Zenska ročna dela za pouk na ženskih učiteljiščih. (Pomožna knjiga za učiteljice.) Sestavila Pavla |>1. Kenzenberg', c. kr. učiteljica na ljubljanskem učiteljišču. III. del: Šivanje. S 66 nariski in z dve m a pola m a s 1< r o j i. Cena mehko vezani knjigi 3 K 10 h, trdo vezani 3 K 50 h. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kle.inmavr & Fed. Bamberg. 190B. Vsebina Šivanje. Stran Stran Orodje. 1 Kako se nam je držati pri šivanju 3 Razmerje za šivanke in za sukanec 2 Kako držimo delo. 3 Kako izdelujemo vbode. Sprednji vbod. Zadnji vbod. a) Stični zadnji vbod. b) Nestični zadnji vbod .... e) Zadnji vbod, šivan z obratne strani. d) Prešivni vbod. Robni vbod. Vbodi. 5 Ometni vbod. 5 a) Navadni ometni vbod . . . 5 b) Navzkrižni ometni vbod . . 5 Živi vbod. 6 a,) Zivorobni vbod. b) Živošivni vbod. 6 Gumbniški vbod. 7 Kako prišivamo in kako zašivamo 7 šivalni konec; kako pričenjamo z novo nitjo, ako nam poide konec 8 8 8 8 9 9 10 11 Sivi. I. Sešivi. Ometica.12 a) Navadna ometica.12 b) Navzkrižna ometica .... 13 Dvojni rob.13 Dvojni (francoski) šiv.14 Nadšiv.14 a) Ploščati nadšiv.14 b) Okrogli nadšiv.15 2. Obrobni šivi. Rob.16 a) Navadni rob.16 b) Prešiti rob.• 16 c) Dodani prešiti rob.17 d) Živi rob.18 Zavlaka.22 a) Navadna zavlaka.22 b) Opremna zavlaka.23 c) Zavlaka z vrvico.24 Gumbnica.25 3. Nabori. a) Navadni nabor.25 b) Svitkasti nabor.26 c) Zobčasti nabor, «žabice» ... 27 4. Lepšalni šivi. a) Plete. Navadne plete .... 27 Votle plete.29 b) Živi šivi. (Glej »Živi rob») . . 29 e) Ribja kost.29 Kako všivamo vstavke.29 Kako šivamo zatego.31 IV Sl ran _ Stran Kako šivamo razporek.32 Kako prišivamo gumbe.35 Kako šivamo zaključni rob ... 33 Kako prišivamo kopčice.36 Kako šivamo kozice v razporkih . 34 Kako krpamo perilo. 36 Kako prišivamo trakove.34 Kako mašimo perilo.36 Kako prišivamo vrvico in obrobni Kako mašimo sukno ali pa žamet 38 trak na spodnja krila.... 35 Kako vstavljamo zaplate .... 38 Prikrojevanje perila. Kako prikrojujemo perilo .... 41 I. Pohišno perilo. 1. Namizno perilo. a) Namizni prti in prtiči .... 42 b) Prti in prtiči za kavo .... 43 c) Brisače.43 2. Posteljno perilo. aj Prevleke za podzglavnike. . 44 Podolgasta prevleka .... 44 j Kvadratna prevleka .... 45 b) Prevleke za pernice .... 45 c) Rjuhe.45 Spodnja rjuha.46 Laška rjuha.46 d) Prevleke za odejo.47 3. Kuhinjsko perilo. a) Kuhinjski predpasniki .... 50 b) Kuhinjske brisače.51 c) Cunje..“ . . . 51 II. Životno perilo. I. Robci. 2. Spodnja krila. a) Krilo za deklice.52 b) Krilo za kmetice.53 e) Krilo z ozkim pasom za odrasle 54 d) Škrobno krilo.54 e) Krilo z okroglim pasom za odrasle 55 Kako pomanjšujemo ali povečujemo okrogle pasove.56 3. Spodnje hlače. a) Moške spodnje hlače.56 Kako pomanjšujemo ali poveču¬ jemo moške spodnje hlače . 57 Spodnje hlače s pasom .... 59 Hlače za jezdece.59 h) Ženske hlače.60 Kako pomanjšujemo ali poveču¬ jemo ženske hlače.61 Ženske hlače z okroglim pasom 62 Ženske hlače s stranskim zapet- kom.62 c) Otroške hlače.63 Hlačice za prvenčke.63 4. Spodnje jopice. a) Nočna jopica.. . 63 b) Nočna jopica z naplečnikom . 65 c) Dnevna jopica.65 Kako pomanjšujemo ali poveču¬ jemo spodnje jopice .... 66 d) Spodnji život ali nedrec ... 66 e) Otroška jopica.. . 67 5. Srajce. a) Ženske srajce.67 Srajca z dolgo kozico za kmetice 68 Srajca z dvema kratkima kozi¬ cama .72 Kako povečujemo ali pomanjšu¬ jemo stane za ženske srajce . 74 Ženska srajca z naplečnikom . 75 Švicarska srajca.77 Srajca z oglato izrezo .... 77 Nočna srajca.77 Dekliška srajca.78 Srajca za kmetiške deklice . . 79 Otroška srajca («plašček») . . 81 Rokavci (ošpetelj) ...... 82 b) Moške srajce.84 Kmetiška srajca.84 Moška srajca z naplečnikom . 87 Deška srajca.92 Nočna srajca.93 Kako povečujemo ali pomanjšu¬ jemo moške srajce.93 v Preje in I. Preje. stran Lan.94 Kako pridelujemo lan.94 Konoplja.96 Bombaževec.97 Volna.97 Kako dobivamo razne vrste voln 98 Svila.99 Še nekatere snovi, iz katerih predo prejo.100 Jutovec. 100 Koprive. 100 Hmelj.100 Kako predemo predivo .... 100 Kako tkemo platno.102 Kako dobivamo bombaževo pre¬ divo in prejo. 104 Kako tko na parnih statvah . 105 Razne vrste tkanja.105 Toftasto ali platneno tkanje . . 105 Keprasto tkanje.106 Atlasasto tkanje.107 Kako dobivamo razne vrste vol¬ nenih prej.108 Kako tko sukno.109 Kako dobivamo svilnato prejo 110 2. Tkanine. Platneno blago (platnina) 112 I. Toftasto platno.112 II. Keprano platno, atlasasto platno in platno z vzorci 114 tkanine. Stran Bombaževo blago (bombaževina) 114 I. Toftasta bombaževina . . 114 A. Gosto tkana.114 B. Redko tkana.115 C. Luknjasto tkana ... 116 II. Keprana bombaževina . . 117 III. Atlasasta bombaževina . . 117 IV. Bombaževina z vzorci . . 117 V. Žametasta bombaževina . . 117 VI. Votkana bombaževina . . 118 Volneno blago (volnina) ... 119 I. Suknasta volnina.119 A. M ušli rta sto tkana ... 119 B. Keprasto tkana .... 120 II. Mikana volnina.120 A. Mušlinasto tkana . . . 121 B. Keprasto tkana .... 121 C. Atlasasto tkana .... 122 D. Luknjasto tkana ... 122 Svilnato blago (svilenina) 122 I. Gladka svilenina.123 A. Toftasto tkana .... 123 B. Tenčičasto tkana ... 124 II. Atlasasta in keprasta svile¬ nina .124 III. Vzorčasta svilenina . . . 125 IV. Žametasta svilenina ... 125 Kako posnemljemo kroje s prve in z druge pole s kroji . . 125 Slovensko-nemški slovarček . . . 127 Nemško-slovenski slovarček . . . 138 Imenik vsega blaga, navedenega v tej knjigi. VII Stran J Pikč (piketna bombaževina) . . 117 Platnina.112 do 114 Platno. 112 — apretirano.112 — atlasasto (atlasasti trojnik) . 114 — batistno.113 - beljeno.112 — češko.112 — domače.112 — dvojno (kreas).113 — hanoveransko.112 — holandsko ......... 112 — hrvaško.112 — irsko.112 — katunsko. 114 — loško. 112 — moravsko.112 — neapretirano.112 — poklejeno.113 — pol-.112 — povoščeno (povoščenka) . . 113 — pristno.112 rusko.113 — sirovo.112, 113 — trdo.116 — tvorniško. 112 — vestfalsko.112 Pliš.118, 125 Poplin.123 Porhant.117 — navadni (nebeljeni) .... 117 — piketni.117 — progasti.117 — vrvični. 117 Prtenina, bombaževa.117 Puldesofi.123 Raševina.109, 120 Rips.121, 123 — bombažev (kord).117 Ruž (kaliko) . 115 Sarzenet.115 Satin.117 Satinet.124 Serž.124 Stran Sukno.119 — debelo.120 — kosmato.120 — mehko. 120 — pol-.120 — pražnje.120 Svila, sirova.123 Svilenina.122 do 125 Sifon.115 Širting.115 Štramin (kaneva).113, 116 — nerazdeljeni.116 — razdeljeni.116 — svilnati (tenčica za vezenje) 124 Tarlatan.116 Tenčica, angleška.124 — bombaževa (tul).116 — sitasta.124 — za obleko.124 za vezenje (svilnati štramin) 124 Terno. 121 Tibet.121 Toft.123 — floranski.123 za obleko.123 — za podvlako.123 Trakovi, žametasti.125 Trojnik.114, 117 — atlasasti (platneni atlas) . . 114 — progasti.117 Tul, angleški (bobinet).118 — (bombaževa tenčica) .... 116 — trdi.116 Vaper.116 Vatmol.120 Velpel.118 — svilnati.125 Volnina.119 do 122 Votkanina za nogavice.118 Vrečevina. 113 Žakončt.116 Žamet.117, 118, 125 — patentni.118 — pravi.117 -<• svilnati.125 Š ivan je Šivamo ali perilo ali obleko. V šoli se uče dekleta šivati perilo; to šivanje je belo šivanje. Za belo šivanje rabimo laneno ali pa bombaževo blago. Prečitaj oddelek „Preje in tkanine" na strani 94. Orodje. Za šivanje rabimo: šivanko, nit, naprstnik, težko bla¬ zinico ali pa blazinico z vijakom za šivanke in škarje Prav pogostoma rabimo tudi bucike in metrsko mero. Šivanke so jeklene; na enem koncu imajo ušesce, na drugem pa bodico. Ušesce je okrogla ali podolgasta luknja, v katero vtikamo nit. Ušesce bodi prav gladko opiljeno, da ne ogoli niti. Nekatere šivanke imajo pozlačeno ušesce, a raditega niso nič boljše. Bodica je proti koncu zašiljena. (V tvornici Leona Lamertza izdelujejo izvrstne šivanke.) Šivanke so kratke (4‘7 cm do 2‘3 cm dolge), poldolge (5 cm do 2 - 5 cm dolge), dolge (5’8 cm do 2'9 cm dolge) in prav dolge (8 cm do 5'6 cm dolge). Čim tanjša je šivanka, tem krajša je. Kadar šivamo perilo, rabimo kratke ali pa poldolge šivanke; za obleke jemljemo dolge, za mašenje pa prav dolge šivanke. Po debelosti so razvrščene po številih; čim višje število, tem tanjša je šivanka. V tvornicah izdelujejo tale števila: 4/0, 3/0, 2/0, 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12; prodajajo se v zavitkih. Šivanke za mašenje se prodajajo le v številih 5/0, 4/0, 3/0, 2/0, 0, 1, 2, 3 in 4. Da šivanke ne zarjave prehitro, je najbolje, da potresemo v zavitek nekaj lojevčeve moke. Zarjavele šivanke lahko osnažimo s smirkovim papirjem. Je li šivanka jeklena ali ne, o tem se prepričamo, ako jo zlo¬ mimo. Jeklena se da lomiti, a zelo trdo; železna šivanka se lomi mehko, še rajša pa se krivi. P. pl. Renzenberg, Šivanje, III. del. 1 2 Nit, s katero šivamo, je lanena, pavolnata ali pa tudi svilnata. Prvih dvoje niti imenujemo sukanec. Sukanec je navadno dvakraten, to je, ima dva plemena. Kupujemo ga v majhnih predenih, na papir¬ natih kolescih ali drobnih listkih, na vretencih ali v klobčičih. (Za šivanje s strojem je najboljši pavolnati [bombažni] sukanec „Cable D. M. C.“; ta sukanec je trikraten.) Laneni sukanec za belo šivanje izdelujejo v tvornici Marshall & Co. in v tvornici Gruschivitz. Prvi se prodaja na črnih vretencih, ki imajo na črnem papirju zlat napis; drugi se prodaja v predencih ali na vretencih. Kupujemo tale števila dvakratnega sukanca: 10, 14, 16, 18, 20, 25, 80, 35, 40, 50, 60, 70, 80, 100. Po drugih tvornicah izdelujejo tudi števila 12, 44, 90, 96, 120, 140. Najboljši bombažni sukanec je Fil d’Alsace D. M. C. in oni iz tvornice Clark & Company. Prvi se prodaja na vretencih ali v klob¬ čičih, drugi pa le na vretencih v številih 10, 12, 16, 20, 24, 30, 36, 40, 44, 50, 60, 70, 80, 90, 100, 110, 120. Razmerje za šivanke in za sukanec. Da sta šivanka in sukanec v pravem razmerju, ga rabimo v temle razmerju: Za šivanje po navadi ne rabimo ne tanjših, ne debelejših šivank. Ker so poldolge šivanke št. 8, 9 in 10 zelo kratke, jemljemo za tanka števila rajši dolge šivanke namesto poldolgih. Prav hitro se prepričamo, sta li šivanka in sukanec v pravem razmerju, če vdenemo nit v šivanko. Ako teče nit lahko skozi ušesce in skozi blago, je v pravem razmerju. Naprstnik nataknemo na sredinec desne roke, da se ob delu ne vbadamo vanj in da prst močneje pritiska šivanko. (Poglej narisek št. 1.) 3 Blazinica za šivanke je navadno težka. Najbolje jo je na¬ polniti z jeklenim prahom in z lojevčevo moko, da šivanke ne zarjave. Na blazinico nataknemo perilni kos, ki ga šivamo. Blazinica z vijakom je majhna; zgoraj je blazinica, na katero nataknemo delo, in spodaj je vijak, s katerim pritrdimo bla¬ zinico na mizo. Škarje so troje: a) za prikrojevanje, b) za šivanje in c) za zankan j e. Škarje imajo dve rezili in dve držali. Škarje za prikrojevanje imajo eno rezilo ostro, drugo pa topo. Topo rezilo bodi obrnjeno navzdol. Škarje za šivanje in škarje za zankanje imajo dve ostri rezili; najmanjše škarje so one za zankanje. Dobre škarje so jeklene; najboljše so prave angleške škarje. Bucike imajo na enem koncu glavico, na drugem pa bo¬ dico. Bucike so jeklene ali medene, črne ali bele, dolge ali kratke. Rabimo jih, da z njimi natikamo razne stvari. Metrska mera je l'5w dolg trak, na katerem je označeno 150 cm; z njim merimo blago, kadar prikrojujemo perilo. Kako se nam je držati pri šivanju. Sedeti moramo ravno kakor pri pisanju. Z rokami držimo delo tako blizu života, da dobro vidimo; glavo naklanjamo le malo. Delo natikamo na blazinico, nikoli pa ga ne devljemo na koleno. Kako držimo delo. Po navadi šivamo tako, da teko osnutki 1 podolgoma, votki pa vodoravno. Blago, ki je nataknjeno na blazinico, držimo z levo roko. Krajec, pod katerim šivamo, je na vrhu; palec leve roke je na sprednji, ostali prsti so na narobni strani blaga. (Kjer držimo blago drugače, je to omenjeno posebe.) Šivanko držimo sredi njene dolžine s palcem in s kazalcem desne roke; s sredincem pomaknemo šivanko skozi blago in jo prevedemo z nitjo vred iz blaga. Nit ne bodi daljša nego 40 do 50 cm; tolik kos niti navadno imenujemo „šivalni konec" ali pa »šivalno nit“. Da laže vdevamo konec v šivanko, ga radi nekoliko zašilimo. Pri niti v predenih nam ne bodi nič do tega, katero stran konca 1 Snu tek (osnutek) je nit, ki jo tkalec nasnuje v statvah; blagu teče po dolgosti. Votek je nit, ki jo prevaja tkalec med osnutki; votek teče vodo¬ ravno od desne proti levi iu obratno ter obvija tkalni krajec. Prečitaj še oddelek »Kako tkemo platno* na strani 102. 1 * 4 vdevamo; nit na vretencih pa vdevamo s koncem, ki je obrnjen proti vretencu, ne pa nasprotno, da se sukanec ne razvija. (Nekatere šivilje voskajo nit; a tako si le mažejo delo.) Ob delu nam teče nit med sredincem in med prstancem desne roke navzven. Zanko, ki se naredi pri mezincu, nategnemo s tem prstom, da se nit ne vozla. Nit je treba natezati enakomerno močno, da je delo enakomerno. Po navadi pričenjamo pri desni roki in na¬ daljujemo delo od desne proti levi. Časih moramo šivati brez blazinice; takrat šivamo črez prste. Delo položimo črez kazalec leve roke in naslonimo palec k delu, da držimo delo s tema dvema prstoma. Ako je delo že nekoliko napre¬ dovalo, položimo še sredinec, prstanec in mezinec na delo, da se blago ne gubanči in ne vleče. Vbodi. Imamo šestero vbodov; ti so: 1. sprednji vbod, 2. zadnji vbod, 3. robni vbod, 4. ometni vbod, 5. živi vbod, 6. gumbniški vbod. 5 Kako izdelujemo vbode. Vsak vbod ima dva dela: a) zahod in b) izhod. Zahod je točka, kjer zabodemo šivanko v blago; izhod je točka, kjer potegnemo šivanko iz blaga. Med dvema vbodoma je po en presledek; črezenj teče nit, s katero smo šivali. Vbod imenujemo sploh šivalno nit, ki jo vidimo med zahodom in izhodom. Poglej sprednji vbod, narisek št. 2.; tu vidiš na licu pre¬ sledke, na nasprotni strani pa vbode. Sprednji vbod. Blago držimo tako, da je krajec, pod katerim šivamo, obrnjen navzgor. Pričnemo pri desni in šivamo vodoravno proti levi. 1 Prvič prevedemo vdeto šivanko od narobne strani na lice dela, potem jemljemo po tri do štiri niti -(snutke) na šivanko in izpuščamo prav toliko niti. (Umevno je pač, da štejemo nitke le, kadar šivamo po niti; kadar pa šivamo poleg poševnega urez- nega krajca, nam kaže oko, kako dolge vbode naj šivamo.) Po navadi izdelujemo več sprednjih vbodov obenem, ne pa vsakega zase. Na koncu pre¬ vedemo nit zopet na narobno stran, kjer jo zašijemo. Sprednji vbod je na obeh straneh enak. S sprednjimi vbodi se- šivamo tanko tkanino, izdelujemo plete in nabiramo blago. Z dolgimi sprednjimi vbodi tudi pripenjamo blago. Zadnji vbod. Zadnji vbodi so ali stični ali nestični ali šivani z obratne strani. Tudi prešivni vbod prištevamo zadnjim vbodom. a) Stični zadnji vbod Blago držimo prav tako kakor pri sprednjem vbodu; pričnemo tudi pri desni in šivamo v vodoravni smeri proti levi. Prvič vbodemo šivanko 2 od narobne strani na lice dela, nekaj niti (snutkov) oddaljeno od tkalnega krajca pri desni. * Vbodemo šivanko za 3 niti (snutke) 1 Kako prišivamo in kako zašivamo šivalni konec, kako pričenjamo z novo nitjo, ako nam poide konec, je popisano na strani 11. 2 Da je šivanka vselej vdeta, tega ne omenjamo več. Narisek št. 2. 6 od zadnjega izboda nazaj proti desni, vzamemo na šivanko te izpu¬ ščene 3 snutke in še 3 snutke naprej od zadnjega zaboda proti levi; izbodemo šivanko in nategnemo vdeti konec. Od zvezde ponav¬ ljamo vbode do konca. — Šivaje zaba¬ damo šivanko prav v zadnjič narejeni izbod. — Na koncu vbodemo šivanko še za tri niti od zadnjega izboda nazaj proti desni; vdeto šivanko prevedemo na narobno stran in nit tu zašijemo. Na licu dela vidimo stične vbode iz enotnih niti. Presledkov ni. Na narobni strani vidimo po dve vrsti niti; paziti nam je, da izbadamo vselej na enaki strani teh niti, da tako tvorijo ti vbodi enako ležeče zanke. Presledkov tudi na narobni strani ni videti. b) Nestični zadnji vbod. Delo držimo in ga nadaljujemo kakor pri stičnem vbodu; ko smo prevedli šivanko na lice dela, pričnemo šivati. * Vbodemo od zadnjega izboda za toliko nitk (snutkov) proti desni, kolikor je vbod dolg, n. pr. 3 niti; izbodemo od zadnjega izboda za 6 nitk proti levi. Na šivanki imamo 9 nitk; 3 nitke vidimo od zadnjega iz¬ boda proti desni in 6 nitk proti levi. Nato potegnemo šivanko iz blaga in konec dobro zategnemo. Od zvezde ponavljamo vbode; ob delu izpuščamo med dvema vbodoma po 3 niti dolge presledke. Na licu dela vidimo nestične vbode iz enotnih niti in prav tolike presledke. Na narobni strani vidimo pod presledki enotne niti, pod vbodi pa dvojne niti. Z zadnjimi vbodi sešivamo močno tkanino, pa tudi izdelujemo razne šive. c) Zadnji vbod, šivan z obratne strani. Tudi te vbode šivamo lahko stično ali nestično. Pričnemo pri levi, napredujemo proti desni ter šivamo na narobni strani dela. Najprej bodi popisan stični vbod; vidiš ga v narisku št. 5. Delo pričnemo takole: Šivanko vbodemo pri levi, za nekaj nitk (snutkov) oddaljeno od tkalnega krajca, in jo izbodemo n. pr. za 3 nitke nazaj proti levi. Šivanko potegnemo iz blaga tako, da visi kratek konček Narisek št. 4. 7 pri zabodu. * Odslej štejemo 6 nitk od zadnjega izhoda proti desni — to so 3 nove niti in 3, črez katere smo že šivali — tukaj zabo¬ demo šivanko in jo izbodemo za 3 nitke nazaj proti levi; to je prav tik prej¬ šnjega vboda. Od zvezde ponavljamo vbode. Nit zašijemo na tisti strani, kjer smo šivali. Ako izbadamo vselej tako, da teče nit pod šivanko, se nam napravi tukaj prav lepa vrvica kakor na narobni strani nariska št. 3. Na nasprotni strani vidimo navadne, stične zadnje vbode. Ta stran je po končanem delu lice vbodov. Nestične vbode šivamo tako, da napreduje delo za 9 nitk od zadnjega izhoda proti desni; na šivanko jemljemo tudi le po 3 nitke nazaj proti levi. Tako se nam napravljajo po 3 nitke dolgi presledki. Zadnji vbod, šivan z obratne strani, rabimo le malokdaj, n. pr. kadar se učimo prvič krpati blago, kadar šivamo obleko in kadar prišijemo ali zavlako ali podlago tako, da se šiv ne pozna. Takrat vidimo na licu dela prav drobne vbode in med njimi prav dolge presledke. d) Prešivni vbod. Te vbode šivamo prav tako kakor zadnje vbode nariska št 3.; zato tukaj niso popisani še enkrat. Razloček je edino ta, da so pre¬ šivni vbodi krajši nego zadnji vbodi. Tudi ti vbodi so stični ali ne stični. Za prešivni vbod jemljemo radi nekoliko debelejši konec, nego so nitke blaga debele, in pazimo, da natezamo šivalni konec enakomerno močno. Prav radi potegnemo eno nit iz blaga, da potem šivamo v tej dražiti. Ako pa šivamo vbode v poševni smeri, je pri¬ kladno, da si prevedemo drugobarvno nit poleg zaželene črte. To nit razporjemo ob šivanju. Prešivni vbod rabimo pri prešitem robu in pri zavlakah, časih tudi pri prešitih pletah. Radi ga šivamo namesto stičnega zadnjega vboda. Robni vbod. Robni vbod se razločuje od sprednjega v tem, da leži malo poševno; vsak vbod šivamo zase. Robni vbod je dolg 2 do 4 niti, visok pa le 1 nit. Pri tem vbodu je lice dela na spodnji strani. Presledki so prav toliki, kolikršni so vbodi... Z robnimi vbodi robimo blago, izdelujemo nadšiv in prišivamo zavlake. 8 Ometni vbod. Razločujemo: navadni ometni vbod in navzkrižni ometni vbod. a) Navadni ometni vbod. Po navadi šivamo črez dva tkalna krajca, ki ležita drug nad drugim. Pričnemo pri desni in napredujemo proti levi. Šivanko vbo¬ demo skozi oboje blago od obratne strani proti sebi za 1 nit do 2 niti pod tkalnim krajcem in ne nategnemo konca premočno. Za presledek izpustimo 1 nit ali pa 2 niti in izvedemo prav tak vbod, kakršen je prvi. Šivamo na narobni strani dela. Lice vbodov je na notranji strani blaga, kjer leže vbodi omotice na našem narisku navpično. (Pre- Karisek št. 7. eitaj odstavek o navadni ometici na strani 12.) b) Navzkrižni ometni vbod. Blago položimo tako predse, da ležita tkalna krajca drug tik dru¬ gega. Šivamo na licu dela. Pričnemo pri vrhu in končamo spodaj. Prvič prevedemo šivanko na lice dela, n. pr. pri desni. * Šivanko vbodemo v levo blago od narobne strani proti licu za 1 nit ali za 2 niti od tkalnega krajca proti levi in potegnemo šivanko iz dela; potem vbodemo ši¬ vanko prav tako v desno blago za 1 nit ali za 2 niti od tkalnega krajca proti desni. Od zvezde ponav¬ ljamo vbode do konca. Med dvema vbodoma izpuščamo po 2 niti in pazimo, da šivamo predevoma. Vdeti konec natezamo precej močno, da se krajca dobro stikata in da ne vidimo luknjic v šivu. — Ta vbod je na obeh straneh enak. Ometni vbod rabimo, kadar sešivamo tkalne ali pa tudi le pre- ganjene krajce. Z navzkrižnimi ometnimi vbodi sešivamo blago za prav debele rjuhe, prte i. t. d. Kako prišivamo nit v začetku dela in kako zašivamo nit na koncu dela, je popisano na strani 11. (Prečitaj odstavek o navzkrižni ometici na strani 18.) Živi vbod. Narisek št. 8. Razločujemo: živorobni vbod in živošivni vbod. Vsakega šivamo le po nitki, in sicer prvega v robu, drugega pa v enotni tkanini. 9 a) Živorobni vbod. Za ta vbod si pripravimo rob 1 in potegnemo tik roba nekaj vodoravnih nitk (2 do 3 niti) iz blaga. Šivamo v dražici, in sicer na oni strani dela, kjer je rob pripet, to je na narobni strani dela. V narisku št. 9. vidiš narobno stran živega roba. Delo držimo tako, da je rob zgoraj, enotno blago pa spodaj. 2 Pričnemo pri levi in končamo pri desni. Vsak vbod šivamo dvakrat; enkrat vodoravno, enkrat navpično. Vdeti konec prišijemo v robu ter ga izvedemo na lice dela 2 do 3 niti nad spodnjo zgibo roba. * Od izboda proti desni štejemo 2 do . 4 navpične niti in vbodemo šivanko v dražico; nato jo izbodemo za prav te 2 do 4 niti proti levi. (V narisku smo jemali po 3 niti na vsak vodoravni vbod.) Šivali smo vodoravni vbod v dražici. Sedaj zabodemo zopet tja, kamor smo zabodli prvič, ter štejemo od zadnjega zaboda kvišku 2 do 3 vodoravne niti v robu, kjer šivanko izbodemo. Šivali smo navpični vbod skozi trojno blago. (V narisku smo vzeli 2 niti.) Vdeti konec dobro nategnemo. Od zvezde nada¬ ljujemo vbode. Šivaje držimo rob s palcem leve roke, da se šivalna nit ne premika. Nit zašijemo med robom. Stran blaga, ki smo šivali na njej, je narobna stran dela, na¬ sprotna stran je lice dela. Na licu dela vidimo vodoravne in navpične vbode; na narobni strani pa vodoravne in poševne vbode. Ta vbod rabimo za enovrstni živi rob. b) Žlvošivni vbod. Ta vbod šivamo pri dvovrstnem živem robu na nasprotni strani dražice. Delo držimo prav tako kakor pri prejšnjem vbodu; pričnemo pa pri desni in končamo pri levi. Vdeti konec, ki ga všijemo na koncu roba, prevedemo na lice dela za 1 nit ali pa za 2 niti pod dražico, kjer pričnemo delo. Vsak vbod šivamo tudi dvakrat; enkrat vodoravno, enkrat poševno. Prvič vbodemo šivanko v dražico (pod zadnjim izhodom gorenjega šiva) izpod toliko navpičnih niti 1 Prečitaj oddelek: Navadni rob, na strani 16. Ta rob pa ne bodi preozek. 2 Prav radi šivamo črez prst; takrat je rob pri levi, enotno blago pa pri desni. 10 dražice proti levi, kolikor nitk smo prej jemali na šivanko za živo- robni šiv. (V narisku smo vzeli 3 niti.) Šivali smo vodoravno proti levi. Potem vbodemo šivanko še enkrat v zadnji zabod in jo izbodemo poševno proti levi za 1 nit ali pa za 2 niti pod dražico. Šivali smo po¬ ševno. (V narisku smo vzeli 1 nit proti levi in 2 niti navzdol, ker ni mogoče, da bi izbadali v sredi med navpič¬ nimi nitmi dražice. Primeri še narisek št. 18.) 1 Odslej šivamo tako, da združujemo prav one navpične niti, ki smo jih združevali v živorobnem šivu, kakor je narisano. Vdeti konec naj visi pri šivanju vedno ob desni roki. Zatezamo ga toliko, da se napravijo lepe luknjice. (Tudi ta vbod šivamo kaj radi črez prst.) Ta vbod je lep na obeh straneh; tvori vodoravne in poševne vbode. Rabimo ga za drugo polovico dvovrstnega živega roba in tudi za zaljšanje živih šivov. Ako izdelujemo žive šive le v enotnem blagu in ne tik roba, šivamo obe vrsti živega šiva z živošivnimi vbodi. Gumbniški vbod. Ta vbod šivamo le črez urezni krajec, in sicer pri gumbnici. Pričnemo ga pri levi in končamo pri desni. Šivamo črez prst na licu dela. Delo si položimo tako črez kazalec, da leži gumbnica podolgoma na njem. Krajec, črez katerega šivamo, je obrnjen navzgor. — Kako priprav¬ ljamo urezne krajce in kako jih obrobljamo, je popisano pri gumbnici na strani 25. Vdeti konec prišijemo v krajcu ob levi in ga prevedemo na lice dela skozi zarezo. * Šivanko zabodemo v luknjo in jo izbodemo navpično dol za 4 vodoravne niti do 6 pod ureznim krajcem. (Šivalni konec je pri levi, šivanka pa pri desni.) Sedaj ob vijemo šivanko z onim koncem, ki tiči v ušescu (to sta 2 niti) od leve proti desni — na licu blaga — tako da tiči šivanka v zanki. Šivanko potegnemo iz dela in potem nategnemo šivalni konec tako, da se napravi vozel prav na robu ureznega krajca. Od zvezde 1 Iz nariska št. 18 se vidi, kako nabiramo navpično niti pravilno v sredi. 11 nadaljujemo vbode do konca. Med dvema vbodoma izpuščamo po 1 nit za presledek. Paziti nam je, da enakomerno natezamo šivalni konec. Na licu dela vidimo navpične niti in zavozlane zanke, na narobni strani pa navadne zanke. Gumbniške vbode rabimo le za gumbnico. Kako prišivamo in kako zašivamo šivalni konec; kako pri¬ čenjamo z novo nitjo, ako nam poide konec. V začetku dela prišivamo nit najrajši takole: 1. ) Ko smo prevedli vdeto šivanko na lice dela, potegnemo nit le toliko skozi blago, da visi na narobni strani še 1 cm do 2 cm dolg konec. Ta konec držimo na narobni strani dela s prsti leve roke prav pod šivom in šivamo nekaj vbodov tako, da zabadamo šivanko skozi ta konec ali pa črezenj. 2. ) Le malokdaj pričenjamo delo tako, da napravimo vozel na koncu niti; ta vozel poslednjič odrežemo. Da je tako delo trdnejše šivamo prvi vbod dvakrat. 3. ) Ako šivamo rob ali nadšiv, pa prišijemo nit tako, da jo prevedemo le izpod roba (ne pa še skozi spodaj ležeče blago) na to stran, kjer šivamo, in potegnemo nit le toliko skozi rob, da ostane pri robu 2 cm do 3 cm dolg konček, ki ga s šivanko pomak¬ nemo v rob. 4. ) Pri ometici položimo nit vrhu krajca in šivamo nekaj vbodov črez to nit. Na koncu dela zašivamo nit takole: 1. ) Šivalni konec prevedemo na narobno stran (kjer tega ni treba, smo to omenili) in prevajamo šivanko črez niti zvršenih vbodov, tako, da šivalni konec ob vij a te niti 1 cm do 2 cm dolgo. 2. ) Nit je hitreje zašita, ako šivamo na koncu šiva poslednji vbod dvakrat in napravimo na narobni strani dela s šivalno nitjo zanko okoli šivanke; to zanko zavozlamo prav tik blaga. Ako nam šivalni konec poide ob delu, prišijemo no¬ vega najrajši tako, da prevedemo stari konec na narobno stran dela in potegnemo nit iz šivanke. Novo in staro nit (2 cm do 3 cm) po¬ ložimo na narobno stran prav tik dodelanih vbodov, kjer prevajamo šivanko črez vse te niti prav tako, kakor če bi zašivali konec. Poglej točko 1. Ako nam poide šivalni konec, ko šivamo rob, poteg¬ nemo stari konec iz dela tako, da visi konec med robom in med 12 spodnjim blagom, kjer ga pomaknemo s šivanko v rob. Novi konec prevedemo za 4 vbode do 5 vbodov nazaj grede tako skozi rob, kakor smo to popisali v točki 3. Oba konca ležita v robu; delo nada¬ ljujemo tako, da šivamo še enkrat poslednje 4 vbode do 5 vbodov. Ako nam poide nit pri ometici, položimo oba konca niti vrhu krajca in šivamo z novo nitjo nekaj že dodelanih vbodov še enkrat črez obe niti 1 cm do 2 cm dolgo. Šivi. Več zaporednih vbodov skupaj imenujemo šiv. Po vbodih, ki jih šivamo, razločujemo: 1. ) sprednji šiv, 2. ) zadnji šiv, 3. ) prešiti šiv, 4. ) robni šiv, 5. ) ometico (ometni šiv), 6. ) živi šiv, 7. ) gumb n iški šiv. Vbode za te šive smo popisali v oddelku: Vbodi. Šivanje nam služi: 1. ) da sešivamo dve poli blaga, to je s e šiv; 2. ) da obšivamo (obrobljamo) urezne krajce, to je obrobni šiv; 3. ) da nabiramo preobilo blago, to je nabor; 4. ) da zaljšamo perilne kose, to je lep šal ni šiv. 1. Sešivi. Ti so: ometica, dvojni rob, dvojni (ali francoski) šiv in nad šiv. Ometica. Razločujemo dve ometici: navadno in navzkrižno. Prvo vidiš pri vbodih v narisku št. 7., drugo v narisku št. 8. a) Navadna ometica. Dve poli blaga položimo tako skupaj, da ležita tkalna krajca zgoraj drug nad drugim. Ker se gorenje blago rado krči, pri¬ pnemo obe poli blizu tkalnih krajcev ali pa nataknemo ob delu oba kosa z buciko. Kako šivamo obode, je popisano na strani 8. Ko ometico zvršimo, potegnemo pripetno nit iz dela, razgrnemo delo na 13 narobno stran, kjer ometico pogladimo z naprstnikom. Sedaj ležita tkalna krajca drug poleg drugega. Na licu dela vidimo vodoravne niti. Z ometico večkrat sešivamo blago, tudi če to nima tkalnega krajca. Tedaj preganemo blago primeroma za 0 - 5 cm pod ureznim krajcem ali pa zarobimo blago. Če ometamo preganjeno blago, obrnemo zagibek na narobno stran. Zarobljena krajca pripnemo tako, da je lice roba znotraj (pri licu dela). Kaj je zagibek, čitaš v opombi spodaj. b) Navzkrižna ometica. Ker ležita tukaj tkalna krajca drug poleg drugega, ne moremo pripenjati blaga z nitjo kakor pri prejšnji ometici. Da pa ne všivamo na eni strani več blaga nego na drugi, natikamo ob delu oba raz¬ grnjena krajca z buciko na blazinico. Blago držimo z levo roko tako, da obrnemo notranjo stran roke proti sebi; kazalec je na licu blaga prav pod ometico, palec pa nad njo; ostali prsti drže blago. Šivamo radi črez notranji del gorenjega člena kazalčevega. Šivalni konec precej natezamo, da ometica ni prerahla. Vbodi so popisani na strani 8. Naše delo napreduje v navpični smeri; lahko pa šivamo tako, da na¬ preduje v vodoravni smeri, če ga nataknemo drugače. Tudi za to ometico si blago lahko preganemo ali pa ga zaro¬ bimo, če nima tkalnega krajca. Dvojni rob. Dve poli položimo tako drugo nad drugo, da obrnemo lice blaga proti licu in da leži gorenja pola za robno širino niže od spodnje. Nato preganemo daljšo polo za to širino črez krajšo. Naposled zaganemo obe poli še enkrat obenem za robno širino proti sebi. — Oba urezna krajca sta skrita v robu. Za dvojni rob šivamo poleg prve zgibe na¬ vadne robne vbode na narobni strani dela; zabadamo skozi dvojno blago in izbadamo skozi vse kose blaga, to sta poli in rob. Da se blago ne zmika, ga radi pripenjamo z dolgimi vbodi. Po dokončanem delu potegnemo pripetno nit iz dela in razgrnemo blago. Na licu perilnega kosa ne vidimo nobenega vboda. Izdelovanje tega roba gre hitro izpod rok, a N ar i se p žt 12 za belo šivanje tak rob ni nič kaj lep. Opomba. Blago, ki ga zaganemo — v narisku št. 12 oba urezna krajca — imenujemo zagibek; prhanjem krajec pa je zgiba. Vsak rob ima dve zgibi, prvo pri zagibku in drugo pri zunanjem krajcu. 