij. Tako Italija kakor Nemčija želita ostati v dobrih odnošajih z zapadnimi velesilami, ker vedno bolj uvidevata, da brez njih ne moreta odločati o usodi Evrope. Italiji je prijateljstvo Francije prav tako potrebno kakor prijateljstvo Nemčije. Splošno prevladuje v pariških krogih prepričanje, da ta sestanek ne bo imel nikakih senzacionalnih ali nepovoljnih posledic. Računajo tudi, da bosta Mussolini in Hitler v svojih govorih zelo zmerna ln oprezna ter da ne bosta storila ničesar, kar bi moglo nepo-
ženeva, 24. septembra, b. Dočim so vse komisije DN na delu, pa se opaža, da so prenehali zakulisni politični razgovori. V tukajšnjih političnih krogih so po poslednjem razgovoru med francoskim zunanjim ministrom Delbosom in italijanskim zastopnikom v ženevi na splošno pričakovali, da se bodo ti prvi stiki v istem duhu pomirjenja nadaljevali, ker se je vsaj po prvih poročilih zdelo, da obetajo mnogo. Danes pa je prvotni optimizem zamenjala rezerviranost, ker se včeraj še napol uradno napovedani nadaljnji sestanki obeh državnikov niso vršili. Po tem sodijo, da prvi njuni razgovori niso dovedli do nikakih pozitivnh rezultatov.
Italijansko-francosko nasprotje se je pokazalo zlasti v španskem vprašanju. Z italijanske strani izjavljajo danes, da ni pričakovati nobenih novih pogajanj v tem pogledu. Angleži tudi ne kažejo nobene pripravljenosti za začetek novih razgovorov z Italijo. Nasprotno so celo mnenja, da bo Anglija z vso silo vztrajala na izvedbi nyonskega sporazuma brez ozira na to, ali se mu Italija pridruži ali ne. Res je, da so Angleži z zadovoljstvom sprejeli na znanje prvi stik francoskega in italijanskega državnika, vendar bi bilo napačno istovetiti to njihovo zadovoljstvo z optimizmom.
Celo oficiozni »Times« so v svojem komentarju poudarili, da je Mussolini napravil uljudnejšo gesto napram obema zapad-nima velesilama samo zato, da bi si olajšal svoj položaj v razgovorih s Hitlerjem, pri katerem se bo lahko skliceval na odprta vrata v Londonu in Parizu. Sedaj se doznava, da je dal italijanski zunanji minister Ciano angleškemu odpravniku poslov v Rimu podobno zagotovilo glede ustavitve nadaljnjega pošiljanja prostovoljcev v Španijo kakor Bovascoppa Delbcsu. Toda to je tudi vse. Konkretno se stanje odnošajev, med Italijo na eni ter Francijo in Anglijo na drugi strani ni prav v nobenem pogledu bistveno zbolišalo. Zato tako močno poudarjajo v angleških krog:h, da želi London nyonske sklepe o pomorskem nadzorstvu izvesti za vsako ceno, dasi bi seveda nedvomno pozdravil morebitno priključitev Italije k doseženemu sporazumu. V poslednjih urah je nastopila majhna nervoznost tudi zaradi francoskega protesta v Rimu zaradi dogodka v Tunisu.
Moreče ozračje v ženevi
Ženeva, 24 septemiSra. b. Včerajšnji dan v Ženevi je za kulisami potekel v znamenju nekakšnih »zarot«, katerih namen je bil, da bi se po ločenem sporazumu nekaterih držav uredili nekateri zapleteni mednarodni problemi ki znstrunljajo selanje ženevsko ozračie. Med temi je v prvi vrsti abesini>ki problem.
Zastopniki južnoameriških držav, kj sim-patizirajo s fašizmom. so se Reši; na tajni konferenci, kateri je kot opazovalec prisostvoval tudi francoski delegat. Namen tega 7aunne?a sestanka je bil. da bi fe izven uradnega zasedanja ženske ustnnove pripravila tla za priznanje italijanskega imperija Med tem se ie abesmsko vprašanje pojavilo tudi na eeii ene izmei k<-m,;Sjj Dru-I štva narodov, na kateri ie neki delegat zah-| teval črtanje Abesinije iz DN z motovaci.io. da že dve leti ni poravna h svojih denarnih obveznosti* napram DN. Ko se je o vsem tem izvedelo, je nastopila v Ženevi moreča atmosfera, katero p-i jc še bolj zastrupila neka drurra vest v zvezi z daljnovzhodnfm sporom. Tu 6i je avstralski delegat zamislil nekakšno »zaroto« s predlogom, naj bi Sfi
voljno vplivati na odnošaje do zapadnlh velesil. Kar se tiče političnega programa, o katerem bodo razpravljali v Berlinu, sodijo, da bo skušal Mussolini pridobiti Hitlerja za obnovo streske fronte, tem bolj, ker je Hitlerju mnogo na tem, da bi se zboljšali odnošaji med Nemčijo in Anglijo. Zato utegne ta sestanek roditi še koristne posledice za razvoj mednarodne politike v Evropi.
Eno glavnih vprašanj, ki ga bodo obravnavali v Berlinu, bo zopet vprašanje odnošajev med Nemčijo in Avstrijo. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je spremljal Mussolinija na poti skozi Avstrijo in s tem demonstrativno pokazal popolno solidarnost s politiko Italije. Na Dunaju so prepričani. da bo skušal Mussolini pregovoriti Hitlerja, naj opusti dosedanje agresivno stališče napram Avstriji, obenem pa se bo zavzel tudi za spremembo nemške politike napram katoliški cerkvi in Vatikanu. Avstrijski kancelar sd je po informacijah diplomatskih krogov tudi prizadeval pridobiti Mussolinija za čim prejšnje sklicanje konference podunavskih držav ob sodelovanju Poljske. Ta konferenca naj bi sklenila čim tesnejše sodelovanje v Podu-navju, s čimer naj bi se obenem izločil vpliv Rusije na srednjo in vzhodno Evropo.
Tudi na Dunaj
in v Budimpešto
•
»L"Information« poroča iz Berlina, da trde v tamošnjih dobro poučenih krogih, da bo ta Hitler in Mussolini še letos obiskala Dunaj in Budimpešto.
Nemčija odklanja vojaški pakt z Italijo
London, 24. septembra, o. >Da'ly Ex-pres<r poroča iz Berlina, da merodnjnt nemški krogi brezpogojno odklanjajo sklenitev vojaškega pakta med Italijo in Nemčijo, pač pa je Nemčija pripravljena skleniti z Italijo nenapadalni pakt, ki bi se mu mogle pozneje pridružiti tudi druge države.
DN sploh ne pečalo s kitaVko-japonskim sporom in naj bi to zadevo enostavno prepustilo posebni konferenci nekaterih držav, ki naj bi se vršila izven 2ene\e in na katero naj (bi bili 'povabljeni tudi Italija in Nemčija. Avstralski delegat je stavil ta predlog zaradi tega. ker sta med tem Japonska in Netn>-čija odgovorili, da ne bosta sodelovali na sejah tako zvanega posvetovalnega odbora DN, ki naj bi proučil ves daljnovzhodni spor.
Mala antanta za razdelitev Palestine
ženeva, 24. septembra, b. V šesti, politični komisiji, je pri razpravi o palestinskem vprašanju spregovoril v imenu držav Male antante češkoslovaški zastopnik dr. Osusky, ki je zagovarjal razdelitev Palestine, ustanovitev posebne židovske države in nadaljnjo proučitev vprašanja zlasti v pogledu čim večjega izseljevanja Židov na palestinska tla.
Antonescovi razgovori v Ženevi
Ženeva, 24. septembra, b. Rumunski zunanji min>ter Antoneseu in sedanji predsednik sveta Male antante. ki se te dni pogaja z madžarskim zunanjim ministrom Ka-nvo in v sporazumu z zastopniki Češkoslovaške in Jugoslavije za ureiitev odnošajev z Mad-žaisko, je imel daljše razgovore s francoskim zunanjim ministrom Delbot-om in ruskim komisarjem Litvinovom. Doznava se, da bo Antoneseu prihodnji teden odpotoval iz Ženeve v Bukarešto, na povratku pa bo bo ustavil v Beogradu.
Pogajanja
z Madžarsko
Budimpešta, 24. sept w V zvezi z odhodom madžarskega zunanjega ministra Ka-nye iz Ženeve objavlja malžarski tiskovni urad naslednje poluradno obvestilo:
Zunanji minister Kanva je za svojega bivanja v Ženevi imel priliko razgovarjati se z državniki in diplomati vodilnih držav. Nudila se mu je tudi prilika nadaljevati razgovore. ki so se pričeli v Sinaji z zastopniki Male antante. Za ustvaritev boljše atmosfere z Malo antanto bi bilo v prvi vrsti potrebno. da se spravi vprašanje manjšin na mirno točko. Pogajajoče se stranke eo izmenjale naziranja. doslej pa še ni prišlo do sporazuma. Us< varite v pogojev za to potrebuje glede na veliko važnost vprašanja potrpljenja
Razpoke v poljski vladni stranki
Varšava, 24. septembra, b. Bolj levičarsko usmerjeni krogi v vladnem taboru, ki v nasprotju s pretiranimi desničarji zagovarjajo sporazum z demokratično opozicijo, so se združili v samostojen demokratični klub, ki je že ustanovil svoje krajevne podružnice v Varšavi, Krakovu ln Lodzu. Predsednik kluba je varšaivslki senator in vs-učiliški profesor dr. Mihalo-vec. Klubu so se pridružili tudi nekateri znani oficirji pristaši pokojnega maršala Pilsudskega. V programatični izjavi se novi klub zavzema za svobodo besede in prepričanja, ter za pritegnitev delavskih slojev k soodgovornosti v vodstvu državnih adojev. v
Japonci zavzeli Paoting
Glavno mesto pokrajine Hopeja, sedež poveljstva severne kitajske vojske, v japonski oblasta
Peking, 24. septembra, o. Japonci so snoči po hudi in krvavi borbi zavzeli Paoting, glavno mesto pokrajine Hopej. S tem je padlo glavno oporišče severne kitajske vojske. Borba je bila kratka, a izredno huda. Japonci so se morali večkrat umakniti pred hudim ognjem kitajskega topništva ter so imeli velike izgube, šele, ko so dobili večja ojačenja, so zasedli mesto, ki pa je napol v razvalinah zaradi silnega obstreljevanja in bombardiranja. Prebivalstvo je po večini pobegnilo že pred vko-rakanjem japonskih čet.
O zavzetju Paotinga poročajo še naslednje podrobnosti:
Med tem ko so japonske čete na desnem krilu zasledovale premagane kitajske oddelke in prodirale zapadno in južno od Paotinga, je njihov srednji del zavzel prve utrjene postojanke pred Paotingom. V četrtek zvečer se je posrečilo japonskim četam, ki so prodirale od južne, zapadne in vzhodne strani proti Paotingu, da so mesto, ki ga branijo visoki zidovi, popolnoma obkolile. Danes ob 9.40 so japonski oddelki po hudem obstreljevanju vdrli iz se-verozapada v trdnjavo, ob 10. pa so zasedli severna in zapadna vrata. Opoldne so že bile vse japonske kolone v mestu. Precejšen del kitajske garnizije se je že pred prihodom japonskih čet umaknil iz Paotinga. Mesto so zadnje dni branili elitni oddelki kitajske vojske. Tudi del civilnega prebivalstva je posegel v boj. V Paotingu je bilo še nedavno glavno poveljstvo kitajske severne vojske.
Ponoven letalski napad na Kanton
Tikio, 24. saptembra. w. Davi ob 5. so japonska letala zopet napadla Kanton ter bombardirala glavni stan kantonske vojske in kadetnico.
Strašno opustošenje v Kantonu
Kanton, 24. septembra, o. Pri bombardiranju Kantona ni bilo prizadeto nobeno vladno poslopje in noben vojaški objekt. Japonci so metali bombe izključno na najbolj gosto naseljene dele mesta in povzročili tam pravcati pokolj. Cele ulice in celi deli mesta izgledajo kot ena sama strašna klavnica. Oblasti so izgubile glavo spričo tolikega števila mrtvih, ki leže na kupih po ulicah. Po nekaterih hišah so ubiti vsi prebivalci. Tam, kjer so padale težke bombe, so izginile vse hiše in so nastali novi prostrani trgi. Po ulicah hodi na tisoče otrok, ki joka je iščejo svoje roditelje.
Poraz Japoncev pri Lotienu
Nanking, 24. septembra, o. Po hudih in srditih borbah so doživeli Japonci pri Lo-t>enu hud poraz Trikrat v tem tednu so sku šali z velikim zaletom prodreti kitajske črte. Vedno znova se pošiljajo v boj nove čete, vendar pa so se vsi napori zlomili ob odporu Kitajcev, ki so prav tako vrgli v boj vse razpoložljive sile. Dopoldne se je razvila silna borba, v kateri pa je zmagalo
p j	-----.—t;----•-.
žo svojega vojnega brodovja za nadaljnjih 450.000 ton ...
Prav tako svarilen je bil v sedanji »krizi miru« tudi govor ameriškega predsednika Roosevelta ob 150 letnici demokratične ameriške ustave Po vsem tem se res zdi, da se velike svetovne demokracije ob naraščajočih mednarodnih homatijah vedno bolj zavedajo svoje mednarodne odgovornosti.
kitajsko orožje. Kitajska čete, podprte 8 težkim topništvom in z letali, so naposled pognale Japonce v beg i.n jim prizadele silne izgube. Japonci «o se razpršili na vse strani.
Bombardiranje Šanghaja
Šanghaj, 24. sept. w. Sest japonskih bombnikov, ki so jih spremljali trje lovci, je vrglo na mesto 9 bomb. Po dosedanjih vesteh je bilo okoli 100 oseb ubitih, 200 pa ranjenih. Gre samo za neborce iz siromašnih slojev prebivalstva.
Šanghaj za vsako ceno
Šanghaj, 24. sept- o. Japonski vojaški ataše v Nankingu je sprejel danes tuje novinarje in ji,m pojasnil vzroke, zakaj Japonci pred šanghajem niso dosegli pričakovanih uspehov. Priznal je, da so naleteli na nepričakovan močan odpor Kitajcev, s kakršnim niso računali, kar pa ni dokaz slabosti japonske vojske. Res je, da so japonski vojaški krogi računali s hitrejšim napredovanjem ter so bili prepričani, da bo lo najkasneje v dveh tednih zavzeli Šanghaj. Kitajci so zadržali japonsko prodiranje in naglo zgradili močno utrjene obrambne črte Japonci so doslej porabili ogromne količine bomb in granat, toda uspeh je izostal. To je silno dvignilo moralo kitajske vojske, ki je sedaj prepričana, da japonska vojska le ni tako sposobna, kakor ee je mislilo. Kljub temu je Japonska trdno odločena, izvojevati zaželeni uspeli in zavzeti Šanghaj. čeprav bodo potrebne največje žrtve. Šanghaj mora za vsako ceno priti v japonsko oblast.
čangkajšek: Kitajci se bodo branili do skrajnosti
Nanking, 24. sept. AA. Maršal Čangkajšek je izjavil, da ne bo bombardiranje Nankinga in Kantona niti najmanj vplivalo na vojni položaj, temveč bo le še bolj podžgalo Kitajce in ves ostali svet v odporu proti barbarskemu postopanju Japoncev. Kitajci s? bodo branili, dokler bodo Japonci napadali.
Možnost pogajanj
Tokio, 24. sept. o. Tu so se danes razširile vesti, da bo morda že v kratkem prišlo do mirovnih pogajanj med Japonsko in Kitajsko. Čangkajšek je baj« pripravljen pristati ria pogajanja, če pogoji Japonske ne bodo pretežki in če ne bodo žalili narodnega ponosa Kitajcev.
Japonska odklanja ženevsko posredovanje
Tokio, 24. sept. w. Japonska vlada je sklenila, da ne bo poslala nobene delegacije na seje odbora Društva narodov za Daljni vzhod, ki je bil imenovan na pobudo Kitajske, da bi razpravljal o japonsko-kitajskem konfliktu. Japonska navaja kot utemeljitev svojega sklepa, da je Japonska že davno izstopila iz Društva narodov.
Avstralija za konferenco devetih držav
London, 24 .sept. o. Na pobudo avstralskega ministrskega predsednika Brucea namerava angleška vlada predlagati sklicanje konference devetih sil. ki so sklenile svoje-časno pogodbo o razdelitvi interesnih področij na Kitajskem. Na tej konferenci naj bi se dogovorili glede 6kupne akcije proti Japonski. 0 tem se že vrše razgovori med Londonom, Parizom in Washingtonom Ameriška vlada temu predlogu ni nenaklonjena, smatra pa, da je treba najprej počakati na uspeh protestov Amerike. Anglije in Francije proti bombardiranju nezaščitenih kitajskih meet,
Nobenih novih razgovorov
Manj optimizma glede zbUžanja med Italijo in zapad-
nima velesUama
Skrivnost ugrabljenja
generala Milerja
General Skoblin )e bil boje v tfužbi nemške tajne policije
Prvi dan glavne bitke pod Gorjanci
Manevrom prisostvuje tudi Nj. Vis. knez namestnik - Severna vojska je do sinoči v glavnem obdržala vse važnejše pozicije
Novo mesto, 24. septembra. A A. Nj. Vis. knez namestnik, je prispel z dvornim vlakom v Novo mesto. Prebivalstvo iz mesta in okolice se je zbralo v velikem številu na postaji in mu prirejalo viharne ovacije.
Knez namestnk je iz Novega mesta odšel v spremstvu ministra dvora Milana An-tiča in prvega adjutanta Nj. Vel. kralja generala Hrističa na opazovalnico pri Rada tovičih. Tam sta ga sprejela minister vojske in mornarice general Marič in vodja manevrov general M;lovanovič s svojim štabom. Vodja manevrov je predložil knezu poročilo. Nato je knez ostal delj časa na opazovalnici in motril gibanja in nastope čet. Na opazovalnici so mu predstavili tudi tuja vojaška odposlanstva. Nj. Via knez namestnik je ostal nekaj časa v razgovoru z ministrom vojske m mornarice, z voditeljem manevrov in s tujimi vojaškimi odposlanci, nakar je, od navzočih živahno pozdravljen, zapustil Radatovioe. Tudi na poti nazaj do Novega mesta ga je prebivalstvo pozdravljalo z velikim navdušenjem. Tekom dneva je potem obrskal še razne postojanke in pozorno sledil gibanjem in nastopom oddelkov, ki se udeležujejo manevrov.
V meglenem jutra preko Gorjancev
Novo mesto, 24. septembra. Novomesto se je davi pripravilo na sprejem visokih dostojanstvenikov, ki so danes prispeli ,da prisostvujejo zaključni fazi velikih vojnih operacij na maneverskem terenu med Kolpo in Gorjanci. Vreme je še čemerno, vendar je dež dopoldne nekoliko prenehal; le na nekaterih sektorjih Gorjancev je tudi danes še rostilo. Bilo pa ni v primeru s prvimi manevrskimi dnevi nič hudega in vojaki niso oblekli niti svojih plaščev.
Današnja pot nas je vodila spet preko Gorjancev, kjer južni vedno jačje pritiskajo na pozicije severnih rdečih, ki pa se na svojih dobro utrjenih stražnih postojankah ogorčeno branijo. Pri Težkih vodah je pomožna baza za deteljo in seno ter za slamo, ki jo sprejemajo edinice, da si vojaiki lahko posteljejo v šotorih, čeprav se vozimo v središče vojnih operacij, ni videti skoraj nobenega vojaka. Vsi so po-skriti po gozdičkih in grmovjih in zakriti z vejevjem in zelenjem, tako da se mora človek prav zaleteti v kakšen top asli šotor, da jih opazi.
Z nami so to pot tudi kino operaterji, ki bodo snemali namestnika, ostale odlič-nike in inozemske odposlance na opazoval- I niči pri Radatovičih, ko bodo opazovali potek manevrov na južnih pobočjih Gorjancev. Od časa do časa stopajo preko travnikov in jas posamezne patrulje telefonistov, ki pregledujejo telefonske zveze. Koliiko je bilo dela za telefoniste, je mogoče presoditi, če se ve, da je samo na teritoriju severne vojske izpeljanih več ti- ? soč kilometrov telefonskih zvez poleg cele vrste radijskih spiejemnih in oddajnih postaj za telefonski in telegrafski promet.
Megla, ki pritiska na Gorjance, zlasti na njihov severn del, severni vojiski deloma koristi, deloma pa škoduje, čuiva jo pred južnimi letalci, ki nimajo nobenega vpogleda v kretanje rezerv severne vojske. Na drugi strani pa onemogoča severni artileriji uspešno obstreljevanje južnih, ker njeni opazovalci s svojih opazovalnic ne vidijo niti 50 m daleč, pa tako seveda ne morejo dognati, koliko uspeha so imele granate posamezmih topov, ki obstreljujejo postojanke južnih. Prav ta dkolščina je južnim oddelkom v korist saj se lahko v megli približajo skoraj do' samih strei-skih jarkov severnih čet.
Po cesti počasi krevsa par konjičkov s starejšim trenarjem rezervistom, ki je, očividno utrujen po vožnji skozi vso dolgo noč, na vozu zaspal. Konjički so tudi »rezervisti« in so menda še iz svoje civilne službe vajeni na spanje svojih voznikov, pa se kar sami umaknejo na kraj ceste, ko nas ugledajo pred seboj.
Položaj na fronti v petek zjutraj
Ko prevozimo sedlo in se spuščajo proti Jugorju, vidimo, da na južni strani Gorjancev nad Belo Krajino ni več megle. Položaj na glavnem delu fronte med obema vojskama pa se je v pretekli noči na novo razvil in je bil davi takle:
Po trodnevnih operacijah severne in južne vojske so se znašle čete obeh armad v tesnem taktičnem stiku. Severna vojska, ki obsega dravsko divizijo ter planinsko in konjeniško brigado, je v smislu svojih osnovnih nalog, ki jih je prejela, zavladala nad razvodjem med Kolpo in Krko in se utrdila na postojankah, ki jih sedaj trdno drži v svojih rokah. Južna vojska, v katere sestavu so savska in vrbaska, divizija, brzi in planinski odred, se pripravlja na napad na severno armado. Težišče napada bo očividno na njenem desnem krilu, ker se tam koncentrirajo njene glavne sile. Tam bodo južni skušali premagati severne in jih vreči nazaj proti severozapadu.
Začetek glavne bitke
Glede na tako postavljene osnovne naloge je južna vojska davi ob 7. prešla v napad na vsej fronti. Napad je trajal do 4. ure popoldne.
Pri Suhorju smo z našim avtobusom zapustili glavno cesto in se spustili na stranski kolodvor, da se približamo postojankam pod Oklinkom kjer so južne čete ne-nehoma prodirale proti nasprotniku. Vozili smo se skozi zapadni del žumbreka, kjer menda na takih kolovozih avtobusa še niso videli. Dolgo se je boril naš šofer s potjo, končno pa mu je voz odpovedal in se za-ril v blato. Potem pa je šlo nazaj, tako da se je nazadnje zlomil zob v diferencialu. To pa je bil šele pričetek nesreče z našim avtobusom.
Južni napadajo
Reglanje strojnic in pokanje pušk, grmenje topov brdskih artilerij so nam zgovorno pričali, da smo sredi teritorija, na kate-tp «azvija napad južne vojske. Tesno
prižeti k tlom, izkoriščajo« vsako višinsko
razliko, so se vrste napadalnih čet južne vojske poganjale naprej po deset :n deset metrov.
Izpod neba je pričelo nositi. Mimo druge črte napredujoče pehote nekega polka južne armade lezemo v hrib nad vasjo Drago. Ob poti stoje dekleta in fantje in prodajajo vojakom cigarete, žganje, sadje in orehe.
Zlezli smo na hrib, od koder je bil lep pogled na razvijajoči se napad Iz vseh grmov in njčv je pokalo in ropotalo, da je bobnelo po ušesih. Treba pa je bilo kljub temu ostro gledati, da smo lahko opazili posamezne skupine strojnic, ki so obdelovale postojanke severnih pred seboj. Severni so se utrdili na strmem hribu nad Ohlinkom, za katerega se je razvila ljuta borba. Treba je b;lo zavzemati koto za koto. Pehoto je pri njenem napornem prodiranju podpirala samo brdska artiljerija, ki je grmela tam nekje južno za našimi brhti. Južnim je uspelo, da s svojo premočjo potisnjejo severnjake s prednjih postojank na obronke Gorjancev, kjer bodo sedaj poskušali prebiti bojno črto rdeče vojske. Cilj današnj;h operacij južne vojske je bil prvenstveno zavzeti bazo, s katere se bo lahko organiziral in sprožil odločilni sunek.
Severnjaki se dobro držijo
Savska divizija je med tem osvojila Gaj in koto 765 na pobočju nad Ohlinkom. Vrbaska divizija je prodrla do kakšnih 300 ali 400 metrov pred glavne postojanke severne vojske. Severnjaki izkoriščajo nadvse ugodni teren, prilike so jim na strmih južnih pobočjih Gorjancev očividno zelo v korist. Skriti in utrjeni v svojih postojankah sipi je jo ogenj na prodirajoče južne čete, od katerih so razsodniki izločili že cele oddelke kot pobite in decimirane od koncentričnega ognja severnih. Pri tem pa so severni oddelki tako dobro maskirani, da je mogoče opaziti njihove postojanke in razlikovati posamezne vrste njihovega vojaštva, ki deluje na poedinih obrambnih postojankah, samo po dimu njihovih strojnic in topov.
Bitka v zraku
Letalci obeh armad so kljub slabemu vremenu izredno delavni. Nad nami^ pojejo v raznih tonih cele eskadre izvidniških letal, ki zbirajo gradivo za svojo artiljerijo. Včasih se skupine severnih letal spuščajo prav nizko nad teren in s svojimi sitrojnicami obstreljujejo pehoto in postojanke južnih. Mastoma tudi ne manjka bomb, ki jih uporabljajo pri napadih na prometne objekte.
Pravkar brni visoko pod nebom, tik pod oblaki 9 izvidniških letal južne vojske. Letala brze naravnost proti severu. Kakor srtrela pa se zažene mad nje i t oblakov jata severnih lovskih letal. Čuje se regljanje strojnic. Južna letala se branijo, se razcepijo v posemezna skupine, po kratki a ogorčeni bitki pa jim vendarle ne preostane nič drugega, kakor da se vrnejo nazaj proti ju-gu-
Lovci pa so spet izginili v oblakih, iz katerih je čuti od vseh strani brnenje ealih ducatov motorjev vseh mogočnih letalskih tipov od najtežjih bombnikov pa do kakor strela okretnih lovcev.
Kaplar Jusuf
Ustavili smo se pri razervi 39. polka, kjer nam je komandir Č3te pojasnil svoj položaj. Polk je bil vso noč v bojnem položaju, zavarovan z mrtvimi stražami. Ljudje so spali pod šotori. Snoči so že dobili toplo hrano, meso in makarone, danes imajo samo suho konzervno hrano in prepečenec. Isto bo tudi jutri, in to pri vseh četah severna in južne vojske. Res leže po njivah cele vrste odprtih konzerv. Večina vojakov pa grize jabolka, ki so jih nabrali med potjo.
Ustavila nas je tažka strojnica strojniške čete, ki je bila dodeljena prodirajočemu ba taljonu v pomoč, da bi z ognjem čistila teren in bila po grmovju, v katerem so se skrivale manjše skupinice rdečih nasprotnikov. Strojnico vodi kaplar Jusuf Namuro-vič iz Priština, Arnavt. Ponosno poudarja, da je kaplar, ker je dobre pameti in da je kadrovec. Prosi, naj mu pošljemo na njegov naslov list v katerem bo izšla slika z njegovo strojnico, »da vide naši u Prištini, kako se znamo mi boriti«. Novinarje ima v oislih. Po njegovem mnanju xm manevri vrše se baš zbog novinara, da mogu da pi-su o našoj vojsck.
Opazovalni balon
V	bližini Metlike visi pod nebom balon, s katerega poseben opazovalec dirigira ogenj težke armijske baterije. Okrog njega, neprestano križarijo lahka letala in lovci južne vojske, ld odbijajo letalske napade severnih, ki so že ponovno poskusili zbiti na tla nevarni balon s katerega je mogoč sijajen razgled preko vseh postojank severne vojske, kolikor niso zavite v meglo. V dalajvi grmi ogenj težkih topov južne vojske, ki streljajo na postojanke severne vojske. Težka artilerija predvsem obdeluje ozadje severne vojske. Skuša porušiti utrdbe, središča štabov, dovozne ceste in skladišča.
V	spodnjem Suhorju smo čakali na naš ponesrečeni avtobus, tako da nismo mogli prisostvovati prihodu kneza namestnika Pavla na opazovalnico pri Radatovičih, kjer je s svojim spremstvom in v navzočnosti poveljnika manevrov armijskega generala Milovanoviča, ministra vojske generala Mariča ter ostalih visokih vojaških funkcionarjev, dvornega ministra Antiča in tujih delegacij pozorno zasledoval prodiranje južne vojske in obrambo severne.
Položaj v petek zvečer
Napad na južne obronke Oklinka so južni izvršili danes predvsem za to, da zavzamejo teren in postojanke, s'katerih se bo nadaljeval napad proti glavnim severnim postojankam, ki se nizajo po obronkih razvodja med Kolpo in Krko. Južnim je danes uspelo zavzeti ozemlje, s katerega
bodo skušali pri nadaljnjih operacijah Izvesti odločilni udarec proti severni armadi. Kljub jakim in z dokaj številnimi četami izvedenim napadom pa ni bilo mogoče zavzeti niti ene izmed važnejših postojank na glavni črti severne vojske, tako da se nahaja glavni greben nocoj še zmerom trdno v rokah severne armade.
Severne trupe so storile vse, da obdrže svoje postojanke in odbijejo napadalce. Napad južnih je zastal zlasti na levem krilu, kjer so naleteli na odločen odpor severnih planinskih oddelkov. Tam je tudi v sestavu južne vojske sodeloval poseben planinski odred, ki je pritisnil na planinsko brigado severne, a je bil ustavljen in vržen celo nekaj nazaj.
Ker ni bilo dovolj časa. da bi ee danes angažirala vsa sredstva južne vojske in ker je njen komandant iz poročil svojih letalskih eskadril dognal, da so nioči severne vojske pred njim ostale pri isti moči kakor doslej, se je odločil, da bo jutr nadaljeval z napadom in si prizaideval preiceti fronto 6everne
armade ter nasprotnika potolčL ★
Prihod čsl. delegacije
Novo mesto, 24. septembra, v. V Novo mesto je danes ob 13.30 prspela tudi češkoslovaška vojna delegacija pod vodstvom vojnega ministra Mahnika in načelnika češkoslovaškega generalnega štaba armijskega generala Krejčija. Delegacija stanuje v banovinski kmetijski šoli na Grmu.
Avdienca inozemskih predstavnikov
Soteska pri Novem mestu, 24. septembra. AA. Danes popoldne je Nj. Vis. knez namestnik blagovolil sprejeti v posebni av-dienci v dvorcu Soteski pri Novem mestu šefe tujih vojaških odposlanstev, ki prisostvujejo vajam jugoslovenske vojske ob Kolpi. Načelnika glavnega štaba francoske vojske generala Gamelina ki vodi francosko vojaško odposlanstvo, je Nj. Vis. knez namestnik med sprejemom odlikoval z redom Karadjordjeve zvezde 2. stopnje.
Predsednik vlade
na manevrih
Beograd, 24. septembra, p. Predsednik vlade dr. Stojadinovič in mrnister za promet dr. Spaho sta z jutranjim brzim vlakom odpotovala na manevrsko področje v Beli Krajini.
Revija čet v Metliki
Kakor je znano, sr vrši .v nedeljo dopoldne v Metliki revija enega dela čet, ki se udeležujejo manevrov. Deževje zadnjih dni je silno r a/, močilo okolrco mesta. Vsem, ki si gredo revijo ogledat, priporočamo zato, da se dobro oblečejo in zlasti preskrbijo s trpežno obutvijo. Vsled deževnega vremena je na manevrskem območju prav hladno.
Novinarji Masaryku
Beograd. 24. septembra. AA. Na pobudo maloantantmega tiskovnega odbora in beograjske sekcije Jugoslovenskega novinarskega združenja se je snoči vršila v veliki dvorani Novinarskega doma svečana spominska seja, ki je bila posvečena pokojnemu prezidentu Osvoboditelju Masaryku.
Seji je oredsedoval predsednik nacionalnega odbora tiskovne Male antante dr. Ljuba Popovič. V svojem otvoritvenem govoru se je z izbranimi* besedami spomnil predsednika Osvoboditelja, nakar je podelil besedo Stanislavu Vinaverju, ki je imel zelo lepo predavanje o pokojnem Ma-saryku kot znanstveniku, politiku, mislecu in novinarju. Zlasti je podčrtal njegove neprecenljive zasluge v boju zoper avstro-ogrsko monarhijo in za ustvaritev češkoslovaške republike. Na kraju je očrtal predsednika Masaryka kot državnika Platonovega kova in ustvaritelja globoke demokratične ideje. Ko je predavatelj končal svoja izvajanja, so se navzočni, med katerimi sta bila tud" čsl. poslanik dr. Girsa in šef Centralnega presbiroja dr. Lukovič, dvignili in počastili spomin pokojnega predsednika Masaryka, nesmrtnega očeta češkoslovaškega naroda, s pietetnim molkom.
Nemški avtomobilisti v Beogradu
Beograd, 24. septembra. AA. Avtoklub kraljevine Jugoslavije je snoči priredil v svojih prostorih večerjo na čast nemških avtomobilistov, ki se nahajajo na 15 dnevnem izletu po Jugoslaviji in Bolgarski. Med večerjo, ki so se je poleg nemških gostov udeležili tudi odborniki Avto-kluba in nekateri beograjski predstavniki, je bivši minister dr. Velizar Jankovič pozdravil goste. Zahvalil se mu je v imenu nemških gostov general Hiihlein. Omenjal je izredno topli sprejem, ki so ga bili njegovi tovariši deležni po vsej Jugoslaviji. Prevozili so šele majhen del naše dežele, a so že tam mogli občudovati izredne lepote naših krajev. Sedanji izlet ni namenjen tekmovanju, marveč samo spoznavanju dežel in njihovih narodov. Zato služi tudi zbli-žanju in miru. Na povratku iz Bolgarske bodo nemški avtomobilisti šli skozi pestre kraje Južne Srbije, Črne gore, Jadranskega primorja in Bosne. Na koncu svojega govora je general Htihlein nazdravil Nj. Vel. kralju Petru n., Nj. Vis. knezu namestniku, jugoslovanskim avtomobilistom in vsemu jugoslovenskemu narodu.
Iz prometne službe
Beograd, 24. septembra, p. V prometni službi so imenovani za kontrolorja v 7. skupini na postaji Pragersko Ivan Poljanec, doslej kontrolor v Hočah; za kontrolorja pri gradbenem oddelku direkcije v Ljubljani Stanislav Potočnik, doslej v Celju, za zva-ničnika pa Anton Božič v Celju.
Iz prosvetne službe
Beograd, 24. sept. p. Za profesorja v 4. položajni skupini 3. stopnje je imenovan na državni tehniški šoli v Ljubljani Ivan Žni-derSift.
Parts, 24. septembra, o. Vsa francoska
javnost je razburjena zaradi ugrabitve vodje bivših ruskih bojevnikov, generala Milerja. Afera se razvija v čim dalje večjo senzacijo. Poleg generala Milerja je Izginil tudi drugi ruski general Skoblin, včeraj pa tudi njegova žena. Policijska preiskava je dovedla do nekaterih zanimivih razkritij. Predvsem so ugotovili, da je onega dne, ko je izginil general Miler, prispel iz Pariza v Le Havre avtomobil, v katerem so bile tri osebe. Po opisu potnikov sklepajo policijske oblasti, da sta to bila izginola generala Miler in Skoblin s šoferjem Avto je privozil v Le Havre okrog 16., ob 19. pa se je vrnil v Pariz. V Pariz se je vračal s šoferjem samo še en potnik ter domnevajo, da je bil to general Skoblin. Istega večera je nenadoma dvignil sidra in odplul v neznanem pravcu ruski parnik »Marija Uljanska«. Policija sumi, da so generala Milerja s silo odvedli na ta parnik ter da je pri ugrabitvi sodeloval tudi general Skoblin.
Zanimive podrobnosti Je ugotovila policija glede odnošajev med obema izginulima generaloma. Miler, ki je bil predsednik zveze bivših ruskih bojevnikov, je bil že dalje časa v sporu s Skoblinom, ki je vodil proti njemu nekako opozicijo. Čeprav sta bila prej prijatelja, zadnje mesece nista občevala drugače kakor samo službeno. Policija je tudi ugotovila, da je imel general Skoblin zelo snmljive odnošaje z nemškimi oficirji, s katerimi se je često
■estaJaL V zadnjem časn so prihajali k njemu razni odposlanci iz Nemčije. Dosedanja preiskava je dognala, da je general Skoblin v dogovoru z nemško tajno policijo snoval neke vrste brigado ruskih beguncev in nagovarjal ruske emigrante ▼ Parizu ln drugod po Franciji, naj bi se izselili v Nemčijo in stopili v to brigado, češ da bo samo Nemčija mogla uničiti sovjetski režim v Rusiji in obnoviti earsko Rusijo. General Miler je tem načrtom nasprotoval, zaradi česar je prišlo med njima do velikih nesoglasij.
Pariška policija sumi, da Je hotel Skoblin generala Milerja na kakršenkoli način odstraniti. Ni še jasno, ali je storil to s pomočjo GPU ali pa s pomočjo Gestape. Vsekakor je policija prepričana, da je po ugrabitvi Milerja general Skoblin sam pobegnil v inozemstvo. Policija je poizvedovala tudi po njegovi ženi, ki je včeraj nenadoma izginila, danes pa se je sama prijavila policijskim oblastem in izpovedala, da je bila pri svojih prijateljih ter da jI o vsej stvari ni ničesar znanega.
Milerjev sin odpotoval v Pariz
Brod na Savi, 24. septembra, o. Sin v Parizu ugrabljenega ruskega generala Milerja, Kosta Miler ki je nameščan pri francoskem industrijskem podjetju Ditad, ki gradi v Brodu tovarno za impregnrranje lesa, je odpotoval v Beograd in od tam x letalom ▼ Pariz.
Beležke
Soglasje v združeni opoziciji
Po informacijah iz vodstva KDK ni več niti tehničnih, niti formalnih ovir za dokončno sklenitev sporazuma med zagrebškim in beograjskim delom združene opozicije. V zagrebških krogih računajo s tem, da bo redakcija sporazuma končana do konca tega tedna ter da bodo prve dni prihodnjega tedna prišli baograjski delegatje^ v Zagreb, da predložijo dr. Mačku dokončno odobritev besedila sporazuma. Pri tej priliki bo določen dan in kraj sestanka vseh potih šefov združene opozicije, na katerem bo- | do svačano podpisali sklenjena sporazum. Prepi6 tega dokumenta bodo šefi opozicije predložili merodajnim činiteljem, v obliki proglasa pa objavili za javnost. Sledila bo živahna politična akcija KDK in beograjske združene opozicije. V vodstvu KDK pričakujejo, da se bodo razvili važni politični dogodki v skladu z novonastalim položa-jam, ki je obeležen v samem sporazumu.^
Iz Beograda nam poročajo, da se je včeraj dopoldne v stanovanju Ljube Davido-viča vršila konferenca šefov beograjskega dela združene opozicije, na kateri so bili Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, Miša Tri-funovič, Možidar Vlajič, dr. Laza Markovi« in dr. Milan Gavrilovič. Posvetovanja je trajalo tri ure in je bilo končano ob 13. Novinarjem je bil izdan naslednji komunike:
>Na današnjem sestanku je bilo po izmenjavi misli ugotovljeno popolno soglasje naših stranke.
Predvideva se, da bodo odpotovali v dveh ali trah dneh dr. Gavriloviič, dr. Markovič in Božidar Vlajič v Zagrebu k dr. Mačku zaradi podpisa sporazuma. Po drugi verziji bi imeli delegati odpotovati že nocoj. V srbijanski združeni opoziciji prevladuje optimizem.
Račun brez krčmarja
Tako pravijo sporazumu mad beograjsko združeno opozicijo in dr. Mačkom >Vrbaske novinec, glasilo JRZ za vrbasko banovino. O njegovem sklepu piše precej ironično in ga slika kot kapitulacijo beograjskih opozicijskih šefov pred dr. Mačkom. Da je sklap sporazuma račun brez krčmarja, smatrajo »Vrbaske novinec zato, ker po njihovem mnenju srbijanska združena opozicija ne uživa zaupanja ljudstva.
Konferenca v Rogaški Slatini
»Obzorc poroča iz Rogaške Slatine: >Včeraj (v sredo) so posetili dr. Vladka Mačka v Rogaški Slatini predstavniki >km acko delavskega pokretac, ki sodeluje z bivšo HSS: Dragotin Lončar iz Ljubljane, dr. Rudolf Dobovišek iz Celja in Franc Papež iz Ljubljane. Dt. Maček jih je obvestil o pogajanjih z delegati beograjske združane opozi-cije.c	•
Konkordatska brošura JRZ
Glavno glasilo JRZ, beograjska »Samouprava«, javlja, da je v založbi lista izšla brošura, ki pojasnjuje določbe konkordata ter dokazuje, da bi katoliška cerkev s konkordatom ne dobila nikakih privilegijev.
Žrtev atentata
Ped dnevi'smo poročali o atentatu, ki ga je pr>d tednom fzvršil bivši občinski delovodja Potočnjak proti sreskemu načelniku Luki Valjaku v Samoboru. Težko ranjenega načelnika so prepeljali na zagrebško kirurško kliniko, od tam pa po par dneh v sanatorij, ker se je njegovo stanje hitro zboljšalo. Očividno pa je bilo to zboljšanje samo navidezno, kajti Valjak je v sredo podlegel poškodbam.
Zagrebški li^ti posvečajo umorjenemu sreskemu načelniku zelo simpatične članke. Celo »Hrvatski dnevnik« ga proslavlja kot vzornega upravnega uradnrka, ki sta mu bili zakonitost in pravica nad vse. List zato napoveduje, da se bo pogreba udeležilo tudi veliko število kmetov iz samoborskega sreza.
Politične aretacije v Bolgariji
Listi poročajo, da je bilo v ponedeljek aretiranih več članov vodstva razpuščene zemljoradniške stranke, med njimi Krsto Popov in Boris Bunbarov. Osumljeni so, da so skušali obnoviti razpuščene strankine organizacije.
Pol stoletja ie deluje CM D, darujmo ie za pol stoletja i
Ljubljanski radio na dan Masarykovega pogreba
Radiofonska oddajna postaja Ljubljana nam piše:
Prosimo Vas, priobčite naslednji popravek v Vašem poročilu: »Ljubljanski radio na dan Masarykovega pogreba« v St, 220 v dne 21. t. m:
Ni res, da br imela ljubljanska radijska postaja vse te dni posebno vesele programe, pač pa je res, da so se sporedi v tem tednu z ozirom na smrt predsednika Osvoboditelja T. G. Masaryka spremenili takole:
Na dan smrti, v torek 14. IX. je bila tava j ana namesto reproduciranega koncerta češke narodne glasbe Smetanova simfonična pesnitev »Ma vlast«, radijski orkester je spored svojega opoldanskega koncerta povsem spremenil in mu dal žalen značaj.
Večernr koncertni spored za sredo je bil že v zasnovi resnega značaja, zato se ni spremenil. V četrtek je bil mednarodni prenos iz Turina. čigar značaj ni motil žalnega razpoloženja in ki sta ga prenašali jugoslovenski radiopostaji Ljubljana ;n Zagreb. Petkov večerni spored je bil spet spremenjen in sicer smo prenašali a Tabora Masarykovo komemoracijo (prireditev ljubljanskega Sokola).
V ponedeljek smo prenašali komemoracijo JCS lige iz fiiharmonrje. Večerni koncert je imel povsem resni zinačaj, oddaja po 22. uri pa je bila spremenjena in sicer je radijski orkester izvajal resno glasbo namesto plesne. Ni res, da bi po končanem prenosu komemoracije ;z filharmonije bila takoj predvajana vesela koračnica, temveč je res, da je bila predvajana žalna koračnica iz Vagnerjeve drame »Somrak bogov« in žalna koračnica iz Beethovnove »Heroične simfonije«.
Pripominjamo, da smo se sa prenos pogrebnih svečanosti nz Prage odločili takoj (in ne vendarle!), ko smo zvedeli, da jih moremo prenašati.
Ni res, da je na dan pogreba večer zaključila plesna glasba, temveč je res, da je radijski orkester tudi to pot spremenil svoj spored ter igral resne točke. Tudi repro-ducirani koncert po 22. urr. je bil spremenjen in je Radio Ljubljana oddajal Saint-Saensovo simfonijo za veliki orkester, 2 klavirja in orgle v C-duru, torej resno koncertno glasbo in je odveč omeniti, da nismo zaključile s tangom, šušterpolko ali mazolinom.
»
K temu popravku rečemo samo, da Je bila naša notica le skromen odmev ogorčenih dopisov, ki smo jih prejeli v toku žalnega tedna čsl. naroda. Res je, da je radijska postaja v teh dneh predvajala tu in tam tudi kakšno rasnejše delo, ali program je v glavnem ostal, kakor smo ga označili. Kar se še posebej t;če programa pogrebnega dne, smo ga zabeležili, kakor smo ga čuli na predvečer od napovedovalca, in nas le veseli, če so si gospodje potem drugače premislili. O prenosu pogrebnih svečanosti je bolje, da ne govorimo. Priznavamo pa v tem pogledu, da niti glede fomoznega poročevalca niti glede tehnike prenosa ni krvda na ljubljanski postaji. Tu se pričenja obča mizerija naše radiofonske prenosne službe.
Drzen vlom na Brestovcu
Zagreb, 24. septembra, o. V znanem zdravilišču na Brestovcu je bil danies izvršen izredno drzen vlom. V opoldanskih urah so prišli štirje kot delavci oblečeni moški v pisarno, naložili 200 kg težko železno blagajno in jo odpeljali. Uradniki, ki so to opiazovali, so mislili, da gre za kako popravilo in so jim še pomagali pri nakladanju. Blagajno so vlomilci v bližnjem gozdu razbili in odnesli iz nje 20.000 Din. Za storilci ni sledu.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Izravnan pritisk nad Evropo ohranja jasno vreme s precejšnjimi jutranjimi meglami v srednji Evropi. Jadranska depresija je izginila in so ostali od nje samo oblaki z dežjem na gornjem Jadranu, in na področju Alp. Islandska depresija se je razširila do Skandinavije ter je zaradi tega na angleških otokih in na Norveškem oblačno in deževno vreme.
Zemunska vremenska napoved; Po večini jasno in lepo vreme, zlasti v jugovzhodni polovici. Oblačno bo še na severozapadu, vendar se bo tudi tamkaj vreme popravilo. Noči bodo hladne in ponekod z jutranjo meglo.
Zagrebška; Nestalno, hladno, prihodnje dni zboljšanje vremena.
Dunajska: Manj oblačno, v nedeljo nag-brž* lepo jesensko vreme,
Prizori z odlofllne bitke blizu Kolpe
| ABANO TERME (Padua)
I revmatizem In artritis. — CdravUlfttai savod hote
Italije svetovnoznana blatna kopališča. — Kure za protin, ishias, revmatizem In artritis. — CdravlUfttal savod hotel MENEGOLLL — Vse kure v hiši.
Vsakovrsten komfort. — Garaža.
fo&a&Kgl	Gafefeostrelni top motorizirane baterije v postojanko
V prvi bojni liniji: na artiljerijski opazovalnici
Fran Trošt
Ob SOletnid vzornega vzgojitelja
Ljubljana, 24. septembra.