14 Dvojni (francoski) šiv. Ta šiv šivamo dvakrat, prvič na licu in drugič na narobni strani dela; vselej napreduje delo od desne proti levi. V narisku je prvi šiv že dodelan; drugega ravnokar šivamo. Dve poli pripnemo tako, da je narobna stran teh pol znotraj. Urezna krajca obeh pol naj ležita enako visoko. Na licu šivamo sprednje ali pa nestične zadnje vbode pri¬ meroma za pičlo polovico centimetra pod ureznim krajcem. Potem razporjemo pri- petne vbode in šiv dobro nategnemo. Sedaj obrnemo blago tako na narobno stran, da ležita urezna krajca znotraj med obema polama. Paziti nam je, da ne zaganemo premalo blaga; prvi šiv bodi prav pri gorenji zgibi. Drugič šivamo stične ali nestične zadnje vbode na narobni strani blaga. Šivamo le skozi dvojno blago. Delo držimo tako, da je zgiba na vrhu. (Prav tik te zgibe — znotraj — je prvi sešiv.) Treba pa je šivati tako globoko pod ureznima krajcema, da se nobena tkalna nit blaga ne prikaže na licu dela. Na licu dela ne vidimo nobenega vboda ne prvega in ne dru¬ gega šiva. Nadšiv. Razločujemo: ploščati nadšiv in okrogli nadšiv. Vsakega šivamo dvakrat; a vselej na narobni strani dela. a) Ploščati nadšiv. Dve poli pripnemo prav tako kakor za francoski šiv; lice blaga naj pa leži znotraj. Prvič šivamo stične ali nestične zadnje vbode za 1 cm pod ureznim krajcem. (Ako bi radi šivali ožji ploščati nadšiv, pa šivamo bliže ureznega krajca.) Pola, na kateri smo šivali sedaj, je gorenja pola; lice zadnjih vbodov je na tej poli. (V narisku šivamo že drugo vrsto, tudi na gorenji poli.) Sedaj obrnemo delo tako, da je spodnja pola obrnjena proti nam. Spodnjo polo pore¬ žemo za polovico centimetra in preganemo daljšo polo črez krajšo za polovico centimetra. (Lahko pa že blago pripnemo tako, da gorenja pola preseza spodnjo.) Zagibek položimo tako proti desni, Narisek št. 13 15 da sta urezna krajca skrita pod robom, ki se nam je napravil. Nato razgrnemo obe poli (pa ne zagibka) in pogladimo blago z naprst¬ nikom na nasprotni strani, to je na licu dela. Drugič šivamo robne vbode tik zgibe, da prišijemo rob spodaj ležečemu blagu. Delo držimo tako, da je zadnji šiv pri levi, zgiba pa pri desni. Pričnemo zgoraj in končamo spodaj. Ob delu raztegnemo in pogladimo večkrat obe poli, da se blago ne nabira na licu dela. (Začetnice naj si pripno rob, preden šivajo robni šiv.) Na narobni strani, to je, kjer smo šivali, vidimo rob in zadnji šiv. Na licu dela pa vidimo robni šiv. b) Okrogli nadšiv. Delo pričnemo prav tako kakor za ploščati nadšiv. Šivati moramo prvič stične zadnje vbode kolikor toliko blizu krajca, n. pr. pičlo polovico centimetra oddaljeno, da si delo olajšamo in daje nadšiv lepši. Za ta nadšiv porežemo spodnjo polo precej, da ni preširoka. Blago razgrnemo in po¬ gladimo z naprstnikom kakor pri ploščatem nadšivu. Zagibka pa ne preganemo; tudi pripeti ga ne moremo. Drugič šivamo robne vbode. Pričnemo zgoraj in končamo spodaj. Delo držimo prav tako kakor pri ploščatem nadšivu. Palec na¬ slanjamo prav rahlo na kazalec; med obema teče na desni zagibek in blago tega sešiva; med palcem in kazalcem leve roke pa visi enotno blago. Sedaj posvaljkamo zagibek obeh pol ob¬ enem (nikoli ne vsakega zase) tako s palcem, da se zagibek zvije v vrvico. Ta zviti za¬ gibek prišijemo z drobnimi robnimi vbodi na spodaj ležeče enotno blago. Zabadamo v enotno blago, izbadamo skozi vse leže blaga; to sta rob in pola. Paziti nam Narisek št. 15 . je, da šivamo vselej enakomerno oddaljeno od prvega šiva in da zagibka ne posvaljkamo premalo. Ob delu gladimo blago s kazalcem na licu dela, da se ne gubanči. Dovršivši 3 do 4 robne vbode, posvaljkamo zagibek zopet za 3 do 4 vbode dalje in prišijemo zviti zagibek z robnimi vbodi k 16 spodnji poli. Tako napreduje delo, dokler ne dospemo na konec okroglega nadšiva. Na narobni strani, kjer smo šivali, vidimo rob in zadnji šiv. Na licu dela vidimo le robni šiv. 2. Obrobni šivi. Ti so: rob, zavlaka in gumbnica. Rob. Po vbodih, s katerimi šivamo rob, razločujemo: navadni rob, prešiti rob in živi rob. a) Navadni rob. Blago preganemo prvič 5 do 6 niti globoko poleg ureznega krajca na narobno stran blaga ter ga zaganemo še enkrat 6 do 7 niti globoko. (Blago, ki je skrito v robu, imenujemo zagibek; prečitaj opombo na strani 13.) Ako robimo poševni urezni krajec, pa merimo na oko, kako globoko naj zaganemo blago. — Prva zgiba leži na notranjem krajcu roba, druga pa na zunanjem; urezni krajec je skrit v robu. Ker tako ozkega roba ne moremo pripeti, mo¬ ramo pregeniti blago prav pazno. To naredimo tako, da si polagamo ob delu 5 do 6 cm dolg kos sešitega roba drugega na drugega ter izmerimo, je li rob še enakomerno širok. Robne vbode, ki so popisani na strani 7. šivamo na narobni strani blaga poleg prve zgibe (to je notranja zgiba). Zabadamo v enotno blago prav pod krajcem roba, izbadamo pa skozi trojno blago. Delo držimo tako, da je rob pri levi roki. Pričnemo zgoraj, končamo spodaj. Tako ozko robimo robce; razne druge perilne kose pa ro¬ bimo širje. Na licu dela vidimo le robne vbode; ti naj bodo kolikor le mogoče premi. b) Prešiti rob. Ta rob šivamo le po niti, in sicer največkrat poleg snutka. Raz¬ ločujemo: dvovrstni, enovrstni in dodani prešiti rob. Dvovrstni prešiti rob. Iz blaga izpulimo štiri snutke; pre¬ sledki se ravnajo po širini prešitega roba. (Poglej narisek št. 17.) Ob levem krajcu vidiš zvršeni prešiti rob, ob desnem pa dražice. (Dražice se narejajo, če puliš niti.) 17 Nit najhitreje izpulimo iz blaga, ako potegnemo s prav šiljasto šivanko prvič le kratek konček iz njega. Ta konček ob vijemo okoli šivanke, jo držimo s kazalcem in s palcem desne roke in potegnemo nit iz dela. (Lahko pa tudi primemo ta konček brez šivanke.) Da se to laže zgodi, pomaknemo blago z nohtmi ka¬ zalca in palca leve roke tako, da se blago nabira, nit pa stopi iz blaga. Ako je platno zelo trdo (apretirano), ga pomencamo z rokami, da se omehča. Paziti nam je, da potegnemo iz blaga vselej prav tisto nit, tudi če se je utrgala, preden smo dospeli k nasprotnemu krajcu. Poleg dražic 1 in 4 preganemo rob na lice dela (in blaga), tako da je 1 notranja, 4 pa zunanja zgiba prešitega roba, ki ga pripnemo, da šivamo lepše. Poleg dražic 2 in 3 šivamo stične pre- šivne vbode. (Popisani so na strani 7.) Delo držimo tako, da teče prešiti rob na vrhu od desne proti levi. Šivamo tudi v tej smeri in zabadamo skozi trojno (oziroma dvojno) blago. Po dokončanem delu pripetno nit potegnemo iz blaga. Tak dvovrstni prešiti rob rabimo za zaključni rob pri moških srajcah, pri spodnjih jopicah i. t. d., ker napravljamo v take robe gumbnice in prišivamo gumbe. Enovrstni prešiti rob, ki ga prešivamo le poleg dra- žice 2, je po navadi ožji. Izdelujemo ga največkrat s strojem. Rabimo ga večinoma namesto navadnega roba. c) Dodani prešiti rob. Časih nam poide blago za zaključni prešiti rob; takrat dodamo za ta rob poseben kos blaga. Odrežemo prav po nitki toliko široko progo, kolikor bodi rob širok, in dodamo še toliko blaga, kolikor ga rabimo za šive. To progo prišijemo najhitreje takole: Oba urezna krajca proge zaganemo podolgoma, primeroma pol centimetra globoko; zagibka obrnemo proti narobni strani. To pašo preganemo še podolgoma po sredi; sedaj ležita zunanji zgibi te pase druga nad drugo. Nato pri¬ pnemo blago spodnje pole med oba zaganjena krajca dodanega roba tako, da tiči le pol centimetra naše pole med dodanim robom. Šivamo poleg dražic 2 in 3 kakor v narisku št. 17. Ta rob je dodan na obeh straneh. 2 P. pl. Renzenberg, Šivanje, III. del. 18 Po drugem načinu prišijemo dodani prešiti rob takole: Dodano progo pripnemo na spodnje blago tako, da se stikata narobni strani blaga naše proge in pole; primeroma pol centimetra globoko pod uroznima krajcema šivamo zadnji šiv. Sedaj pripnemo dodani prešiti rob tako na lice spodnjega blaga, da preseza ta rob na zunanjem krajcu spodnjo polo za nekaj niti. Tako ni poznati na licu dela, kje smo prisili dodani rob. Odslej še prešivamo ta rob v dražicah 2 in 3 kakor pri prvič popisanem prešitem robu. Ta rob je dodan le na licu perilnega kosa. d) Živi rob. Po vrstah, kolikorkrat šivamo živi rob, razločujemo: enovrstni živi rob in dvovrstni živi rob. Enovrstni živi rob. Ta je popisan pri živorobnem vbodu na strani 9., narisek št. 9. Dvovrstni živi rob. Ta rob vidimo v narisku št. 10. pri živošivnem vbodu. Po navadi potegnemo iz blaga vsaj 5 do 6 vodo¬ ravno tekočih niti. Pri robu šivamo živorobne vbode, v enotnem blagu (na nasprotni strani) pa živošivne vbode. Tu jemljemo na šivanko prav tiste niti, ki smo jih obšili v prvi vrsti. Tako se napravijo v dra¬ žiti navpični veh ti, kakršne vidiš v narisku št. 10. Za dvovrstni živi šiv nariska št. 18. jemljemo v prvi vrsti na ši¬ vanko sodo število niti v dražici, n. pr. po 2, 4 ali 6 niti. V drugi vrsti šivamo tako, da jemljemo na šivanko zopet po 2, 4 ali 6 niti v dražici. Te niti pa uredimo tako, da jemljemo na šivanko polovico dveh sosednjih vehtov. Obe vrsti izvršimo z živošivnimi vbodi. Z živimi robovi robimo batistne robce. Kmetice si s takimi robovi zaljšajo peče ali pa rokavce i. t. d. Imamo še mnogo drugih živih robov, ki jih izdelujemo kaj raznotero; tukaj jih vidiš v majhni izberi. 1 Narisek št. 19. kaže lice tega živega robu; pri desnem krajcu je dodelan, pri levem še ne. Vsaka dražica je široka 14 do 16 niti; med obema dražicama je nekaj blaga (6 do 7 niti visoko). Narisek št. 18. 1 Poglej nariske št. 19., 20., 21. in 22. 19 Zgoraj in spodaj šivamo živošivne vbode ali pa na eni strani (tik roba) živorobne vbode; popisani so pri vbodih na strani 9. Črez srednje blago šivamo na licu dela takole: Pričnemo pri levi in napre¬ dujemo proti desni. Najprej prišijemo nit pri levem krajcu, nato prevedemo šivanko od desne proti levi izpod prvega vehta pod srednjim blagom, potem izpod prvega vehta nad srednjim blagom, nato zopet izpod sosednjega vehta spodaj, potem zgoraj i. t. d. do krajca na desni. Za vsak vehet jem¬ ljemo po 3 do 5 niti. V dražici družimo po 3 in 3 vehte. To delo pričnemo pri desni in končamo pri levi ter šivamo na licu dela. Nit prišijemo prav trdno ob desnem krajcu. * Šivanko pre¬ vedemo enkrat od desne proti levi izpod treh sosednjih vehtov in potem šivamo črez te vehte dva zančna vboda. (Poglej spodnjo vrsto nariska na levi.) Od zvezde ponavljamo vbode. Nit natezamo toliko, da leži šiv gladko. Ako nam prija, šivamo vrsto črez srednje blago na narobni strani dela ter natezamo nit prav močno. Tedaj se napravi na licu dela prav lepa vrvica. V vzorcu nariska št. '20. je dražita široka 24 do 30 niti. Pod dražico in nad njo šivamo živošivne (oziroma živorobne) vbode. Vsak vehet je širok 3 do 5 niti. Nit, ki jo uvedemo po sredi živega robu, bodi debelejša, nego je ta, s katero smo šivali doslej. Konec ne bodi prekratek, ker bi se ne dalo šivanje lepo pričeti z novim koncem. Šivamo na licu dela od leve proti desni. Šivalni konec prišijemo sredi skrajnjega vehta. * Drugi vehet položimo tako črez tretjega (prvega smo izpustili), da prevedemo šivanko izpod drugega vehta od leve proti desni "'šivanko obrnemo zopet izpod tretjega vehta 2 * 20 nazaj od desne proti levi; nato položimo takoj še tretji vehet črez prvega tako, da prevedemo šivanko, ki je še nismo potegnili iz dela, zopet od leve proti desni izpod prvega vehta in poteg¬ nemo šivanko med drugim in tretjim vehtom iz dela. — Poglej visečo nit v narisku št. 20. — Nato položimo če¬ trti vehet črez drugega tako, da prevedemo šivanko izpod četrtega od desne proti levi in še izpod drugega od leve proti desni; potem šele po¬ tegnemo nit iz dela. Od zvezde nadaljujemo vbode. Tudi tukaj natezamo nit le toliko, kolikor je treba Narisek št. 20. za Šiv. Narisek št. 21. kaže živi rob, sestavljen v ogel; rabimo ga za robce. Za tak rob potegnemo iz blaga vse dotične niti (14), tudi one v robu. Prav na oglu robca ostane kvadrat blaga, ki ga zašijemo ob preganjenem krajcu z živorobnimi vbodi. Narisek št. 21. Ko smo zvršili živorobni in živošivni šiv (vbodi .so popisani na strani 9.), uvedemo po sredi živega roba nekaj debelejšo nit, nego 21 je ta, s katero smo šivali doslej. Ta konec bodi nekaj daljši, nego je dolga ena stranica robca, da nit ne poide ob delu. Na licu robca šivamo takole: Pričnemo prav na krajcu pri desni in prišijemo nit kolikor mogoče trdno sredi drugega vehta. * Drugi vehet položimo tako črez prvega, da vtaknemo šivanko pod drugega od leve proti desni, takoj pa še črez prvega in izpod tega naprej od desne proti levi. Sedaj šele potegnemo šivanko iz dela. Od zvezde ponavljamo vbode do levega krajca, kjer nit zašijemo. Ko smo zvršili vse štiri stranice robca, izdelamo na oglih še kolesca. Navpična in vodoravna nit sta že pripravljeni; poglej levo pričeto kolesce v narisku št. 21. 1 Novo nit privežemo tja, kjer se pripravljeni niti sečeta. Odtod si pripravimo poševno tekoče niti, in sicer tako, da prevedemo nit iz središča v ogel na levi zgoraj in zopet nazaj v središče; nazaj grede šivamo tako črez pripravljeno nit, da se zasuče v vrvico. Nato prevedemo nit še v ogel pri desni spodaj in nazaj v središče prav tako še v ogel pri levi spodaj in pri desni zgoraj; vse niti se združijo v središču kolesca. (Tako so vse štiri niti zasukane v vrvico.) Takoj pričnemo kolesce. — Šivalna nit je sredi kolesca, kjer jo prevajamo tako po polževo vedno na okrog, da šivamo enkrat črez pripravljene niti in enkrat pod njimi. (Da se vbodi predevljejo, šivamo v začetku vsake vrste en¬ krat pod dvema nitma.) V narisku št. 21. je po¬ ševna nit nalašč prere¬ zana, da se pripravljene niti in one v kolescu bolje ločijo. Narisek'št.22. kaže živi rob, kakršnega ra¬ bimo, kadar obrobljamo debele prtiče in podobne stvari. Za tak rob ne potegnemo niti iz blaga tik do krajca, nego jih odrežemo ob oglih precej daleč od roba in pomaknemo s šivanko konec teh niti med robno blago. Tukaj zašijemo rob pri luknji z drobnimi ometnimi vbodi, da se 1 V narisku št. 21. vidiš v levem oglu, kako se pripravljajo niti; črna črta s strelico pa kaže, kako se prevaja nit v sredini kolesca. Narisek št. 22. 22 niti ne razdrapljejo. Jemljemo tanko nit iste barve, kakršne je rob, da se vbodi ne vidijo. Rob šivamo radi v oglu tako, da zaganemo na narobni strani gorenji del roba po diagonali od kota zunanje zgibe proti notranji; poleg nove zgibe šivamo navadne robne vbode. Paziti nam je, da se ti vbodi ne vidijo na licu dela. — Da rob tukaj ni predebel, odre¬ žemo nekaj preobilega blaga. Vbodi, ki jih šivamo pri robu in pri notranjem delu vstavkovem, so razvidni iz nariska. Za vzorec potegnemo iz blaga primeroma 10 niti. Za vsak vehet jemljemo na šivanko po 2 niti. Vzorec živega robu šivamo črez vehte tako, da združujemo po dva — oziroma tudi po več — sosednjih vehtov. Šivalno nit prevajamo enkrat črez vehet in enkrat pod njega prav tako kakor pri mašilnem vbodu v mreži. Vselej šivamo enako število vbodov, da so vsi oddelki enaki. Šivalno nit prevajamo večkrat skozi zvršene oddelke, da vzorec laže nadaljujemo. V oglu pripravimo poševne niti, ki vežejo kote, in take, ki vežejo sredo vsake stranice; razen teh niti pa pripravimo še vodo¬ ravne in navpične niti. Vse so zasukane v vrvico; šivamo jih kakor niti v narisku št. 21. Kako šivamo kolesce črez pripete niti, je razvidno iz nariska št. 22. V sredini šivamo le trikrat do štirikrat črez te niti; vbodov ne predevljemo. Tak živi rob tudi lahko napravljamo z raznobarvnimi nitmi, n. pr. drobne vstavkove oddelke s svetlo, velike pa s temno nitjo. Zavlaka. Imamo troje zavlak; te so: navadna zavlaka, opremna zavlaka in zavlaka z vrvico, pravijo ji tudi „paspoalna z a v 1 a k a“. a) Navadna zavlaka. Ta zavlaka je enotna; vidimo jo le na na¬ robni strani perilnega kosa. Pasa blaga je pri¬ meroma široka 4 do 5 cm; ukrojimo jo počrez ali podolgoma. Opremno zavlako lahko prišijemo vrhu gladke ali pa vrhu nabrane pole; šivamo pa v dveh vrstah. Zavlako preganemo poleg vsakega podolgoma tekočega ureznega krajca primeroma za pol centimetra globoko. Pripnemo jo tako na lice spodnjega blaga, da ležita desna stran zavlake in ona perilnega 23 kosa druga proti drugi. 1 2 Urezni krajec spodnjega blaga in zavlake ležita oba enako visoko. — Na nabrano polo pripnemo zavlako nad gorenji šiv nabora. — Navadno zavlako prišijemo prvič poleg gorenje zgibe, to je za pol centimetra globoko pod ureznim, kvišku obrnjenim krajcem. Šivamo stične ali nestične zadnje vbode, tako da je lice teh vbodov na zavlaki. Nato potegnemo pripetno nit iz dela; ako je treba, nekoliko porežemo urezne krajce ter preganemo zavlako tako globoko na na¬ robno stran perilnega kosa, da je zgiba, kjer smo že šivali, na vrhu. Na licu dela je ne vidimo prav nič. Prosti urezni krajec zavlake, ki je že preganjen na notranjo stran, prišijemo z robnimi vbodi na enotno blago; tako šivamo drugič. Na licu dela vidimo le robne vbode, na narobni strani pa zavlako. Ako šivamo s strojem, prišijemo to zavlako najrajši na lice perilnega kosa. Ako nam poide počrez ukrojena zavlaka, ji prišijemo kos nove zavlake. Ta kos prišijemo v poševni smeri poleg premega krajca zavlake. Navadno zavlako rabimo prav pogostoma. b) Opremna zavlaka. Za opremilo zavlako rabimo precejšnjo pašo blaga (n. pr. 8 cm široko); ukrojimo jo najrajši po nitki. Preganemo jo v sredi podol- goma; to bo pri dodelani zavlaki gorenja zgiba. Oba urezna krajca, ki tečeta ob dolžini zavlake, žaganemo proti notranji strani pičlo za 1 cm globoko; to bosta spodnji zgibi dodelane zavlake. Pasa zavlake je sedaj široka dobro 3 cm. (Pravimo pa tudi, da je toliko centimetrov visoka.) Blago pa je dvojno, v zagibkih celo čvetero. Tako zavlako lahko prišivamo vrhu gladke ali pa vrhu nabrane pole. Najlepše je, da prvič prešivamo le zavlako zase primeroma dobro 1 cm nad spodnjo zgibo. a Paziti nam je, da šivamo ravno nad ureznima krajcema zagibkov in da tega blaga ne prišijemo. Do tega šiva (med oba zagibka) pripnemo potem perilni kos. Stran, na kateri smo prešivali, je lice zavlake. 1 V narisku št. 23. je zavlaka na narobni strani, ker je že drugič prišita. 2 Lahko pa tudi napravimo ta šiv naposled, ko smo že prišili zavlako. Poglej v narisku št. 24. gorenji šiv, ki je že sešit. 24 Prešito pašo razgrnemo ter pripnemo le desno stran zavlake tako na desno stran perilnega kosa, da je zagibek znotraj skrit. Zavlako prišijemo prav tik zgibe, in sicer nad gladki del pole s prešivnimi vbodi, nad nabrano polo pa z robnimi vbodi. Vsako gubo prišijemo s posebnim robnim vbodom. Pripeli smo jo nad gorenji šiv nabora; spodnji šiv se vidi izpod zavlake. (Vbodi so popisani v dotičnem oddelku.) Delo držimo tako, kakor je narisano. Pripetno nit potegnemo iz blaga in prišijemo narobno stran zavlake na narobno stran perilnega kosa. Tukaj šivamo le robne vbode, ki jih ne smemo videti na licu perilnega kosa; šivamo jih le črez niti prejšnjega šiva. Ko je zavlaka nariska št. 24. dodelana, vidimo polovico zavlake na licu, drugo polovico pa na narobni strani perilnega kosa, in ta je v sredi med obema. Na licu vidimo tudi prešivni šiv in pri naboru prav lepo nabrane gube. Ako šivamo s strojem, šivamo prvič na narobni strani in drugič na licu perilnega kosa. Opremno zavlako rabimo največkrat pri zapestju in za pas. c) Zavlaka z vrvico. Za tako zavlako rabimo po dvoje pas blaga. Med ozko pašo si uvedemo vrvico; ta pasa je po navadi poševno ukrojena. Vrvico po¬ ložimo prav na sredo pase in preganemo pašo tako črez vrvico, da se oba urezna krajca stikata. Ob straneh zaga- nemo vsak krajec pase tudi na notranjo stran, da se vrvica ne razdraplje. — V narisku je žagan jen le levi krajec. — Nato šivamo v ozki pasi prav nad vrvico dolge sprednje vbode, da se leta ne izmakne. To vrvico in drugo pašo zavlake, ki smo jo prikrojili kakor pašo nariska št. 23., pripnemo tako na lice dela, da je vrvica med perilnim kosom in med zavlako. Vsi urezni krajci leže drug nad drugim. Zavlako pripnemo tako kakor zavlako v narisku št. 23. Prvič šivamo zadnji šiv na licu perilnega kosa (pa na narobni strani zavlake) prav nad vrvico. Zabadamo skozi čvetero blago. — Poglej narisek št. 25. — Drugič šivamo prav tako z robnimi vbodi, kakor je to popisano pri narisku št. 23. Vrvica teče ravno poleg gorenje zgibe. Narisek št. 25. 25 Na licu dela vidimo vrvico in robne vbode, na narobni strani pa vrvico in zavlako. Tako zavlako rabimo, kadar hočemo perilni kos obšiti prav trdno. Gumbnica. Gumbnico rabimo tam, kjer zapenjamo perilne kose z gumbi Gumbnica bodi tolika, da lahko prevajamo gumbe skozi njo. Preden prerežemo blago, šivamo okoli gumbnice dve vrsti sprednjih vbodov; šivamo jih predevoma ter jemljemo za presledek 2 do 3 niti. Potem prerežemo blago prav po nitki. 1 Gumbniške vbode smo popisali na strani 10.; poglej narisek št. 11. Šivamo jih s prav tisto nitjo, s katero smo obrobili urezni krajec. Ko dovršimo eno stran, šivamo takoj še drugo in naposled šele vbode ob krajcih. (V narisku št. 26. so ti vbodi že narisani, dasi gumbnica ni dodelana, le da vidimo ležo teh vbodov.) Vbode ob teh krajcih šivamo takole: Pri vsakem krajcu šivamo trikrat do štirikrat skozi vse blago tako, da združimo obe gumbniški stranici z navpičnimi vbodi. Črez te niti šivamo gumbniške vbode ali pa tako kakor pri zankanju; nekoliko zabadamo tudi v spodnje blago. Zanke teh vbodov so na notranji strani gumbnice. 3. Nabori, Nabor je trojen: navadni nabor, svitkasti nabor (prvemu pravijo tudi ,,nabrane plete Cf ) in zobčasti nabor. a) Navadni nabor. Za ta nabor šivamo dve vrsti sprednjih vbodov, obe na licu perilnega kosa. Delo napreduje od desne proti levi. Prvič šivamo pri¬ meroma pol centimetra pod ureznim krajcem po 3 do 4 niti dolge sprednje vbode; presledki so prav toliki. Paziti nam je, da šivamo vse vbode v eni vrsti. Nit bodi precej močna. Potem zadrgnemo te vbode kolikor mogoče, da se napravijo gube. (Ako smo šivali enakomerno dolge sprednje vbode, so tudi gube enakomerno velike.) Nato natak¬ nemo desni krajec blaga na šivalno blazinico in ovijemo nit, ki visi ob levem krajcu prvega šiva, okoli kazalca leve roke. Nabrano blago držimo z levo roko in šivamo spodnji šiv. 1 Nekatere šivilje blago najprej prerežejo in ga obrobijo šele potem; takrat pa šivajo ometne vbode črez urezne krajce namesto sprednjih vbodov. Narisek št. 26. 26 Nit prišijemo na desnem koncu; štejemo v gorenji vrsti 5 do 6 gub proti levi in nabiramo te gube tako, da podrsavamo s šivanko proti sebi, in sicer prvič pod šestim, potem pod petim, četrtim, tretjim, drugim in prvim sprednjim vbo¬ dom teh gub. Podrsavali smo torej v obratnem redu, to je proti desni. Naposled šivamo en sprednji vbod obenem skozi vse ravnokar podrsane gube. — Na¬ predujemo zopet za 5 do 6 gub proti levi, jih podrsamo v obrat¬ nem redu in šivamo skozi vse gube sprednji vbod. Tako šivamo do krajca ob levi. Med gorenjo in med spodnjo vrsto šivov izpuščamo le pičlo polovico centimetra za pre¬ sledek. Vsako nit zašijemo zase. Ako je blago prav tanko, nabiramo gube tako, da ne potezamo šivanke navpično proti sebi. Šivamo pod gorenjim šivom še enkrat sprednji šiv in pazimo, da izpuščamo in jemljemo na šivanko v tej vrsti prav tiste niti, ki smo jih jemali v gorenji vrsti. Navadni nabor rabimo, ako všijemo preobilo blago med zavlako, n. pr. krilo naberemo v pas. Zavlako prišijemo črez nabrane gube tako, da se vidi izpod zavlake le spodnja vrsta sprednjih vbodov naborovih. Poglej narisek št 24. Narisek št. 27. b) Svitkasti nabor. Ta nabor šivamo le ob ureznih krajcih prav tankega blaga, ki se s tem šivom nabira in obenem obroblja. Urezni krajec svaljkamo na narobni strani blaga tako s palcem in kazalcem leve roke proti sebi, da se krajec zasuče v ozko vrvico. To vrvico obšijemo z redkimi ometnimi vbodi; nit bodi močna. Zabadamo od narobne strani proti sebi, šivamo le skozi enotno blago na narobni strani Narisek št. 28. perilnega kosa. Delo napreduje od desne proti levi. Šivaj e zatezamo blago, da se napravijo nabrane gube. Svitkasti nabor prišijemo perilnemu kosu le z ometico; šivamo jo na narobni strani, nabor pa obrnemo na lice. 27 Ako napravimo tak nabor iz debelega blaga, ga preganemo precej globoko na narobno stran, ne da bi ga svaljkali, ter obšijemo zgibo prav tik krajca tako kakor pri svitkastem naboru. Urezni krajec visi na narobni strani navzdol, ker ni obšit. — Tako delo pa ni nič kaj lepo. c) Zobčasti nabor, «žabice». Prav lep je zobčasti nabor, ki ga prištevamo pravzaprav lepšalnemu šivu. Izdelujemo ga takole: Urezni krajec preganemo na narobno stran blaga (primeroma 1'5 cm globoko), ne da bi ga svaljkali, in šivamo sprednji šiv v sem- tertja tekoči vrsti, in sicer po 3 vbode poševno kvišku tik do krajca, a ne črezenj, in po 3 vbode poševno navzdol; naposled blago zadrg¬ nemo. Krajec se nabere v zobce. Ta nabor imenujejo tudi „žabice“. 4. Lepšalni šivi. Tem se prištevajo: plete, živi šivi in ribja kost. Tudi prešiti rob, živi rob in sploh vse šive, s katerimi zaljšamo perilo, prištevamo lepšalnim šivom. a) Plete. Imamo: navadne plete in votle plete. Navadne plete. Take plete so lahko stične ali ne- stične; v narisku št. 29. vidiš na levi nestične plete, na sredi izpuljene niti in na desni votlo pleto. Za vsako pleto potegnemo iz Narisek št. 29. blaga po 2 niti a in b; med tema nitma je dvakrat toliko niti kolikor je pleta široka. Naša pleta je široka 5 niti, med a in b je torej 10 niti. Med dvema pletama so presledki; ti so pri stičnih pletah široki za pol širine plet, pri nestičnih pa več. Po narisku št. 29. izpulimo za nestične plete vsako enajsto nit, za presledke vsako osmo nit. (Kako" pulimo niti, je popisano pri prešitem robu na strani 17.) 28 Plete šivamo takole: Pričnemo zgoraj pri prvi pleti tik levega krajca, ker so plete obrnjene proti levi roki. (Za plete, ki so obrnjene proti desni, pa bi bili pričeli pri prvi pleti tik desnega krajca spodaj.) Blago preganemo tako na lice perilnega kosa, da ležita dražici a in b druga nad drugo; te sešijemo s sprednjimi vbodi. Delo držimo tako, da je sedaj nastala zgiba na vrhu; pleta teče ob delu od desne proti levi, ne pa navpično, kakor so plete narisane. Ge smo prisili nit (črez urezni krajec obeh dražic na desni), šivamo toliko sprednjih vbodov prav točno v obeh dražicah, da tiči vsa šivanka v delu. Vbodi so dolgi 3 do 4 niti. Sedaj primemo pleto in šivanko v desno roko — kazalec je za pleto — in nadaljujemo delo, ne da bi bili potegnili šivanko iz dražice. Pleto držimo torej z obema rokama, ki ji gibljemo tako navzgor in navzdol, da lahko pomičemo šivanko vedno dalje proti levi. Blago, ki se nabere na šivanki, podrsnemo z nje (črez ušesce); šivanke pa ne potegnemo iz dela, dokler ne dospemo h krajcu na levi. 1 Šivalni konec bodi dovolj dolg; ako nam pa vendarle poide, potegnemo šivanko iz dela in šivamo 5 do 6 že sešitih vbodov še enkrat. Končke šivalnih niti porežemo na narobni strani dela. Stran, ki je bila obrnjena proti nam, je lice dela. Ob delu večkrat obračamo delo na narobno stran šiva in na narobno stran perilnega kosa. Na narobni strani šiva vidimo, ali ne šivamo prav v obeh dražicah. Takoj potegnemo šivanko iz dela, z njo pa tudi šivalno nit do pogreška in šivamo še enkrat pravilno. Na narobni strani šiva so vbodi kaj radi krajši nego na licu dela. Na narobni strani perilnega kosa vidimo luknje, ako nismo šivali vselej skozi dvojno blago. Tudi ta pogrešek popravimo kakor prvega. Preden zašijemo nit ob levem krajcu, pogladimo pleto prav dobro z nohtmi, da se nit ne vleče; potem zašijemo nit in obrnemo pleto proti desni, oziroma levi. Navadne plete šivamo največkrat pri moških srajcah; tudi ženske nočne srajce radi zaljšamo s pletami. Take plete obračamo tako, da so obrnjene od zaključnega roba proti desni in levi. — Navadne plete šivamo tudi pri spodnjih krilih okoli robu; take plete imenu¬ jemo kaj radi »robce “. 1 Navadne plete šivamo lahko tudi tako, da sešivamo dražici s prešivnimi vbodi namesto s sprednjimi. 29 Votle plete. Te šivamo prav tako kakor navadne plete ter sešijemo dražici c in d. Sešito pleto preganemo tako, da je sešiv ravno v sredi na spodnji strani votle plete. Votla pleta ima dve zgibi; ena je na desni, druga na levi. — Kako uredimo izpuljene niti, je razvidno iz na riška. Poglej narisek št. 29; ob desnem krajcu vidiš sešito votlo pleto, na sredi pa dražici c in d. Blago polagamo v take votle plete, da zaljšamo perilo. Pri moških srajcah in pri nekaterih drugih perilnih kosih polagamo blago pod prsmi tudi v votle plete, ki jih pa ne sešivamo v sredi; imenu¬ jemo jih „gube“. b) Živi šivi. Te smo že popisali pri živih vbodih in pri obrobnih šivih; poglej nariske št. 9., 10., 18., 19., 20., 21. in 22. c) Ribja kost. Ribjo kost točke a napravimo tako, da šivamo prvič eno vrsto redkih zančnih vbodov in potem na nasprotni strani še eno vrsto v obratni leži. Ribjo kost točke b šivamo v eni vrsti; sedaj šivamo zančni vbod proti desni in sedaj proti levi. Paziti nam je, da teče tudi srednja nit sem- tertja. Ribjo kost točke c šivamo tudi v eni vrsti. Na vsaki strani napravimo po tri zančne vbode. Kako zabadamo in izbadamo pri vseh teh vbodih, se vidi iz nariska. Kako všivarao vstavke. Vstavki so zankani, vezeni, kvačkani, pleteni i. t. d. Zankane ali vezene pase všivamo perilnemu kosu z zavlako; kvačkane (in vse druge) vstavke pa prišivamo z ometico. Narisek št. 81. kaže narobno stran dela. Ako je vstavek dovolj širok, ga všijemo tako, kakor je narisan na levi, ako je preozek, pa "tako, kakor je narisan na desni. Narisek št. 31. 30 Dovolj širok vstavek. Najprej izpulimo nit ali potegnemo črto primeroma 2 cm globoko poleg ureznega krajca pri zankanem vstavku (za zavlako), in sicer računamo 0’5 cm za zagibek in 1 - 5 cm za širino zavlake. Ta črta ne doseza vzorca; praznega blaga vstav- kovega ne prištevamo zavlaki. Tudi pri perilnem kosu potegnemo nit iz blaga ali označimo črto, pa le (P 5 cm pod ureznim krajcem. Nato pripnemo vstavek tako na lice perilnega kosa, da ležita obe dražici, oziroma črti druga nad drugo; desna stran vstavkova in lice peril¬ nega kosa sta obrnjeni druga proti drugi. V dražici šivamo zadnji šiv skozi oboje blago; desna stran zadnjih vbodov je na vstavku, ne pa na perilnem kosu. Ko smo potegnili pripetno nit iz dela, razgrnemo delo in položimo vstavkovo zavlako na narobno stran perilnega kosa, kjer ga zopet pripnemo. Zagibek (O - 5 cm blaga) zaganemo na notranjo stran zavlake, ki se je naredila iz vstavka, in jo prišijemo perilnemu kosu, 1'5 cm oddaljeno od prvega šiva z robnimi vbodi. (Tako všivamo le vstavke, ki niso nabrani.) Na licu dela vidimo le robne vbode, na narobni strani pa zadnje vbode in zavlako. Ako šivamo s strojem, pa pripnemo takoj narobno stran vstav¬ kovo tako na narobno stran perilnega kosa, kakor je narisano na levi. Oba šiva šivamo s prešivnimi vbodi, prvega na licu perilnega kosa tik njegove zgibe, drugega na narobni strani tik zgibe vstavkove. Preozek vstavek. Za tak vstavek rabimo posebno — pri¬ meroma 2 ■ 5 cm široko —- zavlako. (Za vsak zagibek smo računali po 0'5 cm, za višino zavlake pa 1 5 cm.) Najprej odločimo na narobni strani vstavkovi, koliko praznega blaga naj se vidi izpod zavlake, in potegnemo tu premo črto. Od te črte dodamo proti ureznemu krajcu še (P5 cm za všitek; ostalo blago vstavkovo odrežemo. Tudi pri pe¬ rilnem kosu potegnemo za zagibek premo črto, ki je 0'5 cm oddaljena od ureznega krajca, ali pa tukaj izpulimo nit. Naposled označimo tudi pri zavlaki zagibka in pripnemo vstavek in zavlako tako na lice perilnega kosa, da leže vsi trije urezni krajci enako visoko. Desna stran perilnega kosa in lice vstavkovo sta obrnjeni drugo proti drugemu. Narobna stran teh kosov pa je obrnjena navzven. Vstavek je med perilnim kosom in med zavlako. Prvič šivamo zadnji šiv pol centimetra pod ureznim krajcem (poleg označenih črt) ter zabadamo skozi troje blago. Šivamo lahko bodisi na zavlaki ali pa na perilnem kosu. Ko smo potegnili pripetno nit iz dela, razgrnemo delo tako, da položimo zavlako na narobno stran dela 31 črez perilni kos, da zagrnemo vse urezne krajce. Vstavek in perilni kos ležita sedaj drug poleg drugega. Tudi to zavlako prišijemo na narobni strani z robnimi vbodi. Lahko bi pa vsili vstavek tako, da je zavlaka na licu dela. Takrat pripnemo vstavek in zavlako na narobno stran perilnega kosa tako, da ležita narobni strani vstavka in perilnega kosa druga proti drugi. Tako zavlako prišijemo prvič z zadnjimi in drugič s preši v- nimi vbodi. Tako šivamo gladke, pa tudi nabrane vstavke in zankane ali vezene pase. Ako šivamo s strojem, zaganemo perilni kos na lice pol centi¬ metra globoko in pripnemo lice vstavkovo na lice perilnega kosa. Naposled pripnemo zaganjeno zavlako na lice perilnega kosa tako, kakor je to razvidno iz nariska št. 31. na desni. Tako zavlako pri¬ šijemo s prešivnimi vbodi tik obeh zgib na licu dela. Kvačkane vstavke in čipke. Najprej zarobimo blago ali pa prišijemo zavlako črez urezni krajec perilnega kosa in potem pri¬ šijemo vstavek, oziroma čipko z omotico. Šivamo na narobni strani perilnega kosa; desna stran vstavka in ona perilnega kosa sta obrnjeni druga proti drugi. Prav tako prišivamo tudi pletene, klekljane in druge čipke in vstavke. Ako bi čipke radi prišili nabrano, napravimo najprej ometne vbode poleg krajca kakor pri svitkastem naboru. — Poglej narisek št. 28. na strani 26. — Naposled zadrgnemo nit in prišijemo čipke kakor smo to ravnokar popisali. Kako šivamo zatego. Zatege narejamo pri navadnih ženskih srajcah (okoli vratu), pri moških spodnjih hlačah (namesto pasu) in še pri drugih pe- rilnih kosih. Razločujemo istomerne in protimerne zatege. Zatego napravimo ali v navadnem (dovolj širokem) robu ali pa prišijemo posebno zavlako. Zavlake narejamo iz traku ali pa iz blaga. Prišivamo jili ali z robnimi vbodi na narobni strani perilnega kosa ali pa s prešitim šivom na licu perilnega kosa. Istomerna za tega. Kadar smo zarobili perilni kos ali pa, kadar smo prišili navadno zavlako, uvedemo med dvojno blago z uvedno šivanko daljši kos traku, pego je zatega dolga. Ta trak prišijemo ali na enem krajcu ali pa sredi zatege; to se ravna po tem, čemu 32 jo rabimo. Pri ženskih srajcah in moških hlačah prišijemo trak sredi zatege, da zavežemo perilni kos z obema koncema traku. Protimerna zatega. Tudi to napravimo ali v robu ali pav zavlaki. V tako zatego uvajamo trak na dva načina. Prvi način: Sredi zavlake prebodemo dve majhni luknjici ter ji obšijemo tako kakor zankane luknjice. Uvedemo dva kosa traku; vsak kos prišijemo na nasprotnem zunanjem krajcu zavlake ter ga prevedemo skozi luknjico sredi zatege. Desni trak prevedemo skozi levo luknjico in obratno. Drugi način: Med obema skrajnjima šivoma napravimo prav v sredi še en prešiti šiv (na licu dela); luknjic ni treba. V vsako zatego uvedemo po en trak, pa vsakega od enega krajca do nasprot¬ nega. En trak prišijemo ob levem krajcu, drugega pa ob desnem, potem lahko zatezamo oba trakova navzkriž. Take zatege rabimo pri spodnjih jopicah. Zatego, ki jo naprav¬ ljamo v robu torbice za delo, zvršujemo tudi po drugem načinu. Tukaj pa ne šivamo sredi zatege nobenega šiva; oba trakova tečeta v isti zategi. V robu napravimo po eno luknjo na vsakem koncu, kjer smo sešili torbico. Prvi trak prevedemo v robu od desne proti levi okoli torbice ter zašijemo oba konca traku ob desnem krajcu. Prav tako prevedemo drugi trak od leve proti desni ter zašijemo oba konca traku pri levem krajcu. Torbico zadrgnemo tako, da po¬ tegnemo obenem za desno in za levo zanko. Kako šivamo razporek. Razporek napravljamo v perilne kose zato, da jih lahko obla¬ čimo in slačimo. Šivamo ga ali v spodnjem krilu pri pasu ali pri moških spodnjih hlačah spodaj pri nogi i. t. d. Narisek št. 32. 