V svojem tnskulu na Mirju praznuje vpo-^oljesii mestni učitelj g. Fran Irošt svojo 80-letnico. Pri svojih visokih letih je telesno in dsuševno še dovolj trden. Izhaja iz vipavske rodbine, ki je bivala v davnem času v Podragi. Ta vas je znana zaradi prestopa v pravoslavje, do katerega jo je pred kakimi 50 leti pri tirala v irska nestrpnost v Vipavski dolini. Starši so mu bili iz Vipave, on pa se je rodil v Benetkah 25. septembra 1857. Tam je bil oče poslovodja velike galanterijske trgovine. Ko je bil Fran Trošt dve lati star in je izbruhnila vojna (1859),
ee starši umaknSH v Vipavo. Tu je prej«! Orrt pouk. Potem je prišel v Ljubljano ia So vrSil višjo realko z maturo. Odločil se je Bi učiteljski poklic, obiskoval Je Se 4 letnik ofttteijišča ter 1878 potožil učiteljsko maturo s najboljšim uspehom.
Prva služba trsu je bila v Ihanu. Tu pa , ostal le tri leta, nakar je prišel kot nadu-itelj v Vodice za Smaroo gora Zdaj se je
rčelo njegovo pravo delovanje, nale v šo-temveč v velikem obsegu tudi izven nje. Vse talente in sposobnosti je porabil za napredek občina in umnega gospodarstva, še tfcisti pa vrtnarstva in sadjarstva Rojak iz žlahtne Vipavski doline je začel tu gojiti najžlahtnejšo vrsto sadja. Vzorno je uredil šolski vrt. Njegova vnema je rodila najlepše uspehe. 1888 je prejel na prvi razstavi sadja v Ljubljani pohvalno diplomo in nagrado. Njegovo požrtvovalnost so pričeli bolj in bolj priznavati vodiški možje, ki so ga izvolili v občinski odbor. V največje zadovoljstvo občanov je opravljal vse tajniške posle. V Vodicah si je tudi izbral svojo družico, prvo kakor drugo, saj sta bili sestri. Preživel je mnogo srečnih dni.
Za njegove začetne učiteljske dobe pa tudi le pozneje so bile naše šole pomanjkljivo preskrbljena z učnimi pripomočki Kot iz-boren risar itn izredno spreten v rakotvornih delih je začel risati zemljevide za prvi pouk in je delal načrte za vzorne šolske vrtova. Izdeloval je vsakovrstna učila, modele, preprosto pa natančno izdelane fizikalne aparate, v katerih se je izkazal prav poseben mojster. Svoje in druge učilnice je tako oskrbal s potrebnimi učili zastonj ali le za neznatno odškodnino. Kako se vse to pripravlja in izdeluje, je obširneje opisoval v učiteljskih strokovni'- listih, predvsem v »Učiteljskem Tovarišu«. Ni dvoma, da so njegova navodila dala mnogo pobud slovenskemu učiteljstvu.
Po 15 letih plod on ornega službovanja v Vodicah je dobil učiteljsko mesto v Ljubljani na tedanji nemški mestni šoli, ki je bila po prevratu spremenjena v V. mestno deško šolo. Seveda j3 tudi tu nadaljeval svoje delo z vso sposobnostjo pri pouku in izdelovanju šolskih pripomočkov. Dosezal je vedno lepše učne uspehe, po njem pa je bil tudi viden napredek na drugih mestnih šolah. Priznanja, sicer redka v tistih časih, mu niso izostala.
Bfl Je vedno narodno zaveden mol Kadarkoli je -šlo za napredno stiyar, je odločno izpričal svoje nazore. V skladu z njegovim lepim značajem je njegova valika ljubezen do glasbe. Vodil je pevske zbore, oskrboval je cerkveno glasbo že prej v Vodicah, potem pa v Ljubljani v Trnovem. Po njem so dedovali glasbene talente sinovi in hči, ki so vsi zasloveli po svojih sposobnostih. Sin Anton je profesor glasbene pedagogike na Dunaju in slovi v mednarodnem svatu kot klavirski virtuoz, sin Ivan je čislan operni pevec in koncertni mojster v Ljubljani, France je učitelj v Ljubljani in
izboren violinist, Mirko pa Je kot učitelj v Kočevju priznan pevovodja ondotne Glasbene Matice, dočim j3 hči Angela profesorica solopetja in teorije na drž. konserva-toriju v Ljubljani. Izredna glasbena nadarjenost se je k 6reči dedovala tudi na jubilantovih vnukih.
Jesen življenja praživlja jubilant na Mirju srečen in zadovoljen, vedno v družbi svoje zveste življenjske družice. Njegov stan je obdan z najžlahtnejšim sadnim drevjam in cvetjem. Želimo, da preživi g. Fran Trošt v svojem mirnem domu še vrsto zadovoljnih let.
Zobotehniki v borbi za samostojnost
Razposlali so brošuro v 10.000 izvodih med narod
Ljubljana, 24. septembra. Odkar }e v letu 1930. stopil v veljavo zakon o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob ter o zobnih tehnikih, se slednji z vso odločnostjo borijo za revizijo zakona, ker jim je uničil eksistenco in obsodil na propast skoro ves zobo tehniški Etan z družinami vred, obenem pa je — kakor odločno trdijo — oškodoval tudi širše plasti našega naroda, kateremu je zobotehnični stan služil v zdravstvenem pogledu. Vse svoje zahteve, pritožbe in ugovore je zdaj Savez nesamostojnih tehniko^ Jugoslavije (v Ljubljani) str nii v posebno brošuro, ki nosi naslov »Za pravice zobotehnikov« in obsega nič manj kakor 83 strani besedila.
V brošuri je natančno opisano stanje v zo-barotvu pred letom 1930, opisani so vzroki in posfledice tedanja tega zakona in njegovo izvajanje. Brošura opisuje, kako so rešili sobnotehnično vprašan,je druge kulturne države. Zahteve zobotehnikov eo naposled podprte e številnimi podpisi pod izjavo, g katero dolga vrsta uglednih slovenskih inteligentov najrazličnejših poklicev in stanov izjavlja evoje mi S jen je, da se vsem zobotehnikom. ki jih je zatekel zakon iz leta 1930. v poklicu,
Erizpa pravica svobodne prakse, tehnične ka-or "dentistič-ne. Spremenili naj bi se obstoječi zakonski predpisi, ker se lahko smatra, da so si zobotehniki pridobili svojo strokovno usposobljenost t dolgoletnim delom. Naao javnost bo pači najbolj zanimalo po-
glavje, ki govori o stvarnem pomanjkanju zobarjev v Jugoslaviji. Nesamostojni zobo-itehniški stan je zaradi zapore izvajanja prakse nad polovico brezposeln. Mnogo brezposelnih zobotehnikov sevela v skrajni sili nezakonito vrši svojo prakso. Takšna nezakonita praksa je nekontrolirana, neobdavčena m ne moreugoilno vplivati na življenjski razvitek mladega človeka. S statističnimi podatki dokazujejo zobotehniki, da so ljudske potrebe po negi zobovja zelo velike. Navajajo. da je danes v naši državi komaj 517 zobnih zdravnikov in 44:1 samostojnih den-tistov-tehnikov ter 703 nesamostojnih zobo-tehnikov. Slednje so jemali v uk zobni zdrav niki in tudi dentisti-tehniki. danes pa so zobotehniki prepuščeni sami sebi in trpijo pomanjkanje, med tem ko je statistično dokazano. da je Juooslavija v zobozdravstvu med poslednjimi kulturnimi državami. En sam vesten z obar more po trditvah zofiotehnikov zadovoljiti v potrebah nege zobovja največ 2.000 ljudi. Pri nas pa odpade en zobar na povprečno 22.162 prebivalcev. Nesamostojni zobotehniki smatrajo s tem za upravičeno in stvarno dokazano trditev, da je v naši državi potrebnih še najmanj 3.500 samostojnih zobarjev, 6e se hočemo samo približati drugim državam. Brošura, iz katere smo povzeli gornje podatke, je bila predložen« kr. vladi, senatorjem in narodnim poslancem ter razposlana v deset tisoč izvodih med ves naš narod.
Vzorno delo Sokolstva na Gorenjskem
Od pomladi do Jeseni izredno mnogo razgibanosti
Jesenice, 84, septembra. Doba sokolskih javnih nastopov ki manifestacij je letos za nami. Sokolsko gi» banje je bilo zadnje mesece na Gorenj skem silno živahno. Skoraj vse priredit-
ve so v vsakem pogledu odlično uspelo in pokazale veliko sokolsko notranjo silo, ki je prav spričo izrednih razmer zavzela močan polet.
Neoozabne nam ostanejo veličastne so«
Ena izmed najveličastnejših letošnjih sokolskih manifestacij v Sloveniji je bil gbor gorenjskega Sokolstva dne 11. julija na Jesenicah
Ntko Pirnat: Julij Betetto
najlepših misli in aforizmov naših pesnikov in pisateljev o likovnem umetniku in njegovem delu.
Ob 11-30 prevzame vodstvo po razstavi akademski slikar Stane Kregar. Govoril bo v uvodu o odnosu občinstva do umetnosti ter o tem, kakšno naj bi bilo in kakšno ne sme biti vodstvo. Potem bo vodil po razstavi od dela do dela
Slomškova nagrada izročena dr. Francu Kovačiču
Maribor, 24. sept.
V mariborski posvetovalnici so se zbrali noooj na povabilo mestne občine predstavnika mariborskih kulturnih organizacij, ustanov to srednjih šol k intimni proslavi: k izročitvi Slomškove nagrade zaslužnemu kulturnemu delavcu prelatu dr. Francu Ko-
vačiču. Ugodno besedo je v imenu razsodišča SHomšIkove ustanove spregovoril prof. BaS s pozivom, da izroči mestni župan nagradio v roke prelata dT. Kovačiča.
Zupan dr. Juvan je nato orisal prelatove zasluge za obmejni Maribor od ustanovitve mariborskega zgodovinskega društva od leta 1903. do danes. Nato je izročil slavijen-cu lično posvetilno pismo in nagrado kot znak skromne oddolžitve za njegovo pomembno in plodonosno delo. Dr. Kovačič se je ganjen zahvalil, nagflašujoč iskreno željo, da bi se števMo naših kulturnih delavcev vfbližmji bodočnosti še pomnožilo.
Že peta povoden} v Dravinjski dolini
Poljčane, 24. septembra
Na prvifJesenski dan sa je Dravinjska dolina 6pet( znašla pod vodo in je od Konjic dalje do>Makol spremenjena v umazano jezero, po katerem plavajo buče, otavič, fi-žolove preklje s fižolom in drugi predmati. Iz vode štrli koruza, v vodi se koplje še neizkopa-ni krompir, ki mu kakor še nekaterim drugim jesenskim pridelkom, tako pesi, repi, ajdi in kar j a takega še v zemlji, grozi pogin. V vinogradih, ki so letos skoraj povsod dobro kazali, zaradi preobilne mokrote grozdje gnije in poka. Vinogradnik in kmeit obupano gledata v prihodnje dni.
Dravfinja, ki se je razlila Široko naokrog, Je ponekod že v sredo zvačer prestopila bregove. V dolino hrumeče reke in potoki so povzročili, da je voda dalje naraščala. Tako je preplavila cestne prehoda na prometnih točkah v Poljčanah, v Stud eni cah, Makolah, Lušeoki vasi in drugod. Pri nekaterih hišah je voda vdrla v kleti. V letošnjem letu je to pri nas že peta povodenj.
Trije požari na Murskem polju
Ljutomer, 24. septembra
Ta teden je. gorelo na našem polju kar na trati krajih, ki eo nekdaj bili vsi v eni občini. V ponedeljek zvečer je zgorela posestniku Pušenjaku Jožefu na Krakju velika oslica slamek Bližni skedenj so očuvali gasilci, ki so prihiteli od več strani. Ogenj j a zanetil otrok nekega delavca, ki je bil pri posestniku zaposljen. Oslica ni bila zavarovana.
Dan na to Je sadela nesreča malega po ssstnika Dominka na Moti. Zjutraj rano mu je oganj upepelil hišo in gospodarsko poslopje. Živino so rešili, sicer pa je zgorelo vse. Tu je domneva upravičena, da je zlobna roka zanetila požar. Posestnik je bil zavarovan le za neznaten znasek. V sredo zvečer pa je zgorel skedenj kmeta Jožeta Bohinjca na Cvenu t vsem senom in slamo. Gasilci so obranih hišo in hleve. V temjiri-maru je škoda krita z zavarovalnino. Tudi tu je upravičen sum, da je bil ogenj podtaknjen. Gospodar je bil ob času požara v svojih goricah.
Zanimiva razsodba novomeškega sodišsa
Neki Ludvik Slajpah Je iz političnega sovraštva ovadil znanega mirenskega posestnika in industrijca Frana Bulca, da je imel 25. aprUa 1937 v Kačji ridi blizu Mirne ped shod pristašev dr. Mačka. Politično oblasti ao uvedle obširno preiskavo in končno Je ~ državno tožilstvo j dbboSA Frana Bulca ter poleg njega še ' Krrmosflava Batušiča, privatnega uradnika ftz Zagreba, Martina fetrumbelja iz Vavte vasi, Jožefa RenuSo iz Jurne vasi v oblini fcmihei Stoptfle, Franca špeharja iz Vinice ta Stanka Horvata iz Novega mesta, čeS da so se udeležili političnega shoda Mačkove stranke in da so člani politične Organizacije, Id hoče spremeniti obstoječi družabni red v državi ter nosi plemensko oibedežje. Obtožnica se sklicuje na ČL 7/III aataaoa o zaščiti države.
Po dolgi preiskavi jo prišlo končno do sodne razprave, ki se Je vršila v torek 21. t. m. pred okrajnim sodiščem v Novem mestu. Sodnik Je vse obtožene oprostil. Izkazalo se je, da političnega shoda sploh ni bilo. Kar se še posebej Franca Bulca tiče, poudarja sodba, da ga je ovaditelj denunciral orožnikom le na podlagi govoric. Ovaditelj si je »shod« sam izkon-StruiraL
Sodišče pa Je nadalje smatralo, da posameznih obtožencev ne more kaznovati radi pripadništva k stranki, ki propagira spremembo obstoječega reda v državi in ki ima plemensko obeležje. Sodba se sklicuje na fakt, da je stranka dr. Mačka javno nastopila pri skupščinskih volitvah 5. maja in da je bilo vsem državljanom svobodno za njo glasovati. Njeno delo je bilo torej smatrano za legalno. Notorično pa je tudi, da se neovirano in Javno vršijo v savski banovini Shodi in propaganda za pokret dr. Mačka. Očividno se torej pripadnost k stranki dr. Mačka ne smatra kot tmnimftfc
V blata In dežju so se dolge tekme pomikale na fronto
Minister vojske in mornarice armijski general Ljubomir Marlfi gre na opazovališče
kolske manifestacije na Jesenicah, na Blejski Dobravi, ▼ Podnartu, v Straži-šču, na Javorniku ln v Kranju. Udeležili so se Jih tisočeri sokolski pripadniki in posetile so jih ogromne množice naroda, ki so s sokolskimi bataljoni manifesti ralfl za veliko in močno Jugoslavijo.
Lepo so uspele tudi župne tekme na orodju ln v raznih panogah lahke atletike, ki so bile 22. avgusta v Kranju, ter tekme društev v odbojki nedeljo kasneje v Radovljici. Tekme so pokazale sliko vssi stranskega telesno-vzgojnega in prosvetnega dela, predvsem pa težnjo po Izpopolnitvi sokolskega sestava s panogami, ki so za krepitev naše mladine primerne in koristne.
Tudi v propagandnem pogledu sS J0 ▼ gorenjski župi in v njej včlanjenih edinl-cah mnogo storilo. V nekaterih društvih se Je izvedla temeljita akcija za nabavo članskih slavnostnih krojev, in to najbolj uspešno na Jesenicah, na KoroSki Bell, Javorniku in v Podnartu. Pa tudi T ostalih edinicah se pripravljajo dobro organizirane akcije za nabavo slavnostnih krojev tako da bodo sokolske legije ▼ bodočnosti veliko notranjo silo tudi na naj pokazale. Na župni glavni skupflčini Je bilo na predlog prosvetarjev soglasno sklenjeno, da si mora vse članstvo v treh letih nabaviti slavnostne kroje, komurkoli to gospodarski položaj dopušča. Izvzeti so le oni člani, ki so prekoračili 60. leto starosti in oni s kakšno telesno napako, pri katerih bi nošnja kroja ne bila primerna.
Uspešno deluje sokolska kreditna zadruga v Radovljici, ki Je začela med članstvom naraščajem in deco učinkovito propagirati ln uvajati štednjo. Ustanovil se Je tudi župni socialni odsek, za nJim pa društveni socialni odseki, ki imajo nalogo pomagati tam, kjer je potreba največja.
Z nastopom jeseni in zime začnejo društva prirejati predavanja, gledališke predstave, koncerte, akademije, debatne večere. Zupno vodstvo pa bo priredilo tečaje za vzgojo novih prednjakov ter upravnih in prosvetnih delavcev.
Dvajset let po smrti Frana Supila
V četrtek je minilo 20 let, odkar je omrl sloveči politik in publicist Frano Supilo. Rodil se je 30. novembra 1870 v Cavtatu tn je Se mlad začel delovati kot novinar v Dubrovniku. Njegova slavna borbena doba pa se je pričela na Reki, ko je fel 1900 izdajati »Novi list«. Ta je postal kmalu eden izmed najpomembnejših organov v političnem življenju Hrvatske. Supilo je 1905 pripomogel k sloveči reški resoluciji, ki je postavila hrvatsko politiko na nove teme-
lje in po kateri se je započela odločna borba proti madžarskemu režimu na Hrvatskem. V hrvatskem saboru in madžarskem državnem zboru je bil Supilo steber hrvat-sko-srbske koalicije.
Takoj ob pričetku velike vojne ae je Supilo umaknil v Italijo, kjer je z družbo emigrantov ustanovil Jugoslovenski odbor. Nastanil se je potem v Londonu, od koder je do smrti dne 23. septembra 1917 izvrševal mnoge važne misije za propagando osvoboditve vseh Jugoslovenov. Prvi je opozoril Sazono\'a na krivice londonskega pakta. Z navdušenjem je osvojil krfsko deklaracijo kot »granitno zgodovinsko delo in idejo vodnico sedanjosti in bodočnosti vsega jugoslovenskega naroda, pa naj ga čaka tJt tako težavna in t m jeva pot v bodočnostar. Njegovo truplo je bilo upepeljeno v Londonu, pepel pa je bil pred 10 leti z veliko svečanostjo prepeljan v rojstno mesto Cavtast.
Jutrišnja prireditev na razstavi Kluba neodvisnih
Jutrišnjo nedeljo ob 11. dopoldne bo ns razstpvi Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu recitiral režiser Narodnega gledališča g. Ciril Debevec. Podal bo nekaj
Domače vesti
* Nagrada za pesniško zbirko. Združenje prijateljev umetnosti Cvijeta Zuzorič razpisuje svoj književni natečaj za leto 1937. Nagrado dobi najboljša pesniška zbirka. Poslati je treba samo rokopise, ki še niso bili objavljeni in ki še niso izšli v posebni knjig. Po obsegu naj ne presegajo 100 tiskanih strani. Natečaj je brez-imenskL Udeležiti se ga morejo vsi jugoslovanski pisatelji. Razsodišče tvorijo Milan Rakič, Milan Predič in Svetislav Petrovič. Nagrajeno delo se natisne v tisoč izvodih na stroške »Cvijete Zuzorič«, ki celotno izdanje pokloni pisatelju. Rokopise je treba poslati najkasneje do februarja 1938 na naslov: Ga, Stana Djordjevič, tajnica književnega odbora Cvijete Zuzorič, Umetniški paviljon, Mali Kalemegdan, Beograd.
HAJTTTFAKTDRA
t. SOUVAN
AUSiiTfll 'mu 24.
•	Pisatelj Viljem VVerner v Jugoslaviji.
V Beograd je prispel pisatelj Werner, čigar gledališka igra »Na ledeni plošči« je doslej žela v Ljubljani že velik uspeh in je zdaj doživela ob premieri tudi v Beogradu popolno zmago. Na koncu predstave se je avtor pojavil pred zastorom m je iskreno čestital igralcem Iz Beograda prispe Werner v Zagreb. Želimo, da obišče tudi Ljubljano.
Za vse vrste kuriva Lutz peči, Ljubljana 7, tel. 3252
*	Tatvina »Belih grehov«. Število nekaterih več ali manj priročnih zagrebških senzacij, ki so se zgodile prav zadnje dni, je povečala naslednja: Iz Marjanovičeve tiskarne je izginil rokopis dr. Mateja Han-žekoviča pod naslovom »Beli grehi«. Dr. Hanžekovič, znani književnik in publicist, je nedavno prodal podjetju Binozi svoj rokopis za 10.000 din. V romanu opisuje in razkriva tudi marsikaj z zagrebškega dna. Dosedanja preiskava za rokopisom je bila brezuspešna. Ker dr. Hanžekovič nima kopije, je prav verjetno, da njegovi »Beli grehi« ne bodo ugledali belega dne. Nedavno je bil dr. Hanžekovič dejanski napaden zaradi ostre kritike dr. Mačkove politike.
Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese.
Ogl reg S br 15 485/35.
* Prosijo se bivši vojaki 17. pehotnega polka, 10. maršbataliona, ki so odhajali iz Ljubljane aprila 1. 1915. preko Krasa v Opatijo in od tamkaj proti Devinu in na Doberdob v strelske jarke ter dobro poznali svojega tovariša Ivana Cavkina kot zdravega, naj javijo svoje naslove proti povrnitvi stroškov Ivanu Čavkinu, Ruse pri Mariboru 81.
•	Koče SPD. V zvezi s prejšnjo objavo o odprtih planinskih kočah je SPD izvršilo izpremembo v tem, da bosta Staničeva koča in Triglavski dom na Kredarici zaprta sočasno z Aleksandrovim domom, Vodnikovo kočo in Češko kočo pod Grin-tovcem, dne 27. septembra. V Kamniških planinah bosta od 27. redno in nato ob nedeljah in sobotah do 31. oktobra t L oskrbovane Cojzova koča na Kokrškem sedlu; enako tudi Orožnova koča. Stalno bodo oskrbovani tudi nadalje Dom na Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici in koča na Veliki Planini, vsi zelo primerni za jesenske izlete. Koča pri Triglavskih jezerih in Spodnja koča na Golici bosta redno oskrbovani do 4. oktobra t. 1. ter sta za planince v tem času prav vabljivi. Erjavčeva koča na Vršiču bo redno oskrbovana do 5. 10. t. 1. in nato ob sobotah in nedeljah. Enako tudi Krekova koča na Ratitovcu. V Vratih bo Aljažev dom oskrbovan do 11. oktobra t. 1. Prešernova koča na Stolu se zapre dne 4. oktobra ter ostane zaprta preko zime. Dokler ne zapade sneg, je Ro-blekov dom do nadaljnjega oskrbovan ob nedeljah in praznikih. Stalno bodo tudi preko zime oskrbovane postojanke: Zlato-rog ob Bohinjskem jezeru, Dom na Komni, Dom na Krvavcu. Dom v Kamniški Bistrici. koča na Veliki Planini, Dom na Mrzlici, koča na Ljubniku ter pohorske planinske postojanke. V prihodnjih dnevih pričakujemo izpremembe vremena in upamo, da bodo mogli planinci pohiteti v gore.
*	Članom združenja gozdarskih zvanič-nikov kraljevine Jugoslavije, ki se udeleže občnega zbora dne 10. oktobra, je dovoljena polovična voznina na državnih železnicah. Popust velja od 6. do 14. oktobra.
-ff;
On jemlje tako rad!
Pa mu tudi dobro dč. — A tudi mamica potrebuje novih moči, imeti hoče bleščeče oči in izgledati sveža in mlajša. Dajmo torej obema moč za rast in življenjsko svežost z
BIOMALZ
Poskusna doza din 12.50 v lekarnah.