1 Razporek se naredi med dvema polama, ako ji ne sešijemo prav do konca; lahko pa tudi prerežemo polo, ako rabimo razporek v celi 1 Narisek št. 32. kaže v točkah a, b in d narobno stran, v točki c pa lice dela. 33 poli. Razporek lahko zarobimo, ali pa mu prišijemo na okoli ozko zavlako. Razporek točke a je obrobljen, razporek točke b pa obšit z zavlako. Ker se zarobljeni razporki kaj radi trgajo, šivamo prav v kotu drobne zančne vbode, in sicer primeroma 1 cm dolgo na vsaki poli. Poglej razporek« v narisku št. 32. (Zanke so obrnjene proti notranji strani razporkovi.) Prvi in zadnji zančni vbod združimo tako, da pre¬ vedemo skozi te vbode štirikrat do petkrat vodoravno nit. Črez te niti šivamo tudi zančne vbode; te zanke so obrnjene proti zunanji strani razporkovi. Zančni vbodi, ki smo jih šivali na vsaki poli, in vbodi nad vodoravnimi nitmi, tvorijo trikotnik. Okoli razporka točke b prišijemo navadno zavlako; leta je široka toliko, kolikor sta široki obe stranici. Prerežemo jo podolgič, spodnje širine razporkove zavlake pa ne. Prišijemo jo prvič z zadnjim šivom na licu dela okoli notranje zgibe in drugič na narobni strani z robnimi vbodi tik zunanje zgibe, da se zakrijejo urezni krajci. Tudi v taki zavlaki napravimo v kotu zanko. Kako šivamo zaključni rob. Pri navadni ženski srajci in pri moški kmetiški srajci šivamo spredaj pri prsih dva prešita roba, to sta zaključna roba. (Poglej prvo dodano polo s kroji.) — Prešita roba položimo drugega nad drugega in ju združimo s prešivnimi vbodi po širini prešitega robu primeroma 1 cm nad spodnjim ureznim krajcem. Kako prišivamo ozko zavlako črez urezne krajce in kako nabiramo spodnje preobilo blago, je popisano pri srajci z dolgo kozico za kmetice v oddelku „Izvršitev“ na strani 70. Pri švicarski srajci pa šivamo zaključna roba tako, da ne nabiramo blaga pod robovoma. — (Poglej sešito srajco na prvi poli s kroji.) — Sprednjo polo prerežemo za razporek in prišijemo na vsako stran razporka dodani prešiti rob; popisan je na strani 18. Proga za ta prešiti rob je širša od proge na omenjeni strani, ker jo prišijemo k sprednji poli tako, da je sešiv na narobni strani točno sredi širine prešitega roba, ne pa na krajcu. Tudi tu pripnemo oba robova drugega na drugega. Gorenji dodani rob preganemo spodaj tako, da tvori zgiba na licu perilnega kosa navzdol viseč trikotnik. — (Poglej razporek sešite švicarske in ženske nočne srajce na prej omenjeni poli s kroji.) — Tako obšivamo razporke, da nam ni treba nabirati stanu; to je v delu lepše. P. pl. Renzenberg, Šivanje. III. del. 3 34 Kako šivamo kozice v razporkih . 1 To so take kozice, ki jih všivamo, n. pr. v stranski razporek pri kmetiških moških srajcah i. t. d. Poglej točko c nariska št. 32. Kozico, kakršno vidiš ob desni roki nariska št. 32. pod točko d, ime¬ nujemo tudi „srček“, ker ima srčasto obliko. Kozico, kakršno vidiš pod točko c, napravljamo iz pravokotnega trikotnika. Vsaka kratka stranica meri primeroma 5 cm, dolga stra¬ nica (hipotenuza) pa 7 cm. Ta trikotnik zaganemo ob vseh treh stranicah za pičlih 0 • 5 cm proti narobni strani; to je zagibek. Na vsaki kratki stranici si označimo polovico njene dolžine ter pripnemo narobno stran tega trikotnika tako na narobno stran srajce, da je trikotnikov pravi kot ravno v kotu razporka. Ometne vbode šivamo na narobni strani srajce, pa le do prej omenjene točke, to je do polovice trikotnikove kratke stranice na vsaki poli; ker je trikotnik zaganjen, zabadamo skozi troje blago. Nato potegnemo pripetno nit iz dela in položimo trikotnik tako srajci na narobno stran, da je polovica hipotenuze ravno nad kotom raz¬ porka in trikotnikovega pravokota. Trikotnik prišijemo na narobni strani srajce z robnimi vbodi prav gladko poleg vseh zagibkov. (Na zunanjih kotih kozico nekoliko porežemo, da ni preveč blaga.) Na licu dela vidimo robne vbode in nekaj dvojnega kozičnega blaga; na narobni strani pa večji del kozice. Kozico, kakršno vidiš pod točko d, krojimo po papirnatem kroju. Zagibke zaganemo in jih prišivamo na okoli narobni strani perilnega kosa. Stične zadnje vbode šivamo z obratne strani. (Prečitaj odstavek teh vbodov na strani 6.) Kako šivamo še druge kozice — pa ne v razporku — je popisano pri šivanju perilnih kosov. Kako prišivamo trakove. Trakove rabimo, da zavezujemo perilne kose, ali pa da si na¬ pravljamo zanke, na katere obešamo perilne kose, n. pr. pri brisačah in cunjah. (Da rabimo trakove tudi pri zategah, nam je že znano.) V pas všijemo trak tako, da vtaknemo 2 cm do 3 cm dolg konec traku med pasno zavlako ter šivamo na licu dela prešivne vbode skozi vse blago okoli trakovega krajca. Tudi krajec pasu 1 Kozice (stranske) za ženske srajce so popisane pri prvi ženski srajci. 35 zašijemo prav trdno. Nasprotni konec traku pa drobno zarobimo. Ako prišijemo opasni trak na navadni rob (poglej kuhinjski predpasnik, kjer ni pasu), preganemo trak nekoliko na narobno stran in ga pri¬ šijemo z robnimi vbodi na narobno stran perilnega kosa. Zanke, ki jih naredimo iz traku, prišijemo na obeh koncih tako kakor trak pri kuhinjskem predpasniku. Preganjena krajca ležita drug poleg drugega. Pri gorenji zgibi zanke trak po navadi obrnemo na obratno stran, da leži zanka gladko. Kako prišivamo vrvico in obrobni trak na spodnja krila. Vrvico položimo prav tik spodnje zgibe na lice robu pri perilnem kosu. Delo držimo tako, da je narobna stran perilnega kosa obrnjena proti nam; vrvica pa teče poleg robnega krajca. Šivamo ometne vbode na narobni strani perilnega kosa. Delo napreduje od desne proti levi. Zabadamo v blago, izbadamo iz vrvice. Rabimo prav močno nit. Paziti nam je, da ob šivanju vrvice ne potezamo in ne zasuka- vamo. Priporočno je, dajo še prej namočimo, ker se vpranju kaj rada krči. Ko je vrvica prišita, pogladimo šiv na narobni strani (kjer smo šivali), da leži vrvica prav gladko tik robu. Na licu dela se ne vidi skoro prav nič, kje smo šivali; na narobni strani vidimo poševne vbode. Obrobni trak prišijemo dvakrat; prvič na licu dela z zadnjim šivom, drugič na narobni strani perilnega kosa z robnim šivom. Prvič prišijemo trak — blizu krajca — tako, da sta lice traku in lice robu obrnjeni drugo proti drugemu. Šivamo na narobni strani traku; zagibek je prav ozek. Drugič prišijemo nasprotni krajec traku na narobno stran robu; lice traku je sedaj zunaj. Robne vbode šivamo ravno nad prvim šivom. Zabadamo skozi vse leže blaga. Paziti nam je, da se na licu dela vbodi ne vidijo. Zgiba v robu spodnjega krila, na katerega prišijemo tak trak, je tudi lahko prerezana, ker jo obšijemo s trakom. Tudi pri obrobnem traku vidimo vbode le na narobni strani perilnega kosa. Kako prišivamo gumbe. Gumbi so sukančevi, platneni, koščeni i. t. d.; zadnji imajo po dve luknjici ali štiri luknjice; oba prva gumba nimata luknjic. Koščene gumbe prišivamo blagu tako, da šivamo večkratne križce ali pa večkrat po. dva navpična vboda skozi luknjice. Nit pri¬ šijemo na licu dela z vozlom pod gumbom, da je leta dobro skrit; 3 * 36 preden zašijemo nit, jo še dvakrat ali trikrat ovijemo okoli niti prejšnjih vbodov pod gumbom. Naposled zašijemo nit na narobni strani dela. Platnene in sukančeve gumbe prišivamo tako, da napravimo križec kakor pri koščenih gumbih ali pa da šivamo prešivne vbode v krog sredi gumbov. Nit prišijemo in zašijemo kakor pri prej ome¬ njenih gumbih. — Za perilo je pripravno, da ne prišivamo gumbov pretesno. Kako prišivamo kopčice. Kopčice so uvrščene v babice in dedce. Dedce prišivamo okoli vsake luknjice in pod ključico; šivamo skoro tako, kakor kadar ometamo. Zabadamo v spodaj ležeče blago prav tik dedcev in izba- damo iz luknjice; pod ključico pa polagamo nit črez dedce ter šivamo tako, da je ključica prosta. Babice prišivamo v luknjicah in še na vsaki strani srednje zanke; šivamo tako kakor dedce pri luknjicah. Kopčice rabimo pri perilu le malokdaj, ker se tako perilo ne pere lepo. Kako krpamo perilo. Perilo se raztrga: 1.) le poleg ene črte ali na kot ali počrez, 2.) na luknjico, 3.) tako močno, da je luknja zelo velika. Raztrgano perilo točke 1. in 2. mašimo; raztrgano perilo točke 3. pa krpamo (vstavljamo zaplate). Kako mašimo perilo. Perilo mašimo z nitjo za mašenje. (Po¬ glej: „ Kvačkanj e. Predilne snovi in preje 11 .) Ako mašimo gorenjo obleko, n. pr. volneno blago, je najbolje šivati z nitjo, ki jo po¬ tegnemo iz tkanine, sicer bi se poznalo, kje smo mašili. Ako se je perilo pretrgalo le poleg ene črte, mašimo luknjo takole: 1 Najrajši pričnemo pri desni spodaj — nekaj niti pred raztrgano luknjo — in končamo pri levi (spodaj ali pa zgoraj) nekaj niti za raztrgano luknjo. Jemljemo na šivanko po eno nit ali pa tudi po dve do tri; to se ravna po blagu, ki ga mašimo. (V debelem platnu 1 Najlepše je, da mašimo na narobni strani perilnega kosa, ker tako ni videti zank ob gorenjem in ob spodnjem robu. Narisek št. 33. 37 jemljemo na šivanko lahko po eno nit, kar v tankem blagu ni mogoče.) Po navadi prevajamo šivanko črez toliko niti, kolikor smo jih jemali na šivanko; presledki posameznih vrst pa niso toliki Če šivamo črez luknjo, nam je dobro paziti na to, da pre¬ vajamo šivanko črez one niti, pod katerimi smo jo prevedli v prejšnji vrsti, da se tudi tukaj vbodi predevljejo. Nit natezamo prav rahlo. Na kot mašimo raztrgano blago takole: Pričnemo prav tako kakor pri luknji nariska št. 33. tam, kjer visi nit. Tudi tukaj jemljemo na šivanko po eno nit (oziroma več niti). Šivamo kolikor mogoče blizu do kota; če šivamo zadnjič navzdol, Narisek št. 34. zasučemo delo. V zunanjem kotu šivamo nekaj vbodov le ob robu in ne do luknje. (Poglej narisek št. 34.) Na notranji strani mašimo tudi črez vbode, ki so že šivani. Ko dospemo do notranjega kota, pa šivamo zopet tako kakor pri prvi stranici. Namizni prt se kaj lahko prereže počrez; takrat mašimo tako, da šivamo v navpični smeri (Poglej narisek št. 35.) Mašiti moramo kolikor mogoče gosto, na- rejamo pa kolikor mogoče majhne vbode, sicer se luknja kaj rada razdraplje. Paziti nam je, da predevljemo vbode tudi tam, kjer šivamo črez luknjo. Majhne luknje mašimo tako, kakor kaže narisek št. 36. (Velike luknje pa rajši krpamo.) Prvič si pripravimo navpične niti (snutke), pa ne le v luknji, ampak tudi ob desnem in ob levem krajcu, da je rob trdnejši. V robu jemljemo na šivanko po eno nit ali pa tudi po več niti prav tako Narisek št. 36. 38 kakor pri prejšnjem mašenju. Po navadi končamo pri levem robu spodaj; tukaj obrnemo delo in prevajamo vodoravne niti (votke); lahko pričnemo z novo nitjo. Paziti nam je, da vbode pravilno predevljemo ne le v robu, temveč tudi v luknji. V robu šivamo črez eno nit ali pa črez več niti, kakor smo šivali prej v navpični smeri,; v luknji pa moramo prevajati šivanko le črez posamezne niti. Nit natezamo prav rahlo, sicer bi se mašenje vleklo. Tako mašena luknja je na videz taka, kakor bi bilo blago tkano. Poglej še oddelek „Tkanine“, kjer vidiš, kako je tkano drugo blago, n. pr. keper in atlas. Kadar mašimo takšno blago, prevajamo votke tako, da se napravi zaželeni vzorec. Bodi še omenjeno, kako mašimo sukno ali pa žamet, To delo je kaj zamudno; žamet se da lepo mašiti le takrat, kadar se ni predrgnila nobena zančna nit v tkanini. Mašimo le na narobni strani blaga in pazimo, da se krajci raztrgane luknje stičejo prav lepo. Nobena zančna nit, ki je bila v tkanini na licu dela, ne sme viseti na narobno stran. Delamo pa takole: Redke ometne vbode šivamo s prav drobno šivanko in s prav tanko nitjo. 1 Zabadamo in izbadamo le med blagom; vbode vidimo na narobni strani blaga, nikoli pa na licu. Ko je vse zašito, pogladimo šiv s precej vročim gladilnikom na narobni strani blaga. Gladilnik postavimo kvišku in potezamo blago na gladilniku, ne da bi bili po¬ ložili gladilnik na žamet, sicer bi bilo videti blago pološčeno. Kako vstavljamo zaplate. Krpamo ali belo ali pisano blago. Omenili smo že, da krpamo tako le močno raztrgane perilne kose. Po navadi porežemo okoli luknje vse slabo (ogoljeno) blago, da šivamo v trdni tkanini. Blago za zaplato ne sme biti tako močno, kakor je bilo blago v novem perilnem kosu, sicer bi se zakrpano perilo rado zopet raztrgalo tik zaplate. Ako pa je zaplata vendarle nova, jo pred šivanjem operemo, sicer bi se v perilu krčila. Zaplata mora biti prav tiste oblike, a večja, nego je luknja; niti blaga v zaplati in v odpadlem blagu luknje naj teko enako. Zaplate všivamo ali s plo¬ ščatim nadšivom ali pa z ometico. V narisku št, 37. vidiš, kako všivamo zaplate s ploščatim nad¬ šivom. (Narisana je narobna stran dela.) Desna stranica luknje je že sešita; pri ostalih stranicah luknje so dodatki za šiv že zaganjeni 1 V prejšnjih časih, ko še niso izdelovali tako tankih niti kakor dandanes, so šivali celo z lasmi. Rdeči in beli lasje so najtrdnejši. 39 navzven. Vsaka stranica zaplate je na vsakem koncu za trikratni zagibek daljša, nego meri stranica nezaganjene luknje v perilnem kosu. Stranica te luknje meri 4 cm, zagibek je širok 0 5 cm; vsaka stranica zaplate mora imeti 7 cm, da zaplata ni premajhna. Najprej si žaganem o vse urezne krajce perilnega kosa na narobno stran O - 5 cm globoko. V kotih vrežemo zagibek pe¬ rilnega kosa poševno, pa le malo, to je skoraj do kota, sicer ne bi ga mogli zageniti. Vsaka stranica luknje je sedaj dolga že 5 cm. Potem zaga- nemo še pri zaplati vse urezne krajce, tukaj pa 1 cm globoko. Vsaka stra¬ nica zaplate meri sedaj tudi 5 cm kakor v luknji. — Ta zagibek zopet razgrnemo. Iz tega dela zaplate bomo napravili ploščati nadšiv. — Za¬ plato prišijemo na narobni strani dela prvič z zadnjimi vbodi, drugič z robnimi vbodi. Pripnemo jo tako na narobno stran perilnega kosa, da seza leta črez zaganjeno luknjo na vseh štirih straneh za 1 cm in da ležita prej omenjeni, po 5 cm dolgi stranici druga na drugi. Zadnje vbode šivamo tako, da je lice teh vbodov na zaplati, ne pa na perilnem kosu. Delo pričnemo v kotu ali pa sredi stranice in šivamo zadnje vbode od desne proti levi; urezna krajca, pod katerima šivamo, sta vselej obrnjena navzgor. (To je urezni krajec zaplate in krajec perilnega kosa.) V kotih nam je paziti, da pričnemo drugo stranico ravno v pravem kotu, sicer bi se blago tukaj gubančilo. Prav dobro je, če šivamo prvi in zadnji vbod vsake stranice — to je v kotu — po dvakrat. Ko smo zašili luknjo ob vseh štirih stranicah, prišijemo še za¬ plato na perilni kos z robnimi vbodi. — Ako nam je ploščati nadšiv preširok, še nekoliko porežemo urezne krajce, preden jih zarobimo. Začetnice šivajo v kotih laže, če všivajo zaplato v luknjo z zad¬ njimi vbodi, šivanimi z obratne strani; poglej narisek št. 5. Zaplato pripenjajo tako, kakor smo to ravnokar popisali. Šivajo tudi na narobni strani perilnega kosa, pa tako, da izdelujejo zadnje vbode na perilnem kosu, ne pa na zaplati; to je pod zagibkoma. Vselej pa vidimo na narobni strani perilnega kosa lice zadnjih vbodov in zarobljeno zaplato. — Poglej narisek št. 37. — Na licu perilnega kosa pa vidimo le lice robnih vbodov. S strojem všivamo zaplate prav tako. Narisek št. 37. 40 Zaplate všivamo še hitreje, ako šivamo oba šiva z rob¬ nimi vbodi, a tako delo sploh ni priporočno. Šivamo pa takole: Zaplato in perilni kos zaganemo ob vseh štirih stranicah tako, kakor smo to ravnokar popisali. V kotih luknje urežemo perilni kos tudi le za toliko nitk globoko, kolikor je zagibek širok. Zaplato pri¬ šijemo z robnimi vbodi prvič na narobni strani perilnega kosa poleg zunanje zgibe zaplate; tako leži zaplata na perilnem kosu. Potem obrnemo perilni kos in šivamo zopet robne vbode, a poleg notranje zgibe na licu perilnega kosa; sedaj leži perilni kos zgoraj, zaplata pa spodaj. Po tem načinu gre delo pač hitro izpod rok, pa ni tako lepo, ker vidimo robne vbode na obeh straneh perilnega kosa. Če všivamo zaplate tako s strojem, vidimo na obeh straneh prešivne vbode. Narisek št. 38. Narisek št. 38. kaže krpanje pisanega blaga; pri a vidiš lice dela, pri b pa narobno stran. V zaplati, ki jo všijemo, vidiš prav tisti vzorec, ki ga ni v luknji, da se krpanje ne pozna. Vsaka stranica zaplate je na vsakem koncu le za dvakratni zagibek daljša nego stranica v luknji, ki še ni zaganjena. Najprej zaganemo zaplato in luknjo ob vseh štirih stranicah primeroma O'5 cm globoko na narobno stran blaga (to je enkratni zagibek); potem pripnemo zaplato na licu dela z redkimi omotnimi vbodi. Paziti nam je, da se vzorec pravilno ujema in da leže niti peril¬ nega kosa in niti v zaplati enako; poglej v narisku št. 38. zaplato a. Zaplato všijemo z drobnimi ometnimi vbodi na narobni strani dela; zabadamo tako, da se ne vidi sešiv na licu. Poglej zaplato b prav tega nariska. Da se urezni krajci ne razdrapljejo, šivamo čreznje še prav redke ometne vbode; zabadamo le skozi enotno blago. (V narisku teh vbodov ne vidiš, ker jih šivamo naposled.) Še lepše se vidi delo na licu perilnega kosa, ako všivamo zaplato z zadnjimi vbodi na narobni strani peril- 41 nega kosa. Šivamo pod ureznima krajcema prav poleg stičnih zgib vsake stranice. Ker smo zagenili oboje blago enako globoko, ležita oba urezna krajca vsake stranice enako visoko drug poleg drugega. Ko je zaplata všita, preganemo zagibek zaplate in zagibek perilnega kosa narazen ter ju obšijemo tako, kakor smo to ravnokar popisali. Tako delo je na licu lepše; teže pa ga je zadeti tako, da se pravilno ujemata vzorca zaplate in perilnega kosa. Po teh navodilih lahko krpamo obleko ali pa perilo. Vselej razporjemo najprej slabi, ogoljeni ali raztrgani del, da pade iz perilnega kosa ali pa iz obleke. Potem prikrojimo dovolj veliko zaplato; ta mora biti v prav tej leži kakor odpadli del. Paziti nam je, da šivamo kolikor mogoče po premi nitki, posebno tam, kjer se stikata zaplata in perilni kos. Zaplato všijemo s prav takimi šivi, kakršne vidimo v raztrganem perilnem kosu. Prikrojevanje perila. Imamo: I. pohišno perilo, II. životno (ali belo) perilo. Pohišno perilo se deli: na namizno perilo, posteljno perilo in kuhinjsko perilo. Životno perilo se deli na: moško perilo, žensko perilo in otroško perilo. Kako prikrojujemo perilo. Perilo prikrojujemo ali po papirnatem kroju, ki ga položimo na blago, ali pa neposredno iz blaga (brez kroja). Za pohišno perilo, za navadne ženske srajce in druge take perilne kose nam ni treba kroja. Perilo prikrojujemo ali podolgoma ali po širini ali počrez. Podolgoma, to je po snutku , 1 prikrojujemo one perilne kose in njegove dele, ki se v noši ne smejo zdaljšati. Ker se snutek platna v pranju krči, dodajamo že v meri nekaj centimetrov k dolžini teh perilnih kosov; tako prikrojujemo rjuhe, stanove pri srajcah, rokave i. dr. Po širini, to je po votku, prikrojujemo one perilne kose in njih dele, ki se v noši ne smejo krčiti. Votek platna se v pranju nikoli ne skrči, rajši se nekoliko zdaljša. Zaradi tega ne dodajamo poleg votka nič blaga; tako prikrojujemo n. pr. naplečnike za moške srajce i. dr. Počrez prikrojujemo one perilne kose in njih dele, ki morajo biti zelo prožni; tako prikroj ujemo n. pr. kozice in blago pri stranskih šivih i. dr. 1 Prečitaj o snutku in o votku opombo na strani 3. 42 Najpravilneje prikrojujemo platno bodisi podolgoma ali po širini, ako potegnemo eno nit (snutek ali pa votek) iz blaga; poleg te niti porežemo blago, da teče urezni krajec v premi smeri. Bombažno blago pa lahko trgamo, in potem teče tak krajec tudi po niti, to je v premi smeri. Ker pa ne teče tak urezni krajec vselej pravilno v vodoravni smeri, še raztegnemo take pole, da blago ni razvlečeno. Pričnemo v dveh nasprotnih oglih blaga — spodaj pri desni in zgoraj pri levi — ter potezamo blago tako, da napredujemo po dveh nasprotnih stranicah; potem ga potegnemo še iz obeh nasprotnih oglov in poleg obeh nasprotnih stranic, dokler se ne poravnajo vsi krajci. Urezni krajec teče najpravilneje počrez, ako preganemo blago tako kakor trikotno ruto. Vrhovni snutek in tkalni krajec ležita drug nad drugim; blago prerežemo po zgibi, ki teče poševno. Preden prikrojimo perilne kose, vzamemo mero; kako se to zgodi, je razvidno pri vsakem perilnem kosu. Tukaj naj omenimo le to, da merimo dolžino blaga po navadi v sredi, ne pa pri tkalnem krajcu, ker je krajec po navadi razvlečen. Za rob, za šive in za pranje nam je dodajati pri vsakem pe¬ rilnem kosu nekaj centimetrov blaga, ker so zapisane le mere se¬ šitih perilnih kosov, ne glede na šive. Kako sešivamo ukrojene perilne kose, je popisano pri vsakem perilnem kosu v oddelku „Izvršitev“. Za prikrojevanje perila rabimo metrsko mero in velike škarje, oziroma tudi kroj. 1. Pohišno perilo. Namiznemu perilu prištevamo: namizne prte in prtiče, prte in prtiče za kavo. Posteljno perilo so: brisače, prevleke za podzglav- nike, prevleke za pernice in rjuhe. Kuhinjsko perilo so: predpasniki, brisače in razno¬ vrstne cunje. 1. Namizno perilo. a) Namizni prti in prtiči. Prte rabimo za 6, 12, 18, 24 oseb, le malokdaj za več oseb. Blago (prtenina ali pa damast) je enotne ali dvojne širine. V blago je dolžina prtov ali že vtkana, ali pa odrežemo dovolj dolg kos blaga. Prvo blago imenujemoumerjeno blago, drugo pa metrsko blago. 43 Umerjeni prti so dolgi 160 cm, 180 cm, 230 cm, 310 cm, 400 cm, 500 cm; široki so ali 160 cm ali pa 190 cm. Ker računamo za vsako osebo 40 do 50 cm prostora, potrebujemo za šest oseb primeroma 1'5 m metrskega blaga ali pa prt, ki je dolg 160 cm in širok 160 cm. (Dve osebi si mislimo sedeči na kraj eh, nekaj blaga pa visi navzdol okoli mize.) Največji izmed teh prtov se rabi za 24 oseb; večji prti se po navadi ne tko v določeni velikosti. Prtiči so tudi ali umerjeni, ali pa jih kupujemo po metrskem blagu. Dolgi so 62 cm, 68 cm, 72 cm. in prav toliko centimetrov široki. Metrskega blaga računamo za vsak prtič primeroma toliko, kolikor je blago široko. Izvršitev. Ako je blago enotne širine, odrežemo za prt dve poli in ji sešijemo z navzkrižno ometico. Dovolj široko blago pa le zarobimo ob ureznih krajcih. Rob pri prtu ne bodi širok nad 1 cm, rob pri prtiču pa bodi širok le 0’5 cm. Prt zaznamenujemo sredi ozke stranice ali pa v levem kotu vrhu roba; prtiče zaznamenujemo le v kotu. b) Prti in prtiči za kavo. Prti so kvadratni ali podolgasti, po navadi barvani in imajo vtkano borduro, pogostoma še resice. Prte kupujemo za šest ali za dvanajst oseb; veliki so 160/160, 160/230 do 300.i Prtiči so majhni; vsaka stranica meri po navadi le 42 cm (z resicami vred). Izvršitev. Če prti in prtiči nimajo resic, jih zarobljamo. Zaznamenujemo jih v levem kotu. c) Brisače. Te so 40 do 50 cm široke in l«dol'5w dolge. Blago (prte- nina ali pa damast) je ali umerjeno, ali pa jemljemo metrsko blago. Sedaj rabimo prav pogostoma brisače za frotiranje; take brisače so kosmate in imajo na obeh ozkih stranicah resice; dolge so 100 do 120 cm, široke pa 60 cm. Izvršitev. Obaurezna krajca zarobimo prav ozko. Pri navadnih brisačah radi prišijemo sredi ene stranice ali pa na enem oglu ozek trak v zanko. Na to zanko obešamo brisačo. Brisače zaznamenujemo ali v levem kotu spodaj ali pa sredi spodnje ozke stranice. 1 Številke pomenijo številke centimetrov; pred poševno črtico je napisana širina, za črtico pa dolžina perilnih kosov. 44 2. Posteljno perilo. a) Prevleke za podzglavnike. Take prevleke so ali podolgaste ali pa kvadratne, ka¬ kršni so zglavniki. Sedaj izdelujejo radi prav široke zglavnike. Podolgasta prevleka. Zglavnik je dolg 78 cm, širok pa 58 cm. Dolžina tega zglav- nika je v razmerju proti širini kakor 4: 3. (Le polovica centimetra je manj v širini, da se razmerje ne ujema strogo.) Prevleka je za toliko centimetrov večja, kolikor jih rabimo za prešita robova in za druge šive. Merimo obilo, da zglavnik lahko prevlečemo. Za pranje dodajamo še posebe nekaj centimetrov blaga, a le po snutku, ako je prevleka platnena. Narisek št. 39. kaže spodnjo stran prevleke z obema za¬ ključnima robovoma za gumbe in za gumbnice. Prešita robova nista sešita ob krajcih, da vidimo, kako se ta prevleka zapenja. Sešita gorenja pola (lice prevleke) meri v dolžini z vstavkom vred 78 etn in še 5 cm (prešiti rob), je 83 cm; spodnja pola meri le 78 cm. Ker je blago široko 78 cm, prikrojimo prevleko po širini; v dolžini pa dodamo vstavek. Prevleko zaljšamo na eni strani z vstavkom; tako rabimo za polo na licu pre¬ vleke toliko blaga: za prešiti rob pri gumb¬ nicah 12 cm, za gladki del 60 cm in za blago pod robom pri vstavku 6 cm; to je skupaj 78 cm. Za polo na spodnji strani rabimo toliko blaga: za prešiti rob 12 cm, za gladki del 55 cm, za blago pod robom pri vstavku 6 cm, to je skupaj 73 cm. (5 cm blaga odrežemo.) Potrebujemo torej le dvakrat toliko blaga, kolikor je prevleka široka — z dodatkom za ploščati nadšiv in za pranje — to je 120 cm. Izvršitev. Odrežemo 120 cm dolg kos blaga. Pri enem tkalnem krajcu všijemo vstavek; pri nasprotnem napravimo zaključna robova. Vstavek je širok šestino vse dolžine (brez dodatka za robova), dolg pa toliko, kolikor je prevleka široka. — Kako všivarno vstavke, je popisano na strani 29. Poglej vstavek nariska št. 31. — Nato pre¬ ganemo vstavek podolgoma ter sešijemo zgoraj in spodaj urezne krajce vstavkove in prevleke obenem s ploščatim nadšivom blizu do nasprot¬ nega tkalnega krajca prevleke. Na tem koncu prevleke napravimo dva prešita robova; vsak je širok 5 cm (2 cm smo dodali za zagibek). Narisek št. 39. 45 Pri spodnji poli, to je pri poli narobne strani, odrežemo 5 cm blaga, da je ta pola toliko krajša od gorenje. Naposled prišijemo kolikor mo¬ goče lepo urezne krajce zaključnih robov prevleki na spodnjo stran. V prešitem robu spodnje pole prišijemo gumbe, v robu gorenje pole napravimo gumbnice. 1 Na licu dela ni videti, kje je prevleka zapeta. Ako nam pa ni nič do tega, prikrojimo obe poli enako dolgo; takrat zapenjamo prevleko ravno ob zgibi, kar pa ni lepo. Namesto prešitih robov lahko prišijemo portice z zankami in zapenjamo prevleko tako, da prevajamo vrvico skozi zanke. Prevleke zaznamenujemo kaj radi sredi ene ozke stranice na gorenjem delu perilnega kosa. Kvadratna prevleka. To prikrojimo prav lahko po prejšnjem navodilu. Vse stranice prevleke so enake. Tudi tukaj dodamo toliko blaga, kolikor ga po¬ trebujemo za pranje in za vse šive. Kvadratno prevleko zaljšamo radi ob treh straneh ali z vstavki ali pa z zankanimi progami. V zadnjem slučaju zapenjamo prevleko na gorenjem delu perilnega kosa, ker nam proga pokriva zapetek. Zankane proge naberemo in jih prišijemo tako na gorenjo polo prevleke, da visi proga le do polo¬ vice svoje širine črez prevleko. b) Prevleke za pernice. črez pernice napravljamo take prevleke, kakršne črez zglavnik; tudi te prevleke so ali podolgaste ali kvadratne. Mere so kaj različne. Prikrojujemo jih le podolgoma. Najrajši jemljemo „gradl“, ki je širok 120 ali pa 160 cm. Ako je blago preozko, dodamo na eni stranici vse nedostajajoče blago ali pa na vsaki stranici nekaj. (Za podaljšek porabljamo vstavke.) Take prevleke zapenjamo z vrvico na kratki stranici. Zaljšamo jih najrajši z vstavki ali pa s čipkami, ki jih prišivamo ali na kratko ali na dolgo stranico, kakor nam je bolj po volji. c) Rjuhe. Imamo: spodnjo rjuho, laško rjuho in prevleko za odej o. Kolika bodi rjuha, se ravna po tem, kolika je postelja. Po navadi je rjuha na vsaki strani vsaj za 15 do 25 cm daljša, nego 1 Ako pa zaljšamo prevleko na obeh straneh z vstavki ali s čipkami, za¬ penjamo prevleko spodaj na eni dolgi stranici ali pa ob strani med vstavkom in med prevleko, kjer dodajamo blago za zaključna robova. 46 je postelja dolga, in na vsaki strani za 20 do 30 cm širša, nego je postelja široka. Navadne postelje so dolge 190 do 200 cm, široke pa 90 do 100 etn. Za rjuhe rabimo platneno ali bombažno blago. Spodnja rjuha. Leta je dolga 250 cm, široka pa vsaj 160 cm. Taka rjuha tvori pravokotnik; dolžina tega pravokotnika se ujema s širino skoro kakor 3 : 2. Oblika rjuh je bolj zavisna od postelje in od širine blaga nego od tega razmerja; zaraditega se ga tudi ne držimo strogo. Platno enotne širine je široko 78 cm, platno dvojne širine pa 156 cm ali 176 cm. Kotonina enotne širine meri 80 cm, kotonina dvojne širine pa 140, 156, 176 cm. Kupujemo rajši blago dvojne širine, ker je pri takem perilnem kosu manj šivanja. Izvršitev. Če smo si izvolili blago dvojne širine, odrežemo 265 cm blaga; rjuha je dolga 250 etn, za pranje 10 cm, za oba roba 5 cm. Rjuho zarobimo na obeh kratkih stranicah; zaznamenujemo jo v levem kotu spodaj. Če je pa blago enotne širine, odrežemo dvakrat tolik kos blaga, to je 5’30 m, in ga preganemo po širini. Na sredi sešijemo Oba tkalna krajca z ometico. — Če je blago debelo, šivamo navzkrižno ometico. — Po navadi pričnemo v polovici blaga pri gorenji zgibi in končamo pri ureznem krajcu. Da se nam blago na eni strani ne krči več nego na drugi, si radi pripnemo obe poli. Blago razrežemo šele potem, ko je ometica že sešita; nato zarobimo urezne krajce in zaznamenujemo rjuho. Laška rjuha. Odeja je dolga 180 cm, široka je 152 cm; to je v razmerju skoro kakor 6 : 5. Rjuha je za zlek daljša; širša pa je na vsaki strani za pre¬ šiti rob. (Ako radi izpodvijemo rjuho pri znožju, dodamo v dolžini še vsaj 10 cm.) Dolžino dovršene rjuhe si preračunjamo takole: Odeja je dolga 180 cm, zlek 40 cm, skupaj torej 220 cm. Širino dodelane rjuhe do¬ bimo, ako prištejemo odej ni širini na vsaki strani po en prešiti rob; 152 -{- 2 X 5 = 162 cm. Rjuho prikrojujemo podolgoma, in sicer vselej po velikosti odeje. Za to rjuho mora biti blago vsaj 176 cm široko, ker rabimo za vsak prešiti rob po 12 cm. Blaga potrebujemo 250 cm, in sicer: za spodnji 47 del rjuhe 180 cm, za zlek 40 cm, za prešiti rob pri zleku 5 cm, za zagibek 2 cm, za prešiti rob spodaj 5 cm, za zagibek 2 cm, za pranje primeroma 16 cm. y ^ Izvršitev. Najprej pri¬ pnemo 5 cm širok rob pri zleku in pri obeh dolgih stra¬ nicah na narobno stran rjuhe, potem pripnemo še 5 cm širok rob spodaj pri znožju, pa na lice rjuhe. Nato preganemo zlek za 40 cm črez odejo in naposled še za- ganemo oba prešita roba ob straneh za 5 cm na vsaki strani pod odejo. V to svrho prerežemo prešiti rob na na¬ robni strani rjuhe za 5 cm pod gorenjo zgibo zleka na levem in na desnem koncu. (Prav na zgibi ne smemo prerezavati blaga.) črez te urezne krajce prišijemo ozko navadno zavlako na licu in na narobni strani dela, sicer bi se rjuha tukaj lahko trgala. V prešitih robovih napravimo gumbnice; presledki so prime¬ roma 16 cm dolgi. Pri zleku šivamo gumbnice le na dolgi stranici — poleg rjušne širine. (Lahko tudi ne šivamo teh gumbnic.) Pri spodnjem delu rjuhe šivamo gumbnice na obeh dolgih stranicah. Gumbe prišijemo na odejo, in sicer pri zglavju na licu odeje, ob stranicah pa na narobno stran odeje; pri znožju ne prišivamo gumbov. Tako rjuho zapenjamo na narobni strani odeje tako, da izpod- vijemo stranski prešiti rob rjuhe proti odeji. Tako se gumbi in gumbnice skrijejo med rjuho in med odejo; zlek pa zapenjamo na licu odeje. Rjuho zaznamenujemo najrajši na sredi zleka. Narisek št. 40. d) Prevleka za odejo. Narisek št. 41. kaže prevlečeno odejo. Vsak ogel te prevleke je sešit drugače. Ozka odeja je dolga 180 cm, široka pa 120 cm, to je v razmerju kakor 3 : 2. 48 Rjuha je na vsaki strani za zlek daljša in širša. Za zlek raču- njamo po navadi šestino odejne širine; za našo rjuho je to primeroma 20 cm. Rjuho prikrojujemo podol- goma, in sicer vselej po velikosti odej e. Za našo odejo mora biti blago ši¬ roko vsaj 174 cm. Blaga potrebu¬ jemo 250 cm, in sicer: za pododejni del 180 cm, za dva zleka po 20 cm, za dva prešita robova po 5 cm in za dva zagibka po 2 cm, za pranje vsaj 16 cm. V širini potrebujemo: za pododejni del 120 cm, za dva zleka 40 cm, za dva prešita robova z zagibkom 14 cm, to je skupaj 174 cm. Ker je platno široko 176 cm, zaganemo pod prešiti rob vsake stranice po 3 cm namesto po 2 cm. Izvršitev. Odrežemo 2’5 m blaga in pripnemo najprej prešiti rob na lice rjuhe okoli vseh štirih stranic. Nato odmerimo od vsakega ogla proti sredi stranic dvakraten zlek (po našem 40 cm ) 1 in pre¬ ganemo vsak ogel tako, da povsod združimo prej omenjeni točki. Poleg te zgibe pa nikoli ne prerežemo blaga, sicer bi ga bilo premalo za šiv. Ker je vsak ogel drugače sešit, bodi tudi popisan zase. Ogel A. Narisek št. 42. kaže narobno stran rjuhe in lice odeje. Blago preganemo po črti«— b; 2 cm izmerimo navpično od srede te črte proti oglu A ter potegnemo za 2 cm oddaljeno vzporedno črto. To blago rabimo za šiv; poleg druge (zunanje) črte odrežemo trikotnik, ki odpade. — Ogel sešijemo s ploščatim nadšivom. Blago preganemo tako na na¬ robno stran rjuhe, da ležita prešita roba znotraj drug nad drugim; črta a — b je preganjena na polo¬ vico. Prvi šiv (zadnje vbode) šivamo na narobni strani rjuhe poleg preganjene črte a — b; pričnemo pri prešitem robu in končamo na sredi (v oglu). Drugič prišijemo blago z robnimi vbodi. Kar je blaga preveč, ga odrežemo. Pričnemo v oglu in končamo pri prešitem robu; paziti nam je, da se robni vbodi v prešitih robovih ne vidijo. Ko je ogel A sešit, ga obrnemo na lice dela. Narisek št. 42. 1 Poglej narisek št. 42. 49 1 : 20 . Nari sek št. 43. 1 : 20 . Ogel B. Tudi tukaj preganemo blago po črti a — b, od srede te črte pa izmerimo 7 cm navpično proti oglu B in potegnemo vzporedno črto k črti a — b; to blago bomo rabili za prešiti rob. Poleg druge črte odrežemo tudi tukaj trikotnik, ki odpade. Blago za prešiti rob zaganemo na lice rjuhe prvič 3 4 o cm globoko za zagibek 1 in drugič zopet 3 • 5 cm globoko (ravno po črti a — b ) za prešiti rob. črta a — b je sedaj zunanja stran tega prešitega robu. Iz nariska št. 43. vidiš, kako se sečeta ta rob in široki rjušni prešiti rob. Kazvidno je tudi, da prešivamo ta rob le poleg treh preganjenih krajcev. Naposled se- šijemo oba zleka tako poleg črte a — b z ometnimi vbodi, kakor vidiš, to pri oglu B v narisku št. 41. Ometamo pa na narobni strani rjuhe Ogel G. Za ta ogel ne odrežemo prav nič blaga. Prikrojimo si posebno progo blaga; snutki te proge naj teko podolgoma. Proga je nekaj krajša nego črta a — b, široka pa je 5 cm. (Blago je široko 7 cm, ker rabimo na vsaki strani po 1 cm za zagibek.) Progo pripnemo na lice rjuhe tako, da teče črta a — b ravno po sredi. Kako skrijemo urezne krajce pod široki prešiti rob in kje prišivamo progo, je razvidno iz nariska št. 44. — V progo napravimo luknjice (tudi skozi rjuho); v te prevedemo vrvico, če zapenjamo rjuho, tako, kakor nam kaže ogel C nariska št. 41. Prav pripravno je narediti še v ogel pre¬ šitega robu (pri C) dve luknjici, da prevedemo vrvico še skozi te luknjici; sicer se ta del zleka rad premiče. Ogel D. Ta ogel se sestavlja zamudneje, a taka sestava je naj lepša in najpripravnejša. Za ogel D preganemo blago tudi poleg črte a — b, od srede te črte pa izmerimo 12 cm navpično proti oglu D, in sicer: 3'5 cm za narobno stran prešitega robu (to je prva zgiba), 7 cm za lice prešitega robu (to je druga zgiba); 1*5 cm še ostane za zagibek v prešitem robu. Nato potegnemo vzporedno črto k črti a — b; poleg te črte odrežemo na oglu trikotnik. (Prav mali trikotnik odpade.) 1 Ta zagibek lahko nekoliko porežemo, da se blago laže pregane. P. pl. Renzenberg, III. del, Šivanje. 4 50 Iz blaga med prvo in drugo zgibo si pripnemo 7 cm široki prešiti rob tako na lice rjuhe, da je črta a—b prav sredi tega robu. (Poglej narisek št. 45.) Preden pripnemo ta rob, moramo razprati pripetno nit v prešitem robu na rjušni stranici, skoraj do črte a — b, sicer ne moremo novega robu pripeti črez prvotni prešiti rob. Na vsakem koncu ureznega krajca, to je pri drugi vzporedno potegnjeni črti (od a—b je za 12 cm oddaljena), se prikaže nekaj blaga od razpranega prvotnega prešitega robu pri rjuhi; to blago odrežemo. Nato preganemo blago pri kotu na lice rjuhe prvič poleg prve zgibe in drugič poleg druge zgibe; zagibek zaganemo kakor po navadi v rob. Če smo ga pregenili prav pazno, teče črta a—b sredi sedaj preganjenega prešitega robu. Prva zgiba teče zunaj, druga pa znotraj. Novi prešiti rob zaganemo črez prvotnega pri rjuhi tako, kakor vidiš to v narisku št. 45.; prerezati blaga tukaj nikakor ne smeš, ker ga lahko zaganeš. Prav radi vložimo posebno podolgoma tekočo pašo v rob pri oglu D, da je ta rob močnejši, sicer ne bi mogli napraviti tako lepih gumbnic. Kje preši varno rob ogla D in kako razvrščamo gumbnice, je razvidno iz nariska št. 45. Ta ogel zapenjamo tako, da leži polovica prešitega robu prav nad drugo polovico tega robu. Rabimo dvostranične gumbe, 1 2 ki jih vtikamo v gumbnice; na odeji pa pod tem prešitim robom ni gumbov. Ko smo izdelali vse štiri ogle, šele prešivamo pripeti rob na štirih straneh rjuhe. V tem robu napravimo gumbnice; presledki v dolgih in kratkih stranicah naj bodo kolikor mogoče enaki. Tako rjuho zaljšamo s čipkami ali vstavki. Čipke prišivamo okoli prešitega robu, vstavke pa v zlek. Samo ob sebi je umevno, da prihranimo v drugem primeru nekaj blaga. Take rjuhe zaznamenu- jemo sredi zleka pri zglavju. Gumbe prišivamo na odejo, pa ne pretesno, sicer se odeja lahko raztrga. 3. Kuhinjsko perilo. a) Kuhinjski predpasniki. Narisek št. 46. kaže narobno stran predpasnikovo. V levi polo¬ vici vidiš sešiti pleti, v desni pa širino in presledke teh plet. Mere. Zarobljen predpasnik je dolg primeroma i m, širok pa je spodaj 39 cm, 3 v pasu 27 cm. 1 Taki gumbi so podobni gumbom za manšete. 2 To se ravna po tem, kako je blago široko in kolika je ženska. 51 1 : za. Bob je širok 4 cm. Blaga (domačega platna 78 cm ali pa kotonine 80 cm 1 2 ) potre¬ bujemo 1 m in še toliko, kolikor ga je treba za rob in pri platnu za pranje. Izvršitev. Predpasnik spodaj zarobimo; pri pasu napravimo plete. Od srede merimo po 12 cm proti desni in proti levi; to je zgiba srednjih plet. Vsaka pleta je dolga primeroma 12 cm, široka pa je pri pasu 3 cm; ta širina se polagoma izgublja do konca plete. Od šiva prve plete izmerimo še 10 cm proti zunanjemu krajcu; to je srednja zgiba zunanjih plet. Tukaj napravimo tako pleto, kakršna je na sredi. Od zunanje plete do krajca ostane še 11 cm. Ker takih predpas¬ nikov ne nabiramo v pas, jih zarobimo zgoraj ali pa naši jemo ozko navadno zavlako. (Poglej stran 22., kjer je zavlaka popisana.) Trakove prišijemo nad zunanji pleti. Predpasnike zaznamenujemo ali zgoraj ali pa spodaj v oglu na levi. Narisek št. 46. b) Kuhinjske brisače. Te kupujemo ali umerjene ali pa po metrskem blagu; šivamo jih kakor brisače za posteljno opravo. c) Cunje. Cunje kupujemo že zarobljene ali pa jih robimo z navadnim robom. Brisačam in cunjam prišivamo tudi zanke iz trakov, da se nanje obeša perilni kos. (Prečitaj oddelek na strani 34.) Oba zadnja perilna kosa zaznamenujemo v enem izmed štirih oglov. 1 Pri vsakem perilnem kosu je v tej knjigi zapisano v oklepajih najpri- pravnejše blago in njega širina. — Pri životnem perilu so zapisane mere le po sešitili perilnik kosih; zaraditega nam je vselej dodajati nekaj centimetrov blaga za šivanje, poleg snutka (pri platnu) pa še za pranje. Po navadi zapisujemo tudi mere, ki jih jemljemo po širini, le v polovici, n. pr. namesto 38 le 19 i. t. d.; le pri stanovih raznih srajc zapisujemo vso širino. 4 * 52 II. Životno perilo. Temu se prištevajo: robci, spodnja krila, spodnje hlače, spodnje jopice, srajce in rokavci (ošpetelj). 1 2 1. Robci. Ti so kvadratni; dolgi so 42, 48, 52, 57, 65, 75 cm in široki prav toliko. Blago (pavolnato ali laneno) odrežemo od kosa, v katerem so po navadi robci že umerjeni. Najlepši robci so batistni. Kupujemo tudi že zarobljene robce. Robci so ali beli ali barvani (rdeči, modri, rumeni, rjavi) ali beli s pisano borduro ali pa barvani z belo borduro. Izvršitev. Oba urezna krajca zarobimo. Z roko šivamo rob na narobni strani robca; ako pa robimo robce s strojem, šivamo rob na licu perilnega kosa. — Prav lepi so robci, ako jih zaljšamo z živim robom. Poglej nariska št. 21. in 22. na straneh 20. in 21., kjer je tudi popisano, kako šivamo take robce. Zanje rabimo batist ali pa vsaj prav tanko platno. Okoli robca tudi lahko prišijemo prav drobne čipke. Robce zaznainenujemo v levem kotu; paziti nam je, da tečeta zarobljena krajca vodoravno, tkalna krajca pa navpično. 2. Spodnja krila. Imamo: krilo za deklice, krilo za kmetice in za odrasle. Za spodnja krila po navadi ne rabimo kroja, ker jih prikro¬ jujemo takoj iz blaga. Jemljemo mero višine sprednje in zadnje pole a) Krilo za deklice. Mere. Krilo je dolgo spredaj in zadaj po 64 cm. Sprednja pola je široka spodaj 24 cm, zgoraj 14 cm. Stranska pola je široka spodaj 24 cm, zgoraj 14 cm. Zadnja pola meri spodaj in zgoraj po 40 cm. Pas je širok 32 cm, visok pa 4 cm do 5 cm. Razporek je dolg 25 cm. Rob je visok 5 cm. 1 Nogavice, ki jih tudi prištevamo životnemu perilu, po navadi pletemo. Le moške nogavice se lahko tudi šivajo; za take nogavice se dobiva poseben kroj. 2 Tako krilo prikrojimo desetletnemu do dvanajstletnemu dekletu; od tal do pasu meri dekle 1 m. V drugi poli s kroji vidiš dodelano krilo; ozaljšano je z drobnimi robci. Za take robce dodajamo v dolžini primeren kos blaga. in širine v pasu. / 20 . JG 23 ZS /6 Narisek št. 47. 2 53 Sešito krilo je široko spodaj na okoli 176 cm. Blaga (šifona 82 cm, bele domače kotonine 80 cm) potrebujemo 1*5 m, ako šivamo krilo pri robu spodaj brez drobnih robcev. Narisek št. 47. kaže, kako prikrojimo sprednjo polo in obe stranski poli iz enega kosa blaga. Za zadnjo polo potrebujemo še prav toliko blaga. To krilo prikrojimo iz dveh enolikih kosov blaga. Za pas ra¬ bimo še 66 cm dolg in 10 do 12 cm širok pas blaga. Za šive in za spodnji rob smo dodali blago v narisku št. 47., ne pa za drobne robce. — Prvič odrežemo 70 cm blaga; po navadi ga preganemo na sredi po snutku ter odmerimo za sprednjo polo zgoraj 15 cm, spodaj pa 25 cm (1 cm smo dodali za šiv); te točki zvežemo s poševno črto in potem prerežemo blago. Stranski poli odpadeta. Za zadnjo polo odrežemo zopet 70 cm blaga; sredi te pole vrežemo razporek. Ako blago ni široko vsaj 80 cm (porhant 78 cm, 80 cm), sta sprednja in zadnja pola nekaj ožji. Ako nam je to krilo preozko, ga lahko prikrojimo tudi tako, da napravimo dve zadnji poli, pa nobene stranske pole. (Za razporek takrat blaga ni treba prereza vati.) Odpadek sprednje pole uporabimo za drugo krilo; sprednja pola takega krila je na sredi sešita. To pa ni nič kaj lepo, dasi je praktično. Izvršitev. Vse pole sešijemo s ploščatim nadšivom ali pa s francoskim šivom. (Poglej stran 14.) Sprednjo in zadnjo polo sešijemo tako, da se stikata po dve in dve enaki črki. Paziti nam je, da se- šivamo vselej premi krajec ene pole s poševnim krajcem druge pole. Nikoli pa ne družimo dveh poševnih krajcev, sicer bi se šiv razvlekel. Razporek obšijemo z ozko navadno zavlako. (Kako šivamo razporek, je popisano na strani 32.) Spodaj zarobimo krilo in šivamo robce, ako nam je drago. Krilo všijemo v pas tako, da naberemo sprednjo polo le prav malo; stransko, posebno pa zadnjo polo naberemo prav gosto. Ako je blago debelo, n. pr. porhant, ga položimo na gube. Krilo zaznamenujemo v zadnji poli pri razporku tik pasu. Ako se nam zdi potrebno, prišijemo naposled še naramnice. To so precej široki trakovi, kakršni so razvidni iz nariska na drugi poli s kroji. b) Krilo za kmetice. Na kmetih, kjer imajo radi zelo široka krila, jemljejo za eno krilo po tri cele pole ali pa še po več. Sešijejo kar cele pole; krilo v pasu prav gosto naberejo, spodaj napravijo rob kakor po navadi, razporek pa spredaj. Taka krila zaljšajo spodaj z robci in s čipkami. 54 c) Krilo z ozkim pasom za odrasle . 1 Mere. Sprednja pola je dolga spredaj 100 cm, ob strani 102 cm. Široka je 23 cm, spodaj 39 cm. Stranska pola je dolga 102 cm, 103 cm, široka pa 28 cm,, 48 cm. Zadnja pola je dolga 103 etn, široka pa vsa 78 cm. Pas (ves) je širok 72 cm, visok pa 4 cm do 5 cm. Razporek je dolg 35 cm. Podšiv je širok vsaj 20 cm. Vse krilo je široko spodaj 252 cm. Blaga (sifona, modapolana 78 cm, 82 cm) potrebujemo za krilo 3'10 m, za podšiv vsaj 90 cm, torej 4 m. To krilo prikrojujemo iz treh kosov blaga; iz prvega kosa prikrojimo sprednjo polo kakor pri dekliškem krilu; odpadek na straneh uporabimo za pas in za obšive, ne pa za stranske pole. Iz drugega kosa prikrojimo obe stranski poli, iz tretjega pa zadnjo polo. Ako nam je krilo preozko, lahko prikrojimo po dve stranski poli na vsako stran sprednje pole. d) Škrobno krilo. Za škrobno krilo jemljemo najrajši modapolan, ker se da lepo skrobiti. Za tako krilo napravljamo radi zelo širok podšiv, n. pr. 30 cm. Širokega podšiva ne prikrojujemo nikoli podolgoma, nego vselej po širini blaga, da teko niti krila in podšiva enako; sicer bi se krilo slabo pralo. Najlepše je, ako prikrojimo podšiv prav po kroju vsake pole. Rabiti moramo za vsako polo tolik kos blaga, ko¬ likor je pola široka. Potem lahko sešijemo dva sosednja kosa le ob šivih vsake pole, ne pa nad polo, sicer bi se sešiv, kadar krilo gla¬ dimo, poznal na licu krila. Za tak podšiv rabimo več blaga kakor po navadi. Izvršitev. Pole sešijemo prav tako kakor pri krilu za dek¬ lice; tudi razporek obšijemo prav tako kakor pri onem krilu. Nato porežemo spodaj krilo in mu prišijemo podšiv. Prvič šivamo na licu pecilnega kosa za 1 cm daleč od ureznega krajca (podšiv in krilo ležita drug proti drugemu), potem pripnemo podšiv prav gladko na narobno stran krila, kjer ga prišijemo z robnimi vbodi. Potem prišijemo pas. Označimo si sredo pasu in sredo spodnje pole. Vsako polovico pasu razdelimo še enkrat na polovico; obe sprednji 1 V drugi poli s kroji je navodilo, kako krojimo taka krila. 55 četrtini okrajšamo primeroma za 3 cm pri kolku; te centimetre do¬ damo zadnjima četrtinama. Zadnji četrtini pasu razdelimo še na tri enake dele ter si označimo vse te točke. Pri krilu naberemo vsako polo posebe. (Nabor je popisan na strani 25.) Sprednjo polo naberemo le malo, stransko nekaj več in zadnjo precej gosto. Krilo šivamo v pas tako, da je sprednja pola pod prej omenjeno skrajšano četrtino pasu; stransko polo prišijemo pod dve tretjini prej omenjene podaljšane četrtine. Vsako polovico zadnje pole prišijemo pod zadnjo (skrajnjo) tretjino prej omenjene podaljšane četrtine. — Sprednja pola je le malo izrezana; za ženske močne rasti jo izrežemo še bolj, nasprotno pa prav nič. Preden prišijemo vrvico, jo radi namočimo, da se v pranju ne krči. To krilo zaznamenujemo ali zgoraj v zadnji poli ali pa v pasu. Prav radi zaljšamo krila z „volanom“. e) Krilo z okroglim pasom za odrasle. Ker se nosijo kaj rada krilazokroglimpasom, vidiš v drugi poli s kroji — pod št. 1. a, b, c — tri take kroje. Narisana je le polovica vsakega kroja. Za tak pas rabimo primeroma 75 cm blaga, ki ga prikrojimo iz dvojno ležečega blaga. Kroj položimo tako na blago, da teče sprednja zgiba po niti, zadaj pa je krajec lahko poševen. Za šive dodamo primeroma 1 cm blaga ob vseh stranicah, le spredaj ne, ker je tukaj kroj stičen (ni šiva). Pole, ki jih všijemo v pas, so za višino pasu krajše nego na¬ vadne pole. Sprednjo polo tudi nekoliko izrežemo. — Na drugi poli s kroji je tudi navodilo, kako prikrojujemo pole za taka krila. — Okrogli pas prišijemo krilu na okoli ali pa le vrhu sprednje in vrhu stranske pole; zadaj ga ni, ali pa je okrogli pas nad zadnjo polo okrajšan. (Poglej drugo polo št. 1. c.) V okrajšani in v okrogli pas prišijemo zadnjo polo tako, da položimo blago na gube. V obeh takih pasovih napravljamo zadaj kaj radi zatego. — Ako nismo všili zadnje pole v okrogli pas, napravimo zadaj zavlako in vanjo uvedemo trak, da zatezamo krilo. Taka zadnja pola je dolga kakor navadna. Preden prišijemo okrogli pas, sešijemo obe leži pasnega blaga z zadnjimi vbodi ob krajšem okroglem krajcu in ob stranicah ter obrnemo pas na lice dela, da so urezni krajci skriti. Na spodnjem ureznem krajcu zaganemo blago za 1 cm globoko proti notranji strani pasu in odmerimo od srede proti desni in proti levi po 20 cm (to je dobro tretjino vse spodnje pasne širine); do te točke pripnemo sprednjo polo. Odtod odmerimo na primer še 20 cm, do 56 te točke pripnemo stransko polo; pod ostanek (to je prav pičla tretjina) pripnemo zadnjo polo. 1 Preobilo blago vseh pol naberemo; ako je blago debelo (na primer porhant), ga pa položimo v gube. — če smo prisili pas, ga radi prešijemo še nad polami, in sicer primeroma 2 cm od spodnje zgibe. Vse drugo šivamo, kakor je to popisano pri krilu za deklice. Kako pomanjšujemo ali povečujemo okrogle pasove. Okrogle pasove pomanjšujemo ali povečujemo tako, da odmer¬ jamo ali pa dodajamo nekaj centimetrov pri zadnjem krajcu. Le malo¬ kdaj dodajamo ali odmerjamo blago tudi spredaj. 3. Spodnje hlače. 2 Imamo: moške, ženske in otroške spodnje hlače. Hlače prikrojujemo le po kroju, ki si ga napravljamo iz pa¬ pirja. Mero jemljemo po starem perilnem kosu ali pa po životu; v zadnjem primeru moramo dodajati v širini precej blaga, ker se hlače ne prijemljejo života. Hlače imajo po dve hlačnici in podpasni del. a) Moške spodnje hlače. Moški nosijo hlače brez pasu ali pa s pasom. Za zgledne hlače smo si izbrali hlače brez pasu, kakršne nosi mož srednje veli¬ kosti. Stranska dolžina osebe meri 118 cm od pasu do pete. i-ZO Mere. Hlačnica meri v stranski dolžini 72 cm. Široka je v stopu 39 cm, v nogi 16 cm. Podpasni del sprednje pole je visok v kolku 36 cm, spredaj tudi 36 cm. Širok je v stopu 39 cm, v pasu pa le 31 cm. Podpasni del zadnje pole je visok v kolku 36 cm, zadaj pa 6 cm več, torej 42 cm. Širok je v stopu 39 cm, v pasu pa 30 cm. Pasu ni; širok bi bil vsak del 48 cm. Blaga (gradla, bele domače kotonine IH cm, 82 cm, na¬ vadnega porhanta 78 cm, 80 cm, piketnega porhanta 110 cm, 120 cm) potrebujemo okoli 2‘50 m za par hlač. 1 Ako ima krilo po dve stranski poli na vsaki strani, naberemo blago teh pol in blago zadnje pole vse skupaj ter ga pripnemo pod prej določeni del pasu. Sprednja pola se ne nabere ne več, ne manj. 2 V drugi poli s kroji so kroji v naravni velikosti. 57 Da sestavimo kroj, potrebujemo: L) stransko dol¬ žino, 2.) višino v kolku in 3.) širino v stopu. St ransko dolžino — od kolka do pete — izmerimo po životu ter odštejemo primeroma 10 cm, ker se hlače ne nosijo do tal. (Ako pa merimo po starih hlačah, dobimo takoj pravo mero.) Za višino v kolku jemljemo po navadi tretjino stranske dolžine hlač. Za višino zadnjega dela dodajamo primeroma 4 cm do 6 cm. Za širino v stopu jemljemo višino v kolku in še dodajamo primeroma 3 cm. — Za tanko rast dodajamo le 1 cm do 2 cm, za debelo pa 4 cm do 5 cm. Kroj vrišemo s pomočjo dveh glavnih črt. Prvič poteg¬ nemo navpično črto a, dolga je 108 cm (to je stranska dolžina hlačnice); na gorenjem koncu odmerimo 36 cm (to je višina v kolku). Pri tej točki potegnemo vodoravno črto b, dolga je 39 cm (to je širina v stopu). Vrišemo podpasni del sprednje pole ter potegnemo vodo¬ ravno 1 črto I, ki je dolga le 31 cm, ker odštejemo primeroma petino od širine v stopu. Črto II potegnemo do srede navpično, potem jo izbočimo proti levemu koncu črte b. Sprednji podpasni del izrežemo po navadi spredaj primeroma za petino širine v stopu. Vrišemo podpasni del zadnje pole. V to svrho podalj¬ šamo višino v kolku za 6 cm in potegnemo tu vodoravno črto. Potem vrišemo črto III z ravnilom od levega kota pri stopu prav mimo gorenjega ogla sprednje pole do vrhovne vodoravne črte. Črto IV potegnemo z ravnilom od konca zadnje stranice do kolka. Vrišemo hlačnico, črta V veže stop in nogo, za katero nimamo nobenega razmerja; po navadi je noga široka 16 cm. Črta V je zabočena navzdol proti stranski zgibi. Kako pomanjšujemo ali povečujemo moške spodnje hlače. Po gorenjem navodilu se moške spodnje hlače prav lahko po¬ manjšujejo ali povečujejo. Obe glavni črti a in b potegnemo v zaželeni dolžini na polo papirja za nov kroj in položimo vzorčni kroj tako na kroj, ki ga hočemo narisati iznova, da leži točka, v kateri se stikajo črte II, III in V, ravno na levem koncu nove črte b. Iz te točke potegnemo črte II, III in V. Črta II je zabočena le toliko, kolikor znaša petina širine v stopu. črta III je neizpremenjena. Črto V 1 To se ravna po človeku: za tanko rast potegnemo črto I za 2 cm navzdol, za debelo rast pa še dodamo nekaj centimetrov navzgor. 58 vrišemo v novi kroj, da prvič označimo pri spodnjem koncu nove črte a širino noge; potem zvežemo dobljeno točko pri nogi z levim koncem črte b. Črti I in IV vrišemo od gorenjega konca črt II in III do gorenjega konca nove črte a. Pri stranski zgibi a odpade nekaj kroja, ali pa kroj poide; ta je zavisno od širine nove mere. Izvršitev. Hlačnice prikrojimo iz dveh lež blaga, podpasni del pa le iz ene leže. Kroj položimo tako na blago, ki je pre- ganjeno podolgoma, da teče stranska dolžina kroja (črta a) po zgibi blaga. — Na drugi poli s kroji vidiš, kako naj prikrojimo hlače (n. pr. porhantne), da niso vse hlačnice za eno nogo. — Blago odrežemo pri črtah I , II, III in IV enojno, pri črti V in pri nogi pa dvojno; pri stranski zgibi pa ga ne prerezujemo. Za šive dodamo pri vsakem ureznem krajcu nekaj blaga; to se ravna po šivu. Blaga nekaj prihranimo, ako ne prikrojimo vsega podpasnega dela zadnje pole iz enega kosa. Takrat prišijemo zadnji poli poseben kos blaga zgoraj poleg vodoravne črte, ki teče kakor črta I v sprednjem podpasnem delu. Pri nas nosijo še prav mnogo spodnjih hlač, ki nimajo pasu. Tu napravijo zatego, to je rob, kjer je uveden trak, s katerim zavezujejo hlače. (Poglej zatego na strani 31.) Najprej popišemo take hlače; v drugi poli s kroji pod št. 2. a, b pa vidiš tudi hlače s širokim pasom in pod št. 3. a, b še ozke hlače za jezdece. Moške spodnje hlače brez pasu šivamo takole: Vsako hlačnico sešijemo zase po črti V s ploščatim nadšivom ali pa s francoskim šivom. (Poglej stran 14.) Pri zunanji zgibi noge napravimo 15 do 18 cm dolg razporek in zarobimo vsako hlačnico. Na vsak ogel prišijemo naposled ozke trakove, s katerimi zavezujemo hlačnico. Oba podpasna dela sešijemo s ploščatim nadšivom po vsej dolžini črte III, po črti II pa le od stopa do zvezdice. Za srednjo rast sešijemo primeroma 10 cm, za tanko rast manj. Ostali del ureznega krajca črte II obšijemo z 2 cm široko, premo navadno zavlako. Okoli pasu napravimo zatego; prišijemo ‘Sem široko, premo navadno zavlako. V ta rob uvedemo dovolj dolg trak, ki ga prišijemo zadaj v sredi podpasnega dela (prav nad črto III), da se trak ne izmakne. S tem trakom zavezujemo hlače v pasu. Hlače zaznamenu- jemo v gorenjem oglu sprednje pole ob levi nogi. 59 Spodnje hlače s pasom. Kroj navadnih hlač lahko pretvorimo tako, da se nosijo s pasom. Takrat prikrajšamo podpasni del za višino pasu. (Poglej narisano navodilo na drugi poli s kroji št. 2. a.) Vsako polovico pasu prikrojimo iz dveh lež blaga; zgoraj je lahko zgiba. Pas, ki je narisan na drugi poli s kroji št. 2. b, se zadaj zateza z vrvico; spredaj se zapenja z gumbi in z gumbnicami. Črte III ne sešivamo pri pasu primeroma 5 cm globoko; oba urezna krajca zarobimo prav ozko, da se napravi majhen razporek. — Nekatere šivilje ožijo podpasni del pri kolku ter šivajo tu globoko pleto, da blago ni preveč nabrano. Taka pleta je označena s pikami v velikem kroju št. 2. a. Pas prišijemo hlačam tako, da je široka stran pasu spredaj, ozka pa zadaj; stranska zgiba je na sredi vsake polovice pasu. Pre- obilo blago podpasnega dela položimo v globoko gubo, ali pa ga na¬ beremo. Zadaj sta po dve globoki gubi prav blizu črte III; spredaj ni treba gub. — Samo ob sebi je umevno, da blaga ne nabiramo, če smo pri kolku šivali globoko pleto. Spredaj zapenjamo hlače z gumbi, zadaj zadrgnemo vrvico, ki je uvedena v luknjice pri pasu. Hlače za jezdece. Take hlače so zelo ozke in se prijemljejo života prav dobro, ker teko niti nekoliko poševno. Kroj, ki ga vidiš na drugi poli s kroji št. 3. a, položimo na blago tako, da teče stranska dolžina hlačnice poleg tkalnega krajca. (Poglej drugo polo s kroji.) V stopu jemljemo ravno tretjino stranske dolžine, to je po našem 36 cm; blaga ne dodajamo nič, kar smo pa storili pri kroju na strani 56. Po navadi dodamo dolžini hlačnice nekaj centimetrov (8 do 10), da ni pre¬ kratka. Pas — št. 3. b — se zapenja zadaj križema; zaraditega je v levem pasu navpična gumbnica; na desni pas prišijemo gumb. Vodo¬ ravno gumbnico napravimo v obeh delih pasu. Take hlače sešivamo poleg stranske zgibe; tu napravimo spodaj 15 cm dolg razporek. Poleg črte V ne sešivamo hlač, ker je tu zgiba. Vse drugo šivamo kakor pri navadnih moških hlačah. Za take hlače lahko prihranimo blago, ker položimo kroj tako nanje, da ne rabimo za vsako hlačnico vse dolžine ene hlačnice. — Poglej navodilo v drugi poli s kroji. — Rabimo le 2'25 m; blago bodi široko 88 cm. Pas prikrojimo iz odpadkov. 60 b) Ženske hlače . 1 Za zgledne hlače smo si izbrali mere, kakršne rabijo ženske srednje rasti. Mere. Stranska dolžina meri 80 cm. Podpasni del sprednje pole je visok v kolku 40 cm, spredaj tudi 40 cm. Širok je v stopu 40 cm, v pasu 32 cm. Podpasni del zadnje pole je visok v kolku 40 cm, zadaj pa 48 cm. Hlačnica je dolga v kolku 40 cm. Široka je v stopu 40 cm, pod kolenom 24 cm. Pas — navadni, ozki — je širok 74 cm, ako meri pasna širina 72 cm. (Nekaj centimetrov naj leži križema.) Visok je 3 do4cm. Blaga (mehkega, neapretiranega sifona 82 cm, ali pa porhanta 78 cm, 80 cm) potrebujemo vsaj po 2 m za par hlač. Porhantne hlače so v stopu le 38 do 39 cm široke; ako to ne za¬ došča, prišijemo v stopu sprednje hlačnice nekaj blaga. Da sestavljamo kroj, rabimo le a) stran¬ sko dolžino hlač in b) širino v stopu. Stransko dolžino hlač merimo osebi po navadi od pasu do pod kolena. Od pasu do kolena je 60 cm, dodamo pa še tretjino te mere, torej skupaj 80 cm. Životno širino (to je širino v stopu) me¬ rimo tako, da sedemo na metrsko mero in jo po¬ ložimo okoli najširšega životnega dela. Polovica te mere in dodatek — okoli 10 do 15 cm — je vsa širina ene hlačnice v stopu. Merimo obilo. Kroj si vrišemo takole: Potegnemo navpično črto a; to je stranska dolžina hlačnice, 80 cm. Od gorenjega konca te črte odmerimo višino v kolku, 40 cm. Potegnemo vodoravno črto b k dobljeni točki na črti «. črta b je dolga toliko centimetrov, kolikor meri hlačnica v stopu, torej 40 cm. Na gorenjem koncu črte a potegnemo vzporedno črto k črti b; ta črta je dolga 36 cm, ker je za petino (8 cm) krajša nego črta b. Do te višine bomo vrisali sprednji podpasni del. Črto a podaljšamo zgoraj za petino dolžine v kolku, to je za 8 cm, ter potegnemo še eno vzporedno črto k črti b; dolga je 1 Na drugi poli s kroji št. 4. je kroj v naravni velikosti. / - zo. Visincc vkolkic. Stranska dolgost Narisek št. 49. 61 32 cm, ker je za desetino (4 cm) manjša nego črta b. Do te gorenje višine bomo vrisali zadnji podpasni del. Na spodnjem koncu črte a tudi potegnemo vzporedno črto k črti b. Ta črta je dolga le širino v kolenu, to je 24 cm. Do te črte bomo vrisali hlačnico. Vrišemo podpasni del sprednje pole. Črto / po¬ tegnemo poleg prej omenjene vodoravne črte. črta II teče primeroma do polovice navpično proti stopu, potem se obrne proti levemu koncu črte b. Vrišemo podpasni del zadnje pole. Črto III poteg¬ nemo od levega konca vrhovne vodoravne črte proti stopu, črto IV pa od levega konca vrhovne vodoravne črte proti kolku, črta///je le malo zabočena navzven; črta IV je zabočena močno proti vrhu. Vrišemo hlačnico. Črta V veže levi konec kolena s kotom v stopu; ta črta je zabočena proti kolenu. Koleno je pa že vrisano. Kako pomanjšujemo in povečujemo ženske hlače. Po gorenjem navodilu se kroji ženskih hlač prav lahko pomanj¬ šujejo ali povečujejo. Ko smo si določili dolžino črt a in b, položimo vzorčni kroj (ta je na drugi poli s kroji — št. 4.) tako na kroj, ki si ga hočemo narisati iznova, da leži točka, v kateri se stikajo črte II, III in V, ravno na levem koncu nove črte b. Iz te točke potegnemo črte II, III in F. — Za ženske močnega života potegnemo črto II, kakor je v kroju naravne velikosti označeno s pikami, da je sprednji podpasni del bolj izrezan. Za ženske tanke rasti izrežemo ta del le malo. Črto III potegnemo navpično kvišku. — Za črto F umerimo najprej spodaj širino kolena, potem šele vrišemo hlačnico. — Pri stranski zgibi a odpade nekaj kroja, ali pa tu kroj poide; to se ravna po novi ineri. črti I in IV vrišemo od gorenjega konca črt II in III do gorenjega konca nove črte a. Črta / je le za navadno rast vodoravna; za ženske tanke rasti jo potegnemo poševno navzdol za 2 cm, obratno pa kvišku. Črta IV je vselej navzven zabočena. Izvršitev. Kako polagamo kroj na blago in kako ga pri- hranjujemo, je popisano pri moških spodnjih hlačah na strani 58. Ženske hlače šivamo takole: Vsako hlačnico sešijemo zase po črti V s ploščatim ali z okroglim nadšivom ali pa s francoskim šivom. (Poglej strani 15. in 16.) Hlačnice robimo pri kolenu; rob bodi širok vsaj 4 cm do 5 cm. — Ako šivamo s strojepi, zarobimo najprej vsako hlačnico in jo sešijemo šele potem. 62 Prav radi šivamo pri kolenu drobne robce; takrat dodajamo spodaj blago za robce. Te robce dodelamo najprej, potem šele pri¬ krojimo črto V, sicer bi nam blago pošlo tudi v širini. Oba podpasna dela sešijemo spredaj poleg črte II od pasu primeroma 15 cm globoko. Najprej izvršimo na narobni strani hlač zadnji šiv; potem razgrnemo oba podpasna dela in prirobimo zagibek vsakega dela k dotičnemu podpasnemu delu. — (Lahko pa sešijemo oba podpasna dela kar samo s ploščatim nadšivom.) Ostali del ureznega krajca črte II in ves urezni krajec črte III obšijemo s poševno ukrojeno, 1’5 cm do 2 cm široko navadno zavlako. Pas razdelimo na štiri dele; vsaka srednja četrtina meri po 18 cm, vsaka skrajnja četrtina po 19 cm. Podpasni del naberemo v pas tako, da je sešiv črte II na sredi pasu in stranska zgiba ravno med sprednjo in med zadnjo četrtino, to je v kolku. Preobilo blago pod- pasnega dela naberemo; ako je blago debelo, n. pr. porhant, ga polo¬ žimo v gube. Pod kolkom in pod sredo pasu prišijemo primeroma po 8 cm blaga gladko v pas (4 cm na vsako stran). Kako prišivamo trakove in kako izdelujemo vse šive, je popisano v dotičnih oddelkih. Zaznamenujemo hlače ali na sredi pod pasom ali pa zadaj pri razporku tudi pod pasom. Ženske hlače z okroglim pasom. Ženske hlače tudi radi nosimo z okroglim pasom. Kroj za tak pas (na drugi poli s kroji) je prav takšen, kakršen je pas za spodnja krila; tudi tukaj prikrajšamo podpasni del za višino okroglega pasu. V velikem kroju — na drugi poli s kroji, št. 4. — smo označili v podpasnem delu odpadek, ki se ujema z najmanjšim okroglim pasom. Podpasni del naberemo prav tako, kakor če imamo navadni pas. Spodnjo zabočeno zgibo pasu razdelimo od srede do zadnjega krajca tako na dva dela, da je zadnji del za 1 cm ali za 2 cm širši od sprednjega. Sprednji podpasni del prišijemo pod krajši del pasu, zadnjega pa pod daljši del. Zadaj naberemo blago kar najgosteje. Ženske hlače s stranskim zapetkom. Kroj za take hlače vidiš na drugi poli s kroji — št. 5. a. — Radi prišivamo tudi tu okrogli pas, pa le vrhu sprednjega podpasnega dela. Kroj takega okroglega pasu vidiš prav na tej poli — št. 5, b. Podpasni del takih hlač sešivamo po vsej dolžini črt II in III. Razporek prerežemo pod kolkom; obšijemo ga s premo navadno zavlako. Na vrhu zadnje pole napravimo zatego ter zapenjamo take 63 hlače pri kolku z gumbi. Pri kolenu blago radi nabiramo. Prišijemo navadno zavlako in uvedemo trak, da hlače lahko zatezamo. Radi jih zaljšamo s čipkami. c) Otroške hlače . 