* Erlin razveseljiv pojav v letošnjem tuj-sko-prometnem življenju — tako navaja članek o naši turistični politiki, ki ga objavljajo zagrebške »Novosti« — je povečan obisk angleških gostov. V ostalem pa je letošnja sezona bila precej slaba, posabno jesenska sezona na Jadranu je v primeri s prejšnjimi leti bila za 40 do 50 odstotkov slabša. Dubrovnik je bil zadovoljen, toda vsi ostali kraji trpijo primanjkljaj. Kopališča v srednjem in gornjem Jadranu so že nekaj časa prazna. Opuščena je bila ugodna prilika, da bi bili za september in oktober privabili nemške goste, ki bi se bili lahko oskrbeli s potrebnimi devizami. Nemški gostje vidijo tudi oviro v tem, da jim naša Narodna banka omogoča komaj vsakih 5 dni dvig po 100 mark. Naša propaganda se na vodi po dobro premišljenem načrtu. Madžarski turisti so zadnja leta začeli v večjem številu prihajati v Jugoslavijo, vendar se pritožujejo, da so slabo informirani o cenah pri nas in da lahko dobijo le malo deviz. V celoti pa je bila letošnja sezona izredno poučna. Lapše uspehe bomo dosegli samo, če bomo znali po letošnjih izgubah črpati skrajno potreben pouk za bodočnost.
VAS,
da si preskrbite srečke državne razredne loterije
novega 35. kola.
ŽREBANJE petega razreda, v katerem se dvigajo največji dobitki,
ho v Ljubljani
Veliko izbero številk Vam nudi
ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 6.
•	Novi grobovi. V ljubljanski botalfalcl je umri g. Albin Zupan, »trojni ključavničar. K večnemu počitku ga bodo »premrli jutri ob pol 15. — Preteklo nedeljo so položili v Kačičah pri Divači k zadnjemu počitku na Krasu in v Istri dobro znano, ugledno gostilničarko in posestnico go. Ano Bradačevo, kr. je umrla v visoki starosti 85 let. Pokojna je bila mati g. Rudolfa Bradača, uradnika na sreskem načelstvu v Celju. Poleg velikega števila domačinov so jo spremili na zadnji poti tudi vsi njeni sinovi Jn hčerke, ki živijo v Jugoslaviji, Italiji in Avstriji. Pokojna bo ostala v lepem spominu zlasti revežem, ki jih nikoli ni odslovila od svoje hiše praznih rok. — V Predanov-cih pri Murski Soboti je omrla Edita Zor-kova, edinka ugledne Zorkove družine. Bila je bolna komaj tri dni. Pogrebne obrede je opravil evangeličanski župnik iz Pu-concev, poslovilni govor pa je -mela šolska upraviteljica ga. Marija Zalarjeva. Šolski otroci so grob obsuli z obilnim cvetjem. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel
♦	Najnriginalnejši popotnik v vsej Evropi je angleški polkovnik VVilliam Lambert s soprogo Lino. K svojemu avtomobilu ima pripeto originalno popotno hišo z jedilnico, kopalnico, kuhinjo s salončkom za goste in za partije bridgea. Zakonca, ki imata v Jugoslaviji n3kaj dobrih znancev, sta doslej temeljito prepotovala Anglijo, Belgijo, Dansko, Poljsko. Češkoslovaško, Madžarsko in Avsitrijo, od koder sta 14. t. m. prispela v Jugoslavijo. Ogledala sta si Zagreb v treh dneh, nakar sta se z avtom odpeljala pogledat v Dubrovnik, hišico pa sta pustila v Zagrebu. Iz Jugoslavije odpotujeta v Italijo, Francijo in ostal? evropske države, ki jih doslej še nista spoznala.
*	Nove nedeljske povratne karte v Avstriji. Posetniki Avstrije morejo dobiti nedeljske karte po posebno znižanih cenah. Popust od 50% uživajo potniki na progi do 170 km, medtem ko je popust na progi čez 170 km 40%. Za potovanje do 170 b velja popust od sobote, čez 170 km že od petka do ponedeljka do 24. ure. Te nedeljske povratne karte se lahko dobijo tudi na sami meji v vlaku. Jugoslovenski državljani morejo za SOdnevnc bivanje izkoristiti turistično vizo, katera stane i P din. Vse informacije dajejo biijetarne »Putn;ka« in avstrijski turistični urad v Zagrebu, Praška 9.
*	Večerni trgovski tečaj, potrjen od ministrstva trgovina in industrije, se otvori na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15. Brezplačne prospekte in vsa pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pismeno. Poučujejo se vsi firovski predmeti, pisarniška dela. stenografija, strojepis, nemščina itd. Šolnina zmarna.
*	Pet otrok v goreči kolibi. V vasi Kuli pri Somboru sta bila Milan Galočki in žena pri obiranju koruze na polju, pet nedoraslih otrok pa sta pustila v kolibi. Naenkrat je koliba začela goreti. Mati je prihitela s polja in je vseh pet otrok sicer spravila na prosto, vendar je najmlajši takoj izdihnil, dva otroka 6ta bila močno opečena, mati sama je dobila opekline, samo dva otroka sta ostala brez poškodb. Matar in opečena otroka so prepeljali v bolnišnico.
•	Čudeži se še vedno dogajajo na svetu. Ali morda ni čudež, ako srečamo človeka, ki je imel zelo redke lase. lepega dne gosto poraslega z bujnimi lasmi. Pa vendar ni bil čudež, če je svojo vnanjost spremenil v svoj prid. Je pač samo v pravem trenutku uporabil Silvikrin, prirodno hrano za lase, in je spoznal vse prijetnosti, ki so združene, ako se Silvikrin strokov-njaško uporablja. A on se ni zadovoljil samo s tem, kar ve, marveč je svoje znanje tudi praktično izkoristil. To dokazuje, da bi še mnogi, mnogi moški, ki jim izpadanje las povzroča skrbi, lahko pričakovali pomoč.
•	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko m škropi leno perilo v na jlepšo izdelavo. 3
Iz FJubliane
Novi občinski gradbeni podvigi na Mirju
Zemeljski stožec za rimskim zidom na Mirju se je zrušil po vseh onih naravnih pravilih, kakor jih že instinktivno pozna vsak preprost delavec. Severna polovica je povsem sesuta, južna polovica pa je dobila še večji trebuh in nove nazpoke. Pločevinasta kapa na vrhu je štrlela povsem osamelo in žalostno v zračne višave, obtičala je na koleh, ki naj bi po zamisli projektantov in gradbenega gospodarja povečali obstojnost tega objekta.
Kakor vsako razdejanje vzbuja tudi porušeni stožec — ki se je pričel nedavno graditi in je bil šele pred kratkim dokončan — prav turoben vtis, ki ga ne more ublažiti niti naivno-veselo zaupanje občinske uprave v trajnost takih giadenj. Kajti, reči že moramo, današnja občinska uprava ni obupala, nikakor; marveč se je vrgla vedro in pogumno na delo, ki ga je sicer polne roke.
Za enkrat se te roke zaposlene pri no-
vogradnji sesutega dela sosednjt ptrarrddt,
ki čepi nad prehodom v Murnikovi ultci.
Ta piramida se namreč ponovno gradi. Najnovejša »tehnika* teh gradenj je napredovala v toliko, da mešajo med prst in ruše še — debelo kamenje. Bravol Občini kot gradbeni oblasti in občini kot graditeljici ter sploh celokupni današnji večini mestnega sveta prav iskrene čestitke k uveljavljeni doslednosti in k železni vztrajno-stil Ta način gradnje se bo gotovo obnesel kot zelo učinkovit pri prihodnjem sesutju te piramide: bo vsaj malo bolj ropotalo in bobnelo, kakor pa pri običajnih trnovskih plazovih, ki so se jih Ljubljančani že itak prenavadili.
u— Hud udarec usode je zadel g. žel. svetnika J. Tanciga. Umrla mu jenemad; no soproga gospa Olga. Blago pokojnico so odlikovale vse vrline vzorne žene in vzgledne matere. Vsi, ki so jo poznali, so jo visoko cenili in spoštovali. Znana je bila po svoji srčni dobroti in Izredni plemenitosti duše. Zato je bila v vseh krogih splošno priljubljena in čislana. Njen pogreb v četrtek je to pokazal. Udeležila se ga je ogromna množica znancev in prijateljev, predvsem malodane vsi uradniki direkcije s svojimi rodbinami, ki so prihiteli, da izkažejo zadnjo čast soprogi svojega uva-ževanega tovariša. Prisostvoval je pogrebu tudi sam žel. direktor g. dr. Aleksander Fatur. Ribarsko društvo, čigar dolgoletni požrtvovalni blagajnik je g. Tancig, je poslalo k pogrebu posebno odposlanstvo pod vodstvom svojega podpredsednika g. Ivama Bogataja. Blagi pokojnici bodi ohra njem svetel spomin, spoštovani rodbini naše iskreno sožalje.
u— Usoda Lojzeta Jereba. Na poročilo »Slovenskega Naroda« od 22. t. m. in »Jutra« od 23. t. m. sporoča dispanzer . proti-tuberkulozne lige v Ljubljani zaradi pojasnila javnosti, da je utopljenec Alojzij Jereb bil pregledan v dispanzerju samo enkrat im to 21. VL 1937, ter se mu je svetovalo, da je najboljše za njegovo zdravje, če odide iz Ljubljane k teti vži-ri, odnosno svoj rojstni kraj. Dispanzer ni izdal niikakega odloka in nobene zahteve, ker nima tozadevne izivrSilne oblasti.
u— Rezervni ofirirji na nedeljski paradi pri Metliki. Pri pododboru prijavljeni udeleženci se odpeljejo v dvah avtobusih iz Ljubljane v nedeljo točno ob 4. (četrti) uri zjutraj izpred kavarne »Zvezda« (Kongresni trg). Vsakdo doplača še 5 din. Zamudnikom se ne vrna že plačana voznina. Odpovedi se ne jemljejo več na znanje. Razpored na oba avtobusa vrši samo pooblaščenec pododbora. Ker je predviden povratek šale 6redi popoldneva, se priporoča, da vsakdo vzame s seboj prigrizek. Pri povratku se ustavimo predvidoma v Trebnjem. Rezervni oficirji naj vzamejo s seboj svoje oficirske legitimacije. — Pododbor Ljubljana.
KINO IDEAL
Premiera najlepšega francoskega velefilma
Na morski gladini
Victor Franceu, Marcelle Chantae Jean-Pierre Aumond.
Danes ob 16., 19. in 21.15 ■■■
u— »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki uvodni članek »Ali imajo rastlina razum«, nadalje o zalivskem toku, ki napoveduje vreme. Dr. Anton Debeljak nadaljuje svoj potopis cV deželo dveh tisoč jam«. Sledi članek »Ali ste preobčutljivi« po razpravi Dr. W. Bergerja. nato pa Du-masovi »Trije muškatirji« z Norretrander-sovimi ilustracijami. V rubriko iz Literarnega sveta je prispeval P. Karlin članek o korespondenci 6lavnih mož in o Maurice Rey. Sledi Tehnični obzornik, nato pa De-beljakova razprava >Sap6r-jugoslovanskega izvora«. Štavilko zaključujejo Praktične no-vote. Šah in Bistre glave. Številko krase mnoge ilustracije.
u— Za najlepši glasbeni film proglaša francoska kritika film »Melodije ljubezni«, v katerem nastopa v glavni vlogi mladi pevec Tino Rossr. Vsebina, olepšana z mnogimi posnetki s Korzike in Italije, obravnava ljubavno zgodbo mladega korziikega ribiča, ki se zaljubi v slovečo parišlo lahko-živko. Celo vrsto novih pesm' poje Tino Rossi. Ženske vloge igrajo nekatere pariške lepotice, med njimi Nita Raye in Mo-nika Rolandova. Film pride danes na spored kina Maticc.
u— Skavte Zmajevega stega pozivamo, da se polnoštevi Lno udeleže stagove jubilejne skupščine jutri v nedeljo 26. t. m. v mali dvorani hotela Union. Zbiranje ob 10.
v dvorani. Kdor ima kroj, v kroju! — Tudi starše skavtov Zmajevega stega in roditeljski svet vabimo na 6tagovo jubilejno strogo interno skupščino! — Uprava.
u— Pošta Ljubljana 7 bo dne 27 in 28. septembra zaradi popravil v uradnih prostorih zaprta za promet s strankami. Občinstvo
* K I N C	1 *
™ MATICA	
Premi jera!
Filmski filager najlepših španskih romano KITARE
(Melodije ljubezni)
Tino Rossi
Warner Olannd ln Boris Karloff v velenapetem filmu MEFISTO V OPERI Divne operne arije. Vsled tehničnih težkoč napovedani program »LJUBEZEN NA BEGU« spremenjen
22-21
UNION
Premij era!
DosedaJ največje muzikalne revije z naj-priljubnejšim parom sveta Fred Astalre.
Ginger Rogers
T O P — H A Z
Popolnoma nov način izvedbe!
Predstave danes ob 16., 19.15 ln 21.15 uri
v Šiški naj se ta dva dneva poslužuje drugih pošt v Ljubljani. Dostava pošiljk se bo vršila kakor običajno.
u— Podpornemu društvu »a gluhonemo mladino je naklonil v svoji oporoki blago-pokojni g. Josip Eberle, juvelir v Ljubljani, velikodušan dar v znesku 2000 din in se tako zapisal v trajno spomin naših gluhonemih sirot.
u— Za dijaško kuhinjo »Domovino« Je daroval veletrgovec g. Ivan Vovk 800 din namesto venca na grob direktorja Nandeta Marolta. Naj bi našel mnogo posnemalcev.
u— Plesne vaje delavskega glasbenega društva »Zarje« se prično v nedeljo 8. oktobra v veliki dvorani Delavske zbornice ob 15. uri popoldne. Plesini učitelj g. Trošt
Iz Maribora
a— Zborovanje mariborskih gozdovnikov
V prostorih meščanske šole je bil te dni redni občni zbor mariborskih gozdovnikov, ki ga je vodil starešina g. dr. Vilko Marin. Po uvodnih formalnostih se je dr. Marin spomnil pokojnega predsednika Osvobodita-lja dr. T. G. Masaryka in orisal njegovo veliko delo in ljubezen do domovine in vsega slovanstva ter človeštva sploh. Zatem je oertal delo in skrb odbora za razširjenje organizacija ter omenil, da je šolska oblast prepovedala dijakom, da so včlanjeni v gozdovniški organizaciji. Iz tajniškega poročila inž. D. Cejana je razvidno, da šteje organizacija 158 članov, od katerih je 15 učiteljev in 4 profesorji. Goziovniki so v preteklem letu priradili več predavanj im 2 tabora. Poročali so 5e blagajnik Dušan Vo-deb, gospodar L. Robnik, knjižničar O. Obi-jes, nakar je bil ponovno izvoljen večinoma stari odbor s starašino dr. V. Marinon, njegovim namestnikom J. Robnikom ter glavarjem F. Klojcnikom na čelu.
a_ Otvoritev gledališke sezone bo ▼ soboto 2. oktobra. V proslavo stoletnice Go-goljevega »Ravizorja«, ki je v Mariboru vedno zelo ugajal, ee z njim otvorijo vrata mariborskesa Talijinega hrama. Nato sledi Preradovičeva komedija »Najboljša ideja tete Olge«, ki jo pravkar študirajo tudi na Dunaju v akademskem gladališču. Tretja premiera bo Schillerjeva tragedija »Marija Stuart«.
a— Šahovske novice. V sredo zvečer se je vršil v kavarni Central brzoturnir, ki ga ie priradil Mariborski šahovski klub v svrlio treninga mariborskih šahistov za šahovski turnir Zvaze slovenskih šahovskih klubov ki bo v nedeljo 26. t m. v Trbovljah. Rezultati brzoturnirja so bili naslednji: 1. dr. Ga-brovšek 11 točk, 2. inž. Prek 10 im pol, 3. Šavli 10, 4. Mešiček 9 in pol, 5. in 6. B.en in Krulc, 7. in 8. Jaut in Kukovec, 9. Strniša 5 in pol, 10. in 11. Stonjšek in Osta-povič po 5 točk, 12. Krajnc 4, 13. prof. Sila 3, 14. Lukeš 1 in pol tooke. TurmrsKi vodja ja bil dr. Lippai, ki je po turnirju izročil prvim sedmim šihistom praktične nagrade, darila mariborskih tvrdk.
a— Predstojništvo mestne policije poziva poslednjič vsa imetnike orožnih listov, da vplačajo banovinsko takso za orožne liste. Proti strankam, ki ne bodo plačali takse do konca septembra, se bo uvedlo kazensko postopanje po določilih pravilnika o bano-vinskem proračunu.
a— Policijske novice. Policiji se je posrečilo izslediti 28 letnega Josip-a Oimejča, ki je pred dnevi odnesel železničarju Francu Kaniču iz Zelazničarske ulice 11 razne obleke v vrednosti okoli 2000 di<n. Izročili eo ga v zapore sodišča. — Gostilničarju Ivanu Re6niku iz Meljske ceste 85 je doslej še neznani storilec odnesel iz jopiča v spalnici listnico z raznimi dokumanti in 1000 din gotovine.
Vremenske posebnosti minilega poletja
V meteorologiji smatramo za poletje mesece junij, julii in avgust. Astronomsko poletje traja od 21. junija do 21. septembra. V pogledu temperature zraka je bilo letošnje pcletie zelo normalno. Srednja poletna temperatura znaša v Ljubljani 18.7°. Prav toliko znaša tudi letošnji poletni tromesečni povpreček. Srednja mesečna temperatura je v juniju znašala 18.5", v juliju 19.7°, v avgustu 18.0°. Aritmetična sredina teh vrednosti da točno 18.7°.
Od posameznih mesecev je bil junij toplejši kakor normalna vrednost za junij. Normalna povprečna temperatura znaša za ta mesec 17.7°, v letošnjem mesecu pa 18.5°. Najvišja temperatura v letošnjem juniju je znašala 30.5° in sicer dne 6. junija. Najnižja je bila 23. junija z vrednostjo 9.4°. Toplih dni, to je dni z maksimom nad 25, je bilo v juniju 15. Od teh so bili vroči, z maksimom nad 30°, trije.
Mesec julij je bil normalen. Dolgoletna in letošnja srednja temperatura znašata obakrat 19.7°. V juliju je bila najvišja temperatura 24-tega in sicer je znašala 30.1°. Najnižja je bila drugega z 9.2°. Toplih dni je bilo 21, od teh vroč samo eden.
Mesec avgust je bil za spoznanje hladnejši od normale. Letos znaša njegova srednja temperatura 18.0", napram normali 18.7°. Vendar pa je v avgustu bila registrirana najvišja temperatura letošnjega poletja. Dne 9-tega je maksimalni termometer pokazal 30.6°. Sicer pa je to precej nizek maksimum napram največjemu 38", ki smo ga doživeli 28. junija 1935. Najnižja temperatura v avgustu je bila zabele-
žena 17-tega in sicer 8.6°. Avgust je imel toplih dni 17, od teh sta bila vroča samo dva. V vsem letošnjem poletju smo imeli od vseh 92 poletnih dni toplih 59. Od teh je bilo vročih le 6.
Popolnoma pa se razlikuje letošnje poletje od normalnega v pogledu padavin. Letošnje poletje je bilo zelo deževno. Normalno pade v teku poletja 428 mm dežja, letos pa ga je padlo kar 651 mm. Vsi trije meseci so bili deževni nad normalo, najbolj pa avgust. V juniju pade normalno 152 mm, letos 235 mm, torej 83 mm več. V juliju znaša razlika samo 34 mm, to je 166 mm nasproti 132 mm normalnim. V avgustu je padlo 250 mm in prekoračuje ta vsota normalo 144 mm za 106 mm. Normalno je poleti najbolj deževen mesec junij, najmanj avgust. Letos pa je bil avgust najbolj deževen.
Jasno je, da je letos tudi padavinskih dni več, vendar samo za štiri. Normalno jih je 41, letos pa 45 Razlika je malenkostna nasproti ogromni razliki v padavinah, 651 mm nasproti 428 mm. Iz tega sklepamo, da je letos intenziteta dežja velika, kar se pravi, da pade v enem dnevu mnogo dežja. Medtem kc pade ob deževnem dnevu normalno 10 mm, je letos padalo povprečno 15 mm. Letos so predvsem prevladovale kratkotrajne močne nevihte. Saj je bilo v vsem poletju 29 neviht z gromom, medtem ko jih je normalno samo 13. Najvišje dnevne vsote so bile 8. junija 64 mm, 17. julija 27 m 2. avgusta 83 mm.
Da so prevladovale predvsem kratkotrajne nevihte, je uvidevno tudi iz oblačnosti. Popolnoma, oblačnih dni je bilo tf
vsem poletju 21, normalno pa jih je 22, torej letos celo en dan manj. Letošnje nevihte se zrcalijo tudi v poguben osni h točah po vsej banovini, zlasti po Dolenjskem. V Ljubljani je bila toča zabeležena samo enkrat in sicer 7. junija ob 18.
Meglenih juter je bilo v Ljubljani v vsem poletju 22, normalno jih je 17. Od teh odpade letos na avgust točno polovica, 11. Sploh je v avgustu pričetek meglene ljubljanske sezone. Vzporedno z visokimi padavinami koraka tudi vlažnost zraka. Povprečno znaša normalna vlaga v Ljubljani v juniju 11 gramov, v juliju 12 gr., v avgustu 11.5 gr. Letošnje vrednosti pa znašajo 12 gr., 13 gr. in 12., torej skoraj v vsakem mesecu poprečno po 1 gram več. To pomeni, da je vsak kubični meter zraka imel po 1 gr- vode v obliki nevidnih vodnih par več ko navadno. Najvišjo stopnjo vlage je zrak dosegel 24. julija, ko je ob 14. vseboval 18 gr. vode. Ob tem času je bilo razmeroma jasno in ie pihal jugozapadni veter, ki je prinesel obilno vlago z Jadranskega morja. Bil je soparen dan, ki so mu v ns slednjih dneh sledili nevihte, zlasti 26. julija, ko je v Do-brepoljah toča neusmiljeno vse oklestila.
Najnižjo stopnjo vlage je zrak dosegel 13. julija. Zanimiv ie potek vi a™ te~n dn«\ Zjutraj ob 7. je 1e bilo 11 gr., popoldne ob 2. 8 gr. in zvečer ob 9. 13 gr.Tedai popoldne. ko je bila temperatura nalvišia — odgovarlaloče temperature znašaio 16 6°, 26.1®, 19 6° — je bilo vlsge naimani. Tega dne je bilo jasno in je p'hal rahel severni veter. Kmalu popoldne, ko je bil zrak najbolj segret, ise ie dvieal kvišku in odnesel vlago s seboj v višave, kjer se je ponovno zgostila, da so postali posamezni oblaki, kumulL
Kolebanje zračnega pritiska ni bilo v letošnjem poletju veliko. Barometer je najnižjo vrednost dosegel 1. avgusta in sicer 728,2 mm zvečer ob 21. Najvišjo vrednost pa je dosegel 2. julija ob 7. zjutraj in sicer 740 mm. Srednja vrednost zračnega pritiska znaša v Ljubljani 735 mm. Barometer je torej kolebal bore 5 mm navzgor in 6,8 mm navzdol. Njegova amplituda kole-banja je znašala samo 11,8 mm. Znano je, da je kolebanje barometra najmanjše poleti in največje pozimi. V pretekli zimi je kolebal med 750 mm in 712 mm, torej 15 mm navzgor in kar 23 mm navzdol. Njegova zimska amplituda kolebanja je znašala kar 38 mm nasproti 12 mm poleti.
Glavni potek vremena v letošnjem poletju je bil naslednji. Prve dni v juniju je naše ozemlje stalo pod vplivom severnoevropske depresije. Toda že 3. junija je preplavil južno Evropo afriški anticiklon, ki je trajal do 6-tega- Prinesel je tega dne Ljubljani najvišjo junijsko vrednost zračnega pritiska 739,6 mm in tudi najvišjo junijsko temperaturo 30,5°. Naslednji dan se je anticiklon umaknil nad Rusijo, severozapad-na Evropa pa je prešla pod vpliv islandske depresije, ki je povzročila pri nas poplavo jugozapadnih vetrov, še istega dne, 7. junija popoldne, smo doživeli ob 4.30 m obli-gatno nevihto, ob 5. pa izredno močan naliv, ki je traial do 7.30. Nev;hta in naliv sta dala Ljubljani kar 64 mm dežja, kar predstavlja najvišjo dnevno vsoto dežja v tem mesecu. Močan nnliv so povzročali severni vetrovi, ki so se odtrgali od anticiklona nad Rusijo in (jvignili južne vlažno-tople zračne mase. Ob močnem nalivu je padala tudi toča. Po tem močnem nalivu sta se ruski m afriški anticiklon združila in držala lepo vreme do 14-tega z izjemo
dveh malopomembnih popoldanskih neviht. 15-tega se je pojavila nad Sredozemskim morjem depresija, ki nam je 15. in 16-tega pošiljala celodnevni dež v visokimi dnevnimi padavinami, 45 in 44 mm. 17-tega se je vremenska situacija v toliko spremenila, da sta se nad Evropo pojavila dva anticiklona: prvi nad severovzhodno Rusijo drugi nad Atlantikom in zapadno Evropo. Srednja Evropa je bila tedaj v »sedlu« visokega pritiska, ki je prinašalo pretežno lepo vreme s popoldanskimi motnjami vse do konca meseca.