1 Take hlače šivamo kakor hlače za ženske. Prav pogostoma jih zapenjamo pri kolku in jih sešivamo v notranjem delu kakor ženske hlače s stranskim zapetkom. Ker nosijo otroci hlače najlepše z jopico, vidiš — pod št. 7. a, b, b' — kroje dveh takih jopic. Podpasni del naberemo v dva ozka pasova, kjer napravimo gumbnice; jopici pa prišijemo gumbe, da lahko pripenjamo hlačice. Te jopice so popisane na strani 67. V drugi poli s kroji vidiš — pod št. 6 .a — tudi kroj: „Hlače za prvenčke 11 ; ker se nosijo z jopico, naberemo tudi take hlačice v pas, ki je širok primeroma 60 cm. Na vsakem koncu pasu napravimo po eno vodoravno gumbnico, na sredi pa eno navpično. 4. Spodnje jopice. Te so: nočna jopica, dnevna jopica in spodnji život ali ne dr ec. Tudi otroške jopice, na katere pripenjamo hlače ali spodnje krilo, prištevamo spodnjim jopicam. Jopice prikrojujemo po papirnatem kroju; več takih krojev vidiš na prvi poli s kroji. Primerni so srednji velikosti. Mero jem¬ ljemo po životu ali pa po starem perilnem kosu. a) Nočna jopica. Kroj je na prvi poli s kroji, št. 1. a, b, c. Stan te jopice ima dva sprednja dela in en zadnji del. Rokav ima gorenji in spodnji del. Mere (po životu). Vsa životna širina — spodaj okoli života — je 120cw. Vsa sprednja širina — črez prsi in črez hrbet — je 106 cm. Vsa vratna širina je 37 cm. Sprednji del: Sprednja dolžina — od vratu do spodnjega robu — je 54cm. Prsna širina — od srede sprednjega robu do stranskega šiva pod pazduho — je 31 cm; do srede obramnice pa je 2(P5 cm. Životna širina — spodaj pri robu — je 41 cm. Vratna širina — pri vratni izrezi — je 10‘5cm. 1 V drugi poli s kroji — št. 6. a, b, c — vidiš kroje za take hlače. 64 Stranski šiv — pod pazduho do spodnjega robu — je 38 cm. Rama — od obrainnice do vratu — meri 14 cm, nje višina pri vratu je tudi 14 cm. Obramnica meri 24 cm. (Merili smo okroglo.) Zadnji del: Zadnja dolžina — od vratu do spodnjega robu — je 59 cm. Širina črez pleča — od srede hrbta do srede obramnice — je 20'5 cm. Širina črez hrbet — od srede hrbta do pod obramnice — je 27 cm. Širina črez život — od srede hrbta do stranskega šiva spodaj — je 36 cm. Vratna širina meri 9'5 cm. Stranski šiv meri 38 cm. Rama meri 14 cm. Obramnica meri 20 cm. Rokav: Notranja dolžina meri 44 cm. Zunanja dolžina meri spodaj 51 cm, zgoraj 59 cm. Ovratnik: Ovratnik je širok 40 cm, visok pa 2 cm. Blaga (mehkega sifona 88 cm ali pa porhanta 78 cm, 80 cm) potrebujemo za stan 1* 40 cm in za rokava 1 ■ 20 cm, to je skupaj 2 *60 cm za eno jopico. Ako krojimo tri jopice, zadošča 7 -50 m. Kroj za spodnj e j opice sestavljamo najhitreje po kroju gorenje jope. Vrhovne krojeve črte jopičnih delov vrišemo skoro neizpremenjeno; spodaj pa kroj razširimo. Sploh prikrojujemo take jopice prav obilo, da nas ne tišče. Primeri n. pr. vso životno širino (120 cm) širini sprednjega in zadnjega dela, ki znašata skupaj 154 cm. Pri sprednjem delu dodamo spredaj stično blago za za¬ ključni rob; dodatek smo vrisali v kroju naravne velikosti. Pri por- hantni jopici pa napravimo dodani prešiti rob. Rokav všijemo gladko brez nabora na rami — po modi se ni treba ravnati. — V kroju — št. 1. c — je označeno s tankimi črtami, kako naj teko snutki, da leži kroj prav. Izvršitev. Pričnemo spredaj z zaključnim robom, ki je širok 3 cm do 4 cm. Nato sešijemo sprednji in stranski del ob strani in na rami s ploščatim nadšivom. (Robni vbodi teh šivov naj se vidijo na zadnjem delu.) Jopico obšijemo spodaj na okrog s poševno V5 cm ali 2 cm široko navadno zavlako. 65 Prišijemo ovratnik. (Poglej kroj ovratnikove zavlake pri moški srajci na prvi poli s kroji — št. 11. b.) Preobilo blago sprednjega dela malo naberemo, ali pa šivamo plete, ki se izgubljajo proti pasu. Sešijemo rokav; radi naberemo na komolcu (od znaka V do znaka F) gorenji del rokava. — Poglej kroj naravne velikosti. — Potem ga obšijemo spodaj s premo, 3 cm široko navadno zavlako. Nato všijemo rokav s ploščatim nadšivom; robni vbodi tega šiva naj se vidijo v sprednjem in v zadnjem delu jopice, ne pa na rokavu, ker je tako delo močnejše. — Preden všijemo rokav, še pomerimo, se li uleže prav, če ga oblečemo. Po navadi všivamo rokav tako, da se stikata notranji šiv rokava in zvezda v obramnici sprednjega dela. (Ako je neizogibno potrebno, naberemo preobilo blago pri rokavu nad ramo.) V zaključni rob desnega sprednjega dela napravimo gumbnice, v rob levega dela prišijemo gumbe. Jopice zaznamenujemo v levem sprednjem delu, in sicer v kotu pri prešitem robu. Ako nam je všeč, zaljšamo nočne jopice spredaj in na rokavih s pletami, robci in čipkami. Za take plete moramo blago dodajati; te plete najprej dodelamo, potem pa šele prikrojimo sprednja dela in rokav, sicer bi nam blago pošlo. Tudi rokav lahko prikrojujemo tako, da je zgoraj nekaj širši nego obramnica. Takega rokava ne moremo všiti s ploščatim nadšivom. Preobilo blago naberemo in všijemo rokav le z zadnjim šivom. Urezna krajca obšijemo z ozko (poševno prikrojeno) zavlako. To zavlako prišijemo tako, da vbodov ni videti na licu dela; prvič in drugič šivamo prav tik zadnjega dela. — Zavlake so popisane na strani 22. Naša zavlaka je visoka le toliko, da pokrije urezne krajce v obramnici. b) Nočna jopica z naplečnikom. V prvi poli s kroji — št. 2. a, b — vidiš tudi nočno jopico z naplečnikom; rabimo jo za ženske močnega života. Narisali smo le sprednji del, ker samo tega prikrojimo z naplečnikom; za ostale dele rabimo kroj navadnih spodnjih jopic. Zadnjo polo nočne jopice nekoliko zaokrožimo ob stranskem šivu; v kroju je to označeno z drobnimi pikami. Rokav uporabimo od navadne nočne jopice ali pa od dnevne jopice. c) Dnevna jopica. Na prvi poli s kroji — št. 3. a, b, c, d — je še kroj spodnje jopice, ki se bolj prijemlje života. Rokav prikrojimo iz enega kosa blaga; manšeto uporabimo od nočne srajce — prva pola, št. 9. d. 5 P. pl. Renzenberg, III. del, Šivanje 66 To jopico šivamo tako kakor vsako drugo. Radi jo zal j samo s pletami in čipkami, kakor smo to že omenili pri nočni jopici. Okoli takih jopic radi prišivarno spodaj nabrano ali pa na gube položeno garnuro. Kako pomanjšojemo ali povečujemo spodnje jopice. Vse jopice lahko pomanjšujemo ali povečujemo. Za sredo sprednjega zaključnega roba potegnemo premo črto; na gorenjem koncu te črte umerimo sprednjo dolžino — od vratu do prsi in potegnemo nekoliko visečo črto, ki je dolga, kolikor meri prsna širina. Pričenši ali pri prvi ali pri drugi črti, si označimo po novi meri nove točke ter vrišemo kroj, ki je podoben prvotnemu kroju. Tako zadenemo kroj tudi za one, ki nosijo rame viseče ali pa kvišku. V zadnjem primeru potegnemo tudi ramo pri obramnici bolj kvišku, in obratno. d) Spodnji život ali nedrec. Stan te jopice ima: dva sprednja dela, dva ozka zadnja dela inpodvastranskadela. Rokav je kratek in ima le en del. Mero jemljemo prav tako kakor za nočno jopico. Blaga (šifona 88 cm) potrebujemo 80 cm. Take jopice p rikroj ujem o po navadi po kroju gorenje jope, ker se životu dobro prilega. Kako sestavljamo take kroje, ne spada semkaj; zaraditega to tudi ni popisano nadrobno. V prvi poli s kroji — št. 4. a, b, c, d, e — vidiš kroj takega nedrca. Lahko ga povečaš ali pomanjšaš, kjer je prevelik ali premajhen. Ako dodaš spredaj blago, pomakni kozice v sprednjem delu (to so pasne kozice) bolj k sprednjemu ureznemu krajcu. Take nedrce nosimo zaprte (blago seza do vratu) ali pa izrezane. V prej omenjeni poli je nedrec izrezan. Izvršitev. V vsakem sprednjem delu sešijemo pasne kozice. Potem sešijemo vse dele stanu; manjši stranski del prišijemo spred¬ njemu delu, daljšega pa zadnjemu delu ter zarobimo ali pa obšijemo nedrec spodaj. Pri vratu obšijemo urezni krajec z navadno zavlako in ga še ozaljšamo s čipkami. Tudi rokav radi zaljšamo s čipkami, preden ga všijemo v obramnico. Spredaj napravimo gumbnice in prišijemo gumbe, kakor je to označeno pri naravnem kroju. Nedrec zaznamenujemo tam, kjer se zaznamenujejo sprednje spodnje jopice. 67 e) Otroška jopica. Za tako jopico merimo le pasno širino in višino spred¬ njega dela do rame. Taka jopica nima rokava. Blaga (gradla 78 cm) rabimo le toliko, kolikor je jopica visoka. V drugi poli s kroji — št. 7. a, b, h' — vidiš dve jopici. Prva nima naramnice; prišijemo ji namesto rame trak iz gumielastike ali pa premo pašo z gumbnicami, da se rama lahko poviša. Druga jopica ima naramnico in je na rami sešita. Premo pašo prve jopice lahko prišijemo tudi tej jopici. Izvršitev. Prvo jopico prikrojimo iz enega kosa. Drugo jopico sešijemo na rami in na strani ali pa spredaj; to se ravna po blagu. Okoli pasu in na vsakem zadnjem delu napravimo primeroma 3 do 4 cm širok prešit rob. Ostale urezne krajce (tudi obramnico) obšijemo z ozko navadno zavlako. Jopice zapenjamo zadaj, kjer smo napravili v prešitem robu gumbnice in prišili gumbe. Tudi v pasu so gumbnice; nanje pripenjamo hlače, oziroma spodnja krila. Take jopice zaznamenujemo zadaj v spodnjem kotu na desni ali na levi. 5. Srajce. 1 Imamo moške, ženske in otroške srajce. Moškim srajcam prištevamo deške srajce, ženskim pa dekliške srajce. Srajce delimo tudi na dnevne in na nočne srajce. Ženske srajce delimo še na izrezane in na zaprte. Zapenjamo jih ali spredaj ali na ramah. Glavna dela srajce sta: stan in rokava. Stan ima sprednjo in zadnjo polo. Ženske in velike dekliške srajce imajo še kozice. Stranski deli so omenjeni pri dotičnih srajcah. Za srajce po navadi ne rabimo papirnatega kroja; prikrojujemo jih takoj iz blaga. Mero jemljemo po starem perilnem kosu ali po životu. Pričeli smo z žensko srajco, ker jo prikrojujemo najlaže. Končali bomo z moško srajco, ki jo prikrojujemo najteže. a) Ženske srajce. Po kozicah, ki jih prišivarno srajci, razločujemo srajce z dolgo kozico in srajce z dvema kozicama. (Štejemo le ko¬ zice ene pole, ne pa obeh pol.) Brez kozic prikrojujemo le majhne dekliške in otroške srajce, ker je blago za take srajce preširoko. 2 V prvi poli s kroji so kroji v naravni velikosti. 5 * 68 Za ženske srajce rabimo ali platno (švicarsko platno 78 cm, 82 cm, rumburško platno 78 cm, apretirani kreas 88 cm) ali sifon (82 cm) ali pa belo domačo kotonino (78 cm, 82 cm). Za vsako srajco kupimo dvakrat več blaga, nego je srajca dolga, in še nekaj za rokave, za šive in za pranje. Dolžino vsake srajce merimo po životu, in sicer za dnevne srajce od rame do srede meče (n. pr. 120 cm), za nočne srajce pa skoraj do pete (n.pr. 144 cm). Za dnevno srajco bi po tej meri kupili vsaj 2'75?», za nočno pa 3‘50 ?« blaga. — Prečitaj še popis posameznih srajc. Srajca z dolgo kozico za kmetice. Mere. Stan je dolg 120 cm. Širok je spodaj 90 cm, zgoraj 60c?w. Kozica je dolga 92 cm (brez dodatka za rob). Široka je spodaj 15 cm, zgoraj 1 cm (z dodatkom za šiv). Obramnica je dolga 28 cm. Rama je dolga 8 cm. Vratna izreza je široka 22 cm. Globoka je spredaj 10 cm, zadaj le 8 cm. Razporek meri 22 cm. Rokav je dolg 20 cm. Širok je spodaj 20 cm, zgoraj 30 cm. Razmerje teh mer: Blago je široko 78 cm, stan je dolg 120 cm; ako dodamo širini blaga 2 cm, je razmerje širine blaga proti dolžini kakor 80 : 120, to je kakor 2:3. — Stan je širok zgoraj 60 cm, spodaj 90 cm, to je kakor 2:3. (Gorenja širina stanu je za četrtino manjša od širine blaga, spodnja pa za četrtino od dolžine stanu.) — Obramnica meri pičlo četrtino dolžine stanu, to je 28 cm namesto 30 cm. — Kozica je dolga dobre tri četrtine dolžine stanu, to je 92 cm namesto 90 cm. Za obe kozici odmerimo v širini toliko blaga, kolikor znaša petina širine blaga; petina od 80 je 16 cm. —-Rama meri desetino širine blaga, to je 8 cm. — Vratna izreza je široka ostanek blaga; globoka je zadaj toliko, kolikor je rama dolga, 1 Narisek št. 50. kaže, kako prikrojuješ stan za tako navadno žensko srajco takoj iz blaga. — V prvi poli s kroji vidiš to srajco sešito. — Onih centimetrov, ki jih dodajamo za pranje, nikjer ne dodajamo v meri pri narisku. Za šive dodajamo nekaj blaga; tega števila pa ne vštevamo pri kroju. Zaradi- tega je stan v narisku dolg 122 cm, zapisali pa smo znotraj le 120 cm. Tako ravnamo pri vseh perilnih kosih. 69 spredaj nekaj več. — Razporek seza do pod pazduhe. —Rokav: Dolžina je neodvisna. Širok je zgoraj nekoliko več, nego je ob- ramnica dolga, to je torej 28 -j- 2 = 30 cm, spodaj pa 20 cm. Razmerje gorenje širine proti spodnji je kakor 3:2. — Kozica za rokav meri na eni stranici 10 cm, to je tretjino gorenje rokavove širine. Blaga rabimo 2 - 75 m. Take srajce nosijo kmetice; narejajo jih iz domačega platna, ki je široko le 78 cm. Po tej širini se moramo ravnati. Stan za navadne ženske srajce prikrojujemo takole: Od velikega kosa blaga odrežemo za stan 240 cm, za dva roba 4 cm, za pranje vsaj 6 cm, skupaj torej 250 cm. Blago pre¬ ganemo zgoraj po sredi poleg votka, da dobimo sprednjo in zadnjo polo. Pregibek teče ravno nad ramama; poleg te zgibe ne smemo blaga prerezavati, ker zapenjamo to srajco spredaj in ne na rami. Pri desnem krajcu odrežemo kozico. (Mislimo si srajco oblečeno.) V to svrho izrežemo najprej zgoraj odpadek, ki je širok 16 cm, globok pa 28 cm; blago leži dvojno. Iz spodaj ostalega blaga prikrojimo kozici tako, da potegnemo poševno črto od obram- nice do robu. Ta črta teče navzven, 1 cm umerimo za šiv. Po tej poševni črti preganemo in prerežemo obe poli. — Pri desni nogi odpadeta dve kozici; prisili ji bomo k levi nogi. Pri desni nogi ostaneta še dve kozici; te sta s stanom združeni, ker je to blago stično. Vrišemo vratno izrezo; ob šivanju jo bomo šele izrezali. Stan srajce preganemo na gorenji zgibi po sredi podolgoma. (Ker smo že odrezali kozici, ne ležita sreda stanu in sreda blaga na enaki točki; na to je treba dobro paziti.) Za vratno izrezo umerimo 1) od srede proti desni in proti levi po 22 cm in 2) navzdol v sprednji poli 10 cm, v zadnji pa le 8 cm. Dobljene točke zvežemo z zabočeno črto; na rami se stikata sprednja in zadnja izreza. Blaga pa ne izrežemo po teh črtah; dodati moramo za šiv po 1 cm; vratni izrezek je torej širok le dvakrat po 21 cm, globok pa je na eni poli 7 cm, na drugi 9 cm. — Za ramo ostane še 9 cm blaga; 1 cm porabimo, kadar všijemo rokav. V sredi sprednje pole potegnemo navzdol 22 cm dolgo premo črto; poleg te črte bomo prerezali blago ter napravili dva zaključna roba za gumbe in gumbnice. Širino teh prešitih robov smo si označili s kratko vodoravno črtico. Kako sešivamo stan, je popisano v odstavku: »Izvršitev 11 . Tkalni krajec 70 _ 2 /_._. Narisek št. 51. kaže izdelani kratki rokav s kozico in prikroje¬ vanje tega rokava. O izdelanem rokavu vidiš narobno stran. Rokave prikrojujemo po navadi podolgoma (to je, dolžina rokava teče poleg snutka); naš rokav pa ni tako prikrojen. Kratke Vreznik ravc,. /(f rokave prikrojujemo radi s stičnimi ko¬ zicami kakor v narisku št. 51. Največ prihranimo blaga, ako prikrojimo oba rokava iz ene pole. če je pa blago pre¬ ozko za vso širino obeh rokavov, odrežemo zaželeno širino od dolžine blaga; to smo naredili pri našem rokavu. (Dolžina ro- kavova teče po širini, to je po votku blaga.) Naše blago je preozko za širino obeh rokavov. Torej prikrojimo zgledni rokav tako, da umerimo po širini blaga le 25 cm, to je dolžina rokavovaz dodatkom za šive; po dolžini blaga pa umerimo 94 cm dolg in 25 cm širok kos blaga. (94 cm dolga stran teče poleg snutka, 25 cm dolga i Narisek št. 51 . stran pa poleg votka.) Ostanek širine blaga zadošča še za rokave dveh srajc. Naš rokav prikrojimo po narisku št. 51. takole: Za prvi rokav umerimo pri tkalnem krajcu gorenjo širino rokavovo, to je 40 cm, in za kozico 10 cm in dodatek za dva šiva 2 cm, skupaj torej 52 cm. Na nasprotnem ureznem krajcu umerimo le spodnjo širino rokavovo in dodatek za šiv, torej 42 cm. (Drugi rokav umerimo obratno.) Za kozico umerimo pri gorenji širini rokavovi poleg roka- vove dolžine 10 cm in 2 cm za šiv, torej 12 cm. Koliko blaga odpade v sredi, je razvidno iz nariska. Označeno je tudi z drobnimi pikami, koliko blaga dodajamo za šive. (Če bi krojili rokav iz tega blaga podolgoma — da teče dolžina rokavova po snutku — bi bilo premalo blaga za stično kozico. Takrat potrebujemo za rokav pri obramnici tudi le 42 cm, za kozico pa 12 cm blaga, to je skupaj 54 cm namesto 52 cm.) Kako šivamo rokav, je popisano v nastopnem odstavku. Izvršitev. Stan šivamo takole: Na vsako polo prišijemo po eno kozico z ometico; kozico pripnemo tako, da je široka stran spodaj, ozka zgoraj in da se stičeta oba tkalna krajca. Sprednjo in zadnjo polo sešijemo ob straneh poleg poševno tekočega ureznega krajca. Šivamo ploščati ali pa okrogli nadšiv; zanj smo odločili 1 cm blaga 71 Kadar šivamo s strojem, sešijemo prvič kozici poleg stranskega ureznega krajca in šele potem prišijemo kozici k stanu poleg pre¬ mega krajca. Srajco spodaj zarobimo; rob je širok le 1/5 cm, blaga smo določili 2 cm. Sredi sprednje pole napravimo dva zaključna robova; vsak je dolg 22 cm, širok pa 3 cm, zagibek je širok 1 cm. Ako imamo radi spredaj močno nabrano srajco, tukaj izvršimo lahko „dodani prešiti rob“. — Prečitaj o tem odstavek na strani 17. — Oba prešita robova pripnemo tako, da leži desni rob nad levim. Pod tema prešitima robovoma naberemo preobilo blago sprednje pole, sešijemo vse urezne krajce s prav redkimi ometnimi vbodi in prišijemo ozko pašo na lice perilnega kosa, da pokrijemo te urezne krajce. Paso prešivamo prav tik zgibe vseh štirih stranic. Na narobni strani ni treba pase, ako nismo prerezali blaga pregloboko. Sicer prišijemo tudi tukaj ozko pašo in šivamo robne vbode le črez niti prejšnjega prešitega šiva. — Kako napravljamo take zaključne robove še na drug način, je popisano pri nočni srajci na strani 77. V sredo robu na desni napravimo naposled dve navpični gumb¬ nici; na rob ob levi roki prišijemo gumba.. Na vratno izrezo prišijemo navadno ali pa opremno zavlako. Zavlaka je široka 78 cm; merimo jo od srede gumbnice do gumba v prešitem robu; visoka je 2 cm. Za zavlako rabimo pašo, dolgo 83 cm, široko pa 5 do 6 cm. Dodali smo širino enega prešitega robu 3 cm in po 1 cm za vsak zagibek. Preobilo blago sprednje pole naberemo blizu do rame; tu ostane 9 cm gladkih; pri prešitem robu pa ostane na vsaki strani 1 cm blaga gladko, ker ga ne naberemo. Zadnjo polo naberemo v sredi; pri rami pa ostane 6 cm gladkih. Sredo zavlake pripnemo na sredo zadnje pole, umerimo od srede zadnje pole do rame 18 cm ter pripnemo to točko zavlake nad ramo. Konec zavlake, ki je od ramne točke oddaljen za 22'5 cm, pripnemo nad krajcem prešitega robu. (Kako prišivamo take zavlake, je popisano na strani 22.) V zavlako napravimo naposled vodoravno gumbnico, in sicer prav nad zaključnim robom desne sprednje pole; nad levo polo prišijemo gumb. Kmetice si rade prišivajo še priramnico črez gorenjo zgibo na rami. Taka priramnica je štirioglata; dolga je prav toliko kolikor rama z dodatkom za šiv (po našem 10 cm), globoka pa je na vsaki poli po 10 cm, bTez dodatka za šiv. Priramnico pripnemo na narobno stran srajce tako, da je sreda priramnice ravno pod zgibo 72 na rami. Prišijemo jo z robnimi vbodi poleg zgibe vseh preganjenih krajcev, le pri obramnici ne, ker tu všijemo rokav. Tudi na rami radi prišijemo priramnico, da je delo trdnejše; tu šivamo prešivne vbode na licu stanu. (Poglej sešito srajco na prvi poli s kroji.) Rokav šivamo takole: V narisku št. 51. vidiš na dveh na¬ sprotnih oglih rokavove kozice pri prvem rokavu črki a in a, pri drugem pa b in b. Rokav sešijemo s ploščatim nadšivom tako, da pride n. pr. pri prvem rokavu zunanji kot kozice a k točki a na obramničnem krajcu rokavovem. Blago pripnemo tako, da položimo vodoravni urezni krajec kozice k obramnici (dolg je 12 cm) ter združimo navpično stranico kozice (dolga je 11 cm) in ostalo dolžino rokavovo (14 cm) z nasprotno stranjo rokavovo, ki je dolga 25 cm. V levem oglu te črte vidiš črko a; vse tri črke se stikajo. V kotu pri kozici nekoliko urežemo spodnje blago, da laže šivamo; lahko ga tudi nekoliko porežemo. Lice prvega šiva bodi na gladki (25 cm dolgi) stranici rokavovi; narobna stran pa na kozici in na ostalem delu rokavove dolžine. Robne vhode ploščatega nadšiva šivamo na kozici in na ostalem delu rokavove dolžine. Rokav še spodaj zarobimo; rob je širok primeroma 3 cm. Drugi rokav sešijemo tako, da nista oba za eno roko. Rokav pripnemo v obramnico tako, da je njegova sreda ravno na rami. Všivamo ga s ploščatim nadšivom; gorenji del tega šiva napravimo iz rokavnega blaga, ne pa iz stanu. (Za šiv smo dodali 1 cm.) Lice prvega šiva je na rokavu, robne vbode drugega šiva vidimo na stanu. Paziti nam je tudi, da je sešiv kozice in rokava obrnjen proti zadnji poli srajce in da rokav lepo krije kozico stanu. Kolikor je te kozice preveč, jo lahko porežemo. Ako smo prišili na stan priramnico, všijemo tu rokav med stanom in med priramnico. Ploščati nadšiv napravimo, kakor je prej omenjeno, pa le do priramnice; to prišijemo z robnimi vbodi rokavu na narobno stran. Srajce zaznamenujemo spodaj pri levi nogi v pravem kotu kozice. Okoli vratne zavlake in pri rokavu radi prišivamo čipke. Srajca z dvema kratkima kozicama. V prvi poli s kroji vidiš to srajco sešito, pa brez rokava; pod št. 5. a, b je narisan tudi kroj gorenjega dela stanu v naravni velikosti in rokav, ako si ga hočemo šivati. S pikami je označena tudi rokavu primerna obramnica. 73 M ere. Stan je dolg 120 cm. Širok je spodaj 96 cm, zgoraj: od srede do rame 22 cm, od srede do pazduhe 34 cm. Kozica je dolga 60 cm (z dodatkom za šiv). Široka je spodaj 7 cm, zgoraj 0 cm. Vratna izreza je široka 22 cm. Globoka je spredaj 21 cm, zadaj 12 cm. Obramnica je globoka 20 cm, široka pa 10 cm. Rama meri 2 cm in je zaokrožena. Blaga (švicarskega platna, sifona, bele domače kotonine 82 cm) potrebujemo le 2'50 m, ker ta srajca nima rokavov. Nosi se prav dobro, široka je nekaj več od prve srajce. Kako prikrojujemo to srajco. Zapenjamo jo na rami, zaraditega jo prikrojujemo iz dveh posameznih pol. Za stan odrežemo dve enaki poli; vsaka je dolga 125cm. (Dodali smo 5 cm za rob in za pranje.) Vsako polo preganemo posebe na sredi ureznega krajca; oba tkalna krajca ležita drug nad drugim, gorenji in spodnji urezni krajec pa sta po sredi preganjena. — Poglej narisek št. 52. Kozice odrežemo tako, da si prvič označimo polovico vsakega tkalnega krajca. Potem umerimo pri gorenjem ureznem krajcu od tkalnega krajca proti sredi kozično širino 7 cm in dodamo za šiv še 1 cm, to je skupaj 8 cm. Dobljene točke zvežemo s poševno črto ter odrežemo štiri kozice na gorenjem koncu pol, in sicer dve pri sprednji in dve pri zadnji poli. Dve kozici bomo prisili k spodnji polovici sprednje pole, dve pa k spodnji polo¬ vici zadnje pole. Ker vrišemo vratno izrezo in obramnico v sešiti stan, Nar - št 52 - bodi precej tukaj popisano, kakosezvrši srajca. Bodisi srajca kakršna¬ koli, za vsako lahko prikrojujemo stan po narisku št. 50. ali pa št. 52. Izvršitev. Kozice, ki so zgoraj odpadle, prišijemo z oinetico poleg tkalnega krajca spodaj, potem sešijemo stan ob straneh z nad- šivom in ga spodaj zarobimo. V sešiti stan vrišemo vratno izrezo in obramnico po kroju naravne velikosti. Ako pa želimo to srajco z rokavom, vrišemo obramnico po navadi po sešitem rokavu. — V narisku št. 54. vidiš, kako se to vrši; prečitaj popis na strani 75. — Taka rokava všijemo v srajco s ploščatim nadšivom. Robne vbode šivamo na srajci, ne pa na rokavu. Za šive dodajamo povsod primeroma 1 cm blaga. 74 Vratno izrezo in obramnico obšijemo z ozko navadno zavlako; prikrojena je poševno. Ker stanu pri vratu ne naberemo, zato uvedemo trak, da se da srajca zadrgniti. — Lahko pa tudi naberemo stan vendarle od zvezde do zvezde, in sicer spredaj na levi in na desni, zadaj pa le na sredi. Poli naberemo gosto, kolikor ji hočemo. Na vsako ramo sprednje pole napravimo po eno navpično gumbnico, na vsako ramo zadnje pole prišijemo po en gumb. Take srajce najrajši zaznam en ujemo v gorenji sredi sprednje pole. Zaljšamo jih radi s čipkami pri rokavu in pri vratni izrezi. Kako pomanjšujemo ali povečujemo stan za ženske srajce. 1. ) Ako nam je stan preozek, najsi bi ga prikrojili iz naj¬ širšega platna, ga razširimo tako, da mu prišijemo na vsako stran pole po eno dolgo kozico. Vsa širina blaga ostane za gorenjo širino pole. 2. ) Če bi bil stan, prikrojen po narisku št. 50. ali št. 52., preširok, ga poožimo tako, da podolgoma odrežemo toliko široko progo blaga, kolikor ga je preveč; iz ostale širine potem prikrojimo stan vendarle ali po narisku št. 50. ali št. 52.; to pa le takrat, kadar je blago dosti preširoko. (Tako prikrojujemo srajce za kmetiške deklice; poglej stran 79.) 3. ) Po navodilu nariska št. 53. prikrojujemo stan, ako je blago le malo preširoko. Najprej odrežemo pri enem krajcu navadne pole poleg črte a — a prav toliko kozico, kolikršno smo odrezali v narisku št. 50. — Blago je široko n. pr. 78 cm; kozica je široka 16 cm, dolga pa kolikor srajca, n. pr. 120 cm. Potem umerimo pri poli zgoraj polovico zaželene gorenje širine stanu, n.pr. 28em ter preganemo polo navpično poleg snutka. — V narisku št. 53. blago ni preganjeno, in sicer zato ne, da se prikrojevanje bolje vidi. — Gorenja stran pole j (v narisku leva polovica) je cela. Na spodnji strani i (v narisku desna polovica) pa odpade zgoraj majhna kozica (trikotnik), spodaj pa nedostaje ' precej visoke kozice; označena je s pikčasto črto. Blago za to kozico dobimo pri gorenjem koncu odpadle, prvič prikrojene kozice, široke 16 cm. Po tem navodilu prihranimo lepši kos blaga nego pri 2. točki; srajca ima le eno kratko kozico. — Stan je tem ožji, čim bližji sta zgiba poleg snutka in poševna črta a —« ali pa obratno. 75 Ženska srajca z napleenikom. Narisek št. 54. kaže, kako prikrojujemo naplečnikovo izrezo in obramnico na stanove ženskih srajc. Pri tem narisku nismo vrisali dodatkov za šive. Na prvi poli s kroji — št. 6. a, b, c, d — je kroj v naravni velikosti; narisana je tudi sešita srajca. Mere. Sprednja pola je dolga 113 cm. Zadnja pola je dolga 113 cm. Široka je vsaka pola tako kakor pri sprednjih srajcah. Ostali glavni deli so tudi toliki, kolikršni so pri teh srajcah. Kako prikrojujemo tosrajco. Stan je za toliko centimetrov krajši, kolikor centi¬ metrov znaša višina naplečnikova pri rami; pri¬ krojujemo ga po prejšnjem navodilu. Naplečnik in rokava prikrojujemo po papirnatih krojih, ki so v prvi poli. Za naplečnik jemljemo mero sprednje širine od rame do rame; le tak naplečnik se nosi dobro, ki se ne zmika z ramena. Naplečnik prikrojujemo po širini; radi jemljemo dve leži blaga, votki teko od rame do rame. Rokav prikrojujemo podolgoma; v poli s kroji je označeno z drobnimi pikami, kako naj teko niti. Vratno izrezo in obramnico prikrojujemo tako, kakor je narisano v narisku št. 54. Za vratno izrezo sprednjepole položimo naplečnikov sprednji del prvič na sredo sprednje pole tako globoko, da leži naplečnikova točka a ravno na gorenjem ureznem krajcu te pole. (Točko a dobimo, ako položimo rokav tako pod naplečnik, kakor bi bil že všit.) Sedaj označimo na sredi sprednje pole črto, ki teče prav poleg naplečnikovega kroja, od srede naplečnikove do točke b; to je pri tej srajci primeroma 7 cm. (Poglej s črto obrobljeni na¬ plečnik.) — Drugič položimo prav ta naplečnikov del tako na sprednjo polo, da je točka a pri obramnici; spodnji krajec naplečnikov pa naj leži prav tako globoko kakor prej. — Poglej s pikami narisani naplečnik. — Na sprednji poli označimo črto, ki teče primeroma 5 cm prav poleg naplečnikovega kroja od obramnice navzdol (do cc). Kroj odložimo in zvežemo točki bb in cc s prosto roko, kakor je to narisano pri desni roki (oblečene srajce). Prav to storimo tudi pri levi roki. Naplečnikovo izrezo zadnje pole vrišemo po tem navodilu: Ko smo določili tudi v zadnjem naplečniku, koliko ga seza črez rokav, 76 to je tudi tukaj točka a, razdelimo ostali naplečnik na četrtine. Položimo ga tako globoko na zadnjo polo, da je točka a na gorenjem ureznem krajcu, sreda naplečnikova pa vzporedna z zgibo na sredi zadnje pole. Od obramnice proti sredi potegnemo črto prav poleg naplečnikovega krajca, dolga je primeroma četrtino ostale napleč- nikove širine; na sredi potegnemo črto s prosto roko. Poleg teh črt pa ne izrežemo vratne izreze, ker moramo dodati nekaj blaga za šiv. Obramnico vrišemo po rokavu. Položimo ga tik vratne izreze tako na obe poli, da leži za 1 cm (to je za šiv) previsoko, in jo označimo poleg rokava. Odpadek izrežemo po tej črti, ker smo že dodali blago za šiv. Izvršitev. Stan šivamo kakor pri sprednjih srajcah. Sprednjo polo naberemo na desni in na levi od bb do cc (v kroju naravne velikosti med znakoma ||... ||); pri obramnici je 5 cm gladkega blaga, na sredi pa 7 cm. Zadaj ostane pri vsaki obramnici po 5 cm gladkega blaga; vse ostalo blago se nabere. Sešiti rokav šivamo v obramnico tako, da ta podaljšuje stan srajce. To je razvidno iz nariska št. 54. Naplečnikp riši jemo srajci takole: Najprej sešijemo sprednji ali pa zadnji del naplečnika (vsak je prikrojen iz dveh lež blaga), na ramah in na krajšem okroglem ureznem krajcu; potem ga obrnemo na lice in mu pripnemo stan z rokavoma tako, da je gorenji konec obramnice ravno pri naplečnikovi točki a (v kroju naravne velikosti pri zvezdi). Nabrani poli zadrgnemo, da sta tako široki kakor naplečnik. Gorenje blago naplečnikovo prišijemo s prešivnimi vbodi prvič na licu, potem še spodnje blago na narobni strani srajce z robnimi vbodi. (Ako šivamo s strojem, prišijemo prvič spodnje naplečnikovo blago in potem šele gorenje.) — Ako smo prikrojili naplečnik le iz ene leže blaga, obšijemo urezne krajce z ozko poševno pašo, ki pa je lahko tudi na licu dela. Okoli rokava (in pri enojnem naplečniku tudi okoli vratne izreze) prišijemo ozko navadno zavlako, ki je tudi prikrojena poševno. Na rami napravimo gumbe in gumbnice kakor pri srajci nariska št. 52.; prav tako jo tudi zaznamenujemo in ozaljšamo. Pri takih srajcah rabimo kaj radi vezene naplečnike. Po navodilu nariska št. 54. lahko vrišemo izrezo za naplečnike kakršnekoli oblike. — Prav tako prikro¬ jujemo naplečnikovo izrezo tudi za kvačkane naplečnike. V prvi poli s kroji vidiš še nekaj krojev za naplečnike in rokave v naravni velikosti; pod št. 7. a, b je švicarska srajca; 77 pod št. 8. a, b je srajca z oglato izrez o. Narisani so tudi gorenji deli teh stanov; podaljšamo jih do zaželene mere. Za švicarsko srajco napravimo 28 cm dolg razporek; rokav pa všijemo tako, da leže na rami 4 cm križema, to je od črke a do b. Okoli vratne izreze prišijemo navadno zavlako, ki je široka pri¬ meroma 86 cm, visoka pa 1 4 5 cm do 2 cm. Ako ne napravimo raz¬ porka, izdelamo širšo zavlako; v to uvedemo trak, da lahko zadrgujemo srajco. Srajca z oglato izrezo nima rokava. Naplečnik preseza stan na rami za nekaj centimetrov; v kroju je tam pristavljena zvezdica. Sprednja in zadnja pola sta enako globoko izrezani. Označeno je tudi, kje naberemo pole. Take srajce šivamo kakor sploh ženske srajce. Nočna srajca. Take srajce so zaprte in imajo dolge rokave. V poli s kroji vidiš sešito srajco; pod št. 9. a, b, c, d so kroji za stranske dele, ki so: naplečnik, ovratnik, ovratnikova zavlaka in manšeta. Mere. Stan: Sprednja pola je dolga 130 cm, (brez naplečnika in brez dodatkov za šive in za pranje), zadnja pola pa le 128 cm. Širok je spodaj 102 cm, zgoraj — od srede do rame — 28 cm. K o z i c a j e dolga 105 cm. Široka j e spodaj 15 cm, zgoraj 0 cm. Ob ram niča je globoka (25 — 2) 23 cm, široka 4 cm. S prišitim naplečnikom je globoka (23 -f- 3) 26 cm. Vratna izreza je široka 15 cm (z do¬ datkom za prešiti rob), brez tega le 11 cm; globoka je spredaj 5 cm, zadaj pa 9 cm. Prsi so široke 31 cm (do srede prešitega robu). Zaključni rob je dolg 38 cm, širok pa 2 cm. Rama je dolga 17 cm; viseča je za 2 cm. Naplečnik je širok 47 cm. Visok je zadaj 13 5 cm, na rami 6 cm. Rokav (z manšeto) je dolg 56 cm, brez nje 46 cm. Širok je zgoraj 26 cm, spodaj 16 cm. Ovratnik je širok 42 cm; vratna širina je 38 cm. 1 ZO 78 Manšeta je široka 12 cm; visoka je 10 cm, na krajši strani le 6 cm. Blaga potrebujemo 3'25«? (brez dodatka za pranje); rabimo pa široko in nekoliko močnejše blago kakor za dnevne srajce. Stan za take srajce prikrojujemo kakor navadno žensko srajco; rokav pa kakor pri moški srajci z naplečnikom. Izvršitev. Take srajce šivamo kakor moško srajco z napleč- nikom. — Prečitaj dotični odstavek na strani 89. Da ne nabiramo blaga pod prešitima robovoma (to sta za¬ ključna robova), izvršimo dva dodana prešita robova. — Prečitaj o tem robu odstavek na strani 18. Naš rob šivamo tako, da napravimo tudi spodnjo polovico zaključnega robu iz dodanega blaga. — Gorenjo polovico zgoraj ležečega zaključnega robu zaganemo na spodnjem koncu tako, da tvori zgiba majhen, navzdol viseč trikotnik. — Poglej sešito srajco v prvi poli s kroji. Blago sprednje pole (pod vratno izrezo) naberemo, ali pa šivamo tu plete ter dodamo potrebno blago. Manšeto prišijemo tako, da je zabočeni krajec pri rokavu in ne pri roki. Ozko stran manšete obrnemo proti šivu. Ako nam je drago, zaljšamo to srajco s pisanimi portami; za- znamenujemo jo tam, kjer se zaznamenujejo navadne ženske srajce z dolgo kozico. Dekliška srajca.' Mere. Stan je dolg 98 cm. Širok je spodaj 73 cm, zgoraj od srede do gumbnice na rami 18 cm, do pazduhe 28 cm. Obramnica je globoka 16 cm, široka pa 9 cm do gumbnice na rami. Vratna izreza je široka 18 cm; glo¬ boka je spredaj 9 cm, zadaj 7 cm. Blaga (polplatna 75 cm) potrebujemo 2 '10 m; 6 cm smo všteli za pranje, 6 cm za šive. Stan prikrojimo po narisku št. 56. tako, da prvič pre¬ ganemo blago na rami poleg votka, potem od¬ režemo na vsaki strani vsake pole odpadek, kakor se to vidi v narisku. Nato preganemo vsako polo zase po sredi poleg snutka, to je podolgoma. 1 Ta srajca je primerna desetletnemu ali dvanajstletnemu dekletu. — Na nastopni strani je popisana srajca za kmetiške deklice. 1:20 79 V narisku je narisana sprednja pola ob desni, zadnja pa ob levi roki. (Srajco si mislimo oblečeno.) Vsako polo prikrojimo zase; ker ta srajca nima kozic, si označimo naše mere po narisku in izrežemo blago. Stranski odpadki se porabijo za zavlake i. t. d.; izrezki so premajhni, da bi jih kaj uporabljali. Izvršitev. To srajco šivamo kakor srajco nariska št. 52., ako- ravno nima kozice. Naša srajca se zapenja na rami in nima rokavov. Na prvi poli s kroji — pod št. b.b — je rokav, ki ga tudi lahko pomanjšaš za to srajco. Okoli vratne izreze prišijemo ozko zavlako; preobilo blago srajce nekoliko naberemo. Nabrana srajca je široka od srede do gumbnice spredaj 15 cm, zadaj pa 13 cm. Vse drugo šivamo kakor pri prej omenjeni srajci z dvema kratkima kozicama na strani 72. Srajca za kmetiške deklice. Za kmetiške deklice si rajši volimo srajce, ki jih šivamo po navodilu za navadno žensko srajco. Poglej nariska št. 50. in št. 51. ter prečitaj navodilo na strani 69. in na strani 74. točko 2. Mere za to srajco: Stan je dolg 98 cm. Širok je zgoraj 48 cm, spodaj 72 cm. Kozica je dolga 78 cm. Široka je spodaj 13 cm, zgoraj 2 cm. (Za šive smo dodali povsod po 2 cm) Obramnica je dolga 20 cm. Rama je dolga 6’5 cm. Vratna izreza je široka 17*5 cm. Globoka je spredaj 7’5 cm, zadaj 6'5 cm. Razporek meri 18 cm. Rokav je dolg 12 cm. Širok je spodaj 14 cm, zgoraj 21 m (z dodatkom za šiv pa 22 cm). Kozica za rokav meri na eni stranici 7 cm (brez dodatka za šiv). Razmerje teh mer je tako, kakršno je pri navadni ženski srajci za kmetice. Blago, ki ga odrežemo od vse širine, je široko 65 cm, stan je dolg 98 cm; ako prištejemo vsaki meri po 1 cm, je razmerje teh mer kakor 66:99, to je kakor 2:3. Gorenja in spodnja širina stanu je tudi v razmerju kakor 2:3. Obramnica meri tudi pičlo četrtino dolžine stanu. Kozica je tudi dolga dobre tri četrtine tega, kolikor je stan dolg. Širina obeh kozic p'a meri tukaj dobro petino širine vsega blaga, to je več kakor v razmerju velike kmetiške srajce. 80 Rama, vratna izreza, razporek, rokav in kozica za rokav so vsi v tem razmerju kakor pri zgoraj omenjeni srajci. V tem razmerju si lahko še preračunjavamo mere za manjše srajce. Za vso srajco rabimo 2 m blaga z dodatkom za rob (pa brez dodatka za pranje); rokava in vse druge dele prikrojujemo iz blaga, ki odpada ob strani; tako prihranjamo največ blaga. Leto pa bodi široko vsaj 78 cm, sicer odpade preozek kos. V širini rabimo le 65 cm blaga, in sicer: za kozico pri stanu 14 cm — za spodnjo širino kozice 13 cm in za gorenjo 1 cm. Za desno ramo umerimo 7 - 5 cm — tu smo dodali 1 cm za šiv pri obramnici — za vso vratno izrezo rabimo 35 cm, za levo ramo pa 8"5 cm, ker moramo dodati 2 cm za šive (1 cm za šiv pri obramnici in 1 cm za nadšiv namesto ometice, ker na tej strani nimamo tkalnega krajca). Kar je blaga preveč, ga odrežemo po vsej dolžini. Iz velikega kosa prikrojimo sprednjo in zadnjo polo po narisku št. 50. Iz odpadka pa prikrojimo rokave; dolžina rokavov teče po širini blaga. Ako je odpadek dovolj širok (n. pr. 16 cm), napravimo rokave s stičnimi kozicami kakor v narisku št. 51.; takrat umerimo za prvi rokav a) po širini blaga: rokavovo dolžino z dodatkom za šive, to je 16 cm; b) po dolžini blaga: vso rokavovo širino 29 cm in kozico 8 cm; za drugi rokav še 29 cm; to je skupaj 66 cm blaga. (Za šive smo povsod dodali po 1 cm.) V sredi med obema kozicama ne od¬ pade nič blaga, kakor je odpadlo v prej omenjenem narisku. Odpadek našega blaga, ki je široko le 78 cm, je preozek za stične kozice, ker meri le 13 cm; torej prikrojimo rokava in kozici vsake zase. Za oba rokava odrežemo 16 cm dolg kos; ostanek zadošča za rokavni kozici, za zavlake i. t. d. Ako prikrojimo več srajc, je primerneje, da odrežemo prvič blago za vse rokave, potem za vse kozice i. t. d., ker nam ostane le en velik kos blaga. Izvršitev je taka, kakršna je pri navadnih ženskih srajcah. Ker smo odrezali na enem robu blaga tkalni krajec, prišijemo tu kozico s ploščatim nadšivom; zaraditega smo dodali pri kozici in na levi rami po 1 cm blaga več kakor po navadi. — Kako šivamo rokav, smo ravnokar popisali; šivamo ga s stično ali pa z nestično kozico. To se ravna po širini odpadka, kakor smo omenili že zgoraj. Za nestično kozico meri ena kvadratova stranica 9 cm. Zavlako pri vratu 81 je dolga 60 cm, široka je 1*5 cm; na vsaki strani sprednje pole prišijemo po 16 cm, na zadnjo polo pa 28 cm. — Zaključni rob je širok le 2 cm, dolg je 18««. Vse drugo se vrši, kakor je že znano. Otroška srajca („plašeek“). Sešiti plašček vidiš v drugi poli s kroji. Take srajčice prikroju¬ jemo le iz enega kosa blaga; najrajši jemljemo zanje mehko platno. Mere. Stan je dolg 29««, širok je 20 cm. K o kav je dolg 9’5««. Širok je spodaj 7‘5 cm, zgoraj 9‘5 «m. Vratna izreza je globoka 2««, široka pa 4 «». Blaga potrebujemo 40 cm v dolžini in v širini. Pri tej sraj¬ čici nam ni mogoče dodajati blaga za šive; šivamo pa kolikor mogoče ozko. Izvršitev. Ko smo pregenili plašček poleg prve zgibe, prerežemo blago poleg vodoravne črte sredi narisanega kvadrata ob levi od a do c in ob desni od b do c ter še preganemo blago poleg druge in tretje zgibe. Nato izrežemo blago za vrat, in f . w prerežemo srajčico odtod poleg navpične črte do krajca. — To je razporek zadnje pole. — Sedaj se stikajo točke a in a, b in b pri raz¬ porku. Plašček sešijemo le poleg rokava in pri ^ zadnji poli še od kotov c do srede. V oglu pri c naberemo blago stanu prav malo, sicer bi se zadaj urezni krajec stanu in krajec podvrat- nega dela ne stikala. Rokav zarobimo ozko, stan zarobimo spodaj nekoliko širše, — poleg vsega razporka — pa prav ozko. 'iO Narisek št. 57. Pri vratni izrezi napravimo ozko poševno zavlako, ali pa zarobimo srajčico tudi tukaj. Pri vratu uvedemo ozke trakove, da se plašček lahko zavezuje. Zaznamenujemo ga v spodnjem oglu. Ako nam je drago, prišijemo pri vratu in pri roki zankane čipke. V drugi poli s kroji je narisana še druga sešita srajčica za otroke in njen krog v naravni velikosti — št. 8. a, b. — Stan prikrojimo iz enega kosa .blaga, rokava pa iz drugega. Pri tem kroju je že dodano blago za šive. P. pl. Renzenberg, Šivanje, III. del. 6 82 Rokavci (ošpetelj). Narisek št. 58. kaže, kako se prikrojujejo rokavci; v prvi poli s kroji pa vidiš sešiti perilni kos. Ker jih prikrojimo takoj iz blaga kakor srajce, za ta perilni kos ni kroja. Stan rokavcev seza le do pasu in ima le eno zadnjo in dve sprednji poli; pri stanu ni kozic. Priramnica je v spodnjem delu dvojna. Imamo rokavce z dolgimi in rokavce s kratkimi rokavi; tukaj so popisani oni z dolgimi rokavi. Mere Narisek št. 58. Sprednja pola je široka 40 cm (prešiti rob je že narejen); dolga je spre¬ daj 45 cm, ob stranskem šivu pa 47 cm. Zadnja pola je široka 76 cm, dolga pa 47 cm. Priramnica: gorenja je široka 24 cm, visoka pa 16 cm; spodnja je široka tudi 24 cm, visoka le 8 cm. Rokav (sešit) je dolg ali 58 cm ali pa 30 cm. Širok je zgoraj 27 cm (s kozico vred), spodaj ali 9 cm ali pa 16 cm; to se ravna po dolgosti rokava. (Širina blaga se vidi iz nariska.) Kozica pri rokavu je dolga in široka po 11 cm. Obramnica je dolga 31 cm. Blaga (domačega platna 78 cm) potrebujemo za stan, za kozice in za priramnice l\5m; za dva dolga rokava še okoli 1'25 cm, za kratka pa blizu 70 cm. To je primeroma ali 2'75 m ali pa 2‘25 m. Take rokavce prikrojujemo takole: Zadnjo polo pri¬ krojimo iz vse širine blaga, kakor tudi oba rokava; zato odrežemo 175 cm (oziroma le 120 cm) dolg kos platna. Za obe sprednji poli odrežemo še 1 cm blaga; v širini odpade 33 cm širok kos platna. Ta odpadek porabimo za priramnice, za kozice in za vse zavlake. Izvršitev. Pričnemo z rokavom in s priramnico. Najprej prišijemo rokavu kozico; kako šivamo take kozice, smo popisali pri navadni ženski srajci na strani 68. To kozico prišijemo rokavu prvič ob tej stranici, ki je tu narisana, potem pa še kakor pri navadni ženski srajci. Nato sešijemo rokav. Kratek rokav sešijemo 83 do spodnje zavlake; v dolgem rokavu pa napravimo 6 cm dolg raz¬ porek. Pri zapestju prišijemo zavlako; prej pa naberemo blago tako, da je rokav širok toliko kolikor zavlaka. V to zavlako napravimo naposled pri dolgih rokavih zapetek (to so gumbi in gumbnice); pri kratkih rokavih je zavlaka sešita, torej ni zapetka. Rokav naberemo tudi pri obramnici; kozice in še po 4 cm rokava ne naberemo. Ostalo blago zadrgnemo, da je široko le 24 cm, to je širina priramnice. Preden prišijemo priramnico vrhu ravnokar sešitega nabora, preganemo veliki in mali del priramnice sredi nje širine (podolgoma); ta zgiba je v noši ravno nad ramo. Nato pripnemo mali del priramnice pod večjega tako, da ležita preganjeni zgibi druga nad drugo; mali del priramnice. pride do črte a — a' in je na narobni strani perilnega kosa. Poleg črte a — a' prišijemo spodnjo priramnico na gorenjo; prav radi šivamo na licu dela prešivne vbode. Priramnico prišijemo rokavu le nad nabranim delom ureznega krajca; obe kozici in na vsaki strani po 4 cm rokavnega blaga so zunaj priramnice. Gorenji del priramnice prišijemo na rokav s prešivnimi vbodi, narobni del pa prišijemo z robnimi vbodi na prešivne vbode ravnokar narejenega šiva. Sedaj napravimo pri vsaki sprednji poli po 3 cm širok zaključni rob. V prešiti rob desne pole napravimo naposled gumbnice, v rob leve pole prišijemo gumbe. — Po navadi zadoščata dve gumbnici, tretjo napravimo v zavlaki pri vratu. Nato sešijemo spodaj sprednjo in zadnjo polo, pa le 16 cm visoko, to je do obramnice. (Dodatkov za šive nismo merili.) Naposled stan spodaj zarobimo. Nato všijemo rokav s prišito priramnico k stanu tako, da je priramnica med sprednjo in zadnjo polo in da se stikajo zadaj a in a, b in b, spredaj pa a' in a', b' in b'. Točka c je na koncu obramnice; semkaj pride ogel kozice. V začetku tega sešiva (pričenši pri vratu) združimo s stanom priramnico, kije 16 m dolga; v nastopnih 15 cm pa združimo s stanom nenabrani del rokavov in kozico. Ploščati nadšiv napravimo tako, da ležita priramnica in rokav črez stan. — Prav tako všijemo še drugi rokav. Pri vratu šivamo takole: Zadnjo polo naberemo prav gosto, potem je široka vsa le 12 cm; tudi priramnico naberemo, pa ric tako gosto kakor zadnjo polo, vsaka priramnica je po naboru široka po 9 cm. Pri sprednjih polah po navadi ne nabiramo blaga, 6 * 84 nego napravimo zatego. Okoli vratu prišijemo ozko navadno zavlako; vsa zavlaka je dolga 30 cm in še širino obeh sprednjih pol. (Zavlako vidimo le na narobni strani perilnega kosa.) V zavlako nad spred¬ njima polama uvedemo trak, da lahko zatezamo rokavce pri vratu. — Lahko bi prišili navadno zavlako tudi nad sprednjo polo; vsa ta zavlaka bi bila dolga primeroma 40 cm; nabrali pa bi tudi spredujo polo. V to zavlako napravimo spredaj še en gumb in eno gumbnico, kar smo že omenili. Rokavce zaznamenujemo kakor navadne srajce spodaj pri robu pod levo roko. Kmetice rokavce rade zaljšajo. Ali prišijejo pri vratu in pri za¬ pestju čipke, ali prišijejo pri zapestju manšete kakor pri kmetiški moški srajci, ali pa zaljšajo priramnice s pletami in z živimi šivi. (O živih šivih prečitaj odstavek „Živi rob" na strani 18.) Kmetice skrobijo rokava tega perilnega kosa prav močno; likajo ju tako, da polagajo nabrano blago v globoke gube. Omeniti nam je še, da radi zapenjamo rokavce pri vratu in pri manšeti z gumboma, ki sta združena z verižico; takrat napravljamo po eno gumbnico na vsak konec zavlake. Samo ob sebi je umevno, da lahko rokavce povečujemo ali pomanjšujemo; temu pa ni treba posebnega navodila. b) Moške srajce. Imamo kmetiško srajco, srajco z naplečnikom in deško s r aj co. Moška srajca ima dva glavna dela: stan in rokava. Stan ima sprednjo in zadnjo polo. Rokav prikrojujemo ali s kozico ali breznje. Stranski deli so: ovratnik, manšeta,priramnica, naplečnik in prsi. Kmetiška srajca nima naplečnika; moška srajca z naplečnikom nima kozice pri rokavu in ne priramnice. Za moške kmetiške srajce jemljemo najrajši domače platno (78 m); ako nam je to preozko, rabimo švicarsko platno (82 cm). Za moške srajce z naplečnikom in za deške srajce jemljemo najrajši šifon (82 cm), ker se da lepo skrobiti. Kmetiška srajca. Narisek št. 59. kaže, kako krojimo tako srajco iz blaga. V prvi poli s kroji vidiš zvršeno srajco; pod št. 10. a, b je kroj za manšete in za ovratnik v naravni velikosti. 85 Mere . 1 Sprednja pola je dolga 80 cm, široka je 78 cm Zadnja pola je prav tolika. Priramnicaje dolga 20 cm, široka 20 cm. Kozica v priramnici je dolga 6 cm, visoka 6 cm. Plete na prsih so dolge ob strani 40 cm, v sredi pa 33 cm. Široke so, kolikor ostane blaga. Prsi so široke 31 cm, do zgibe zaključnega roba pa 32'5 cm. Ob ram niča je globoka 30 cm. Vratna izreza je globoka lem; in sega do priramnice. Rokav je dolg 54 cm; širok je zgoraj 30 cm, spodaj primeroma 14 cm (ako je že nabran). To se ravna po roki. Kozica pri rokavu je dolga 10 cm, široka 10 cm. Manšeta (vsa) je široka primeroma 28 cm, visoka je 14 cm. Ovratnik (ves) je širok 46 cm, visok pa 10'5 cm. Vratna širina meri 40 cm. Blaga potrebujemo blizu 3’5 m za eno srajco; za šest srajc pa le 20 m. Kmetiško srajco prikrojujemo takole: Stan prikrojimo iz dveh lež blaga; drugi rokav in manšeto prikrojimo prav tako kakor tu narisani prvi rokav. Mislimo si spodaj še eno ležo blaga. Ostale dele krojimo iz enoj¬ nega blaga. Najprej odrežemo za sprednjo in za zadnjo polo dovolj dolg kos blaga, to je pri¬ meroma 175 cm. (Omenili smo že, da dodajamo v dolžini nekaj centimetrov za rob in za pranje.) Potem odrežemo primeroma 120 cm blaga za rokava in za manšete. Za vsak rokav potre¬ bujemo po 60 cm; odpadek na straneh rabimo za manšete. Izvršitev. 2 Stan. Najprej sešijemo sprednjo in zadnjo polo ob straneh z ometico, izpustimo zgoraj za obramnico 30 cm, spodaj za razporek 20 cm. Spodaj zarobimo stan prav ozko. V gorenjem 1 Kako dobimo te mere, o tem prečitaj odstavek pri moški srajci z na- plečnikom. 2 Ako šivamo s strojem, naredimo najprej sprednjo in zadnjo polo, prišijemo priramnici in potem šele sešijemo obe poli. 86 kotu razporkovem všijemo tako trikotno kozico, kakršno vidiš v natisku št. 32. pod točko c na strani 32. Kvadrat za obe kozici ima stranice, ki so po 8 cm dolge. Nato šivamo plete na prsih; v to svrho prerežemo sprednjo polo na sredi navpično po snutku do polovice stanu in še vodoravno poleg gorenje zgibe do priramnice na levo in na desno. Tudi na spodnjem koncu blaga, ki je določeno za plete, prerežemo blago vodoravno proti desni in levi; tukaj pa le toliko, kolikor ga rabimo za plete. Iz tega blaga šivamo plete in zaključni rob. Plete si uvrščamo, kakor nam je drago; zaključni rob je širok 3 cm. Ako je blaga premalo, lahko napravimo dodani prešiti rob. (Prečitaj popis na strani 17.) Potem zapnemo srajco; oba prešita roba pripnemo tako, da leži levi nad desnim. (Moški zapenjajo srajce tako, da leži leva stran nad desno.) Preobilo blago sprednje pole naberemo pod pletami in pripnemo vse tukajšnje urezne krajce z redkimi ometnimi vbodi, tako da teko krajci drug poleg drugega. Vrhu teh ureznih krajcev prišijemo dve ozki pasi; prvo na licu srajce s prešivniini vbodi, drugo na narobno stran z robnimi vbodi. Sedaj pripnemo priramnici na narobno stran srajce. Srednja zgiba priramnice naj leži ravno nad ramo tako, da vidimo polovico priramnice na sprednji, polovico pa na zadnji poli. Šivamo prešivne vbode na licu srajce, izpustivši stranico pri obramnici. Potem všijemo v priramnico pri vratu še majhno kozico. Kvadratno kozičico (ena stranica meri 8 cm) preganemo poleg diagonale tako, da nastane trikotnik; to blago je sedaj dvojno. Priramnico in stan prerežemo pri vratu 6 cm globoko (poleg zgibe na rami) in nekoliko zaganemo urezne krajce; zagibki leže znotraj. Kozico všijemo tako, da so urezni krajci kozice medpriramnicoinmed stanom, zgiba kozice pa je obrnjena proti vratu in je dolga le 4= cm. Tako povečamo vratno izrezo za 4 cm; taka srajca je kmetu pri delu pripravnejša nego srajca brez kozičice. Naposled naberemo še zadnjo polo okoli vratu, da je ves nabor dolg 12 cm (brez kozic); še prej pa si označimo sredo te pole. Na sešiti stan prišijemo ovratnik; tega in manšete si prikrojimo po papirnatem kroju. Ovratnik in manšete narejamo iz dvojnoležečega blaga ali pa pregibamo enojno blago; povsod dodajamo nekaj blaga za šive. Pri moški srajci z naplečnikom na strani 87. popišemo, da se ravna širina ovratnikova po vratni širini, ki ji dodajamo vselej širino enega prešitega roba in še nekaj centimetrov, da srajca pri 87 delu ni pretesna. — Pri naši zgledni srajci je vrat širok 40 cm, zaključni rob 3 cm, dodali pa smo še 3 cm. - Spredaj izrežemo vratno izrezo 7 cm globoko, zadaj je ni. Da ovratnik lepo leži, odštejemo od polovice njegove širine 3 cm (ker se za 3 cm križema zapenja) ostalo širino — 20 cm — razdelimo zopet na polovice. Vsakemu sprednjemu ovratnikovemu delu dodamo polovico zaključnega roba in še po 3 cm, ki jih odštejemo zadnjemu delu. Od zadnje srede ovratnikove do rame meri ovratnik torej primeroma 8'5 cm, od rame do konca prešitega roba pa 14'5 cm. Ovratnik prišijemo k srajci tako kakor opremno zavlako; pri spodnji zgibi ga radi prešivamo. Le zadnja pola je nabrana; kozice ne nabiramo, tudi sprednje pole ne. (Ako je vratna izreza zelo široka, jo vendarle naberemo, a le med priramnico in med sosednjo skrajnjo pleto.) Rokav šivamo tako, kakor smo ga popisali pri rokavcih. Zgoraj ga naberemo le malo; nabor ene strani je dolg 10 cm, s kozico vred ostane še 20 cm gladkih. Spodaj ga naberemo, da je toliko širok, kolikor meri manšeta. Tudi to prišijemo k rokavu kakor opremno zavlako. Ob krajcih prišijemo 7 cm (četrtino manšetne širine) gladko, ostalo blago rokavovo naberemo. Rokav všijemo tako, kakor smo to popisali pri rokavcih. Naposled šivamo gumbnice in prišijemo gumbe. Moške srajce zaznamenujemo v levem kotu sprednje pole kakor navadne ženske srajce. Tudi kmetje radi zapenjajo srajce s takimi gumbi, ki so združeni z verižico. Moška srajca z naslednikom. Narisek št. 60. kaže prikrojevanje te srajce. Blago za stan je podolgoma preganjeno; blago za rokava leži enojno. Tik desnega tkalnega krajca je še pririsano blago, ki ga dodajamo rokavu, ker tukaj ne zadošča širina blaga za oba rokava. Pri rokavih in pri stranskih delih nismo vrisali dodatkov za šive, da je kroj bolj raz¬ viden. — V prvi poli s kroji pod št. 11. a, b, c, d, e so kroji stranskih delov v naravni velikosti. (Kako prikrojujemo rokav še drugače, vidiš v narisku št. 61.) Mero. Sprednja pola je dolga 84 cm, široka je 80 cm. Zadnja pola je dolga 83 cm, 1 široka kakor sprednja pola. 1 Ako želimo, da bi bila zadnja pola daljša od sprednje, dodamo ti do 10 cm. 88 Prsi so dolge 42 cm; široke pa 29 cm, in 1 cm še dodamo, da se srajca križema zapenja, to je skupaj 30 cm. Vratna širina meri 40 cm; zavlaka pri vratu (vsa) meri 42 cm. Vratna izreza je globoka 6 cm; široka je 7 cm, in lem dodamo kakor pri prsih, to je skupaj 8 cm. Obramnica je široka 6 cm, globoka je pri sprednji in pri zadnji poli po 22««. (Merimo od poševne črte pri rami navzdol.) Rama je dolga 16«« in -, t visi za 3 cm. — Pri zadnji poli visi poševna črta le za 2 cm. Razporek je dolg pri¬ meroma 20 cm. Rokav je dolg 54 ««. Širok je zgoraj 26 cm, spodaj le 18 cm. Zavlaka pri zapestju je široka le 12'5 cm ali več; to se ravna po roki. N a p 1 e č n i k je širok 47 cm; visok je zadaj 5 cm; pri vratu 10 cm, na rami 6 cm. Vratna izreza naplečnikova je široka 8 cm, globoka 5 cm. Rama meri tudi tukaj 16 cm. Blaga (sifona 82 cm) potrebujemo primeroma 3 m za eno srajco; ako prikrojimo šest srajc, lahko prihranimo nekaj blaga. Kako dobimo te mere. Dolžino stanu določimo, ako izmerimo moža od rame (pri vratu) do kolena; za dolžino stanu radi odštevamo okoli 6 do 8 cm. Širina stanu se ravna po tem, kako široko je blago. Ves stan bodi širok vsaj dvakratno širino prsi in še primeroma 20 cm za gubo pod prsmi. Prsno širino merimo nad obleko od srede (pri gumbnici) do pazduhe in dodamo še 1 cm do 2 cm. Prsna dolžina meri po navadi polovico dolžine stanu. Vratno širino dobimo, ako izmerimo vrat obilo; to je pri tej srajci 40 cm. Za zavlako pri vratu dodamo še 2 cm, ker se srajca za toliko centimetrov križema zapenja. 89 Vratno izrezo si uredimo takole: Pičlo polovico širine ovratnikove zavlake odločimo za vso vratno izrezo naplečnikovo (za našo srajco pičlo 20 cm), dobro polovico (za našo srajco dobro 22 cm) pa za vratno izrezo obeli sprednjih pol; zaradi zapetka dodajamo vsaki sprednji poli po 1 cm. Merimo tako, da polagamo metrsko mero poleg okrogle črte. — Spredaj je vratna izreza globoka 6 do 7 cm, zadaj (pri naplečniku) za 1 cm manj; široka je spredaj in zadaj enako, in sicer primeroma šestino naplečnikove širine. Naplečnikovo širino (za dnevne srajce) dobimo, ako dodamo vratni širini primeroma 7 cm. Višina naplečnikova znaša pri vratu primeroma dobro petino njegove širine (petina od 47 je blizu 10 cm). Zadaj je visok toliko centimetrov, kolikor jih ostane, ako določimo vratno izrezo; po navadi je visok polovico naplečnikove višine (za naš naplečnik 5 cm). Pri obranmici je naplečnik visok dobro polovico višine naplečnikove, to je za našo srajco 6 cm. Itamo vrišemo po poševni črti, kolikor toliko viseče. To se ravna po tem, kako se moški drži. Dolga je toliko, kolikršna je rama pri naplečniku. Za moške nenavadne rasti podaljšamo ali pri¬ krajšamo naplečnikovo višino (zadaj pri hrbtu). Obramnico vrišemo po rokavu. Široka je toliko centimetrov, kolikor jih ostane, ako odštejemo od prsne širine ramo in širino vratne izreze. Rokav je dolg, kolikor zahteva roka; širok je zgoraj toliko kolikor obramnica, spodaj meri nekaj centimetrov več, nego je za- pestična za vlaka široka, ker rokav spodaj naberemo, zgoraj pa ne. Pri stranskem šivu ga zakrožimo za toliko centimetrov, kolikor je obramnica široka. Izvršitev. Moško srajco z naplečnikom šivamo takole: Pričnemo pri sprednji poli in s prsmi. Ker je blago preozko, da bi napravili iz odpadka pri sprednji poli tudi prsi, odmerimo le prsno širino (z dodatkom za stranski šiv); v sredi odpade kos blaga, ki je dolg 42 cm, širok pa dvakrat po 9 cm. (1 cm ostane za zagibek.) — Prsi prikrojimo iz dvojega blaga; prvič iz blaga za vlogo prav po kroju in drugič iz blaga kakor srajco. Prvič dodamo za šiv le zgoraj in spodaj po 0'5 cm blaga, drugič dodamo še ob sprednji stranici skoro 2 cm blaga, na zunanji strani pa 1 cm, da popolnoma zakrijemo blago za vlogo. — Te prsi prišijemo na sprednjo polo, šivamo prešivne vbode tik sprednje in tik stranske zgibe. Nato zapnemo srajco.; 2 cm ležita križema, leva stran je nad desno. Prsi so sedaj spodaj široke 12 cm. Blago, ležeče pod prsmi, položimo 90 v globoko votlo gubo; zunanja zgiba te gube je ravno na koncu prsi. Črez te ureznc krajce prišijemo prav tako ozko pašo kakor pri kmetiški srajci; na narobni strani pa ni treba pase, ako nismo prej prerezali blaga pregloboko. Prav radi všivamo prsi tako, da izrežemo ono blago sprednje pole, ki leži pod prsmi. Tako se vidi blago za vlogo na narobni strani srajce. Najbolje pa je, da namočimo to blago, preden ga všijemo v srajco, ker se srajca potem lepše skrobi in lika. — Nekatere šivilje prišivajo prav na sredo pase pod prsmi dvojnoležečo zaplatico „jeziček“ in napravijo vanj gumbnico. Naposled zarobimo polo prav ozko spodaj in še ob straneh do vrha obeh razporkov. Vratne izreze in obramnice še ne rabimo, torej ji še ne izrežemo. Potem šivamo zadnjo polo z naplečnikom. Najprej si določimo blago, ki odpade pri obramnici, ter napravimo na gorenjem ureznem krajcu stanu 2 cm dolgo navpično zarezo, ki je od tkalnega krajca oddaljena po našem 6 cm. To je širina obramnična. Nato potegnemo od spodnjega konca zareze proti sredi stanu h gorenjemu krajcu poševno črto, ki je dolga četrtino vse naplcčnikove širine; to je po našem blizu 12 cm; lem dodamo za šiv pri obramnici. Prav to napravimo še pri drugi obramnici in si označimo sredo zadnje pole. Nato naberemo zadnjo polo od konca ene poševne črte do druge, to je pod ostalim gladkim ureznim krajcem, ali pa položimo to blago na gube. Vsa zadnja pola je sedaj široka 61 cm; 2 cm bosta odpadla za stranska šiva. Na zadnjo polo prišijemo dvojni naplečnik tako, da je stan med obema ležama naplečnikovima. Paziti nam je, da pripnemo sredo naplečnikovo ravno sredi stanu. Gorenji naplečnik prišijemo s pre- šivnimi vbodi, spodnjega pa z robnimi vbodi. — Ako šivamo s strojem, prešivamo oba dela naplečnikova; najprej prišijemo spodnjega in potem šele gorenjega. — Naposled zarobimo zadnjo polo kakor prej sprednjo. Nato izrežemo pri prsih vratno izrezo, vrišemo poševno črto za ramo na sprednji poli in sešijemo obe poli poleg rame; tudi tukaj je stan med obema ležama naplečnikovima. Sedaj položimo stan srajce tako predse, da je sprednja pola na zadnji — kakor se nosi; pri obramnici se vidi polovica napleč¬ nikova spredaj in polovica zadaj. Stan sešijemo ob straneh s ploščatim nadšivom (ali pa z ometico), izpustivši zgoraj obramnico in spodaj razporek. 91 Sedaj prišijemo ovratno zavlako tako, da je okrogli urezni krajec spodaj, premi pa zgoraj. Pripnemo jo tako na vratno izrezo, da je pičla polovica zavlake nad naplečnikom, dobra četrtina in 1 m pa nad vsako polovico sprednje pole. Rokav šivamo na dva načina. Ako je blago dovolj široko za oba rokava, ju prikrojimo po naslednjem narisku. Blaga potrebujemo le toliko, kolikor je rokav dolg. Oba tkalna krajca sešijemo z ometico ali pa s ploščatim nadšivom, to pa posebno takrat, kadar smo od preširokega blaga nekaj odrezali. Polovico ometice šivamo na licu, polovico pa na narobni strani. Sešito blago položimo tako predse, da je sešiv na sredi dvojnoležečega blaga. Zgoraj ume¬ rimo proti levi spodnjo širino rokava in dodatek za šiv ter označimo točko a; spodaj umerimo proti desni prav toliko centimetrov in označimo točko b. Nato potegnemo poševno črto a — b in prerežemo dvojnoležeče blago; dobimo dva enako široka rokava, vsak ima po eno kratko kozico. Pri obramnici zakrožimo rokav takole: Pri poševni črti odrežemo toliko centi¬ metrov, kolikor je obramnica široka; za deško srajco 3 cm. Pri obramnici je polovica rokavove širine prema, polovica pa zaokrožena k poševni črti. Naše blago je preozko, da bi krojili rokava za moško srajco z naplečnikom po tem načinu. Po drugem načinu krojimo rokava, ako blago ni dovol j široko za oba rokava. (Poglej narisek št. 60.) Najprej izračunjamo, koliko blaga bi bilo še treba. Spodnja in gorenja širina rokava za moško srajco znaša 46 cm (z dodatkom za šive), polovica blaga pa je le 41 cm; torej bi bilo treba brez dodatka za sešiv dvakrat po 5 cm blaga. Tak rokav prikrojimo iz enojnega blaga, kakor se vidi iz nariska št. 60.; potrebujemo vso širino blaga in še poseben kos, kije dolg 56 cm, širok pa 14 cm. (4 cm smo dodali za vse šive.) Prvi (veliki) kos razgrnemo in ga preganemo na sredi po snutku; označimo zgoraj od srede proti desni, spodaj, od srede proti levi po 4 cm ter potegnemo poševno črto. Od te poševne črte merimo zgoraj proti desni, spodaj proti levi po 19 cm in potegnemo dve navpični črti; pri vsakem koncu ostane le še 18 cm. Nato razgrnemo še drugi (ozki) kos, umerimo zgoraj pri levi 3 cm, spodaj pri desni 3 cm in potegnemo prav tako poševno črto, kakršno smo potegnili pri ' l’o tem načinu krojimo rokav za deško srajco, raditega so vrisane mere te srajce. 92 velikem kosu. Poleg te črte prerežemo ozki kos blaga; eno polovico prišijemo enemu rokavu, drugo pa drugemu, tako da se stikata točki a—a in b — b. Tudi veliki kos prerežemo poleg poševne črte; tako dobimo dva enaka in dovolj široka rokava. Rokav izrežemo kakor pri prvem načinu; poglej narisek št. 61. Pri poševni črti odmerimo za to srajco 6 cm. Rokav sešijemo ob stranicah s ploščatim nadšivom, izpustivši za razporek 12 do 15 cm. Tu zarobimo rokav ali pa prišijemo zavlako. Radi pa zašijemo rokav po celi poševni črti in napravimo razporek tam, kjer je sešiv dodane kozice, to je na zunanji strani rokavovi. Na rokav prišijemo spodaj zavlako, ker manšeta ni stična. Rokav všijemo v obramnico, ki jo šele sedaj vrišemo v stan. V to svrho pripnemo rokav tik naplečnika, pa za 1 cm previsoko, tako da je obramnica za 1 cm prekratka; ta centimeter rabimo za šiv. (Tudi pri ženski srajci z naplečnikom smo vrisali obramnico tako.) Obramnico rišemo na sprednjo in na zadnjo polo poleg zaokroženega krajca pri rokavu; prav po tej črti jo izrežemo in všijemo rokav gladko (brez nabora) v stan. Rokav obrnemo tako, da je kozica pri zadnji poli, ne pa spredaj. Šivamo tako, da je rokav med obema ležama naplečnikovima; iz ostalega rokavovega dela napravimo ploščati nadšiv. Robni vbodi so na stanu in ne na rokavu. Vse razporke šivamo kakor se vidi iz nariska št. 32 a. Naposled šivamo še gumbnice in prišijemo gumbe kakor pri kmetiški srajci. V ovratnikovi zavlaki napravimo gumbnico tudi v sredo zadaj, da pripenjamo ovratnik. — To srajco zaznainenujemo kakor prej omenjemo srajco. Ovratnike in manšete šivamo iz treh lež blaga, da se bolje skrobijo. Zgoraj in spodaj je šifon, med obema pa blago za vlogo. Te perilne kose šivamo prvič na narobni strani okoli treh stranic, potem jih obrnemo na lice, kjer jih šivamo naposled okoli vseh stranic. Nosimo jih posebe; ker niso prišiti k srajci, jih lahko peremo večkrat nego srajco. Deška srajca . 1 Kroj za tako srajco je v prvi poli s kroji pod št. 12. a, b, c, d, e. Mere. Sprednja pola je dolga 70 cm; široka je 58 cm. Zadnja pola je prav tolika. Razporek meri 12 cm. Rokav je dolg 38 cm. Širok je zgoraj 18 m, spodaj 12 cm. Razporek meri 10 cm. Z a vlak a ovratnikova je široka 17 cm, visoka je 2'5 cm. 1 Ta srajca je primerna desetletnemu do dvanajstletnemu dečku. 