2e zadnjega v juniju in 1. Julija je za-padni anticiklon, ki je dobil ponovno ojačenja od stalnega severno-afriškega anticiklona, preplavil vso zapadno polovico Evrope in vladal z lepimi dnevi neomajno do 5. julija. 6-tega se je pojavila islandska depresija, ki nas je skozi 4 dni do 11-tega močila. Po tej 4-dnevni motnji je južni anticiklon skoraj nepretrgano vladaj do 25-tega. Le 17-tega ga je severna depresija pomaknila proti jugu in povzročila dve nevihti. Podobno se je dogodilo tudi 25. in 26.
Stanje teh dveh dni je zelo važno za razlago postanka pogubonosne toče v Do-brepoljah na Dolenjskem. 25. in 26-tega julija so pod vplivom severne depresije nad našim ozemljem pihali vlažno-topli vetrovi. 26-tega pa so ob 17.30 vdrli se-verozapadni vetrovi in dvignili južni zrak. Pri tem je prišlo do močne zgostitve vodnih hlapov v višavah in do tvoibe toče. Točo 26-tega julija je povzroči vdor ta-kozvane »mrzle fronte«, ne pa trenutna popoldanska nevihta.
Nekaj podobnega se je dogajalo 1. avgusta. Zadnjega v juliju se je nad Sredozemskim morjem pojavila depresija. Nad
t
Gospodarstvo
Novi zadružni zakon objavljen
Srečke
DR2AVNE RAZREDNE LOTERIJE
Kupujte iz slovenske kolektive
MILANA LAVRIČA
TELEFON 24-815
BEOGRAD
POENKABEOVA 25
POST. FBET. 450
ki Je postala znamenita po vsej širni državi, ker Je iz njene prodajalne prodana
srečka, Id je bila izžrebana
S PREMIJO 2,000.000 DINARJEV.
To je ŠESTA PREMIJA, ki Jo je ta kolektura Izplačala t zadnjem časa. — Ne odlašajte! — Naročite — kupite — takoj pri LAVBICU vsaj eno srečko,
ki vam bo napravila veselje.
a— Pobeg kaznenea is bolniSaie«. V noti na petek je pobegnil iz splošne bolnišnice 48 letni kaznenec Štefan Godec, ki je bil svoječasno obsojen na večletno zaporno kazen za razne vlomne tatvine in ki je bolehal na trahomu. Odšel je bar v bolniški obleki. Organi javne varnosti ga sedaj iščejo.	.
a— S kamnom okoli vratu na dno vodnjaka. Svojevrsten samomor j 3 izvršila Jožefa Lulikova, mati posestnika Lulika iz Skakov-eev. Privezala si je okoli vratu velik kamen, nakar je skočila v 6osedov vodnjak, odkoder eo jo privlekli mrtvo. Domnevajo, da je izvršila samomor v trenutku duševne zmedenosti in živčnega razkroja.
a— Mladina izginja. Pred dnevi je izginila od doma 16 letna Marta Koprivnikova iz Kejžarjeve ulice 1. Starši so njen pobeg naznanili policiji im se bojijo, da se ji ni kaj hudega pripetilo. Deklica je za svoja leta dobro razvita.
Iz Celja
e— Dijaško zavetišče. Da se dijakom celjske gimnazije, ki nimajo v mestu stanovanja in čakajo po končanem pouku na odhod vlakov, nudi potrebno zavetišče, kakor ga zahteva od staršev šolska oblast, je ženska podružnica Družba sv. Cirila in Metoda v Celju oskrbela za to šolsko leto prostore v mekdanji čitalnični dvorani in knjižnici v prvem nadstropju Narodnega doma. To zavetišče, ki bo imelo posebno dvorano za dijake in prostore bivše knjižnice za dijakinje, bo stalno in redno nadzorovano. Za ravne dijake in dijakinje je zavetišče brezplačno, za druge pa se to po premoženjskih razmerah zahteval od staršev odgovarjajoči mesečni prispevek za vzdrževanje, čiščenje in kurjavo dvoran. Ženska podružnica CMD, ki je prevzela nase to skrb in delo, izvršuje s tem svojo lepo socialno nalogo v prilog naši »potujoči šolski mladini«, da ne bo zapuščena in zanemarjena tavala in prezebala po mestu ali se zatekala v neprimerne prostore. Celjski posojilnici, ki je šla uvidevno in velikodušno na roko, da se je mogla ta lepa zamisel uresničiti, gre v imenu staršev in mladine priznanje in zahvala.
e— Trboveljski slavčki bodo peli v Celju. V nedeljo 3. oktobra ob 16.30 bo v dvorani Celjskega doma koncert »Trboveljskega slavčka«. Splošno priljubljeni mladinski zbor bo nastopil s popolnoma novim sporedom. Vstopnice bodo od ponedeljka 27. t. m. dalje v prodaji v knjigarm X. Goričarja vdove.
e— Premestitev v finančni službi. V četrtek sta zapustila Celje finančna preglednika gg. Conč in Plaznik. Prvi je premeščen v Kočevje, drugi v Trbovlje. Obema, ki sta uživala v Celju zaradi svoje korektnosti mnogo simpatij, želimo na novih službenih mestih mnogo zadovoljstva in uspehov!
e— Jesensko gramoženje cest. Mesrtna občina razpisuje oddajo razvoza gramoza za jesensko gramoženje občinskih cest. Določenih je 765 kubičnih metrov gramoza. Zanimivo je, da zadevni razglas mestno občine dzrecno navaja, da pride za nekatere ceste v poštev tudi posip iz Dornovega kamnoloma. Lastnik tega kamnoloma g. Dorn pa je član mestnega sveta.
e— Zadnji pregled motornih vozil bo v ponedeljek 4. oktobra ob 13. pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. Svoja moloma vozila morajo pripeljati k pregledu vsi lastniki novih vozil, ki za I. 1937. še niso bila pregledana, in vsi lastniki vozil za javni promet (avtotaksijev in avtobusov), ki letos še niso bila drugič pregledana.
e— V GORICO IN TRST vas popelje iz Celja udoben avtobus, dne 3. in 4. oktobra za 150 din vštevši potni list. Prijave: Dro-gerija »Sanitas« do 1. oktobra.
KINO METROPOL, prinaša danes zopet skrajno napet film prekrasnih prizorov »NIČEVO«. (Ivan Možuhin).
Iz Ljutomera
Lj— Komemoracija. Po spominskih predavanjih v šolah in žalni seji občinske uprave je tudi Sokol na dan pogreba prvega predsednika češkoslovaške republike Masarvka prireiil lepo komemoracijo, ki jo je otvoril orkester z državno himno bratske repuMi-ke. Po uvodnih besedah brata staroste je br. prosvetar očrtal delo velikega Slovana in prijatelja našega naroda. Sledila je priložnostna deklamacija. Žalna koračnica je zaključila proslavo, ki 6e je je udeležilo številno občinstvo.
Iz življenja na deželi
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm >In-termezzo« s Tresi Rudolph in Albrechtom Schonhalsom v gl. vlogi. Med dodatki domač kulturni film in Paramountov zvočni tednik. Sledi velefilm: >Pri treh mladenkah«.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. uri in jutri ob 15.15 in 20. uri veseli film današnjih dni »Inkognito«. Za dodatek nov Paramountov 7vo*ni tednik.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomlju bo predvajal drevi in jutri ob 16, in 20. uri film >Mali polkovnik« v glavni vlogi Shirley Temple.
skrajno severnozapadno Evropo, nad Anglijo, se je pojavil anticiklon in sicer združen med arktičnim in azorskim stalnim visokim pritiskom. Ta je vdiral proti jugovzhodu in je že 1. avgusta zvečer dosegel s svojo »mrzlo fronto« naše pokrajine. Pri srečanju z južnimi vetrovi je nastal naliv, ki je Ljubljani dal od 7.30 do polnoči 83 mm dežja, kar predstavlja najvišjo dnevno vsoto v teku poletja. Od tega dne so znane poplavne katastrofe na Dolenjskem na obeh straneh Gorjancev. Nato so se v vsem avgustu n;za.le depresije za depresijo, ki so dale v vsem mesecu 17 padavinskih dni.
Konec meseca je nastal prevrat v vremenu. Afriški anticiklon je 1. septembra preplavil vso Južno in Srednjo Evropo in prinesel prekrasno vreme za celih 10 dni. Lahko rečemo, da je bila z njimi letošnja poletna doba zaključena. 10. septembra se je približala Srednji Evropi severna depresija, ki je stagnirala nad Severno Evropo že ves čas našega lepega, vremena. Pod njenim območjem se je 10. septembra razvila nad južnim alpskim lokom sekundarna depresija, ki se ie z vdorom seve-rozapadne mrzle fronte ločila od primarne. Ta vdor je povzročil izredno močan naliv, ki se je v Ljubljani začel ob 15.30 in je trajal do 7. zjutraj naslednjega dne. Dal je Ljubljani neobičajno visoko dnevno vsoto dežja. Kajti namerili smo kar 107 mm. Zaslužni opazovalec na Vrhniki g. Ivan Skvarča nam je sporočil, da je nameril 121,2mm dežja, kar je v toku njegovega 42-letnega zvestega opazovanja najvišja zabeležena dnevna vsota.
Od tega dne dalje se vreme ni več zboljšalo in je nastopila doba trajnega jesenskega deževja.	R*
Včeraj so »Službene novine« objavile novi zadružni zakon, ki ga je Narodna skupščina sprejela 17. julija, senat pa ga je odobril 23. julija. Zelo pestra je zgodovina nastanka tega enotnega zadružnega zakona, o katerem smo razpravljali prav za prav že od obstoja naše države. Vrstili so se zakonski načrti in je bilo šele sedanjemu, ki je menda po vrstnem redu 18. usojeno, da postane tudi res zakon.
Z novim zadružnim zakonom, ki je bil toliko let predmet sporov, smo brez dvoma napravili velik korak naprej, zlasti s stališča enotnosti, kajti dosedanje stanje je bilo skoro nevzdržno, saj smo imeli šest raznih pravnih področij in 18 raznih zakonov, uredb in drugih zakonskih predpisov, ki so urejevali položaj in delovanje zadrug v Jugoslaviji. Za nekatere pokrajine predstavlja novf zadružni zakon prav znatno zboljšanje. Tako je tudi sedaj v Srbiji vsem stanovom in poklicem dovoljeno, da si osnujejo zadruge, medtem ko so doslej smeli imeti zadruge le kmetje in obrtniki. Tudi je sedaj v Srbiji zadrugam dano na prosto, da si izberejo revizijsko in poslovno zvezo, medtem ko so bile doslej kmetijske zadruge primorane včlaniti se v Glavni savez srbskih zemljoradniških zadrug, Obrtniške zadruge pa v Zemaljski savez zanatlijsklh zadrug. Tudi drugače prinaša srbijanskim zadrugam zakon mnogo novega.
Slovenskim zadrugam pa zakon ne bo prinesel kakšnih dalekosežnih sprememb, razen nekaterim kreditnim zadrugam in morda zvezam. Razlog je v tem. da so v novi zakon v glavnem sprejeta načela, na na katerih sloni dosedanji temeljni avstrijski zadružni zakon iz 1. 1873. z dodatnimi zakoni in uredbami, kakor tudi načela zadružne prakse pri nas. Gotovo pa je prednost novega zakona, da imamo sedaj skoro vsa zakonska določila zbrana v enem samem zakonu, medtem ko so bile doslej določbe prav raztresene po raznih zakonih in uredbah.
V administrativnem pogledu ima zakon precej novosti. Nekatere niso baš neobhodno potrebne, vsaj za naše razmere ne. Doslej je n. pr. v Srbiji veljal predpis, da mora zadruga vsakega novega člana javiti sodišču; po novem zakonu pa morajo zadruge polletno pošiliati sezname novopri-stopivših članov revizijski zvezi.
Kaj prinaša novi zakon
Za kreditne zadruge uvaaj zakon nekatere omejitve, tako se smejo kreditne zadruge in njihove zveze baviti samo s sprejemanjem vlog, najemanjem kredita, dajanjem posojil, posredovanjem pri zavarovalnih poslih in z nabavo sredstev kmetijske produkcije za račun svojih zadružnikov ter s komisijsko prodajo pridelkov svojih članov. Važna je določba, da smejo kreditne zadruge svoja odvišna denarna sredstva nalagati samo pri državnih, privilegiranih ali samoupravnih denarnih ustanovah ali pri onih denarnih ustanovah, pri katerih imajo večino delnic. Z zakonom je predvidena tudi ustanovitev Zadružne banke za vso državo z istimi ugodnostmi, kakor veljajo za kreditne zadruge. Po slabih izkušnjah, ki jih imamo s centraliziranimi denarnimi ustanovami naše zadruge menda ne bodo posebno navdušene za tako rešitev Dokler se ne osnuje ta Zadružna banka pa bodo smele kreditne zadruge in njihove zveze nalagati odvišen denar tudi v drugih denarnih zavodih, toda le z odobritvijo pristojne revizijske zveze.
Glede glasovalne pravice zadružnikov je določeno, da sme imeti vsak član samo en glas, le pri produktivnih zadrugah je dovoljeno, da ima en član tudi več glasov, toda največ pet. Naše zadruge bodo morale torej spraviti svoja pravila v sklad s tem novim predpisom. Vendar to ni tako nujno, ker zakon dovoljuje, da smejo zadruge obdržati dosedanje določbe o različni višini poslovnih deležev in določbe, po katerih gre enemu zadružniku več glasov, še 10 let.
Zadružne zveze
Glede zadružnih zvez prinaša zakon precej novih določb. Predvsem onemogoča cepljenje v številne majhne zvezne organizacije z nezadostnim številom zadrug. Zveze, ki se na novo ustanovijo morajo imeti takoj v začetku včlanjenih vsaj 300 zadrug, le zveze produktivnih zadrug se lahko nadalje obstojajo, če so imele na 100 včlanjenih zadrug. Dosedanje zveze lahko nadalje obstoj joč, če so imele na dan objave vsaj 50 včianien;h zadrug. Vsaka zadruga mora biti včlanjena v eni revizijski zvezi, tako da ne bo več divjih zadrug. Sicer pa zakon predvideva za vsako vrsto poslov posebne zveze, tako da bi bPe ■posebne revizijske zveze, posebne zveze za denarne posle, posebne zveze za blagovne posle ln posebne zveze produkcijskih za-drue. Stroga delitev pa n' tako izvedena, kakor je bilo prvotno mišlieno, in <e strokovna zveza kreditnih in nabavi ia^ih zadrug lahko tudi v bodoče revizijska zveza, če ima v svojem članstvu 300 zadrug.
Ločene ali skupne zveze
Stremljenje pa gre vsekakor za tem, da bi bile zveze ločene oziroma, da bi od-stojale posebne zveze za vsako vrsto poslov. Gotovo je mnogo razlogov za ločene zveze. To so predvsem poslovni neuspehi, ki so jih v naši državi doživele nekatere zveze, ki so hirale, kar je bilo v škodo revizijskemu poslovanju. Pa tudi pri trdnih zvezah je pogosto revizija trpela, kadar so nemarne zadruge na graje v revizijskem poročilu odgovarjale z grožnjami, da bodo ukinile poslovanje z zvezo. Mnogokrat moti tudi okoliščina, da so bile v upravi zveze iste osebe, kakor na čelu zadrug in so torej revizorji revidirali svoje gospodarje, svoje delodajalce, kar ni bilo v prid uspešnosti revizij. Toda tudi v novem zakonu je bila črtana določba, po kateri funkcionarji zadrug ne bi smeli biti funkcionarji zveze. Končno tudi poslovna zveza (kreditna ali blagovna) lažje in uspešneje funkcionira, če je ne moti in obremenjuje revizijsko in instrukcijsko delo.
Važni pa so seveda tudi razlogi, ki govore za skupne zveze. Predvsem so nižji upravni stroški, ker ni treba vzdrževati dveh ustanov, in tudi administracija je enostavnejša za zvezo in za zadruge. Dohodki za kritje revizijskih stroškov so stalnejši, ker zveze s poslovanjem vendar
nekaj zaslužijo in Jim m treba čakati na članske prispevke in javne podpore. Končno je kontrola glede ocenjevanja kreditne sposobnosti zadrug lažja, ker Ima. zveza reden vpogled v stanje vsake zadrug«.
Brez dvornno so prednosti ločenih zvez načelno važne, dvomljivo pa je, če so take ločene zveze v praksi uspešnejše, predvsem ' zaradi gmotnih sredstev. Treba bo najti nekako srednjo pot, bodisi da »e po češkem vzorcu deli skupna zveza v dva oddelka, ki Imata vsak svojo upravo toda skupne pripomočke ln skupno pomožno osobje, lahko pa obstojata tudi dve ločeni zvezi, ki pa morata biti navznotraj povezani s posebnim dogovorom glede vzdrževanja skupne poslovalnine, skupnega pomožnega osobja in medsebojne pomoči (glede informacij in glede vzdrževalnih stroškov).
Značilno je, da je Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani nedavno že registrirala novo revizijsko in Instrukcijsko zvezo »Zadružno revizijsko centralo v Ljubljani«, kar je v zvezi z določbami novega zadružnega zakona. S tem nova zveza še ni cži-votvorila delovanja, pač pa je zadrugam zagotovljena možnost, da po novem zakonu lahko izvrše reformo o pogledu ločitve dela. Končno bo o tem razpravljal prihodnji občni zbor Zveze slovenski zadrug.
Glede na gornja vprašanja je važna določba novega zakona, po katerih se osnuje poseben fond za pomoč zadružništvu, kamor se bo stekalo 10% čistega dohodka
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je že objavil podatke o gibanju števila zavarovancev v mesecu avgustu. Sedaj objavlja še podrobne številke za posamezne gospodarske panoge.
Od julija do avgusta se je število zavarovancev povečalo za 1540 (na 102.402). Najbolj se je dvignilo število zavarovancev v gozdno-žagarski industriji (za 419), pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb (za 383), pri gradnjah nad zemljo (za 416), v kovinski industriji (za 180) in v tekstilni industriji (za 110). Večje nazadovanje pa beleži le oblačilna industrija (za 181).
V primeri z lanskim avgustom je bilo letos število zavarovancev za 10.907 večje, v primeri s predlanskim avgustom pa znaša prirastek 19.606 zavarovancev.
Relativno najbolj se je letos povečala zaposlenost v lesni stroki, pri čemer pa je treba upoštevati, da smo lani zaradi sankcij dosegli najnižje stanje zaposlenosti. V gozdno žagarski industriji in v industriji za predelovanje lesa je število zaposlenih delavcev in nameščencev od lanskega avgusta naraslo za 2774 ali za 29%, tako da je bilo v avgustu v tej stroki 12.350 zavarovancev.
Prav občutno pa se je v zadnjih dveh letih dvignila zaposlenost v stavbni stroki. Pri gradnjah nad zemljo je bilo letos v avgustu 9593 zavarovancev, to je za 2492 zavarovancev (za 35%) več nego lani in za 4734 (za 97%) več nego pred dvema letoma. Zaposlenost pri gradnjah nad zemljo se je torej v dveh letih podvojila. Zaposlenost pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb je lani znatno narasla, letos pa opažamo nazadovanje, in sicer v primeri z lanskim avgustom za 33l na 3616, kar pa je še vedno za 1416 več nego pred dvema letoma. Končno je v tej zvezi omeniti naraščanje zaposlenosti v industriji gradbenega materiala, kjer je bilo letos v avgustu 6658 zavarovancev, t. j. za 787 ali 13% več nego lani in za 1916 ali za 40% več nego pred dvema letoma.
Maribor, 24. septembra
V	hotelu Meran je bila danes popoldne seja Združenja sadnih eksporterjev dravske banovine, ki jo je otvoril in vodil predsednik g. Srečko Kranjc. Po uvodnih formalno; stih je toplo pozdravit vse navzoče, zlasti zastopnika Združenja trgovcev v Ptuju g. Senčarja, dr. Kovačiča kot predstavnika producentov.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik poročal, da bo jutri v Beogradu seja strokovnega odbora, ki ima nalogo, da prouči možnost izvoza sadja iz dravske banovine. Predsednik je poročal, da ima strokovni odbor nalogo, da daje overenji za izvoz sadja in mu gredo večje kompetence. kakor svoječasni centralni komisiji. Med sadno kampanjo so pisali nekateri listi o izvozu nezdravega sadja iz naših krajev (zlasti >Slovenec«). V imenu slovenskih izvoznikov je izjavil, da ta vest ne ustreza dejstvu in je popolnoma neresnična. Naši izvozniki vedno pošiljajo zdravo, popolnoma zrelo sadje v Nemčijo in so te vesti skrajno itendeneiozne. Nemci niso n'kdar reklamirali našega zelenega ali slabega blaga, pač pa so strem ali za tem, da bi dosegli na meji povoljneiše cene.
V	Dubrovniku ee vrše pogajanja glede trgovinskega prometa med Nemčijo in Jugoslavijo. Jugoslovenski izvozniki zahtevajo, da se marka stabilizira po tečaju 14, ?e pa ne bo prišlo do tega, je vsak izvoz v Nemčijo iluzoren. Ker se dobi za marko le 12.50 — 12.80 Din so prišli jugoslovenski sadni izvozniki v zelo težaven položaj.
Na jutrišnji seji strokovnega odbora se bo tudii razpravljalo o vprašanju kakovosti sadja za izvoz. Naši izvozniki zastopajo stališče, da mora sadje ustrezati predpisanim meram 5 cm « toleranco pol centimetra navzdol. V naši državi je precaj kanadk, ki so se prejšnja leta prerej izvažale v-Fran cijo in Italijo. Ker je Francija svojo valuto devalvarila za skoro 50°/o, je izvoz v Francijo nemogoč, zlasti, ker ponujajo Francozi franko naša meja za kilogram kanadk le 1.75 Din, dočim sa tu pri nas zahteva 2 — 2.50 Din za kg. Iz tega sledi, da bo letos izvoz kanadk v Francijo in Italijo docela nemogoč. Izvozniki naših kanadk, ki po glavni sadni predmet, bodo morali izvoz koncentrirati v Nemčijo, kjer še lahko dosežejo ugodnejše cene. Tudi glede obiranja sadja so pritožbe. Pri nas se izda uradno dovoljenje za obiranje jabolk; ko pa izide, so že vsa drevesa prazna, pridelek pa Ja v skladiSčih posameznih trgovcev in produ-
državne razredne loterije in 2% čistega dohodka Državne hipotekama banke in Poštne hranilnice. Sredstva tega fonda se
bodo uporabljala v glavnem za vršenje revizij in za pomoč produkcijskim zadrugam. Fond bo imel na razpolago letno 4—5 milijonov Din. S tem fondom naj se v prvi vrsti omogoči obstoj revizijskih zvez, ki nimajo drugih dohodkov.
V	tekstilni Industriji zaposlenost že vrsto let stalno narašča, ker so v tej stroki nastala številna nova podjetja. Letos v avgustu smo imeli v tekstilni industriji že 16.232 zavarovancev, tj. za 1968 (za 14%) več nego lani in za 7434 ali za 85% več nego pred petimi leti. Ni pa v enaki meri naraščala zaposlenost v oblačilni industriji, kjer smo imeli letos v avgustu 4787 zavarovancev, t. j. za 395 ali za 9% več nego lani, odnosno za 990 zavarovancev ali za 26% več nego pred štirimi leti, ko je bila zaposlenost najslabša.