93 Zavlaka pri zapestju je široka toliko kakor manšeta. Ostale mere so razvidne iz kroja naravne velikosti. Blaga (sifon 78 cm) potrebujemo 2 m. To srajco prikrojimo po prejšnjem navodilu; ker je blago preširoko, porabimo odpadek za stranske dele. Rokav prikrojimo po narisku št. 61. Odrežemo 40 cm dolg kos blaga; v širini rabimo 66 nn; 12 cm odpade. Računjali smo za vsako stran nariska po 32 cm in 2 cm smo dodali za ploščati nadšiv, ki ga šivamo namesto ometice. Izvršitev. Deško srajco šivamo kakor moško srajco z na- plečnikom. Manšeto najrajši prišijemo rokavu, da se v noši ne izmakne. Takrat ne šivamo zavlake pri zapestju. Nočna srajca. Za to srajco nismo dodali kroja, ker ga sestavimo prav lahko po kmetiški srajci in po moški srajci z naplečnikom. Stan take srajce je za 10 do 20 cm daljši nego pri dnevni srajci. Naplečnik je za 2cm do 3cm širši nego pri dnevni srajci, da se nosi zložneje. Vse druge mere se kolikor toliko povečajo. Izvršitev. To srajco šivamo kakor dnevno srajco z naplečnikom. Na prsih pa šivamo plete kakor pri kmetiški srajci, ker se nočna srajca ne skrobi. Tudi ovratnik in manšete radi prišijemo k srajci, kakor smo to popisali pri kmetiški srajci. Nočne srajce radi zaljšamo s pisanimi portami okoli ovratnika in okoli manšete in še spredaj pri zaključnem robu. Te srajce zaznamenujemo v levem oglu spodaj kakor dnevne srajce. Kako povečujemo ali pomanjšujemo moške srajce. Da je srajca dovolj široka, jemljemo blago zaželene širine ter označimo nove mere na to blago. Ako smo si napravili papirnat kroj, ga položimo na blago tik tkalnega krajca, odtod odmerimo prsno širino. Preobilo blago, ki nam ostane na sredi, porabimo za votlo pleto, ki je ali globoka ali pa plitva. Za majhne stanove (n. pr. pri deški srajci) si izberemo ozko blago; ako je pa še to preširoko, odrežemo preobilo blago pri enem tkalnem krajcu ter prikrojimo srajco kakor po navadi. Rokave sestavljamo po navodilu nariska št. 60. ali pa št. 61. Stranske dele povečujemo ali pomanjšujemo po dodanih krojih naravne velikosti ter dodajamo ali pa odmerjamo blago po zaželeni meri. Preje in tkanine. 1. Preje. Snovi, iz katerih narejamo preje in tkanine, se dobivajo iz lanu, konoplje, bombaža, volne in svile. Pa tudi iz ličja nekaterih dreves in drugih rastlin, celo iz tankih srebrnih in zlatih niti se dado iz¬ delovati tkanine. Lan (Linam usitatissimum). Ta prekoristna rastlina je prišla k nam že v davnih časih iz jutrovih dežela, kjer je bila ljudstvu že znana. Lan je enoletna rastlina z drobno korenino. Na vrhu vejnato steblo je največ 1 m visoko. Listje je redko in ozkosuličasto. Modri cvet je majhen in ima pet venčnih listkov; plod mu je drobna glavica, v kateri tiči ploščato, drobno, svetlorjavo in precej trdo seme. Sredi stebelca je mehek stržen; okoli stržena raste ličje, sestavljeno iz vlaken; to je del rastline, iz katerega se dobiva predivo. Ličje pokriva zelen lub. — Ako godimo lan, uničimo klej, da se ličje lahko loči od stebla in da se razdeli na posamezna tanka vlakna. Kako pridelujemo lan. Lan sejemo meseca aprila ali maja v globoko prerahljano, dobro pognojeno zemljo. Mokra in črna rodovitna prst mu ugaja bolj nego suha ali pa ilovica. V hladnem mokrem podnebju uspeva najbolje. Meseca junija ali julija cvete lan; črez nekaj tednov dozori. Z lanom ravnamo takole: 1.) Ako nam je do lepega prediva, ga izruj emo s korenino vred, preden dozori. 2.) Glavice mu osmu- čemo z rihljem. 1 3.) Nato razgrnemo lan po travi za štiri do šest tednov, dokler ga zrak, rosa, dež in solnce ne zgode, t. j. dokler 1 Rihelj je podoben lesenemu velikemu glavniku, ima redke, železne, v eni vrsti stoječe zobe, ki so nekoliko šiljasti. Spodaj je še lesen ročnik; tega vtaknejo pri nas v dolgo močno klop, sedejo nanjo kakor jezdec in potezajo vrhove skozi zobe, da odtrgajo glavice. 95 ne razkroje kleja v ličju. Hitreje se godi lan (v treh do desetih dneh) ako ga namakamo v tekoči vodi; da ga voda ne odnese, ga obtežujemo s kameni. Tako dobivamo lepše in boljše predivo. V tvornicah gode lan s kemijskimi pomočki, da se vlakno hitreje loči od steblovja. 4.) Ko je lan goden, ga vzdignemo in sušimo v sušilnicah. 1 V sušilnice nakladamo snopiče s koreninicami navzdol, ker se tako lepše suše. 5.) Godni lan o ter o terice s trlicami, da se leseni rast¬ linski deli zdrobe na majhne kose (pazder). Narisek št. 62. Trlica je lesena, dolga in ozka; spodaj je bruno, ki je po- dolgoma predolbeno. Trlico vdelajo ob trenju na obeh konceh v močna kola. (V narisku ni teh kol.) Zgoraj ostri stranici predol- benega bruna sta pooženi, da se vlakna ne trgajo. Široki leseni nož se suče na enem koncu okoli osi, na drugem pa ima ročaj, da se lahko pritiska v dolbino. Terice tero lan. Z levo roko ga polagajo v trlico, z desnico pa pritiskajo nož ob lan, da zdrobe leseno steblo, ki odpade v majhnih kosih; vlakno pa ostane celo. Ob delu ga dobro pretresajo in lomijo, da leseno steblovje odpada. Odpadek imenujejo pazderje, vlakno pa predivo. Povijajo ga v povesma. Kratka vlakna, ki odpadajo pri trenju, so pa tul j e. 6.) Predivo mikajo na grebenu. Greben je deščica, na kateri je več v ravnih vrstah stoječih, dolgih in tankih igel. Predivo mikajo tako, da potezajo povesmo skozi greben. Čim dalje mikajo predivo, tem lepše je, ker odpada zadnje pazderje. Predivo se tako razčeše v dolge in kratke niti. Dolge, gladke niti, ki ostanejo v roki, se zovejo p ražnje 1 Sušilnica je precej velika peč, sezidana pod milim nebom. (Pri nas jo rabijo tudi za to, da jeseni suše sadje.) 96 predivo; manj lepemu predivu pa pravimo hodnje predivo.— Pražnje predivo ima tanke, gladke in enako dolge niti, sveti se kakor svila; po barvi je belkasto ali sivkasto. Iz prediva se prede preja. Tako obdelujemo lan, da pridelamo lepo predivo; ako nam je pa več do olja, izpulimo lan šele potem, ko je seme dozorelo. Predivo iz takega lanu pa je manj vredno. Olje, ki se dobiva iz semena, rabimo za svečavo, za zdravilo ali pa za izdelovanje oljnatih barv. Najlepše laneno predivo pridelujejo na Irskem, Holandskem, Nizozemskem in češkem, največ pa na Ruskem. Po naših deželah ga imajo največ na Koroškem; tudi na Kranjskem (Dolenjskem in Gorenjskem) in na Hrvaškem ga pridelujejo precej. Konoplja (Cdnnabis sativa). Konoplja je tudi enoletna rastlina. Steblo zraste do črez 2 m visoko; suličasti listi so na gorenji strani srhki in ostro napiljeni. Cvetovi se pokažejo meseca julija ali avgusta in so brezvenčni in dvodomni, t. j. na eni rastlini so samo prašni (moški), na drugi pa samo pestični (ženski) cvetovi. Pestični cvetovi stoje v kratkih klaseh, ki rasto v pazduhi listov; prašni cvetovi so majhni in zelen¬ kasti. Konoplja s prašnim cvetjem se imenuje belica, ona s pestičnim cvetjem pa Semeniča ali črnica. Plod mu je zrno; iz njega delajo olje in ga rabijo za ptičjo hrano. Gorko suho podnebje mu ugaja najbolj. Ker mu mraz zelo škoduje, ga sejejo koncem meseca maja ali pa šele meseca junija. Belica dozori pred črnico in nam daje tudi lepše predivo nego črnica. Belico izpulijo takoj, ko se je cvet izprašil; iz te konoplje dobivamo najtanjše konopneno predivo. Črnico pulijo šele potem, ko je seme že dozorelo. Konopljo opravljajo in godijo prav tako kakor lan. Preden jo posuše v sušilnicah, še raz- vrste dolga in kratka stebla, ker se kratka suše hitreje nego dolga. Iz lepših stebel dobivamo konopnino za prejo, iz slabših pa konopnino za vrvarje. Lepo konopljeno predivo je svetlosivo ali pa zelenkasto; rumenkasto predivo je manj vredno. Ker konopljena vlakna niso tako prožna in se ne dele na tako tanke niti kakor lan, izdelujemo iz konoplje le močne reči, kakor: vrvi, jadra i. t. d. Največ konopnine rabi vrvar. Konopljo sejejo največ na Ruskem, v Vzhodni Prusiji in na Poljskem. V Alzaciji predo najlepšo konopljeno prejo. Laška konopljena preja je najboljša za črevljarstvo. Avstrija prideluje konopljo le toliko, kolikor je rabi sama. 97 Bombaževec (Gossypium). Bombaževec je enoletna ali pa tudi dvoletna rastlina. Steblo je različno visoko; zaraditega govorimo o zelnatem, grmičastem ali drevesastem bombaževem Listje ima tri do pet krp in je precej veliko. Cvet je petlistnat, navadno žveplenorumen, na dnu mnogokrat škrlatnordeč; podoben je slezovemu cvetju. Plod bombaževčev je okrogla, trda, triloputna ali čveteroloputna glavica orehove ali jabolčje velikosti. Dozore vsi se razprezajo glavice, polne svetlobelih ali rumenih kocinic, v katere so zavita semena grahove velikosti. Bombaž raste le po gorkih deželah, največ v Aziji in v Ameriki. Sade ga spomladi kakor pri nas fižol; po tri do štiri zrna devajo v eno luknjico. Trgatev traja več mesecev, ker ves sad ne dozori ob istem času; največ ga trgajo meseca avgusta. Volna. Ovce so porasle z volno; tudi nekatere druge živali imajo volno, in sicer koze (kašmirka, angorka in kemelka 1 ), lama, vikunja in še nekaj drugih živali. Ovce delimo na dve glavni vrsti: a) na kodraste in b) na kocaste ovce. Prvi vrsti prištevamo špansko ovco ali merinko, ki ima najtanjšo volno, drugi vrsti pa vsa druga plemena raznih ovčjih vrst, kakor: dolgodlako angleško, nemško ali saksonsko, ogrsko ovco i. t. d. Izmed teh ima ogrska ovca najslabšo volno; to volno rabimo le za debelo blago. Na Saksonskem so v osemnajstem stoletju oplemenili domačo ovco z ovco merinko; volna te ovce je sedaj prav taka, kakršna je španska, in se imenuje „elektoralna volna 11 . Sploh je človek kolikor toliko izboljšal že vse vrste ovac. Ako razvrščamo volno po deželah, v katerih rede ovce, ime¬ nujemo v prvi vrsti razen Španije in Saksonije Avstrijo. Na češkem, Moravskem in v Šleziji dobivamo izvrstno volno. Ovce, ki jih rede na Erdeljskem in v Banatu, so debelih pleč in širokega repa ter imajo debelo volno. Tudi na Gorenjskem in na Krasu se nekoliko bavijo z ovčarstvom. Na Angleškem rede ovce večinoma le zaradi mesa. Laška volna je manj vredna. Tudi na Ruskem se prav močno bavijo z ovčjo rejo. Pa ne le v starem, tudi v novem svetu, povsod rede ovce ter dobivajo mnogo lepe volne. 1 Volno te koze so Nemci pomotoma imenovali «Kamelwolle» mesto Kiimelwolle; zadnje ime se izvaja iz arabske besede «chamal», to je ime one koze, ki nam daje kemelsko volno. Poglej še opombo na strani 121. P. pl. Renzenberg, Šivanje, 111. del. 7 98 Volnena dlaka ima na sredi stržen; čim plemenitejša je ovca, tem manj stržena je v dlakah. Najboljša volna — daje nam jo prej imenovana ovca merinka — nima stržena. Od kakovosti volnenih dlak je zavisna kakovost volnene preje. Da določijo finost volnenih dlak, ki so uporabne za volneno prejo, poizkušajo, je li dlaka tanka, prožna, kodrasta, dosti dolga, dovolj trdna in lepo svetla. Dlaka bodi tanka, da je tudi blago tanko. Prožne dlake se ob tkanju lahko raztezajo, krhke pa ne. Kodrasta dlaka se spolsti. To je posebno važno za izdelovanje sukna, ker se le kodraste dlake tako zmršijo, da se niti v tkanju vidijo šele potem, ko je blago že ogoljeno. Dlake so dolge 4 cm do 8 cm; to je važno za izdelovanje volnene preje. (Prečitaj oddelek na strani 108.) Od trdnih dlak je zavisna trdna volna in od te trdno blago; svetle dlake pa provzročajo, da se blago lepo sveti. Kako dobivamo razne vrste voln. Vobče pravijo tudi volneni preji „volna“; tukaj pa popisujemo sirovo volno. (O volneni preji čitaj na strani 108.) Volno postrižejo ovci. Da se dobi kolikor mogoče čista volna, gonijo ovce v vodo, kjer jih z milom skrbno snažijo prahu i. t. d.; tedaj pero kožuh. Ovce se na travnikih posuše. Ako pa opero šele postriženo volno, pa pero volno. Vsa volna ene ovce, ki se drži skupaj, se imenuje runo. Ker pa ovca nima povsod enako dobre volne, razvrščajo volno tako, da je boljša skupaj in slabša skupaj; to imenujejo „poenačevanje“. Raditega razločujejo v tvornicah osem vrst voln (superelekta, elekta, prima, sekunda, tercia, kvarta, kvinta, seksta; zadnja je najslabša). Z ozirom na strižo se razločuje: 1. ) Živa volna, ki jo postrižejo živim ovcam, je najboljša. Ako ostrižejo ovce le enkrat na leto, in sicer meseca julija, je to vseletna volna; ako pa ostrižejo ovce na pomlad in na jesen, je to poluletna volna. 2. ) Mrtva volna, ki jo postrižejo zaklanim ovcam, ni tako dobra kakor živa volna. 3. ) Odpadna volna, ki odpada bolnim ovcam ali pa jo po¬ strižejo poginelim ovcam, ni tako prožna in tudi ne tako trdna kakor volna zdravih ovac. 4. ) Jančja volna, ki jo postrižejo enoletnim ovcam, je tanka in slaba. 99 5. ) Strojarska volna, ki jo strže strojar iz ovčjih kož, ni čista, ker strojijo kože z apnom. 6. ) Samodelska volna. To narejajo iz suknenih cunj, kijih raztrgajo na posebnih strojih prav na drobno. To snov (sodi-, mungo- ali ekstraktno volno) zopet spredejo in potko. Svila. Svilo dobivamo od svilnega prelca, to je metulja, ki živi ob listju bele murve. V starodavnih časih so mislili, da raste svila na drevesih; šele v šestem stoletju sta dva grška meniha ovrgla to napačno mnenje. Na Kitajskem sta videla, kakor se pripoveduje, svilnega prelca in se seznanila s svilarstvom. Daši so Kitajci strogo pazili, da ne bi nihče povedal, kako se dela svila, sta meniha vendarle v votli palici prinesla nekaj jajčec svilnega prelca v Cari¬ grad in tako uvedla svilarstvo tudi v Evropi. Potem se je razširilo skoro po vseh gorkih deželah. V Avstriji rede svilnega prelca na Tirolskem, v Dalmaciji, Slavoniji, na Primorskem in nekoliko tudi na Kranjskem (v vipavski dolini). Svilni prelec se izvali na pomlad iz drobnih, prosu podobnih jajčec. Gosenica zraste v štirih do šestih tednih 6 do 9 cm dolga; v tem času spi ter se zlevi trikrat. Cim večja prihaja gosenica, tem požrešnejša je. Ko je že polna svilnega soka, pa več ne žre. Tedaj se zaprede v kokon; to je četrto spanje. Kokon naredi iz soka, ki ji priteče iz luknjic pri ustih ; ta sok se takoj strdi, ko pride na zrak, in tvori svilo. Gosenica prične svoje delo z zunanjimi nitmi ter se zapreda v tednu dni vedno bolj na tesno, dokler ni kokon dovršen. V kokonu se v dveh do treh tednih gosenica izpremeni v bubo in buba v metulja; ta s sokom, ki mu priteče iz ust, razmoči zapredek, predere kokon in pride na dan. Samica zleže 200 do 300 drobnih jajčec, ki se zopet izvale drugo pomlad. Ako rede svilnega prelca zaradi svile, ga umore, preden pre¬ dere kokon, v vroči vodi ali pa v pari; kokone zopet posuše. Kokoni so primeroma toliki, kolikršno je golobje jajce; po barvi so različni: beli, rumeni, rdečkasti, malokdaj zelenkasti. Svila, ki je v kokonu, je najboljša, ker se lahko odmota; navadno je na enem kokonu vsaj 350 m lepe svile. Svila pa, ki se rahlo vije okoli kokona (floretna svila), in ona, ki je prav na sredi kokonov, kakor tudi vsi drugi odpadki so manj vredni. Kako predejo iz svile niti, je popisano na strani 110. 7 * 100 Še nekatere snovi, iz katerih predo prejo. Jutovec. Ta raste na Kitajskem in v Vzhodni Indiji; iz ličjega vlakna te rastline dobivamo pravo juto (džut), pa tudi iz drugih enoletnih rastlin, ki jih prištevamo družini lipovih dreves. Te snovi pred 50 leti še niso poznali; dandanes pa se prede iz jute debelo platno za vreče in za zavitke, za Štorje, preproge, blago za po¬ hištvo i. t. d. Vreče, v katerih se prodaja („Java“) kava, so iz jute. Koprive. Iz ličjega vlakna nekaterih kopriv se tudi tke blago, to je ^koprivno blago 11 . Naša v gozdu rastoča velika kopriva, ki ne peče, ima porab na vlakna. V Vzhodni Indiji so koprive, ki imajo drobnejša vlakna od naše koprive. Kitajska kopriva ima najdrobnejša, bela, svilasta vlakna. Ta kopriva tudi ne peče; raste pa kakor pri nas plevel. Porabljajo jo prav pogostoma. Blago iz te koprive se sveti kakor svila in se izvrstno pere. Iz tega blaga, ki je tanko kakor batist, narejajo žepne rute, obleko in tudi nekatere vrste tankih velikih rut (shawls; beri: šal). Hmelj, Trdna ličja vlakna te rastline se rabijo za vrvi in debelo blago. Iz listnih vlaken nekaterih rastlin se tudi tke blago. Take rast¬ line so: amerikanska agava, ki se lahko prede za prav tanke robce. Espartero je trava, ki raste na pusti zemlji na Španskem in v Severni Afriki. Listje, ki je zelo trdo in šiljasto, se namaka v vodi, da se vlakna laže razkosavajo. Iz te rastline izdelujejo vrvi, mreže, Štorje in druge močne reči. Tudi vlakna kokosovega oreha rabijo za prejo in še za marsikatero drugo snov. Na Ruskem izdelujejo iz lipovega vlakna Štorje. Kako predemo predivo. Predivo se imenuje vsaka snov, ki je pripravljena za prejo; po navadi pa imenujemo predivo le laneno in konopneno snov. Iz prediva se prede preja, to so sukane niti; preja se pa rabi u) za tkanje in b) za razna ročna dela. 1 Tu naj popišemo prvič predenje lanenega prediva. Predivo so predli v prejšnjih časih le na preslicah, potem na kolovratu; dandanes pa predo največ prediva v predilnicah. 1.) Predenje s preslico. Preslica je lesen klinček, ki je na obeh konceh nekoliko zašiljen, na sredi pa debel. Na spodnjem 1 Preja za tkanje ima le en plemen; preja za osnutke je močnejša nego preja za votke. Preja za ročna dela pa se zasuče na več plemenov. 101 koncu (v nekaterih deželah pa bolj na sredi) preslice je nataknjeno kositrno kolesce, da se preslica suče. Predilka ima povesmo prediva nataknjeno na palici (koželji). Izpočetka priveže nekaj prediva preslici na gorenji konec, potem potegne nekaj vlaken prediva z levico iz povesma ter z desnico preslico dobro zasuče. Temu pripomore kositrno kolesce. Leva roka polagoma dodaja novo predivo in desna ga suče s prsti, dokler ne obvisi preslica blizu tal. Potem zasuče spredeno nit v obratni smeri tako, da se nit navije nad kolescem na preslici; sedaj naredi pre¬ dilka na prostem koncu preslice zanko, da se nit ne odvije, in prede dalje, dokler ni preslica polna preje. Najprej se torej raztegne predivo, potem se zasuče, da se naredi nit, in naposled se preja navije. To trojno delo se vrši pri predenju povsod, tako na kolovratu kakor na predilnem stroju. S preslico predejo lahko sede ali grede. Ako predilka sedi, ima koželj s kodeljo 1 na stojalu; ako pa hodi, nosi koželj s seboj. Predenje s preslico je najstarejše; toda zdaj predo tako le še malokje. 2.) Predenje na kolovratu. To je bolj znano nego predenje s preslico. V narisku št. 63. vidiš ženico, ki prede na kolovratu. Spodaj je deščica „podnožek“, na katero pritiska z desno nogo, da se kolo suče. Okoli kolesa teče ena ali pa tudi dve niti (na podobi sta dve niti); te niti tečeta tudi okoli kolesca na vretenici. Vretenica je lesena; nataknjena je na železno šibico (dušo), ki leži v kolovratu vodoravno. (Na podobi jo vidiš blizu pod desno roko.) Na tej šibici tičita tudi leseni peruti; v eno peruto vtaknejo leseno kljuko „kavko“, da se nit okoli nje navaja vretenu. (Železna šibica je os vretenice, ker se zadnja suče okoli prve.) Železna šibica ima na debelejšem koncu izvrtano lijasto luknjo, da teče nit skozi njo. Ženica potegne nekaj prediva s kodelje in ga le malo zasuče v nit. Ta nit teče skozi luknjico v železni šibici, potem mimo kavke ter se navija na vretenico. Ker se vretenica suče, se zasuče tudi nit, in tako nastane iz prediva preja. Preja se navija na motovilu v predena. —■ V narisku št. 63. še vidiš pri dečku polovico takega motovila. Deček navija nit s tega motovila na vretence za tkalca. Z desno roko suče kolo, da se vretence suče. — Preja, ki jo prede ženica, je sirova; belijo jo na solncu v predenih ali pa kot platno. 2 1 Kodelja je ono predivo, ki je na koželju. 2 Kakšne niti narejamo'"iz lanene preje, je popisano v knjigi «Kvačkanje 102 Stari narodi so gonili kolovrat z roko; zdaj ga gonimo z nogo. Ta izboljšek je izumil kamenar in kipar Janez Jiirgens 1. 1530. v vasi Watenbiittel pri Braunschweigu na Nemškem. 3.) Kako predo v predilnicah, je popisano v oddelku: „Kako dobivamo bombaževo predivo in prejo" na strani 104. Kako tkemo platno. Platno nam tke tkalec na statvah z roko; največ platna pa tko v tvornicah. — V narisku št. 63. vidiš na levi statve. Statve so visoke, kolikor je soba v kmetiški hiši visoka. Imajo na štirih oglih Narisek št. 63. Zmanjšan odtisk tablo 2. iz tehnoloških stenskih tabel; z dovolitvijo založne knjigarne »Pichlers Witwe & Sohn» na Dunaju. velike, močne kole, ki nosijo vso težo. Na statvah je napeta preja, iz katere se tke platno. Niti, ki teko proti tkalcu, so osnutek (snutek); ta je dolg, kolikor bodi tkanina dolga. Osnutek je navit 103 na zadnje vratilo. Na sprednjem vratilu pa je že platno; to teče okoli prsnega vratila. 1 Od stropa visi greben, ki se lahko premice naprej in nazaj; z grebenom pritiska tkalec na platno, da je dovolj in enako gosto. (Naš tkalec drži greben z levo roko.) Greben ima okvir, v katerem so goste lesene ali jeklene šibice, stoječe navpično. Med temi šibicami teče osnutek. Spodaj sta dva podnožnika; nanju sta privezani dve brdi, ki visita od stropa. Vsako brdo ima zgoraj in spodaj po eno prečnico, med katerima so napete n i č a 1 n i c e, to so močne niti; sredi vsake (lahko pa tudi niže ali više) je zanka = ušesce. Za platno je v vsakem brdu le polovica toliko ničalnic, kolikor je niti v osnutku. Skozi vsako zanko teče po ena nit osnutka, in sicer prva skozi prvo in druga skozi drugo brdo i. t. d. Brdi pa visita tako na dveh vrveh, ki tečeta črez drobno bruno na stropu, da tkalec s podnožnikom lahko vzdiguje brdo za brdom. Med brdom in med zadnjim vratilom teko osnutkove niti črez dve latvi, ki olajšujeta tkalcu delo, ako se mu niti zavozlajo ali pa utrgajo. (Vidiš ji tik zadnjega vratila.) Tkalec si pripravi delo takole: Na posebnem, velikem motovilu si pripravi toliko dovolj dolgih niti, kolikor jih rabi za blago. Te niti (osnutke) priveže na zadnje vratilo in jih navrne skozi zanke v ničalnicah tako, da teče vsaka druga nit skozi sprednje, oziroma zadnje brdo. Potem jih prevede med šibice v grebenu, črez prsno vratilo in priveže naposled niti na konce, ki so ostali od zadnjega tkanja na sprednjem vratilu. Na desnem koncu zadnjega vratila ima pripravo, s katero niti lahko navija črez valjec in jih nateza kolikor toliko. Tudi pri sprednjem vratilu ima tako pripravo, da ovija platno na valjec. Naposled še vtakne latvi med osnutek, ki ga razvršča tako, kakor se bodo niti tkale v blagu. Ako tke, sedi pred prsnim vratilom ter stopa na podnožnike in tke pred grebenom. Kadar stopi n. pr. z desno nogo - poglej narisek — se poniža sprednje brdo in v tem uvedene niti, zadnje brdo se pa vzdigne. Prostor med obema vrstama niti — nastali sta ravnokar — je precej širok in se imenuje odpira. Tkalec vrže z desno roko snovalnico, v kateri ima na cevki navito precejšnjo nit, od desne proti levi; 2 potem stopi z levo nogo, sedaj se poniža zadnje brdo, 1 V narisku sedi blizu zadnjega vratila predica. Tkalec se opira s kolenom ob sprednje vratilo, prsno vratilo pa mu je blizu prsi. 2 V narisku št. 63. drži tkalec snovalnico z desnico. Deček, ki sedi pri motovilu, navija nit za cevke. Pri tkalcu pa leži — spodaj v levem kotu nariska — snovalnica z navito cevko.. 104 sprednje se pa vzdigne. Nato vrže snovalnico z levo roko od leve proti desni. Tako nadaljuje delo, da stopa sedaj z desno, sedaj z levo nogo ter luča snovalnico sedaj proti levi, sedaj proti desni. Nit, ki teče od roke do roke po širini blaga, ovija obe skrajnji niti osnutkovi, tvori krajec platna in se imenuje votek. Omenili smo že, da pritiska tkalec vselej tudi greben k platnu, in sicer zato, da je platno povsod enako gosto. Da pa je povsod enako široko, ima osne. To sta dve ozki deščici, zvezani tako, da se lahko podaljšata ali pokrajšata. Tkalec napne osne nad platno od krajca do krajca. Da se niti prepo- gostoma ne utrgavajo, jih namaka v klejasti vodi. (V narisku jo ima v škafu pod klopjo.) Takisto namaka platno, da je glajše. Ko je natkal precejšnji kos, odpre pripravo pri sprednjem vratilu in navije platno. Ko je stkal ves kos, ga odreže tako, da mu ostane za prihodnje delo majhen kos, ki ga pripne na sprednje vratilo. Sirovo platno je sivkasto in pusto. Belijo ga na solncu; razgrnejo ga na travi in ga pridno škrope. Tako platno je potem lepo belo in svetlo. Kdo je iznašel statve na roko, ni znano, ker so že v starodavnih časih tkali tako. Dandanes gre to delo v predilnicah hitreje izpod rok. Kako dobivamo bombaževo predivo in prejo. Zrele glavice bombaževčeve nabirajo in jih suše na solncu, da se sprezajo. Seme odpravljajo z roko ali pa s posebnimi stroji. Očiščeni bombaž se veže prav trdo v zvežnje, ali pa se spravlja v vreče. Bombaž predo v predilnicah. Najprej ga zrahljajo in očistijo na strojih, ki se imenujejo „odvezovalci“ (opener) in „tolkači“ (batteur; beri: bater), kakor čistimo predivo s trlico. Iz tolkačev prihaja „vata“, v kateri so pa vlakna še zmedena; zato jih je treha mikati ali gradašiti na gradašah, da se položi vlakno podolgoma, kakor se godi s predivom, ko ga mikamo na grebenu. Iz gradaš prihaja droben trak, katerega iztegne in zasuče poseben stroj (flyer; beri: Hajer) v rahlo nit. To nit izpremeni pravi predilni stroj v navadno, trdno zasukano nit, kakor izpremeni vretenica prejo na kolovratu. Ta nit se rabi za tkanje blaga v parnih statvah ali pa za razna ročna dela. Nit za ročna dela ima več plemenov in se navija v klobčiče ali v predena; nit za tkanje s strojem ima le en plemen in se navija takoj na vretenice. Predilni stroj so izumili na Angleškem. Tkalec James Har- greaves (beri: Džems Hargriv) je leta 1767. izboljšal dotlej znane stroje. Novemu stroju je vzdel ime svoje hčerke Jenny, in še dandanes 105 mu je ostalo to ime. (Spinning-Jenny, to je Ivankina predica.) Leto dni kesneje je iznašel Rihard Arkwright (beri: Arkrajt), premeten brivec, še boljši stroj. Oba so dolgo preganjali delavci, češ, da jim stroji vzemo zaslužek; ali skoro so se prepričali, da temu ni bilo tako. Dandanes dajo predilnice posla na tisoče in tisoče delavcem. Kako tko na parnih statvah. Parnih statev stoji več v eni vrsti; luč pada od zgoraj. Za osnutek rabijo močno zasukano nit, ki teče naravnost z vretenic. Vretenice stoje v dolgi vrsti nad statvami. (Pri statvah na roko je osnutek navit na vratilo.) Za votek se rabi manj zasukana nit. Da se niti osnutkove ne trgajo prepogostoma, teko ob cunji, namočeni s tankotekočim lepom. Pri statvah stoje delavke, ki zvežejo niti, ako se vendarle utrgajo, in odpravljajo krotice, da jih ni premnogo v tkanini; vse drugo delo izvršuje parni stroj. Prej omenjena moža sta izumila tudi parne statve; drugi so jih potem izboljšali. Razne vrste tkanja. Razne vrste tkanja (vzorci) se narejajo tako, da se niti osnutkove in votkove zapletajo na razen način. Zato potezajo niti osnutkove v določenem redu brdom skozi ušesca ter prevajajo votek kaj različno. Za razne vzorce je treba 2 do 30 brd. Vsako brdo je spodaj privezano na podnožnike, zgoraj pa je v zvezi z ostalimi brdi. Kolikor brd, toliko podnožnikov mora biti. Stopanje z mnogimi brdi je zelo težavno. V začetku devetnajstega stoletja je tkalec Karel Jacquard (beri: Žakar) izumil statve, pri katerih se rabi le en podnožnik, ki vzdiguje osnutke za najumetnejše vzorce. Nad statvami je priprava s ključicami, ki vzdiguje pravilne niti za dotični vzorec. Ta pa je označen z luknjicami na papir. Ključice vzdigujejo pri vsakem stopu pravilne niti, ker ne morejo skozi papir, kjer ni luknjic. Take statve se imenujejo po iz¬ umitelju „Jacquardove statve 11 . Luknjasto blago (n. pr. angleški tul) pa tko ali na bobinetskih ali na petinetskib statvah. Razločujemo tri vrste tkanja: toft (ali platno), k ep er in atlas. Toftasto ali platneno tkanje. Narisek št. 64. kaže zgoraj toftasto tkanino. Da je razločnejša, so votki in osnutki nekoliko otenjeni. Spodaj je narisan tipski vzorec, po katerem tke tkalec to blago; vrste čita vodoravno, pričenši pri spodnji vrsti. Osnutki, ki se vzdigujejo v vsaki vrsti, so označeni s številkami. 106 Toftasto tkanje je najpreprostejše in torej tudi najstarejše; ker se votek in osnutek največkrat zapletata, je tudi najtrdnejše. V statvah sta le dve brdi, ker se ob tkanju vzdiguje (oziroma ponižuje) vsaka druga nit. Enkrat se vzdignejo niti 1, 3, 5 i. t. d., vmesne niti se poni¬ žajo, drugič se vzdignejo niti 2, 4, 6 i. t. d., prej vzdignjene niti se pa sedaj ponižajo. Tkalec pa luča sno- valnico sedaj z desne, sedaj z leve. Votek teče črez vsak drugi osnutek, enkrat nad osnutkom in enkrat pod njim. — Taka tkanina tvori enoliko ploščo in je na obeh straneh enaka. Narisek št. 64. Keprasto tkanje. Tukaj teče votek črez dve ali več niti in pod eno ali pa še pod več niti v osnutku. Keper spoznaš na poševno tekoči progi, ki teče v vsaki vrsti za eno nit proti desni ali proti levi. (V narisku teče proti levi.) Keper se lahko tke v treh, štirih, petih in še več plemenih; lahko je enostraničen ali pa enakostraničen. Narisek št. 65. Narisek št. 65. kaže keper v štirih plemenih, ker se vzorec ponavlja po štirih in štirih nitih. Za tak keper je treba štirih brd in štirih podnožnikov; a) je enostraničen keper, b) je enako¬ straničen keper. Pri enost ra ničnem kepru je lice lahko na oni strani, kjer se vidi več votka ali pa kjer se vidi več osnutka; prvi keper se 107 imenuje votkov keper, drugi pa osnutkov keper. (V narisku št. 55. a vidiš votkov keper.) Ob tkanju se vzdignejo pri prvem stopu osnutki 1, 5, 9, 13 i. t. d., pri drugem 2, 6, 10, 14 i. t. d., pri tretjem 3, 7, 11, 15 i. t. d., pri četrtem 4, 8, 12, 16 i. t. d. Pri petem stopu se vzdignejo zopet prav tiste niti kakor pri prvem; vmesne niti vsake vrste pa ostajajo spodaj. Tkalec luča snovalnico sedaj k desni, sedaj k levi. Pri enakostraničnem kepru se pa vzdignejo v štirih stopih osnutki 1, 2, 5, 6, 9, 10 i. t. d., 2, 3, 6, 7, 10, 11 i. t. d., 3, 4, 7, 8, 11, 12 i. t. d., 1, 4, 5, 8, 9, 12, 13 i. t. d. Peti stop je enak prvemu; odslej se vrste ponavljajo. Pri tem kepru lahko jemljemo za lice gorenjo ali pa spodnjo stran. Atlasasto tkanje. Tukaj napreduje tkanje tako, da teče votek v vsaki nastopni vrsti pod onim snutkom, ki je vsaj za dve niti daleč od onega snutka, pod katerim je tekel v prejšnji vrsti. Atlas nariska št. 66. je tkan v osmih plemenih; zanj potrebujemo osem brd in osem podnožnikov. Atlas se lahko tke v več ali pa tudi v manj plemenih. Pri prvem stopu se vzdignejo osnutki 1, 9, 17, 25 i. t. d., pri dru¬ gem 4, 12, 20 i. t. d., pri tretjem 7, 15, 23 i. t. d., pri četrtem 2, 10, 18 i.t. d, pri petem Narisek št. 66. 5, 13, 21 i. t. d., pri šestem 8, 16, 24 i. t. d., pri sedmem 3, 11, 19 i. t. d., pri osmem 6, 14, 22. Odslej se stopi ponavljajo. Narisek kaže narobno stran tega tkanja. Ker se vzorec na narobni strani bolj pozna, predo svilnati atlas tako, da je narobna 108 stran zgoraj — kakor pri narisku — lice pa spodaj. Atlas ne' tvori poševnih črt kakor keper. Tu vidimo na licu skoro vse osnutke, kakor bi ležali vrhu blaga. Zaraditega je tako tkanje najglajše in se tudi najbolj sveti. Razen teh tkanj se tko še drugi vzorci, ako sestavljamo toftasto, keprasto in atlasasto tkanje. Torej razločujemo: 1. ) blago s progastimi vzorci, to je gradi, 2. ) blago s pravokotnimi vzorci, to je dvojnik, in 3. ) blago s težkimi vzorci, s cvetkami i. t. d., to je da mast. Vse te vzorce lahko sestavljamo na Jacquardovih statvah. Kako dobivamo razne vrste volnenih prej. Iz volne predo kaj različne niti za blago in za ročna dela. 1 Preden predo v tvornicah volneno prejo, razvozlajo krotice in očistijo volno vseh smeti kakor bombaž v „openeru“. Potem odpravijo naravno tolščo volnenih dlak z gorkim lugom. Volneno prejo narejajo v tvor¬ nicah vobče tako kakor bombažasto ali laneno; da pa ni prepusta, jo mažejo z oljem. Volno, uporabno za prejo, dele na dve vrsti: n) fino, t. j. me- rinsko volno, in b) debelo, t. j. volno ovac nemerinskih plemen. Iz merinske volne, ki je lepo kodrasta, predo: a) sukneno ali grebenano prejo, b) mikano prejo in c) polmikano prejo. Iz volne nemerinskih plemen pa predo: a) debelomikano prejo, b) gladko, dolgodlako listrovo prejo, c) resasto prejo, ki je najslabša. Sukneno (grebenano) prejo predo iz najkrajše volne; dlaka ne meri nad 4 cm, da je več kratkih niti, ki se spolste. Volno grebenajo na posebnih strojih, kakor mikajo lan na grebenu. Treja je pač mehka, pa ni gladka, ker je nit opolzla. Iz suknene preje delajo opolzlo blago kakor sukno; odtod tudi njeno ime. Mikano prejo predo iz najdaljše volne; dlaka meri 6 do 8 cm. Ob predenju mikajo, t. j. češejo volno z jeklenimi vročimi mikal- nicami (to so glavniki), da je preja lepo gladka in svetla. (Odpadki se uporabljajo za sukneno prejo.) Razločujemo mehko in trdo mikano volneno prejo. Iz prve izdelujejo mehko in tanko blago 1 Razne volnene niti za ročna dela so popisane v knjigi „Kvačkanje“ na strani 4. 