Naraščanje zaposlenosti opažamo v zadnjih letih tudi v kovinski industriji, kjer smo imeli letos v avgustu 7943 zavarovancev, t. j. za 890 zavarovancev ali za 12.6% več' nego lani in za 1897 ali za 31% več nego pred tremi leti. V kemični Industriji imamo sedaj 2178 zavarovancev, t. j. za za 205 več nego lani in za 613 več nego pred štirimi leti.
Manj razveseljiv razvoj opažamo v zadnjih letih pri papirni in čevljarski industriji. V industriji papirja smo imeli letos 2003 zavarovance, to je skoro prav toliko kakor lani in le za 34 več nego pred tremi leti. V čevljarski industriji smo imeli letos 2988 zavarovancev, to jo za 122 več nego lani in le za 42 več nego pred štirimi leti, ko je bila gospodarska kriza na višku. Ne-koll ugodnejše se je razvila usnjarska Industrija, kjer je bilo letos v avgustu 2168 zavarovančev, to je za 347 ali za 19% več nego lani in za 613 ali za skoro 40% več nego pred štirimi leti. Omeniti je še grafično industrijo, kjer je bilo v avgustu 330 zavarovancev, t. i. za 60 več nego lani in za 266 več nego pred dvema letoma.
V	splošnem pa je v zadnjih letih prišlo do znatneiših sprememb v strukturi našega delavstva, ki kažejo, da ni merodamo samo naraslo število delavcev. Preitežni del prirastka odpade namreč na tekstilno industrijo, kjer so kakor znano mezde razmeroma nizke, medtem ko mnoge stroke, ki zaposluielo boljše plačano in visoko kvalificirano delavstvo, še hudo zaostajajo v primeri z zadnjimi leti pred krizo.
centov. Zaradi tega so izvozniki pTecej v zadregi, zlasti ker komisarji ne dovoljujejo predčasnega izvoza in morajo izvozniki čakati po 14 dni in še delj na to dovoljenje. Kakor poročajo iz Berlina so kvote za izvoz sadja že razdeljenje niso pa še razdeljena devizna dovoljenja. Zaradi tega bo izvoz sadja v Nemčijo precej zaostal in računajo, da 4 tedne ne bo šlo v Nemčijo note-
n0 sadie- . ,, ..
Na seji so nato razmotrivali o predlogih
za jutrišnjo sejo strokovnega odbora v Beogradu. Slovenski izvozniki zastopajo stališče, da naj prometni minister dovoli refak-cijo za izvoz tudi takrat, ko ni glavna sezona. Na merodajnih mestih je treba napraviti korake, da se bo refakcija dovolila tudi v prihodnji sezoni. Zbrani izvozniki so obravnavali tudi problem kavcije za ove-renja na izvoz sadja. Sklenjeno je bilo, naj se kavcija določi v višini 5.000 Din. Te kavcije naj se nalagajo v fond v posameznih banovinah, eventualne kazni pa naj se uporabijo za pospeševanje sadjarstva v posameznih banovinah. Sadni izvozniki so 'tudi soglasno sklenili, naj se izdajajo overenja za izvoz sadja le tistim sadjarjem in trgovcem, ki so že deset let izvozniki. V zvezi z gornjimi vprašanji se je razvila precej zanimiva debata v katero so posegli gg. Sen-Čar, Kovačič, Škerlj dn drugi. Sadni trgovci zastopajo tudi stališče, naj se z izvozom bavijo samo ljudje, ki so strokovno izobraženi, ker bo le na ta način sadna irgovina na višini in to preprečena tudi vsaka zloraba. Glede predloga strokovnega odbora, ki se tiče zadrug smatrajo izvozniki, naj bo dovoljen izvoz sadja le onim zadrugam, ki kupujejo sadje od svojih članov producentov. O tem se ja razvila živahna debata. Sprejeta je bila daljša resolucija, ki bo predložena jutrišnji seji strokovnega odbora v Beogradu.
Gospodarske vesti
— Zveza slovenskih zadrug pod zaščito.
»Združeni vesta ik«, glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani poroča, da je zveza prosila za zaščito. Večji upnik neke posojilnice, ki je imel v rokah izplačilni nalog na zvezo je potom advokata zahteval izplačilo večjega zneska. Zato zvezi ni preostalo nič drugega, ali da na škodo vseh ostalih upnikov znesek izplača, ali pa se zateče po zaščito. Zveza se je odločila za slednje, ker je prepričana, da Je to bolj dosledno in ker se je tako solidari-zirala z večino svojih kreditnih zadrug.
= Nove vloge pri Mestni hranilnici ljubljanski znašajo 164 milijonov Din. Guverner Narodna banke dr. Rad<»avljevi6 je v sredo sprejel predsednika Mestne hranilnice ljubljanske dr. Kamuliča, ki je guvernerju poročal o povoljnem razvoju denarnega poslovanja hranilnice, o čemer poroča beograjski >Jugoslovenska kurir«. Nove vloge znašajo 80 milijonov Din, doslej oproščene stare vloge, ki jih vlagatelji niso dvignili, pa 84 milijonov Din, tako da ima hranilnica sedaj 164 milijonom Din v vlog, ki so vlagateljem vedno na razpolago. Računati je torej s tem, da bo likvidnost Mestna hranilnice ljubljanske v kratkem času decela vzpostavljena.
= Zamenjava valute v vlaku. Finančni minister je na predlog generalne direkcije državnih železnic izdal sklep, da smejo pooblaščene obmejne menjalnice izj-om.no in ne glede na člea prvi pravilnika o ureditvi deviznega in valutnega prometa, po svojih uir:idnikih, opremljenih z medaa/-rodnim znakom za menjanje in s poprejšnjim dovoljenjem Narodne banke, spremljati mednarodne braovftake od obmejne postaje do prve postaje, kjer vlak postane in obratno in v njiih menjavati denar,
IIMELJ
Žalec, 24. sept. Banovinska hmeljska komisija poroča 24. t. m.: Pri nekoliko mirnejšem razpoloženju se nakupovanje nadaljuje in se plačuje za prvovrstno blago 25 do 26 Din. za dobro 23 do 25 Din, za srednje 19 do 23 Din za slabše do 18 Din za kilogram.
Češkoslovaški hmeljski trg. Iz Žatca poročajo, da se nakupovanje nadaljuje po dosedanjih cenah 700 — 1000 Kč. Iz Ouste-ka pa poročajo, da so v tamošnjem okolišu doslej prodali že 30.000 stolov, tako da je pri hmeljarjih od letošnje letine le še "000 stotov. Zato so cene prav čvrste.
Borze
24. septembra
Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.4850. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.4750 (v Beogradu po 8.4662) angleški funti po 238 in grški boni po 30.39, medtem ko so se španske pezete nudile po 2.70, neimški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.8350, v Beogradu 12.82 in v Zagrebu prav tako 12.82 za konec oktobra 12.7750 in za konec novembra 12.76.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda pri mlačnejsi tendenci notirala 211.50 — 212.50 (v Beogradu je bil promet po 410 — 411). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2397.41 — 2412., Berlin 740.03 — 1753.90, Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.41 — 216.47, Nevv York 4308.51 — 4344.82, Pariz 148.17 — 149.61, Praga 151.54 — 152.64, Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.90, London 21.5525, Nevv York 435.50, Bruselj 73.28, Milan 22.9250, Amsterda.n 240.5750, Berlin 174.70, Duncrj 79.75, Stockholm 111.10, Oslo 108.30, Kobenhavn 96.25, Praga 15.21, Varšava 82.25. Budimpešta 86.25,
EFEKTI
Zagreb. Državna vi c dno te: Vojna škoda 411.50 — 412.50, za dec. 412 bi., 4"/0 agrar ne 53.50 — 54.50, 4*>/. severne agrarne 52.50 den., 6% begluške 57. den., 6% dalm. agrarne 75 den., 7o/0 invest. 92.50 den., 7«/o stabiliz. 86.50 den., 7«/0 Drž. hip. banka 100 den., 7»/0 Blair 85.50 — 86, 8<Vo Blair 94 — 95; delnice: Narodna banka 7500 den., PAB 196 den., Trboveljska 255 bi., Gutrnan 45 den. Šečerana Osijek 198 bi., Seč:ir:na Veliki Bečkerek 600 — 650, Osječka ljevaonica 200 bi., Isis 30 bl„ Du-brovačka 425 — 430, Oceania 275 den,
Beograd. Vojna škoda 410 — 411 (410 — 411), 4°/o agrarne 54 bi., 4"/o severne agrarne 52.75 den., 6®/0 begluške 77.50 — 78 (77.75), 6% dalm. agrarne 75.50 — 76 (75.50), 7<»/o invest. 92 den., 7°/0 stabiliz.— (87.25), 7o/o Drž. hip. banka 100 den., 7«/« Blair 85 bi., Narodna banka 7400—7500,
Blagovna tržišča
ŽITO
+Chicago, 24. septembra. Začetni tečaji; Pšenica; za sept. 108.25, za dec. 107.75, za maj 109: koruza, za sept. 112.25,
+Winnipeg, 24." septembra. Začetni tečaji: pšen"ca; za okt. 130, za dec. 125.75, za maj 126 50.
+ Novosadska blagovna bcrza (24. t__ mX Tendenca nespremenjeni. Pšenica (78/79 kg): baika 177 _ 179: banatska 173 - 181, baška lalja Tisa 182 — 184. ladja Begej 1R1 _ 183; sremska 77/78 kg 1?6 - 178; slavonska 77/78 kg 177 _ 179. Koruza; baška in sremska 101 _ 102: banatska 98—99; Oves; baški. sremski in slavonski 114 — 116 Ri. haška 166 - 168: Ječmen; hački in sremski 63/64 kg 132.50 - 135. Moka; ba.^ka in sremska »0g« in »Ogg* 272.50 — "8° 50- »9« 252.50 — 262.50; »5« 232..% — 24<>50: *fi« 212.50 — 222 50; >7« 172.50 — 182.50. »8« 127.50 _ 132.50. Otrobi; baški, sroim«ki in banatski v vrečah 90 — 95. Fižol; baški beli bre? vTeč 207.50 - 210.
BOMBAŽ
-f Liverpool, 23 septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za sept. 4.96 (prejšnji dan 5 03), za dec. 5.0] (5.08), za maj 5.17
(5.23).
+ Newyork, 23 .septembra. Tendenca Komaj stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.54 (8.69), za dec. 8.44 (8.59), za marc fi.56 (8.74).
Zaposlenost v posameznih gospodarskih
panogah
Zahteve sadnih izvoznikov
Salonski vagon voditelja fašizma
Italijanski min. predsednik in vodja faSizma Mussolini se bo pripeljal lz Italije v Nem-iijo v oklopnem vagonu, ki je na vseh straneh obdan z jeklenimi ploščami. Na pritisk gumba jeklene plošče zakrijejo vse odprtine. Na sliki: Pogled v spalni oddelek Mussolini jevega voza
Wilkins se je izgubil..
a so ga, kakor vselej doslej, zopet našli...
Obratna nezgoda med vlomom
V Seehauenu ▼ Nemčiji je neki mmoviS ponoči vlomil v neko mlekarno. Ko je zapri vrata za seboj, da bi se zavaroval prodi kak-farimi presenečenji, je imel smolo, aa se mu je ponarejeni ključ v ključavnici zlomil V svitu žepiie svetilke je potem poskušal ključavnico s svojim orodjem sneti. Toda baš ta »vit je izdal policijski patrulji, ki je šla zunaj mimo, da v lokalu nekaj ni ▼ redu. Preden je mogel tat uteči, bo ga imeli poli-oieti v svojih rokah.
Izzivač generala Franca
Poročali smo, da se je znani polarni raziskovalec sir Hubert Wi]kinis' pri fekan.iu sovjetskega letalca LevanevSkega izgubil. Ker že več dni ni bilo poročil od njega, eo že mislili, da se je zgodila katastrofa. Sedaj pa je ameriški letalski stotnik Mav brezžično sporočil, da je po napornem iskanju odkril WiTkinsa na nekem jezeru v Aiklavitu na Aljiški. Tja ee je moral polarni raziskovalec spustiti zavoljo okvare v motorju.
Wilkins. ki se je proslavil med drugim posebno e svojo drzno, čeprav neuspelo od-
f>ravo s podmornico na Severni tečaj, je od-etel 19. avgusta s štirimi spremljevalci v polarno ozemlje, da bi se udeležil iskanja izginolega sovjetskega letala »N 209«. Wil-kins je med svojimi podvigi že nekoKkoikrat izginil, toda sreča mu je bila vedno mila.
Tako je izginil v skrivnostnih okolščinah med svojo veliko ekspedicijo v letih 1923. 1925. na Novi Gvineji. Vse iskanje je bilo tedaj zaman in so ga že proglasili za mrtvega. Toda. čez leto dni se je pojavil zdrav in vesel. Pri nekem izvidnem poletu 1. 1926. v polarno ozemlje je doživel okvaro^ v motorju in se je moral spustiti na večni led. Šele po 13 dneh napornega iskanja_ eo ga našli z njegovim zamrznjenim strojem in eo ga rešili. Naslednje leto je moral pri drugem izvidnem poleti; zasilno pristati 100 milj od rta Barrowa. S svojim spremljevalcem Eijelsonom je moral tedaj ostaviti letalo, kjer je bilo. in se je po štirinajstdnevnem težkem pešačenju prebil do človeških bivališč.
V februarju 1930. so ga proglasili epet za izginolega. Na ekepediciji v Antarktidi, pri
Raziskovalec sir Hubert VVilkins
čemer .ie hotel doeeči Južni tečaj, je izginil za štirinajst dni. Na njegovi drugi arktični ekspeidiciji v jeseni 1931. je njegova proslu-la podmornica »Nautilus« utrpela poškodbo in šele neka reševalna ekspedicija je mogla Wilkinisa 6 podmornico vred pripeljali do Grumantov. »Nautila« je potopil kmalu potem ob norveški obali. Odtlej je pripravljal novo polarno ekspedicijo s podmornico. Vmes pa je izvršil izvidni polet v Antarktidi z Ellsworthom in Balchenom.
Zamenjana mrtvakinja
če ležita v enem in istem zavodu dve ženski enakega
imena
V bolnišn:ci v Szombathelyju sta ležali dve bolnici istega imena, ena iz Taplan-falve, druga iz Vasvarja. Žena iz Vasvarja je umrla 4n bolnišnični u>rad je po pomoti sporočil njeno smrt sorodnikom isto-imene ženske iz Taplanfalve.
Kmalu potem je prišel globoko užaloščen kmet iz Taplanfalve, da bi se udeležil pogreba svoje dozdevno mrtve žene. V mrtvašnici žene sicer n; spoznal, mislil je pa, da ji je dolgotrajna bolezen tako spremenila poteze. Hotel pa je govoriti še z njenimi sobolnicami, da bi zvedel kakšne podrobnosti iz njenih zadnj;h dni in za kak-
šne njene morebitne želje.
Stopil je v sobo, ki mu je bila znana, baš ko je bil tam zdravnik na pregledu. Videl je, kako se zdravnik sklanja nad posteljo, ki so jo bili odkazali njegovi ženi. in si je misli, da leži pač že druga žena na njenem mestu. Stopil pa je bližje in je spoznal svojo ženo, ki so jo pravkar na novo obvezali. Šele sedaj je spoznal, da gre za zamenjavo. Seveda so potem smrt takoj brzojavil' pravemu možu mrtve žene.
Kupuite domače blago!
Francoske oblasti so te dni aretirale in prh držale v zapora guvernerja Irana, majorja Troncosa, ki je, kakor je pokazala preiskava, organiziral izzivaške atentate na fraiv coskem ozemlju, še pred nekaj dnevi je general Franco povzdignil Troncosa zaradi njegove zvestobe režimu v podpolkovniški čin
Nemci so sa prihod Musso linija okrasili ulico Unter den Linden s posebnimi stebri
Dve človeški življenji zavoljo jajca
Borba z divjim bivolom sredi skalnate puščave
Koliko velja Človeško življenje? O tam vprašanju razpravlja Titayna r listu »Paris-Soir« in pravi:
Na otoku Suembi (Sundski otoki) je človeško življenje zelo poceni. Peljala sem se
Usmrtitev za 90 centov
Nič več vešal in električnega stola, zato pa plinska
celica
Prva usmrtitev 6 strupenim plinom se je v Zedinjenih državah zgodila 1. 1921.. in sicer v državi Nevadi. Pred kratkim etaee tudi državi Woming in Kalifornija odločili za ta način usmrtitve. V obeh državah eo za to zgradili posebne jeklene celice. Wy-oming je pred nedavnim prvič uporabil svojo valju podobno jekleno celico za usmrtitve. Ta celica sliči potapljaškemu zvonu. Kalifornija pa je osma država severnoameriške unije, ki je usmrtitve z vešali. z električnim stolom ali na drug način nadomestila s plinsko masko.
Veliko ulogo ima tu vprašanje stroškov. Novi način umrtitve je dosti cenejši, nego so bili prejšnji, cenejši je tudi, nego lo bile prve usmrtitve 6 plinom. Ko so 1921. v Carson Cittvju s plinom usmrtili Kitajca Geeja Johna, jih je stalo to skoraj 1000 dolarjev. V kaznilnici v Nevadi velja takšna usmrtitev danes komaj 90 centov.
Tehnične strani tega postopka ni bilo lahko rešiti. Spočetka so uporabljali tekočo prusko kislino, ki so jo razpršili v celico, kjer jo je obsojenec vdihaval. Usmrtitev 1. 1921. je zbudila po vsem svetu senzacijo. Prusko kislino je dobavila neka tvrdka v Južni Kaliforniji. Dotlej eo ta strašni strup uporabljali samo za uničevanje žuželk. Družba je prodajala kislino v jeklenih posodah po 40 1, toda kamilniSka uprava je morala sama prevzeti riziko za prevoz. Usmrtitveno celico so imeli tedaj v popolnoma nepripravnem, starem prostoru
Peš iz Gradca v Tokio
V Bukarešto je prispel turist August Ma-der iz Gradca. Mož se je odločil, da pojde peš v Tokijo, kamor misli prispeti k otvoritvi olimpiade 1. 1940. Nadaljna pot ga bo vodila preko Carigrada v Ankaro, Damask, Bagrlad, Teheran, Booubav, Burmo, Šanghaj in Japonsko.
Borba na terenu med Krko in Kolpo
kaznilnice. V ta prostor so brizgali strup. Kitajoa so bili privezali na stol. Takrat eo se prepirali o tem, ali je po zakonu do-
Eustno, da ibi spustili strup v celico tedaj, o bi zločinec spal. Ker pa ni bilo prece-denčnega primera, eo vse podrobnosti prepustili kaznilniškim oblastem, ki so nato odredile, naj se Kitajec usmrti v bdečem 6tanju.
Po tej usmrtitvi so krožile vse mogoče vesti o njeni grozovitosti. V resnici je bil Kitajec že po prvih vdihljajih brez zavesti in je kratko potem umrl. Največja težava je bila potem ta, da očistijo celico smrtnega strupa in spravijo truplo iz nje. Lahko si mislimo, da so pazniki pri tem postopali z vso previdnostjo. Morali so pa šami »okusiti« nekaj prukse kisline, preden so si pridobili glede nje nekaj izkušenj. V ostalem je treba tudi celico pred usmrtitvijo malo ogreti, da dobi plin pravo učinkovitost. Nevada je sedaj na podlagi svojih izkušenj zgradila »najmodernejšo smrtno celico na svetu«. V njej usmrtitev, kakor rečeno, ne stane več nego 90 centov,
s starim avtomobilom v njegovo notranjost. Šotor je ležal zvit težko na mojih nogah in drdrali smo v svojem staroželeznem vozilu po cesti brez sence, ki je vodila skozi skalnato puščavo. Le tu in tam so to puščavo prekinile ob kakšnam vodnem toka oaze z neenakim rastlinstvom.
Nenadno nam je kakšnega pol tucata napol nagih domačinov zaprlo pot. Držali so bivola. Nekateri so ga vlekli naprej, drugI nazaj, žival se je poizkušala iztrgati in je skakala. »Kaj pa delajo?« sem vprašala. >Ujeli so divjega bivola«, so mi odgovorili. »Ali je to nevarno?« — »Ce ga spuste, bo že.«
Ljudje pred nami so nadaljevali z vbo svojo mišično 6ilo bori.o z besno živaljo. Nenadno je napadla dva izmed teh ljudi nekakšna blaznost, spustila sta vrvi, ki sta jih pr-i držala, in sta se začela boriti med seboj. Žival se je z zadnjo silo iztrgala, med tem ko so ljudje začeli bežati na vse strani, metati se plosko na tla, skrivati se za drevesa. Na kameniti cesti pa sta se zvijala oba borca v klobčnču.
Bivol je nenadno obstal, zapazil, }e nemo borbo svojih sovražnikov, nataknil v skoku enega na svoje roge, drugega zmečkal s svojimi parklji, nato je uš?l in izginil v daljavi.
Tisti, ki so ostali živi, so ee približali obema mrtvecema. Tudi jaz sem se sklonila nad okrvavljeni trupli. »Zakaj sta se ste-pla?« — »Sovražila sta se«. — »Zakaj sta ee sovražila?« — »Zato pač, ker si je eden od žene drugega izposodil jajce in ji ga ni vrnil«.
Eno jajce Je veljalo torej dve človeški življenju
Sedem mrtvih, sedemnajst ranjenih
Blizu postaje Angouleme v Franciji se Je te dni zgodila strašna železniška nesreča. Brzi vlak Bordeaux—Pariš se je iztiril. Sedem potnikov se je ubilo, več nego dvakrat toliko so potegnili ranjenih izpod razvalin. Slika kaže situacijo po katastrofi
ilo v Ženevi
Obe debeli fronti pomenita položaje, ki bi morali biti zasedeni do noči Ine 22. t. m. — Odklon obeh front
v prostoru med Rogom in Gorjanci na sever pa že razločno kaže, da je severna armada že izgubila bitko. Severne čete niso mogle zasesti Gorjancev in zaradi
silnega pritiska južnih je postal celo položaj na visokem Rogu nevzdržen. Severne čete so morale misliti na generalni umik, da si v zaledju izberejo nove položaje za nadaljnji odpor.— Južne čete jim ne dado oddiha in skušajo onemogočiti reden umik ter neovirano novo pregrupacijo.
»Daily Express« poroča o majhni epizodi iz ženevskih dni.
V prostoru ob konferenčni dvorani so priredili parado manekenov, modno revijo. Turški delegat Ruždi Aras je prekinil svojo pot v konferenčno sobo, da bi lahko užival ta privlačnejši prizor. Nenadno je stal tudi Litvinov poleg njega, ki je mična dekleta opazoval s takšnim zadovoljstvom, da bi bil prišel skoraj prepozno na konferenco.. Litvinov je manekene povabil, naj bi prišli tudi na konferenco v Nyon: to bi konferenci dalo takoj lepšo zunanjost.
če še ne ves, zda] izveš:
da je tiskarski škrat v četrtkovem «Ju-tru« napravil iz desetih mladih mož, deset tisoč mož v goreči hiši;
da so odkrili organizatorja atentatov na na francoskem ozemlju v osebi Francovega guvernerja irunske province v Španiji, Troncosa. General Franco pa se je v trenutku, ko so atentatorja prijele francoske oblasti, odrekel svojega pomagača;
da je angleški minister za mornarico Duff-Cooper odpotoval na inšpekcijo angleške mornarice v Sredozemskem morju;
da je skušal kitajski maršal Čangkajšek po vesteh iz Tokija izvršiti samomor z bodalom, pa ga je zadržal general Cienčan-čun, ki ga je prijel za roko;
ANEKDOTA
Lastnica nekega berlinskega koncertnega biroja je slovela prav tako zavoljo svoje netaktnosti, kakor zavoljo svoje zlobnostu Ko je nekoč odpotovala v Benetke, se je neki umetnik zaman trudil, da bi zvedel nje točnejši naslov. Sloviti, dovtipni čelist Griinfeld mu je predlagal: »Brzojavite enostavno: Venezia—Canaille Grande.«
VSAK DAN ENA
»Kako si moreš dovoliti to predrznost, da poljubil novo služkinjo že takoj prvi dan, ko je nastopila službo?«
»Draga moja, saj se ne ve, kako dolgo bo ostala pri nas..	(»Tidens Tagn«)
MAKSIMALNI KOMFORT!
Da združi vsa manipulacija modernega sprejemnika««! to je
največja naloga »monogumba«. Ta avtomatizira manipulacijo, vodi skrb o ravnotežju in daje komfort radioprejemu. Preskusite pri svojem radio-trgovcu »monogumb«, Vi se morate z njim spoznati!
PHILIPS
Kulturni pregled
Glasbeni festival v Solnogradu
Pri nas se veliko premalo ve o glasbenem festivalu, ki ga prireja vsako leto v avgustu mesto Solnograd. Mislim, da zasluži ta prireditev več zanimanja, ker je po svojem obsegu in kvaliteti izvajanja nekaj edinstvenega. Za nas je pa še posebej razveseljivo dejstvo, da sta se na tem, morda najzahtevanejšem muzikalnem forumu v Evropi lepo uveljavila dva slovenska umetnika, Štefanija Fratnikova in Anton Drmota.
Rojstno mesto Mozarta je nad vse pripraven kraj za prirejanje vehkih mednarodnih festivalov. Mesto mogočnih škofov ima bogato zgodovino in sijajno, večsto-letoo kulturno tradicijo, leži ugodno na iztekal vzhodnih Alp v bavarsko nižino, ima prijetno klimo in krasno okolico. Od jeoenl do poletja dremlje v enoličnosti pro-vincdjonalnega mesta, v juliju pa v par dneh oživi in korenito izprameni svoj videz: na hotelih, na mostovih čez živahno Salzbach, na javnih poslopjih zaplapolajo zastave vseh narodov sveta, v ozkih srednjeveških ulioaih zagospodarijo luksuzni avtomobili Angležev, Američanov, Nizo-
zemcev, Francozov in Italijanov. Prav malo sem videl rajhovskih, še manj češkoslovaških in prav nobenega našega Y. Mesto preplavi anglosaška rasa tako, da drugi jeziki, celo domača nemščina, skoraj utonejo v čebljanju tršatih Albionk. Cene si pa pod »blagodejnim« uplivom funta in dolarja dovolijo za nas navadne zemljane prav neprijeten skok navzgor. Dunajska državna opera, filharmonija, najimenitnejši dirigenti, režiserji in pevci vsega sveta pripravijo slanmostne predstave, ki sodijo po vsem med najpopolnejše na svetu in so večinoma razprodane že par mesecev pred Začetkom festivalnih tednov. Mozarteum, salzburški konservatorij, pa prireja počitniške kurze in seminarje, med njimi sta najodličnejša Mal-kov dirigentski in Reinhardov režiserski seminar. Operne predstave in koncerte dirigirajo Toscanini, Walter in Knaperts-busch.
Centralna in vse obladiujoča osebnost Artura Toscanini ja daje festivalu še svoj posebni sijaj. Genij0.ini Italijan je nekronani kralj in tiran festivala; njegova volja je ukaz; pred vedno grozečim izbruhom njegove »svete jeze« trepeta vse, od prvega prominenta pa do zadnjega gledališkega sluge.
Kje tiči vzrok tej bajni Toscanimijevi sili? V njegovih fenomenalnih dirigentskih in muzikantskih sposobnostih, v njegovi neverjetno močni sugestivni izraznosti in njegovi kot vulkan žareči vitalnosti. In mož je l«i sedemdesetih letih! Toscanini dirigira vae na pamet, velikansko število opernih, oratorijskih in koncertnih del, ne 6amo pri predstavah in koncertih, ampak tudi na vseh vajah. Na pamet pozna vsako noto, pa tudi strani v partiturah in klavirskih izvlečkih, orijentacijiske črke, znamenja itd. Ta njegova spominska zmožnost je nekaj zagonetnega, skoraj nedoumljivega.
Toscanini je nedosegljiv umetnik v prenosu svoje volje na orkester in na občinstvo; orkester se mu podredi z vnemo, ki ob idealnem sodelovanju ustvarja čudeže. Nikomur orkester ne »poje« tako, kot njemu. Zadnji vzrok njegove magične suge-stivne sile je pa našemu razumu tako nedosegljiv, kot n. pr. instinkt.
Pred Toscaninijem — in žal večkrat tudi še v sedanjem času — so hoteli dirigenti vtisniti interpretiranemu delu svojo »osebno noto«, odkriva/ti »skrite čare« in tiko za vsako ceno nekako zromantizira-ti kompozicije. Toscanini je živo nasprotje takih in podobnih stremljenj. Nikdar ne dela samolastnih izprememb v tempu, dinamiki itd., dosledno se drži komponi-stovih predpisov in posveča vse svoje izredne zmožnosti kar najobjektivnejšemu prikazovanju kompozicije. Njegov način interpretacije se splošno uveljavlja. In v tem je morda njegova največja in trajna zasluga.
Prav posebno me je zanimal dirigentski seminar v Mozarteumu, ki ga je vodil ruski dirigent Nikolaj Malko. Malko je ustanovil dirigentske šole v Moskvi, Kijevu in Harjkovu, jo reorganiziral na leningrajskem konservatoriju, ki mu je bil rektor. Njegovi učenci so razkropljeni po vsem teritoriju Sovjetske Unije. Ko je pred leti prišel iz Rusije, se je proslavil kot znamenit dirigent in zlasti sijajen interpret ruske, češke in moderne glasbe v Evropi in Ameriki. Naklonjen je naši moderni glasbi, izvajal in »krstil« je že več jugoslo-
venskih del. Tudi v Evropi ni čisto opustil vzgojnega dela, izobrazil je lepo itevijo mladih dirigentov, med njimi tudi več Jugoslovenov.
Dirigentska umetnost je še zelo mlada, in ni čudno, da do danes še nimamo prave učne knjige dirigentske tehnike. Nikolaj Malko nam obeta: zbral bo v njej rezultate dolgoletnega sistematičnega iskanja, dela in izkustev. Oo ima svoj sistem pravcate dirigentske gimnastike, nauči učenca pravilnega taktiranja, za tem ga postopoma navaja na jasno in precizno podajanje vseh mnogovrstnih prehodov in posebnosti dinamike in agogike, vzbudi v učencu respek tiran je volje komponista, iz. obrazi smisel za linijo, ritem. Način njegovega predaivanja je tako zanimiv, da te potegne za seboj tudi pri najbolj suhoparnih tehničnih detajlih. Zanimiva je sestava njegovega letošnjega avditorija: en Estonec-stipendist in 16 Angležev in Američanov. Za ta kurz zahteva namreč Mo-zarteum samo malenkost 900 šilingov!
Razume se, da sem obiskal v Solnogradu gdč. Fratnikovo in g. Drmoto. Veselilo me je, da sta med vso pisano množico sijajnih imen iz vsega sveta kar dva slovenska umetnika. Z uspehi, ki sta Jih dosegla, sta lahko zadovoljna in ž njima vred mi vsi.
Štefanija Fratnikova je kreirala s Ce-hinjo Hildo Konečno in švedinjo Kerstin Thorborg tri dame v Mozartovi »Čarobni pižčali«. Obiskal sem jo na njenem stanovanju. Umaknila se je iz festivalskega vrvenja v vilo na periferiji mesta. Ni je do sijajne družbe in do čaščenja, ki bi ga bila deležna lahko ravno tako, kot obe njeni znameniti koleginji. Pogorila sva se o tem in onem, pokazala mi je kup kritik. Vsaj eno naj citiram (Dr. Tentschert v Reichs-post): »Izvrstna trojica so dame Koneč-n&, Fratnik in Thorborg. V pevskem ozi-ru so sijajne in tudi igralsko pose za jo pomembnejše v dejanje, kot smo sicer navajeni. še posebne pohvale je vredna Fratnikova, novinka v tercetu, ki se je najboljše obnesla in pokazala visoke umetniške kvalitete«. Podobno pohvalne so druge kritike. Skoraj tako, kot nje velikanski uspeh mi je pa imponiralo, da je pri vsem tem ostala tako skiomna, kot sem jo poznal preje. Vprašal sem jo, kaj namerava seda/j, ko so ji široko odprta vrata v svet? Študirati, delati vsaj še eno leto. To ji še manjka in ono bi moralo biti boljše, treba še in še dela Šele aa ze-četku svoje poti je. Prepričan sem, da bodo njeni daljni koraki vredno nadaljevanje sijajnega prvega, da bo žela uspehe, kot jih še ni slovenska umetnica!. Trdno jamstvo za to so njene izredne sposobnosti, visoka kritičnost in njena idealna, globoko poštena umetniška natura.
Antona Drmoto sem srečal, ko sem čakal na »čudež«, ki bi ml dovolil, da smuknem na Toscaninijevo generalko za Verdijev »Requiem«. Z Drmotovo »pro-tekcijo« se mi je to vendar posrečilo. Drmota je prehodil že košček pota, izkristaliziral se je. V pevca Mozartovih vlog in oratorijskih partij, toraj v mnogozahteva-no stroko, ki je danes šibko zasedena in kjer ga čaka velika kariera. Povedal mi je, da ostane letos stalno na dunajski operi, kjer bo pel tri nove velike vloge. Angažiran je pa na gostovanja na češko, v Belgijo, Francijo in Nemčijo. Pel bo pod znamenitimi dirigenti, Walterjem, Krna*-pertsbuschom, Furtwanglerjem, Kleiber-jem. Med drugimi na proslavi 2001etnice dunajskega »Musikvereina«. Ta nepopolni spisek dovolj zgovorno pove, kakšen pevec je zrasel v Drmoti in koliko smemo še pričakovati od njega. Rekel mi je, da bo vedno rad prišel v domovino, če ga bo poklicala.
Slovenci smo dali svetu že nekaj odličnih pevcev, v Fratnikovi in Drmoti smo dobili dva nova reprezentanta, morda dve svetovni imeni.
še veliko zanimivega bi se dalo povedati o solnograškem festivalu. Za moderno usmerjenega muzika so gotovo v marsikaterem oziru zanimivejše glasbene prireditve, posvečene izvajanju novih del, prikaizaniju sodobnih smeri to stremljenj. Avgust v Solnogradu pa jfe posvečen kul-tiviranju tradicije. Sijajni izvajalni aparat prelepi splošni okvir, visoko kvalitetno podajanje opernih predstav in koncertov, vse to združeno daje toliko lepega in spodbudnega, da se ti vtisne neizbrisno v spomin, te poživi m obogati.
M. K.
ka Meta Vidmarjeva, ki se je šolala pri sloviti Mary Wigmanovi v Dresdenu. Uspešno je nastopila že večkrat z odličnimi stvaritvami (Stoji drevo, Dolenjska, Čarovnica, Habanera itd.), ter že več let sistematično navaja naš mladi rod v ume-vanje sodobne umetnosti, vzgaja k lastni tvornosti in preko tega kaže pot, po kateri bo rod, ki bo izšel iz njene šole, mogel ustvariti slovensko plesno umetnost. Z zelo uspelimi produkcijami svoje šole za umetniški ples in plesno gimnastiko nam je Meta Vidmarjeva dokazala nujnost svoje šole in veliko potrebo po nastanku slovenske plesne umetnosti širokega razmaha. Nedvomno nas bo v vsem tem znova potrdila njena produkcija, ki jo pripravlja s svojo šolo za konec novembra.
Šola Mete Vidmarje ve pripravlja nastop
Plesna šola Mete Vidmarjeve je trenot-no nedvomno pri nas edini zavod te vrste, ki more po svoji obliki in vsebini nuditi resnično plesno umetniško vzgojo. Problem plesne umetnosti je važen v vsaki kulturi; kakor vsaka umetnost, tako je tudi ples izraz ustvarjajoče osebnosti. Umetnik pa je član naroda,- čuti in spoznava njegove probleme. Povezanost z narodom daje umetnikovim produktom posebne poteze. Tako je tudi ples umetnost, v kateri odseva življenje naroda. Zato se danes upravičeno toliko naglasa, da prihaja v vsakem, resnično umetniškem plesu do izraza tudi narodov značaj.
Ta načela zastopa in v celoti uveljavlja pri Slovencih predvsem umetniška plesal-
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url Sobota, 25. septembra: Julij Cezar. Otvoritev dramske sezone. Premlerskl abonma.
Nedelja, 26. septembra: Matura. Izven. Znižane cene od 22 Din navzdol.
Ponedeljek, 27. septembra: zaprto. ★
Danes bo otvoritev dramske sezone z Sha-kespearejevo tragedijo »Julij Cezar«. V delu je zaposlen celokupni moški ansambel, pomnožen s komparzi. Dejanje obsega 9 slik, ki ge vrše v Rimu, nato v Sardih in pri Filipih. Nove kostume je izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom g. Hrovata in ge. Habičeve, dekoracije po načrtih ing. arh. Franza, gledališka slikama pod vodstvom g. Skružnega, scensko muziko je komponiral g. H. Svetel. Režija je prof. Sestova.
Opozarjamo na nedeljsko predstavo Fo-dorjeve »Mature«, ki se bo vršila po zniža^ nih cenah od 22 din navzdol. Dejanje nam kaže sliko k šolskega življenja, ter slika pedagoški odnos profesorjev do inkriminirane učenke. Režija je Debevčeva.
Dramatskl prvenec pisatelja Pahorja nosi naslov »Viničarji« ter se vprizori v torek 28. t. m. Krstna predstava dela nam obeta novo zanimivo slovensko dramo. Dejanje se godi na domu veleposestnika Laha in v njegovi zidanici, kjer bo plesala ga. Mileva Boltarjeva. Režija je Kreftova. Predstava bo za premierski abonma.
Tretja premiera v drami bo »Beraška opera« (Dreigroschenoper) v režiji ing. arch. Stupice. Ta svojevrstna igra je žela svetoven uspeh. Obravnava življenje najnižjih socialnih kast: beračev, tolovajev in vlačug, ter vsebuje originalne songe v stilu Vil Iona Weillova glasba posrečeno podčrtava potek dejanja. Vodstvo orkestra bo imel g. Adamič. Predstava bo za premierski abonma.
V abonmajih A- in B so še ugodni sedeži na razpolago, zato opozarjamo vse p. n. re-flektante, naj se prijavijo v pisarni Narodnega gledališča v drami.
R ADI O
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Nas Val«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se 3ri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Sobota, 25. septembra Ljubljana 12: Pester program s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Potrebna javna dala v dravski banovini (Udruženje inž. in arh). -i- '19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nae. ura: Začetki hrvatskega in srbskega nacionalizma (dr. Nikola Lalič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: >V sezono novo »daj stopimo, na 6tare čase pozabimo. Poglejmo, kaj, kje in kako, se vsi pripravljajo na njo«. — 22: Čas, vreme, poročila, 6pored. — 22.15: Radio orkester.
Nedelja, 26. septembra Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (Kmečki trio in plošče). — 9: Čas, poročila. — 9.15: Nekaj okroglih (plošča). — 9.45: Verski govor (dr. C. Potočnik). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Otroška ura: Jurček in Jerica. — 11.30: Prenos promenadnega koncerta godbe *Sloge«.' — 12: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 17: Kmet. ura: Priprava ensilažne krme. (inž. Matija Avsec). — 17.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujejo radijski orkester in brata Golob (duet harmonik). — 10: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nae. ura: Sodobna hrvatska pripovedka. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz.
Beograd 18: Narodna glasba. — 19: Ci-tre in kitare. — 20: Prenos koncerta iz Praga. — 22: Koncert kulturnih društev iz Žabca. — Zagreb 17: Lahka glasba s plošč. — 20.05: Prenos koncerta iz Prage. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.10: Radijski film. — 20.05: Prenos koncerta Češke glasbe iz Smetanove d vorane. — 22.30: Godba za ples. — Varšava 20: Zabaven program. — 22: Violinski in klavirski kon-eert. — 22.30: Pesmi. — Dunaj 11.45: Koncert dunajskih simfonikov. — 15.40: Komorna glasba. — 19.35: Pevska ura. — 20.05: V plesnem koraku. — 21.35: Umetniške plošče. — 22.30: Šramli igrajo. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.15: Koncert godalnega kvinteta. — 20: Prenos Lortzin-gov3 opere »Divji lovec«. — 22.30: Poziv na ples. — Miinchen 19.45: Plošče. — 20: Ppenos Goetzove opere »Francesca da Rimi-ni«. — 22.30: Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19: plošče. — 30: Lahka in plesna muzika. — 21.15: Orkestralen koncert. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Operni prenos.
ŠPORT
Trst-Ljubljana v tenisu
Popoldne ob 15. na teniških igriščih pod Cekinovins
gradom
V soboto 25. in nedeljo 26. t m. bo pod pokroviteljstvom predsednika mestne občina ljubljanske ter generalnega konzula kraljevine Italije v Ljubljani I. medmestni internacionalni teniški turnir Ljubljana—Trst. Za goste nastopijo najboljši igralci Trsta v postavi:
Baron Banfield Gef., Celio Sadar, dr. Bi-no Cattaneo, dr. Mario Ara; rezerva Arri-go Polacco.
Ljubljana bo postavila svojo najboljšo garnituro, ki jo tvorijo člani SK Ilirije (Si-vic, Banko, Smerdu, Truden).
Turnir, ki bo izključno le v primero le^ pega vremena, se prične v soboto ob 15. in se bo nadaljeval ▼ nedeljo ob 9. dopoldne. Prvi dan bodo odigrali 2 singla in 1 duble, ostale igra pa ▼ nedeljo dopoldne. V, primeru slabega vremena v soboto bodo igre za soboto popoldne določene preložene na nedeljo dopoldne, odnosno na nedeljo popoldne.
Predsednik turnirja je ravnatelj Branko Bezjak, vodja turnirja je: dr. Ivo Murko. Dne 17. oktobra bo odigrana revanžoa tekma v Trstu.
Spet nedelja domačega prvenstva
Na sporedu je vrsta nogometnih tekem ▼ vseh skupinah
in razredih
To nedeljo se bodo spet nadaljevale prvenstvene tekme, v vseh razredih in skupinah LNP. Glavna prizorišča bodo tudi to pot v glavnih nogometnih središčih, m sicer v Ljubljani, Mariboru in Celju, nekaj tekem pa bo tudi po deželi.
V	Ljubljani bo najvažnejša prireditev te vrste prvenstvena tekma med
Hermesom in Jadranom.
V	tej tekmi bosta nastopili dve moštvi, ki imata doslej za seboj že po tri tekme, nista pa izgubili še nobene točke in sta zaenkrat še na čelu tabele z malenkostno razliko v golih. Treba je vsekakor pričakovati zelo napete prvenstvene borbe.
V	predtekmi, ki je tudi prvenstvenega značaja, bodo ob 14. nastopili odlični juniorji Ljubljane proti juniorjem Hermesa. Te tekme so že od nekdaj posebna privlačnost pravih poznavalcev nogometnega športa.
Prav pester bo tudi spored v drugem razredu, kjer bodo na igrišču Mladike nastopila štiri moštva, vsa za prvenstvene točke. Za mesto v drugem razredu se bosta borila
Mladika ln Korotan,
dve enajstorici, ki sta znani po svoji dobri kombinacijski igri. Mladika ima tehnično gotovo bolj izvežbano moštvo in še to prednost, da igra na svojem terenu, toda Korotan bo ravno proti temu nasprotniku zaigral s tako voljo, da bo borba izredno ostra.
V	predtekmi se bosta pomerili juntorskl moštvi Mladike in Marsa. Ta tekma bo
ob 9. dopoldne.
Razen tega so v ljubljanskem sporeda še naslednja srečanja: na igrišču Jadrana ob 9.30 Slavija—Zalog, pb 11. Jadran— Korotan Jon. ter na igrišču Most ob 15.30 Moste—Grafika.
V	Mariboru bodo tmeH jutri prvenstveno tekmo I. razreda med Mariborom In CSK, v Celju pa med Celjem in Trbovljami. Predtekmo dednji Igri bosta Igrali enajstorici Jugoslavije ki Laškega.
V	Trbovljah bosta Igrala za točk«
Amater In AtietOd
iz Celja. Ker Je celjsko moštvo preteklo
nedeljo doseglo proti Trbovljam enak rezultat kot proti Amaterju, se zdi, da sta obe moštvi precej enakovredni Mi bodo morali domači resno prijeti za delo, če bodo hoteli izsiliti vsaj eno točko.
Tekma se bo začela ob 16., v predtekmi pa bosta igrali rezervi Amaterja ta Ret ja. Športno občinstvo se vabi na čim večji obisk!
Nedeljski spored obsega nadalje še naslednje tekme I razreda: v Kranja Kranj— Seka, na Jesenicah Bratstvo—Svoboda, v čakovcu Gradjanski—Rapid ter v Morski Soboti Mura—železničar.
V	n. razredu pa so razen te omenjenih določene še tekme: v Strailščn med Savico ta Kovinarjem, ▼ Lendavi med Lendavo ta Slavijo ter v Ptuju med Dravo In Ptujem.
Franc Padpečan—
stotič na startu
Agilni atlet in požrtvovalni funkcionar mariborskega Železničarja slavi pomemben jubilej
Maribor, 25. septemihra
V okviru lahkoatletekega mitinga, ki ga priredi jutri v nedeljo SK Železničar na svojem igrišču, bo nastopil znani dolgoprogaš Franc Podpečan na stoti prireditvi za barve svojega kluba SK Železničarja. Franc Podpečan spada med redke slovenske lahko-atlete, ki se lahko ponaša .jo e tovrstnimi jubileji Kljub svoji mladosti, star je komaj 26 let. je na tekališču najstarejši dolgoprogaš v državi.
Kakor skoraj vsi lahkoa tleti tako je tudi Podpečan pričel svojo kariero kot nogometaš in ga je za lahkoatletiko odkril tajnik SK Železničarja g. J. Fišer. L. 1928 je Podpečan že na tekališču, in sicer 8. septembra 1928 o priliki otvoritve Rapidovega igrišča. Startal je na 3000 m ter zasedel za Kumer-jem in Špornom iz Ljubljane 3. mesto kot prvi Mariborčan. Odišlej se jc Podpečan kot član SK Železničarja udeležil vsakega lahko-atletskesra mitinga. Njegovi uspehi so zbudili pozornost in 1. 1930 je kot doslej edini Mariborčan zastopal jugoslovenske barve na balkaniadi v Atenah. V naslednjih letih je bil Podpečan skoro na vseh prireditvah v naši državi Starta! je v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu. Celju, Varaždinu in Ptuju, kjer je z velikim uspehom zastopal barve SK Železničarja. Pa tudi izven meja naše države se je z uspehom uveljavil. Udeležil se je večkrat mitingov v Celovcu. Gradcu in drugih avstrijskih mestih, kjer se je vselej plasiral v tekih na 1500. 3000. 5000 in 10.000 m na prvih mestih. Na vseh svojih dosedanjih nastopih je pretekel skupno 461 km v 6'kup-nem času 26 ur. Priboril si je 32 prvih. 29 drugih, 21 tretjih. 4 četrta in 4 peta mesta. Izredno veliko število na<rrad. diplom in spominskih daril priča o plodonosnem delovanju Franca Podpečana za njegov kluih. Toda delovanje Podpečana ni samo omejeno na .lahkoatiefi>ko polje, marveč vrši že dolgo vrsto let funkcijo blagajnika SK Železničarja. Da je tudi to njegovo delo plodonosno, pričajo krasne športne naprave, ki 60 navsezadnje v nemali meri tudi zasluge prizadevanja in delovanja khibovegr. blagajnika.
Agilnemu in dolgoletnemu športniku Francu Podpečanu bodo funkcionarji SK Železničarja pri jutrišnjem lahkoatletskemu mitingu izročili primerno sp°minsko darilo. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ostal še dolgo zvest športni tovariš. ki mu je športno udejstvovanje samo ideal!
i Kupujte domače blago !
Mednarodni lahkoatletskl miting KAC (Celovec) — Prtmorje. Jut-1 ob 14.30 bo ob vsakem vremenu na Stadionu ob Tyrševi cesti mednarodna lahkoatletska prireditev, na kateri bodo atleti celovškega KAC nastopali proti najboljšim atletom AS K Prknorja. Spored obsega: balkansko štafeto, skok v višino, tek 3000 m, met diiBka, tek 100 m, skok v daljino, tek 800 m, tek 400 m, met krogle ln štafeta 4 x 100 m. Ekipo Pri morja bodo tvorili večkratni državni rekorderji, repre-zentativci in prvaki Goršek. Krevs, Pleter-šek, Gabršek, Kovačič, Skušek. ing. Marek, Zgur, Požar, Czurda^ Zorga Aleš, Srakar Ivan itd. Tekmovanje bo obenem pregled moči, h katerih bo sestavljena reprezentanca dravske banovine, ki bo nastopila v dneh 2. in S. oktobra proti reprezentanc^ Julijske krajine v Ljubljani
Kolesarska podzveza Ljubljana (službeno).
Plenarna seja podiveze, ki je bila sklicana za nedeljo 2*5. t. m., se po sklepu seje upravnega odl>ora z dne 23. t. m. preloži na četrtek 30. sept. ob 20. v restavraciji Slamič. — Predsednik.
8K Svoboda. Moštvo, ki Igra prv. tekmo
na Jesenicah, naj bo jutri ob 11.15 na glav. kolodvoru. Opremo je dvigniti med 9. in 1°. Zemljak sigurno. Juniorji ne igTajo prv. tekme, ker je Slovan tekmo prepustil 8 ; 0 par forfait.
Zbor lahkoatletskih sodnikov. Za nedeljski
miting na Sitadionu določamo tale sodniški zbor: vrhovni sodnik; Kermavner, vodja tekmovanja Hvale, starter: Danilo Sancin, ostali sodniki in časamerilcd: Cek, ing. Cerar, Cimperman, Ouderman, geom. Černe, Kalan, Kos, Michel, Sancin Savo, Slamič, TVtnik in Vidic. Vsi morajo biti ob 14.15 na mesto.
SK Ljubljana. V nedeljo igrajo juniorji prvenstveno tekmo s Hermesom. Vse podrobnosti, kakor tudi postava, so razvidne na običajnem mesto.
Smučarski klub Ljubljana. V ponedeljek
dne 27. t. m. ob 19.30 v damski sobi kavarne Emone važen sestanek vseh tekmovalcev. Vsi in točno!
Plavalna sekcija SK Ilirije. Načelstvo plavalne sekcije vabi vse tekmovalce in tekmovalke s tekmovanja za »Jadranski pokal«, da pridejo danes ob 17. v restavracijo Slamič.
ASK Primorje (lahkoatletska aekdja). Jutri popoldne ob 14.30 imamo na Stadionu dvoboj z KJagenfurter Athletiksport Clubom iz Celovca. Nastop je obvezen razen za zunanje še za: Slamič. Krevs. Kosec, KajJež, Ga/bršek, Kovačič, Pogačnik, Czunda, 8u-šteršič, Nabernik, Zorga, Slanina, Srakar In Krpan. Vsi omenjeni naj se brezpogojno javijo najkasneje 1 »o pred pričetkom dvoboja v sekcijska aiač£kncd zaradi opreme.-* NačeJatvO,
Rafael Sabatinli
74
MORSKI KRAGULJ
Gttsarskl roman
Sakr ej Bahr je skočil naprej ter položil paši roko na komolec: »Stoj, o gospodar!« Njegov glas je bdi grozeč. »Poimisdi, da je košara moja. Nihče nima pravice--«
»Meni, svojemu gospodu, se upaš govoriti o pravici?« je paša strastno zarjovel. »Odprite košaro!«
Porezali so vrvi, ovoj se je sesedel. Vzkliki na pol pritajenega strmenja so se začuili.
»Kaj je v košari? Kaj ste našli?« je kriknil Asad.
Mornarji so molče zasukali košaro in vsem na očeh se je nezastrta pokazala Rozamundiina postava. Sakr el Bahr se je iztrgal iz otrplosti, planil po srednjem hodmiku, pahnili ljudi, ki so mu bili na poti, v kraj, pomagal Rozamundi iz košare in se postavil pred njo, da bi jo zaslonil. Sedemnajsto poglavje
OSLEPARJENI
Asad je obstal, kakor da se ne more ne oparne-tovaita ne izpregovoriti. To mu je bik> nerazumljivo.
Sakr el Bahr, tisti, kateremu je največ zaupal, ga je bil torej le osleparil. Fenzilejo je zmerjal,
Marzaka zasmehoval, ko sta ga svarila pred njegovim časnitikom; zdaj je bilo očitno, da je bila sodlba teh dtveh pravilna, on pa ubog slepec, ki mu je moral šele Marzak s svojo zvitostjo strgati obvezo z oči.
Spremljam od Marzaka, Bžskaiina in ostalih častnikov, je paša stekel po srednjem hodniku; temne oči so se mu iskrile izpod košatih obrvi.
»Tako,« je zairenčai, »to je torej tvoje dragoceno blago! Kakšno zavratnost ka/niš, lažnivi pes?«
Sakr el Bahr je izzivajoče odlvrail: »Moja žena je; pravico imam, dia jo vzamem s seboj, kamor koli gre moja pot.« Naito je ukazal Rozamundi, naj si pokrije obraz. Z drhtečimi prsti je neuitego-ma ustregla povelju.
»Te pravice ti nihče ne odlreka,« je Asad odvrnili, »a zakaj nisi ste trii tega odkrito? Zakaj ne stanuje na kočni palubi, kakor se spodobi Sakr el Bahrovi žemi? Zakaj si jo vtihotapi1 v palmovi košari, zakaj si jo skrival?«
»In,« je Marzak dodal, »zakaj si me nalagal, ko sem te vprašal, kje jo imaš, in rekel, da stanuje v tvoji hiši v Alžiru?«
»Ker sem se bal, da mi jo ne bi kdo branil vzeti s seboj.« Njegov drzni, skoraj zanič! ji vi pogled se je uprl naravnost v Asada, ki mu je rdečica oblila velo, starčevsko lice.
»Odlkod ta strah?« je vprašal paša. »Ali naj li povem? Nihče, kdor se podaja v takšno nevarnost, si ne more želeti spremstva svoje novoporočene žene!«
»ATlah je mene, svojega služabnika, varoval v minulih dneh; nanj se zanesem.« To je bil dober odgovor. Takšne besede, ki so poudarjale zmage, ki mu jih je bdi Allah podelil, so bile doslej še vsakikrat razorožile nasprotnike; a to pot niso nič zalegde, še bolj so podžgale Asadov srd.
»Ne bogokletstvuj!« je paša zasigal; visoka postava mu je trepetala od jeze, preperelo lice je imelo jastrebji izraz. »Iz strahu si jo skrivaj spravil na ladjo, vedoč, da bo tisti mah, ko se njena navzočnost razve, 'tudi tvoj pravi namen odlkrit.«
»In tvoj namen, kakršnegakoli si imel,« se je oglasil Marzak, »se veekaiko ni ujieimal z nalogo, ki ti je dana.«
»Taiko je, girn,« je Asad pritrdil, nato pa oblastno mahnil z roko: »Ali mi hočeš brez ovinkov pojasniti svoje namere ali ne?«
»Kako?« je vprašal Sakr el Bahr, in še nikoli ni bil njegov smeh tako porogljfev, »mar nisi pravkar trdil, da je moje dejanje odkriV) moj pravi namen? DcBti bolj bi se meni spodobilo terjati pojasnilo. Vsekako pa verjemi, da nisem imel namena zanemarita nalogo, ki si mi jo dal. Le zato, ker sem se bal, dia ti ne bd sovražniki vdahnili zle misli zoper mene, sem vzel svojo ženo skrivaj na ladjo. Moj namen, če ga že hočeš vedeti, je M, da jo izkrcam kje na francoski meji, odkoder bi se mogla vrniti k svojemu ljudstvu. Ko bi bil to storil, bi prestri-gel španski galeji pot, in nikar se ne boj, da mi ne bi Alahova milost naklonila uspeha, kakor še vsakikrat.«
»Talko mi šejtanovih rog,« se je zareke* Marzak in se preril v ospredje, »ta človek je pravi oče in prava mati laži! Ali nam hočeš naitvesti, dia si se mislil otresti ženske, ki si jo šele včeraj vzed za ženo?«
»Da,« je zarohjnel Asad, »kakšen je tvoj odgovor?«
»Zvedel boš vso resnico,« je mirno rekel Sakr el Bahr, »a že naprej ti povem, da ti bo veliko težje verjeti resnico kakor koli izvinku, ki bd si ga tako lahko izmislil. Pred leti, na Angleškem, sem 1 jubil to žensko in se poteza!, da bi jo dobil za ženo. Toda našili so se ljudje, ki so me v njenih očeh ane-oaejtilli, tako da je odbila mojo snubitev. S srcem polnim sovraštva do nje sem zapustil domovino, šele snoči sem spoznal, da moja ljubezen do nje ni mrtva, in z ljubeznijo vred me je obšlo tudi spoznanje, da sem nevredno ravnal proti nji. Od tistega trenutka je moja edina želja, popraviti storjeno krivico.« Premolknil je.
Asad se je srdito in zaraiičljivo zssmejaJL »Od kdaj di fkazuje mož svojo ljubezen s tem, da peha ljubljenko od sebe?«
»Naprej sem ti povedal ,da se ti bo zdeda resnica
neverjetna.«
»Ali ne vidiš, oče, da je bila njtegova ženitev samo ukana?« je vzMiknii Marzak.
»To je jasno kakor beli dan,« je Asad odvrnil. »Tvoj zakon s to žensko je obrnil pravo vero v ne-svet pcrog. Bil je bogokletstvo, ne zakon.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo •lužb. NajmanjSi znesek ta, enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali (lajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objav« oglasa Din 11.—>
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
}•■ ▼ znamkah
Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer •e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraMv Ljubljana«
Beseda 1 Din, davek 9 Dia. sa Šifro ali lajanje a»«lov» i Din. Najmanjši ta«*ei 17 Dia.
Mehanika
sprejmem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25441-1
Rokavica
Bčem strokovnjaka s kvalifikacijo za krojenje usnjenih rokavic. Penudbe poslati n a ogl. oad. Jutra pod »Rokavica«.	28351-1
Mehaničarski
pomočnik
po možnosti g Šoferskim izpitom, mlajša, dobra moč, dobi takoj mesto s takojšnjim nastopom, z oskrbo v hiši. Brata Pepel, Laško.
254S4-1
Steklo brusač
dobi takoj stalno službo. — Ponudbe na: Kristalija, Celje.	255154
Mlado natakarico
p-ijetne zunanjosti, pošteno in pridno, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod šifro »Simpatična«.
25531-1
Gospodično
sprejmem kot družabnieo s 3.000 Din. Vešča mora biti slovenščine hrvaščine in nemščine ter strojepisja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«.
25579-1
Brivski pomočnik
( dober in vesten delavec, išče službo za 1. ali 15. okto ber v Ljubljani. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten 77«.
25595-2
Zaslužek
Beseda 1 Din. davek 8 D;n za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši inesei 17 Din.
Vpokojence in
aktivne uradnike
iščemo za prodajo srečk. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečke 55«.
25455-3
Do 5.000 dinarjev mesečno
(tudi kot postranski poklic) lahko zaslužijo, oni ki za svojo banovino prevzamejo naše samostojne podružnice za dobavo ia obračun. Ni treba kavcije! Ni treba posebnega znanja! Zato »o sedež, prostori, poklic postranske reči! Zanesljivi interesenti naj se samo pig meno javijo pod St. 46.305. P-onudbe posreduje dalje: Publicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9,
25585-3
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Čevljarje
sprejme Pogačar, Kamnik.
25588-1
Uradnika
( znanjem italijanščine to nemščine, hitrega računarja — išče lesna industrija na deželi. Prednost imajo v stroki izvežbani, ki naj stavijo svoje ponudbe z navedbo zahtevka n« ogl. odd. Jutra pod značko »Stalnost«.
255674
Gospoda ali gospo
tu spremljanje aa eitre — iščem za takoj. — Erika Ivnnik, Ljubljana. Stari trg 101.	25590-1
Hišnika
ep-ejmem v centru — prost:' stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Penzijonist«.
25613-1
Več mesarskih
pomočnikov
sprejmem. Nastop takoj. — Ivan Javornik, Domobranska cesta 7.
25609-1
Služb § išče
Vsaka beseda 00 par, te-vek 3 Din. u i fr« »1] 4» Janje naslova 5 Dtn- najmanjši tnesek IS Din.
Modna šivilja
samostojna, ki je imela 12 let lastni moJmi salon, išče me^ta v večjem kraju naše države kot 'lružabaica ali voditeljica salona ev. kot pomočnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pariška diploma«.	25462-2
Boljša gospodična
srednjih let, vajema vsega gospodinjstva, išče mesta. Gr? za gospodinjo, tudi k st3ri dami ali gospodu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in vljudna«.
25567-2
Brivski pomočnik
dober, s S-Iet.no prakso, išče službo. Nastop takoj. Naslov: Kolarič, pri Jerebu, Gorenja Sava, Kranj.
25468-2
Kuharica
d/>bTa moč, išče mesto ▼ hotelu ali v boljši restavraciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«.
25576-2
Natakarica
mlada bi simpatična, teli nameščenja v hotelu ali boljši gostilni. — Naslor t vseh poslovalnicah Jutra.
25615-3
Potnici
2 solidna
zastopnika
za dravsko banovino, išče kemično podjetje v Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifr,o »Takojšen nastop«.
25538-5
Zastopnika
sprejmem za prodajo radio-aparatov. »i..hn;i«, Ljubljana. Miklošičeva 20.
25575-5
Potnik -
strokovnjak
agilen, za damske torbico in raz.no usnjeno galanterijo, dobi mesto za Jugoslavijo. Prednost imajo oni, kii morejo položiti primerno kavcijo. Samo pismene ponudbe z navedbo refsrena do 7/10. pod šifro »Agilen 1937« na Aloma Company, d. z o. z. Ljubljana.
25596-5
V aj en c i (h e)
Šiviljske obrti
se želi izučiti pošteno dekle. Ponudbe prosimo pod šifro »Veselje« na ogl. odd. Jutra.
25557-44
Vajenko
s 4 razredi meščanske šole sprejmem za modno trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25559-44
Vajenca
sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25620-44
Prodam
Beaeda 1 Din, lavek 8 Din ta Šifro al) lajanje naslova 9 Din. Najmanjši ines«k 17 Din.
Čisto posteljo
z vzmetno blazino, prodam za 160 Din Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25548-6
EHSS1a
Bes«oa i Lhn. lavek 8 Du> ta Šifro al) lajanje naslovi i Din. Najmanjši cnes«k 17 Din.
Ob koncu sezije
prodajamo prima kolesa »Torpedo«, Diirkopp« itd. po zelo znižan h cenah. — Pneumatika: zračnice po 16 Din. plašči od 40 Din — »Tehnik« Barjan, Ljubljana. Miklošičeva 20. Dinamo luči po Din 140.
25573-1H
Stroji
Prodam radi
odpotovanja
1 šivalni stroj »Singer« za 550 Din, 1 črn moški zimski plašč 260 Din. Vodnikova c. št. \&/l., pri stari šišenski cerkvi.
25624-29
Mladiče
nemške kratkodlake ptičar-je. 6 tednov stare, najboljšega pokolenja, z rodovnikom, prodam. — Ljubljana-Aleksandrova c. 10, priti., desno.
25540-27
Zelena papiga
z rdečim kljunčkom, je ušla. Kdor jo najde, naj jo odda proti nagradii: Josip Deve-tak, Ljubljana Rožna dolina, Cesta IV., 17.
25570-27
r»rt
tSose.l» i lJLIi lavtR 3 L>1l
t» Šifre ali lajanje tuulov* Din NajmanjSi tn<*et 17 Din.
Več vagonov
jabolk in tepk
za prešanj« prodam takoj po nizki ceni. Interesenti ne J se obrnejo na naslov: Jo«. Slapšak, Boštanj ob Savi
26366 34
Pisalno mizo
hrastovo kot novo, proda Zirovnik, Gajeva 6.
25607-6

Beseda 1 Din, davek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Sedaj je čas
da si nabavite raiiioaaparat - Po izredno nizkii ceni in tod ugodnimi pogoji ga lobite pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana., Miklošičeva c. 20 26574-9
Namizno sadje
kanadka, Baumannova re-neta, krivopecelj, kalvil, J-onathan londonski peping v najboljši kakovosti kupite po ugodni ceni pri članih Podr. S«dj. in vrtnar-ske?a društva Dobrna pri Celju.	25556-34
Kupim
Kupimo škripec
(Flaschenzug) za cc-a. 3000 kg. Ponudbe na ogl. odd. Jutre pod »Zdravilišče«.
25166-7
Hranilne knjižice
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši cen ln takojšnjemu izplačilu Izposluje vse bančne denarne. kre ditne m blagovn«- posle aajkulant.neje
Alojzij Planinšek
trg ag. bančnjt- poslov.
Ljubljana Beethovnova nI. 14/1., telefon 35-10
89 16
SVARILO:
JULIJ ŽARKOVIC je neznano kam izginil in ni več pri meni v službi. Ponovno opozarjam vse p. n. odjemalce, da imenovani ne sme sprejemati nobenega denarja za moj račun in priznam samo plačila v moji pisarni ali potom poštne nakaznice. Ob enem svarim pred nakupom močnatih vreč, ki so bile v mojem skladišču ukradene.
JOS. ERZIN Ljubljana,
Janežičeva ul. 13.
Pri izmučenosti
se uporablja fizijološki ekstrakt Ka-le-fluid«. Brezplačno se pošlje detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič,
»Ka-le-fluid« se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah.	s br 530032
JfftPRRVi čvpčz!
'f ODUKOVANR
OF(>RMP />m
j/jar ftsšrvesti!
ft€MlCFVTZ &e sani -
£omt/
BRUX£UeS
mTčAPM
/fiftis
tfcfi,} no. /2MM///EMS
pojficfi^f) i* t*sne	Thkoj insjt 2/tnsreio av» />ie*asTf>i
*KSTi/.fi0£i se* OOCOVAKRjOiiH TRtOVihfiH'-	r	.
en P<?r2ETjvt SiSKtenicR CHN M-M&7NJM
/iopčrm KozcicTifta	-snir
i A H VAL H o
SUVOG-O
S. br. 17274-37
Kožuhovino
se najugodneje kupi ln strokovno izdela pri Jo sip Dolenc, LJubljana, Sv. Petra 19, tel. 22—62 274-3C
Posest
Besedil 1 Din laveK .1 t)iii ta šifro ali lajanje oaalova 9 Din.	ijšl tneMJ
17 Din.
Večje število parcel
kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih in sta no vanjskib hiš ter vil ima naprodaj gradben, strokov ni, izobražu posredovalec KUNAVER LUDVIK, Cesta 29 oktobra 6. ielefon 37 33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago.
69 30
Enonadstropno hišo
z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, prodam. — Pogačar, Kamnik.
25:08-20
Stanovanjf
Beseda 1 Din davek S Din ia šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši inrgek 17 Din.
6-sobno stanovanje
v centru mesta, oddamo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25445-31
Enosob. stanovanje
v pritličju, oddam 1. oktobra. Lepodvorska ulica 3, pri hišniku.
25550-21
Beseda I Din. davek 3 Din za Šifro al) dajanje naslova 8 Din. Najmanjši in»»ek 17 Din.
Srečke
Prodajalce za srečke razredne loterije, iščemo proti ugodnim pogojem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečke«.
270 16
6-sobno stanovanje
v centru mesta oddamo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25415-31
Trisobno stanovanje
v visokem parterju, oddam Zarnikova 9.
25566-21
Sobo odda
Beseda 1 Din U«ek i) Dlli 6» Šifro Ul dajanje naslova
S Din Najmanjši to-a* t 17 Din
Solnčno sobo
opremljeno, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25547 23
Solnčno sobo
opremljeno, s posebnim vhodom, oddam za 2 osebi
1. oktobra, na željo tudi z oskrbo. Sv. Petra nasip buffet 43.
25545-23
Opremljeno sobo
s post bnim vhodom, oddam 1. oktobra na Starem trgu 19/IL	25507-23
Kabinet
s centralno kurjavo, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26630-23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice in posebnim vhodom, oddam. — Gradišče 8a, visoko pritličje, levo.
256127 23
Sobe išče
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 gospodični
iščeta prazno sobo v bližini Tabora. Ponudbe na ugl. odd. Jutra pod značko »Točna«.	2o625-23a
Radfc-mehanika
SPREJMEMO. Detajlne pogoje je dobiti pri Š-oddelku Vt3 — čačak.
Štev. 342&'1937.
RAZGLAS
Opremljeno sobo
z vso oskrbo, v bližini nebotičnika, išče uradnik za 1. oktober. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Uradnik 777«.
25562-23a
Informacije
tSeseOa 1 Din Uvet 8 Din u šifro ali dajanje naslova 5 Din NatmanjŠl u«*ck 17 Din.
Peči - Bled
PreTiidave in popravila »Lutz peči« na Bledu in okolici pričnem... 27. sept. Hotel Triglav. Bled. Zahtevajte ponudbe takoj isto-tam.	35610-31
Prispele so nove tipe radioaparatov:
Blaupunkt
Ingelen
5aehsenwerk
Dobite jih lahko na ugodne obroke!
I. BANJAI
Miklošičeva c. 20
llllllll!l!lll!llllllllllillllilll!UI|i|llllllllli!linililllllllllllllllHI
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mal) oglasnik
ii'ini'i!iiii|iii['i'!iiiiiii'iiiiiniiiiiiiiin!niinini!niminiiiiff
Direkcija šum. v Ljubljani razpisuje na Opatovi gori pri Kostanjevici ob Krki ustno dražbo za ca 900 plm tehničnega bukovega lesa izdelanega v režiji v 2 partijah na dan 8. odnosno 27. oktobra 1937. Razpis, posebni in splošni prodajni pogoji se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in šumski upravi v Kostanjevici, kjer se dajo tudi vsa potrebna pojasnila.
Direkcija šum Ljubljana,
dne 23. septembra 1937.

ZAHVALA
Ob prerani smrti naše ljubljene mame, gospe
Elizabete Grčar
soproge vet. pomočnika v pokoju
izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so z nami sočustvovali.
žalujoče rodbine: Grčar, Milutinovič ir černač
f
Tužnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni sin, brat, nečak in bratranec, gospod
SUPAN ALBIN
stroj, ključ.
dne 24. t. m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili dne 26. t. m. ob pol 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Moste, 24. sept. 1937.
Žalujoči ostali.
GRADBENI RAZPIS.
»Mariborski dom«, stavbena zadruga z o. z^ razpisuje
za svojo trinadstropno stavbo v Mariboru težaška, zidarska, železobetonska in tesarska dela.
Podlage za razpis (načrti ln proračun) »e dobijo v pisarni odvetnika dr. Miloša Vauhnika, Maribor, Aleksandrova c. S, proti plačilu Din 50.—.
Zapečatene ponudbe je poslati do 8. oktobra t. 1. do 12. ure na prejšnji naslov.
Tehnične informacije pri ing. S. Devu v Mariboru — Sodna ulica 9.
ODDAJA SOB
v novozgrajenem ženskem azilu
Delavskega doma v Ljubljani.
V novem delu Delavskega doma na Bleiweisovi cesti se bodo oddajale mesečne sobe za mesec november. Prednost imajo ženska in privatne nameščenke z nizkimi prejemki. Prav tako se bodo oddajale sobe tudi v moškem oddelku. Vselitveni termin 1. november. Cene sobam so zelo nizke. — Prošnje s točno navedbo poklica je vlagati na upravo Delavskega doma, kjer se dobi tudi vse nadaljnja informacije.
Uprava Delavskega doma v Ljubljani
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe
NIKOLAJE KRAMER
roj. URBANČIČ
izrekamo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, našo najtoplejšo zahvalo!
Enako se zahvaljujemo vsem gg. zdravnikom, ki so ji med dolgo boleznijo lajšali trpljenje, zlasti pa čast. sestri Antoniji za njeno požrtvovalno nego in trud v poslednjih dneh.
LJUBLJANA, 24. septembra 1937.
Žalujoče rodbine:
KRAMER, DR. GRAŠIC, TRAVEN in SVETLIN
tfCder oglašuje
ta napreduje!
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Fran Jeran, —« Za inseratnl dal je odgovoren Aloja Novak, — j JLtfubtiani.