109 kakor: velike indijske rute (šale), tibet i. t. d., iz druge pa bolj pusto blago, kakor orlean. Blago iz mikane preje je na licu nekoliko kosmato, n. pr. lister, tibet, orlean. Pol mi kan o prejo predo iz volne, ki ima predolge dlake za grebenano prejo in prekratke za mikano prejo. To volno najprej zgrebenajo, potem jo spolste z vročimi valjci. Blago iz polmikane preje je podobno blagu iz mikane preje. Debelomikano prejo rabijo za preproge in podobne debele stvari. Listrovo prejo rabijo večinoma za žensko obleko; tako blago se sveti kakor svila. Resasto prejo rabijo za koce, ker ni za tanko predenje. Preja, ki jo predo iz samodelske volne, ni trdna. Kako tko sukno. Sukno se imenuje volneno blago, ki ga tko iz grebenane preje. Volneno prejo tko prav tako kakor laneno. Ker je pa volnena preja sestavljena iz kratkih volnenih dlak, strle konci dlak iz tkanine, se spolste sami, ali jih pa spolstimo z valjanjem tako, da se skrije tkanina popolnoma in se pokaže šele potem, ko je sukno že ogoljeno. Večina suknenega blaga se tke kakor platno, nekaj pa kakor keper; pri vsakem krajcu vtko kaj radi drugobarvno pašo, da se blago ne pokvari, ako ga kesneje obdelujejo. Prvotno sukneno blago še ni apretirano, mehko je in rahlo, imenujejo ga ruševina". 3 V raševini je še dosti smeti, krotic i. t. d., zato jo obdelujejo takole: 1. ) Očistij o blago vseh smeti s posebnimi stroji; tako o s k u b i j o blago. 2. ) Potem operejo blago z lugom, da odpravijo vso oljnato mast, ki se je rabila pri predenju volnene preje. 3. ) Nato zvaljajo blago, t. j. namakajo ga v mlačnem lugu in ga večkrat stiskajo med dvema valjcema. V prejšnjih časih so stroji tolkli in obračali mokro blago, dokler se niso dlake spolstile. Sedaj rabijo valjce, da se volnene dlake blaga zrahljajo in spolste. Ob tem se blago zgosti in skrči. Ker volneni votek ni tako močno sukan kakor osnutek, se votek bolj krči kakor osnutek. Blago se krči v širini za tretjino do polovice, v dolžini pa samo za četrtino do tretjine prvotne mere. To zvaljano blago se imenuje sukno. 1 Raševina se pa imenuje tudi pravo sukno; prečitaj odstavek o vol¬ nenem blagu stran 120. 110 4. ) Da odpravijo lug iz sukna, ga zopet opero v čisti vodi. Blago napno v velike okvire, da se suši na zraku ali pa v sušilnicah. Zvaljano, oprano in posušeno blago se več ne krči; pravimo, da je dekatirano. 5. ) Nato sukno apretirajo tako, da ga ščetajo, strižejo, krtačijo, likajo in stiskajo. Za ščetanje rabijo osatovo glavico, 1 ki se raditega imenuje „tkalska ščetica“. Ščetajo ali z roko ali pa s stroji, v katere natikajo mnogo tkalskih ščetic, dokler ni dovolj kosmato. Sedaj rabijo pač večinoma stroje z jeklenimi iglicami namesto tkalskih ščetic. Da je površje povsod enako visoko, ostrižejo sukno s stroji, sedaj le še malokje z roko in z velikimi škarjami. Obenem ga skrtačijo, da imajo vse niti enako ležo. Da odpravijo tudi vsako previsoko stoječo dlačico, posmode blago še v posebnih strojih z vročim zrakom. Naposled sukno zlikajo, obenem ga pološčijo in stisnejo. Vso dolžino sukne- nega kosa preganejo podolgoma tako, da je lice znotraj obrnjeno; semkaj polože gorke železne plošče, s katerimi likajo sukno. Še bolje pa je, in tako sedaj tudi delajo najrajši, da imajo votle posode, po katerih teče vroča ali pa mrzla voda, kakršno pač rabijo. Tako preganjeno sukno polagajo kos na kos, med dva in dva pa plošče iz lepenke, da blago stiskajo. Likajo ga nekaj časa z gorko vodo, naposled pa z mrzlo, da se lepo sveti. Da suknenemu blagu ne škodujeta dež in mokrota, t. j. da se ne poznajo kapljice in da se ne krči v noši, ga lahko še enkrat dekatirajo. Namočijo ga še enkrat v vroči vodi ali pa ga poškrope ali potegnejo skozi vročo paro. Sukno barvajo ali že kot volno ali kot raševino, to je pred valjanjem, ali pa kot sukno, šele po striženju. Kako dobivamo svilnato prejo. Najprej zmotajo niti s poparjenih in posušenih kokonov. Da najdejo prvotni konec, namočijo kokone v velikem kotlu in jih stolčejo s tankimi šibicami, da se tanke kokonske niti sprimejo. Potem združijo 3 do 8 (malokdaj več celo do 20) takih kokonskih niti na posebnih motovilih v eno nit, ker je kokonska nit pretanka za prejo. To je zelo važno delo; delavke se izurijo šele črez nekaj let toliko, da čutijo s prsti, koliko koncev naj združijo v eno nit, da je povsod enako debela in gladka. Taka nit je kolikor toliko sukana, posamezne 1 Osat je plevel, ki raste na suhih tleh. Ima veliko bodeče listje in steblovje; podolgasta glavica je obrasla z močnimi, dolgimi in bodečimi ščetinami. 111 kokonske niti združuje naravni klej. Da pa klej ne zalepi tudi novih niti, imajo na motovilu posebno pripravo. (Dandanes motajo te niti s strojem [„filatorium“] in sicer tako, da se nit tudi navija na motovilu v vodi, ne pa zunaj vode.) To je sirova svila, ki jo zmotajo v predena. Iz sirove svile predo lepo prejo. Odpadke, ki se drže na prej omenjenih šibicah, svilo pregriznjenih kokonov in sploh vso slabo svilo še zgrebenajo v svilnato vato; iz te svile pa predejo slabo prejo. Najsi predo iz sirove svile prejo za blago ali pa niti na ročna dela, vselej je treba odpraviti naravni klej. Kadit,ega kuhajo predena v lugu, potem jih posuše in, ako jim je drago, jih tudi pobarvajo. Lahko pa tudi barvajo šele sukano nit. Svilno prejo za tkanje predo iz niti sirove svile. Po dve do tri takih niti zasučejo v eno nit; sukajo pa jih v nasprotni smeri kakor pri motanju od kokonov. Nit za šivanje i. t. d. sučejo trdneje kakor ono za tkanje; sučejo jo proti desni in levi ali pa polovico posameznih niti na desno, polovico na levo. (Niti smo popisali v knjigi „Kvačkanje“ na strani B.) Za tkanje rabijo: a) svilo za osnutek, b) svilo za votek in c) šap n o svilo (Chappe), tej pravijo tudi kosmata ali zadnja svila. Svilo za osnutek predo iz najlepših kokonov; ta svila ima dva do tri plemene, v vsakem dve do osem kokonskih niti. Svilo za votek predo iz slabih kokonov, ta svila ima tudi le dva do tri plemene in je prav rahlo sukana. Šap n o svilo predo iz lioretne svile ali iz prej omenjenih odpadkov; ta svila ima lahko le en plemen in se rabi za primes volnatemu blagu i. t. d. Tankost svilnatih niti se določuje po teži določene dolžine sirove svilnate niti. Tvornice, v katerih predo svilo, se imenujejo filanderije. Najlepšo svilenino izdelujejo na Francoskem; potem se vrste te dežele: Angleško, Laško, Švica, Nemčija, Avstrija in Severna Amerika. 2 . Tkanine. Vse blago, ki se tke na statvah, se imenuje tkanina. Po snovi, iz katere se tko tkanine, razločujemo laneno, konopneno, bombaževo, volneno in svilnato blago. Laneno in konopneno blago se imenuje tudi platneno blago ali platno. (Tankost blaga določujejo po številu niti, ki se potrebujejo za določeno širino.) 112 Platneno blago (platnina). I. Toftasto platno. 1.) Platno. Najnavadnejše blago tega tkanja je platno; to blago je različno tanko in različno široko. Platno enojne širine je široko 54 cm do 78 cm, platno dvojne širine pa 156 cm do 200 cm. Kos platna je dolg 25 m do 60 m; to se ravna po blagu. Razločujemo sirovo platno in beljeno platno. Sirovo laneno platno je sivkasto, sirovo konopneno platno pa rumenkasto. Beljeno platno tko ali iz beljene preje ali pa belijo platno v kosu. Prvo je močnejše, pa ni tako čisto belo kakor drugo. Platno belijo ali na travniku, kakor smo to popisali pri tkanju, ali pa v tvornicah s kemijskimi pomočki. Beljeno platno kaj radi še apretirajo tako, da ga nekoliko poškrobijo in pogladijo s stroji. Razločujemo torej tudi apretirano in neapretirano platno. Platno, ki ga tkemo doma, je domače platno, drugo je tvorniško platno. Platno raz¬ vrščamo tudi po deželah, kjer se tke, in sicer imamo irsko, ha- noveransko, vestfalsko, holandsko, saško, češko, š 1 e - zijsko in moravsko platno. Na Kranjskem je znano loško platno, ki se tke kakor vestfalsko (v Bielefeldu) na domačih statvah, ne pa na parnih. Loško platno je redko tkano, malo apretirano; v pranju se močno krči. Tudi hrvaško platno se močno krči. — Med ostalimi tkaninami je najlepše irsko in hanoveransko platno; tudi na Češkem, posebno v Ruinburgu, izdelujejo izvrstno platno. Saško platno je čislano in tudi ni tako gosto kakor rumburško platno. Razločujemo tudi pristno platno in polplatno. Prvo iz¬ delujejo le iz lanene, oziroma konopnene preje, za drugo pa jemljo bombaževe osnutke ali pa votke. Pristno platno spoznavamo na več načinov; najboljša pa je vaja in svoja izkušnja. Pristno platno čutimo mrzlo in gladko. Ako razdrapljemo urezni krajec, se lanena nit ne da lahko raztrgati in se razdraplje podolgič. Bombaževa nit pa je gorka; ni tako močna in se razdraplje prav na kratko; lahko jo trgamo. Lanena nit se tudi bolj sveti od bombaževe, a to ni zanesljivo, ker dandanes vsako blago apretirajo prav lepo. Ako imaš platno doma, lahko spoznaš, je li pristno ali ne, če ga prižgeš. Bombažna nit je potem nekoliko kodrasta, lanena pa gladka. Če namočiš polplatno z oljem, se pri¬ kažejo bombažne niti, ker ostanejo bele; lanene niti se pa napijo olja ter postanejo svetle in prozorne. Platno je tem vrednejše, čim manj krotic ima in čim glajši je krajec. 113 2. ) Batist je najtanjše laneno platno; dandanes pa tko le še malo pristnega batista. Največ ga izdelujejo iz bombaža, ki pa ni tako lep in ne tako stanoviten. V Belgiji in v Severni Francoski tko pravi batist že več sto¬ letij. Prejo predo z roko v vlažnih kleteh, da se lepo razteza. Tudi na Nemškem in Češkem tko lep batist. Batist je najdražje platno, ker stane 1 m nad 20 K. Gosto tkani batist se imenuje bati s tn o platno. 3. ) Jadro vin a je najdebelejše platno. Najmočnejša jadrovina je konopljena. 4. ) Kreas (Greas) ali dvojno platno je belo in gosto tkano platno; apretirano je malo. Zadnje ime so mu vzdeli, ker je pogostoma preganjeno v dve leži. 5. ) Buško platno je sirovo in se rabi za moško gorenjo obleko. Lažje, pa tudi sirovo blago je sirovo platno, ki se rabi za žensko obleko. 6. ) Kanefas je sivo ali pa pisano platno z vzorci, ki jih natiskavajo nanj; lahko je tudi progasto tkan. To blago se rabi največ za žensko obleko. Tej vrsti prištevamo tudi spodaj omenjeni c e f i r. 7. ) Poklejeno platno je močno apretirano in se rabi za trdo podlago. 8. ) Po voščenka (povoščeno platno) je tanka in nepremočljiva, ker je povoščena z oljnatim pokostom. 1 9. ) Cefir (Zephir) je rahlo tkano laneno blago za poletne obleke. Izdelujejo tudi bombaževi cefir, ki se rabi prav tako kakor lanen. 10. ) Mul (Muli) se rabi kakor bombažev mul. 11. ) Štra min ali kaneva (Kanevas) je luknjasto platneno blago, še več pa ga tko iz bombaža; prečitaj dotični oddelek na strani 116. Lanenemu štraminu prištevamo „Java-kaneva"; pri tem se zapletata po dva ali več osnutkov z dvema ali več votkoma. Java- kaneva je zelo širok; beli Java-kaneva se lahko pere. 12. ) Vre če vina je naj slabše laneno blago; tko jo iz tula. (O tulu prečitaj oddelek „Kako pridelujemo lan“, na strani 94.) 1 Imamo še drugo povoščenko, ki jo rabimo za zankanje; to blago je debelo, po navadi na eni strani črno, na drugi pa zeleno. P. pl. Renzenberg, Šivanje, 111. del. 8 114 II. Keprano platno, atlasasto platno in platno z vzorci. 1. ) Dvojnik in trojnik je isto keprano blago. Dvojnik je enakostraničen keper, tkan na štiri plemene (poglej narisek št 65. 6); trojnik ni enakostraničen in ima le tri plemene. Blago je progasto ali pa tvori kvadratne vzorce. Rabimo ga za pošteljino, za prtenino, za moške hlače i. t. d. 2. ) Atlasasto platno se zove at las as ti trojnik ali pa plat¬ neni atlas, ki se rabi za obleke. Laneni gradi je progast in se lahko prišteva tej vrsti. 3. ) Damast 1 je platneno blago z vzorci, to so cvetke, listi i.t. d. Damast tko na Jacquardovih statvah in ga rabijo za prtenino, za brisače, prtiče i.t. d. Takšno blago tko tako, da je z borduro označena velikost vsakega perilnega kosa, tudi ob krajcih je bordura; ali pa tvori vzorec vsega kosa le eno ploščo, ki se razreže na posamezne perilne kose; ob krajcih je po navadi tudi tukaj bordura. Prvo blago se imenuje umerjeno blago, drugo pa metrsko blago. Bombaževo blago (bombaževina). Razločujemo tkano blago in votkano blago. Prvo je zopet ali toftasto ali keprano ali atlasasto ali tkano z vzorci ali žametasto. Toftasto blago pa je ali gosto ali redko ali luknjasto tkano. I. Toftasta bombaževina. A. Gosto tkana. 1.) K atu n ali koton (Cotton) je po navadi barvan in po¬ tiskan; razločujemo ga več vrst. a) Pravi k atu n je debelo blago; votki so bolj sukani nego osnutki. Pisani katun imenujejo katunsko platno. b) Kambrik je tanko, belo ali barvano, prav gosto tkano blago. Vzorce lahko vtkavajo ali pa jih natiskavajo na blago; jernljo pa tudi lahko različno debele niti. Semkaj prištevamo perkal (Perkail), ki je tudi lahko bel ali barvan ter ima tanjše niti nego kambrik. Razločujemo ga več vrst: 1.) vrvični ali diagonalni perkal, vrvico tvori debelejša osnutkova nit, vtkana v pravilnih presledkih med navadne osnutke; ' Dobil je ime od mesta Damaska v Mali Aziji, kjer so v starodavnih časih tkali le svilnati damast za obleke. 115 2.) kip-perkal, ki je modro pobarvan z indigom; 3.) batistni muslin, ki je prav tanek perkal; 4.) svetli perkal, ki je močno apreti ran in se rabi za podvlako. <■) Kalikut (Kaliko) je pisano ali enobarvno blago, ki se rabi za obleko. Imenujejo ga tudi „Indien“ (Indiennes), ker so ga za¬ četkoma tkali le v Indiji. Sedaj radi imenujejo ..kalikut" sploh vse pisane bombažne tkanine. Temu blagu prištevamo ruž (Rouge), to je le rdeče barvano blago, ki se rabi za odeje i. t. d. d) Sirting (Shirting) je bel in precej apretiran; rabi se za perilo. Tudi sifon (Ghiffon) je tkan kakor širting, niti so tanjše kakor širtingove. Semkaj prištevamo še modapolan, ki je tanjši od širtinga in debelejši od šifona, in sarzenet (Sarsenett), ki je močno apretiran. e) Kotonina (Gottonina) je bela ali barvana; niti, ki so ali tanke ali debele,, so močno sukane. Bela kotonina je ali bela ali sirova, tko jo tudi v dvojni širini, rabimo jo za perilo. To blago je znano le po naših deželah; zunaj naših meja izdelujejo njemu podobni koto n in, to je pisano blago, ki se rabi za žensko obleko. f) Gic (Zitz) se močno sveti in ima na sebi natisnjene vzorce. Sedaj ga tko le še malokje; rabili so ga za prevleko sobne oprave, za zavese i. t. d. 2. ) Nanking je zelo gosto tkan, nit je debela in rumenkasta. Pravi uanking tko le v Vzhodni Indiji in na Kitajskem iz rumenega bombaževca (Gossypium religiosum). Ker je barva stanovitna, ga rabijo za obleko. Nanking, ki ga tko po naših deželah, se dela iz navadnega bombaževca in se porumeni z železnim oksidom; tko pa tudi bel in rdeč nanking. Rabimo ga za spodnjo prevleko pri pernicah i. t. d. 3. ) Domestik (Domestic) je močno apretirana, precej debela kotonina, ki se rabi za srajce; tej vrsti prištevamo inlet, ki je mehko, malo apretirano blago in belo domačo kotonino („Haus- tuch"), ki je nekaj bolj apretirana. 4. ) Oksford (Oxford) tko tako, da jemljejo izmenoma nekaj barvanih in nekaj belih niti; vzorci so progasti ali kvadratni. Rabimo ga za poletne moške srajce. B. Redko tkana. 1.) Muslin (Mousseline) ali mezlan je nekoliko prezoren; niti so tanke in dobro sukane. Razločujemo ga več vrst, in sicer: a) mu šli ne t (Mousselinet), ki je izmed vseh najdebelejši in najgostejši; 8 * 116 b) vaper (Vapeur), ki je tanjši in rahleje tkan nego mušlinet, na licu je poklejen; c) cefir (Zephir), ki ima najtanjše niti; to blago je precej gosto tkano, je barvano, progasto, potiskano i. t. d. in se rabi kakor laneni cefir za žensko obleko. 2.) Batist je lepo, tanko blago in se rabi kakor mul, ki je redkejši od batista. Razločujemo troje batistov, in sicer: a) holandski batist, ki je najgostejši; b) pol redki batist, ki je redkejši in bolj apretiran ; c) redki batist, ki je naj redkejši; nit je nekoliko debelejša od polredkega batista. Prvi in drugi batist je bel ali pisan in se lahko rabi za obleko. H. ) Mul (Muli) je tanko, belo blago za žensko obleko ali pa za perilo. 4.) Žakonet (Jaconet) je tanko blago in ima trdne niti. Ker je pisan, se rabi tudi za žensko obleko. ,5.) Organtin je slabo, prav redko tkano blago; niti so tanke in močno apretirane. Rabimo ga za podvlako. Tej vrsti prištevamo vse vrste prav močno apretiranega blaga za podvlako, kakor trdi tul in trdo platno. Tudi tarlatan in grenadin, ki se rabita za obleko, se prištevata organtinu. Nobeno blago se ne da prati. C. Luknjasto tkana. I. ) Štra min ali kaneva (Kanevas), ki je prav redko tkan in močno apretiran. Razločujemo razdeljeni in nerazdeljeni štramin. Prvi je oni, pri katerem sta po dve in dve niti bolj skupaj tkani, med vsako drugo nitjo ima torej štirioglate luknjice; drugi je oni, kjer so vse niti enako vsaksebi. Štramin se rabi za zaznamenovanje; širok je 3'5 cm do črez 160 cm. Barve je bele ali modrikaste. 2. ) Tul (Tiill) ali bombaževa tenčica ima šesterooglate luknjice in se tke na posebnih statvah, na petinetskih ali na bobinetskih. Ker so te luknjice podobne petljam, prištevamo tul tudi votkanini. Naj dražji tul je svilnati. 3. ) Kr ep (Krepp) ali flor ima le prav drobne luknjice in se rabi za žalne tenčice. Blago te vrste, ki ga tko za žalno obleko, ima debelejše niti, tudi ni tako luknjasto kakor fior in se imenuje tudi krep ali pa „krepon“. Najlepši fior je svilnat; najlepši krepon pa volnen. 117 II. Keprana bombaževina. 1. ) Por h ant. Tega gradašajo na narobni strani, da je kosmat. Imamo navadni ali nebeljeni p or h ant, pa tudi vrvični in piketni (progasti) porhant, ki je bel ali barvan. Pisani porhant se rabi za obleko, beli pa za perilo. 2. ) Kroaze (Croise) je bel, barvan ali pisan in se rabi kot blago za podvlako; to blago je močno. 3. ) Trojnik je gosto in močno blago; po navadi je progasto. Rabimo ga radi za žimnice in druge močne prevleke. Tanko blago te vrste rabijo za deško poletno obleko. 4. ) Gradi je belo progasto ali cvetkasto blago; rabi se kakor laneni gradi večinoma za prevleko posteljne oprave. Cvetkasti gradi se imenuje „ bombažev d a mast 5. ) Bombažev merino (Merinos) je podoben volnenemu. Prečitaj odstavek o volnenem blagu na strani 121. 6. ) Bombažev rips je barvano blago in se rabi za obleko; znan je pod imenom „kord“ (cords). 7. ) Kalmuk je dolgo kosmato in močno blago. Dobiva se bel ali pisan. III. Atlasasta bombaževina. 1. ) Sati n (beri saten) je atlasu podobno bombaževo blago, je barvano ali pisano in se rabi za obleko in za podvlako. 2. ) Bombažev klot (Cloth) je črn ali barvan, rabimo ga za spodnja krila i. t. d. IV. Bombaževina z vzorci. Semkaj pripadajo: bombažev damast, bombaževa p rt en ina in vse progaste tkanine, kakor progasti porhant, progasti trojnik, progasta hlgčevina in še pik etn a bombaževina ali pike (Pikee). Zadnje blago se tke v dveh ležah, ki sta v določeni vrsti združeni v eno, kakor bi bili prešiti. („Prešito" se pa imenuje francoski „pique“; odtod ime tega blaga.) Piketu je podoben brilantin; to blago ima lahko debele ali pa tanke niti. Rabimo ga za poletno obleko, ker se lepo pere. V. Žametasta bombaževina. Žamet je blago, ki je na gorenji strani kosmato, na narobni pa gladko. Tkano je ..ali toftasto ali pa keprano. Razločujemo 1.) pravi žamet in 2.) menčester (Manchester). Za prvega rabijo 118 nekaj bombaževih, nekaj pa svilnatih niti ali pa jemljejo pristno svilenino; menčester pa je le bombažev in je tudi močnejši od navadnega bombaževega žameta. Kosmate zanke se narejajo pri tkanju ali iz osnutkovih ali pa iz votkovih nitk. Za žamet je treba dvojevrstnih osnutkov; gladki osnutki se tko kakor po navadi, zankasti osnutki se pa polagajo črez medeničaste šibice, da se narejajo zanke. Blago se tke v dveh do treh vrstah črez gladke osnutke, v četrti vrsti pa črez šibice tako, da se zanke več ne razporjejo. Izmed teh zank prerežejo ali vse ali le nekaj ali pa nič nitk. Na žamet tudi lahko tiskajo vzorce ali pa jih vtkavajo; žamet je črn ali drugobarven. Menčestrove zanke tko iz votkov, zaraditega je treba dvoje¬ vrstnih votkov. Gladki votek se tke kakor po navadi, zančni pa tako, da se narejajo zanke. Te zanke niso tako goste kakor one pri žametu in tudi tako lepo ne pokrivajo spodnjih gladkih vrst. Tudi te zanke se lahko porežejo ali pa ne. 1 Najboljši bombažni žamet je patentni žamet. 3. ) Pliš (Plttsch) ima prav dolge zanke in se tke črez večje medeničaste šibice nego žamet. 4. ) Velpel je podoben plišu in je tudi dolgokoeinast. Ime „ velpel “ prihaja od bele vrbe, ki ima na narobni strani kocinasto listje. (Vsrednjevisokonemškem jeziku so imenovali belo vrbo „Felbel“, iz tega je nastalo ime velpel.) Tko tudi svilnati velpel. VI. Votkana bombaževina. Niti tega blaga tvorijo petlje, kakršne so nam znane že izza pletenja. 1. ) Votkanina za nogavic e, maje i. t. d.; to blago je prav tako, kakršno je spleteno. 2. ) Bobinet ali angleški tul je prav tanko čipkasto blago, ki se tke na bobinetskih statvah; ima velike šesterooglate luknje in je zaradi redkega tkanja podobno redkemu batistu. Za tako tkanje rabijo posebno osnovalnico, to je „bobin“; odtod ime tega blaga in teh statev. 3. ) Pet.inet je tul, ki se tke na petinetskih statvah in ima drobne šesterooglate luknjice; podoben je krepu, ker je gosteje tkan nego bobinet. 1 Kako tko trakove, je popisano pri svilnatem žametu. 119 Prav lepo bombaževino, posebno katune, izdelujejo na Angleškem, še lepše na Francoskem, kjer tko najlepši in najstanovitneje barvani perkal. Na Avstrijskem (na Dunaju, v Pragi, na Predarlskem) imamo barvarnice za katun, v katerih tudi izvrstno tiskajo katune. Največ bombažnega žameta tko na Angleškem. Volneno blago (volnina). Najbolj znano volneno blago je sukno; kako se tke, smo popisali na strani 109. Pristno volneno sukno tko le iz volne, pol- volneno sukno in drugo volneno blago ima bombaževe osnutke; le votki so volneni. Sukno je zelo koristno blago, ker se lahko porabljajo še tako majhni odpadki. Da predo iz suknenih cunj samodelsko volno, smo že omenili pri volni na strani 99. Iz samodelske volne predo prav lepo blago, ki pa seveda ni tako močno kakor ono, ki se tke iz nove volne. Celo olje in pepel suknenih cunj sta uporabna. Olje služi za svečavo, pepel pa za gnojilo. Da ločimo pristno volneno blago od polvolnenega, ga je najbolje stisniti z roko. Čisto volneno blago se zmečka le malo; ako je bombaževa nit v blagu, se pa zgibe močno poznajo. Ako potegnemo nit iz blaga, začutimo, da je volnena nit mehka in gladka, bombaževa pa trda in krhka. Ako prižgemo bombaževo nit, gori s plamenom, volnena nit pa kmalu ugasne in ima duh po zapaljenem rogu. - Ali je volnina barvana v preji ali v kosu, se spozna po ureznem krajcu, ki je bel, ako se je blago pobarvalo šele v kosu. Stanovitno barvo pa spoznamo, ako potegnemo z namočeno belo ruto po blagu; ako barva ni stanovitna, se ruta zamaže. Obledele volnine se lepo barvajo iznova; le mohčr se krči, ker sta bombaž in volna zasukana že v preji. Volneno blago tko ali iz grebenane ali pa iz mikane volnene preje; prvo je suknasta volnina, drugo pa mikana volnina. Volneno blago tko ali toftasto ali keprano ali pa atlasasto. Toftasto tkanje se imenuje pri volnenem blagu „mušlin“. I. Suknasta volnina. A. Mušlinasto tkana. 1.) Sukno je na licu gladko, na narobni strani pa kosmato, kakor je prišlo s tkalskih statev. Vse obdelovanje, ki smo ga popisali pri napravljanju sukna, se vrši na desni strani. Vse sukno je široko tkano in zloženo na dvh leži; pravimo, „da ima blago dvojno širino". 120 Najtanjše sukno je pražnje sukno, imamo paše debelo sukno, kosmato sukno in polsukno; zadnje ima pol volnenih in pol bombaževih niti. 2. ) Mehko sukno je lahko in tanko; volnena nit je drobno sukana. To blago je prav skrbno apretirano, pa ni svaljano. 3. ) Vatmol (Wattmol) je redko tkan, na licu je nekoliko ščetan; rabi se za obleko. Tu sem pripada dvojno blago, znano je pod imenom „dubl“ (double). To blago je debelo, na licu po navadi gladko, t. j. brez vzorca, na narobni strani pa največkrat karirano. Rabimo ga za zimsko obleko, za vozne odeje i. t. d. 4. ) Flanela je podobna vatmolu, svaljana je le malo ali pa prav nič; na licu je pač ščetana, pa ni postrižena. Za osnutke jemljo radi mikano prejo ali bombaž ali pa Horetno svilo. Flanela je bela ali barvana; imamo pa tudi flanelo, ki je keprana ali progasta ali potiskana. Flanelo rabimo za gorko spodnjo obleko; tanko flanelo pa za podvlako. 5. ) Raševina je blago, ki ga tko v planinskih krajih. Volnene niti so debele in močne. To blago je močno svaljano in ščetano; ker ni porezano, je kosmato. Pri tem blagu se prav dobro pozna, kako je tkano. B. Keprasto tkana. 1. ) Bukskin (Buckskin) se ne sveti kakor sukno; pač je to blago kolikor toliko svaljano in postriženo, pa ni ščetano. Bukskin se rabi za moško gorenjo obleko, je progast, kariran ali sploh vzorčast. 2. ) Kašmir 1 (Kaschmir) je debelo keprasto blago, ki se tke le iz grebenane preje. Keper se pozna le na licu. Radi pa ponarejajo blago tako, da jemljo za osnutke mikano volno ali pa bombaževo nit. Kašmir se dobiva v vseh barvah. 3. ) Molton je na obeh straneh kosmat; rabimo ga kakor tlanelo. 4. ) Diagonalno blago je svetlo; na licu se vidi prav lepo keprast, vzorec. Rabimo ga za razne obleke. II. Mikana volnina. Za mikano volnino ne jemljo le mikane volnene preje, nego rabijo za votek ali grebenano nit ali bombaž ali lan ali pa druge niti, kakor od Alpake in drugih koz. Vse te preje pa niso svaljano. 1 Prvotni kašmir so tkali v mestu Kašmiru iz volne tibetanske koze. 121 A. Mušlinasto tkana. 1. ) Orlean (Orleans) je polvolneno blago; osnutki so bom¬ baževi in močno sukani; za votek se rabi trdo mikana volnena preja. Blago je gladko ali pa vzorčasto in se rabi za obleko ali za podvlako. 2. ) Kamelot (Kamelott) je gosto blago za obleko. Pravi kamelot so tkali v Aziji iz angorske volne. 3. ) K rep 6 n (Kreppon) je blago, ki ga po tkanju namočijo v vroči vodi, da je nagrbančeno. To blago nosimo za žalno obleko; imenujemo ga pa tudi krep. 4. ) Bister (Luster) se lepo sveti. Za votek se rabi trdo mikana volnena preja, za osnutek pa bombaž ali angorska (kemelska) volna. 1 Prvi lister se rabi za podvlako, posebno za podšiv pri krilih, drugi pa za žensko obleko. 5. ) Volneni muslin (Mousseline de laine) ima bombaževe osnutke in trdo mikane volnene votke. G.) Barež (Barege) je redko tkano volneno blago, ki se rabi za žensko obleko. 7. ) Rips je polvolneno progasto blago. Laneni ali bombaževi osnutki so močni, volneni votki pa tanki; osnutki so popolnoma po¬ kriti. To blago so v prejšnjih časih rabili za prevleko sobnih oprav, sedaj pa ni več v navadi. 8. ) Moher (Mohair) je redko blago; preja je na pol bombaževa in na pol iz volne angorske koze. B. Keprasto tkana. 1. ) Tibet (Tibet) je gosto tkan in ni svetlo apretiran; za to blago rabijo mehko mikano ali pa tudi grebenano volneno prejo. Pri tibetu se pozna keper na obeh straneh. Rabimo ga kaj radi za žensko obleko. 2. ) Meri no (Merinos) je tkan rahleje nego tibet in svetlo apretiran. 3. ) Terno (Terno) je gostejši in tudi skrbneje tkan od tibeta. To blago tko iz volne tibetanske koze kakor kašmir. 1 Angorska, moherska ali kemelska volna se dobiva od kemelske koze, ki jo rede v Angori (Mala Azija). Prečitaj o tej kozi še opombo na strani 97. Ta volna je dolga, mehka, tanila in se sveti kakor svila. V Aziji tko iz te volne razno svetlo blago, v Evropi pa «moliersko» blago. 122 C. Atlasasto tkana. L as ti n g (Lasting) in klot (Cloth) se rabita za podvlako; radi prilagajo bombaževo nit. D. Luknjasto tkana. Sitasta volnina ima drobne luknjice kakor nerazdeljeni štramin. Močno sukana nit je rumenkasta; po navadi jo sredi blaga nekaj modrih in nekaj rdečih osnutkov. Sitasto volnino rabi mlinar, da čisti moko: lahko pa tudi vezemo in zaznamenujemo na tem blagu kakor na lanenem in bombaževem štraminu. Imamo še mnogo volnine, ki se tke ali iz grebenane ali iz mikane preje. Ker pa zaradi izpremenljive mode nima dolgega ob¬ stanka, tukaj ni navedena. Volnini prištevamo tudi: volnene velike rute, pre¬ proge, gobelinske in votkane tkanine, ki jih pa tukaj nečemo popisavati podrobneje. Votkano blago smo popisali pri bombaževini. S suknarstvom se uspešno bavijo v Prusiji in na Saškem, v Avstriji pa na Češkem, Moravskem in Šleskem; Tirolsko je znano zaradi ruševine. Tudi na Kranjskem (v Loki) izdelujejo raševino. Na Angleškem, Nizozemskem, v Belgiji in na Francoskem tko tudi volnino. Svilnato blago (svilenina). Semkaj ne prištevamo le pristne svilenine, nego tudi pol- svilnato blago; pri tem je po navadi osnutek svilnat, votki so pa volneni, bombaževi ali laneni. Svilenino jemljo po navadi s statev, kakor se je tkala, ne da bi jo še apretirali, gradašili i. t. d. Le težka svilenina se stiska, da je lepo gladka. Lahko svilenino pa lepijo na narobni strani, da ni premehka, in jo tudi stiskajo. Nekatero svilenino „moarirajo“ na licu, da se površje valovito sveti, (čitaj „Moare“ na strani 124.) Pristno svilenino lahko spoznamo, če jo primemo, ker je mehka in voljna. Ako je vanjo vtkana bombaževa ali lanena nit, se ta dobro loči od svilnate, ker se ne sveti tako lepo. Ako prižgemo nečisto svilenino, vidimo, da lanena ali bombaževa nit prigori do konca, najsi jo odmaknemo od plamena; svilnata nit pa takoj ugasne, ko jo odmaknemo od plamena; ogorek ima neprijeten duh. Ker je svilenina tem dražja, čim težja je, radi obtožujejo svilnato blago s kemijskimi dodatki; obenem ga barvajo. Da pa ni tako blago pre¬ pusto, de vaj o več olja v barvo. Temu blagu škoduje največ prah, ker se posebno hitro prime barve — najrajši črne — da je v kratkem času blago kar sivkasto. Svila se ne da lepo barvati; stara svilenimi, ki se pobarva, postane cunjasta, ker izgubi naravno apreturo. Je li nova svilenina barvana v preji ali v kosu, to se spozna po krajcu, ki je v prvem slučaju različen od blaga, v drugem pa enakobarven. ■ Svilenina se tke: 1.) gladko, to je brez vzorcev, in sicer ali toftasto ali pa tenčičasto, 2.) atlasasto in keprasto, 3.) vzorčasto in 4.) žametasto. Vse svilnato blago je ozko tkano. I. Gladka svilenina. A. Toftasto tkana. !.) Toft. Pristni toft je mehko blago, ki se tke iz kuhane svile. Niti osnutkove so enoplemene, votkove pa imajo en plemen do tri plemene; 1 tofta je več vrst. a) F1 orans (Florence) je tanko blago in se sveti nekoliko bolj nego navadni toft.; rabimo ga za obleko. b) Flora n s ki toft je manj vreden in se rabi večinoma za podvlako. c) Toft za podvlako je najmanj vredna svilenina; rabimo jo le za podvlako, odtod ime. empitt damast, ®amaft, eine ©toffgattung debatirati, bcfatiereu del, pod odejni ,ber Spiegel bei ®edenfappeit — podpasui, ber Stumpf bei ©einfleibent — sprednji, ber ©orberteil — stranski, ber ©eitenteil — zadnji, ber 3?iicfenteil, fjinterteil dlaka, baž SBottfjaar dolžina, stranska, bie ©ettenltiitge, eine 50tafjrid)tung domestik, ®omefti!, eine ©toffgattung drapiti, razdrapiti, aužfranfett dražica, bie gabenrinne, toeldje entftept, roenu man eiiteu gabett auž eiitem ©toffe jiet)t drgniti, predrgniti, butdjmepen drsati, podrsati, ftreifen (bie galteu beint Stdpen) držalo, ber ©riff (an ©cperen u. bgl. ©egenftiinben) dvodomno, jroeiljaufig dvojnik, ber 3roiIXicf), 3tx>ild;, eiite ©toff- gattuug dvojno blago, dubl, ®oppe(ftoff, Double (liež: ®itbl) ein ©lodftoff fajl, gnide, eine ©toffgattung filanderija, bie ©eibenfabrit tilatorij, motovilo za svilo, bie ©eibeit* §afpet flanela, glaited, eine ©toffgattung flor, gtor, eine ©toffgattung tlyer (beri: flajer), bie SSorfpitmmafrfjine, glper (liež: gleier) fulir, gonlarb (liež: gttlar), eine ©toff¬ gattung gladiti, pogladiti, glčitteu goditi lan, bie Seiupflattje gum gmecte ber Seingemimutug bearbeiteu, geitigeu gradaša, bie ffirentpelntafd)ine gradašati, zgradašati; ščetati, poščetati, frempeln gradi, ©rabel, eine ©toffgattung greben, bie ,§erf)el uub bie iiabe bež 2Beb= ftuplež grebenati, zgrebenati, fammen, frempeln, raufeln, rtffelu grenadin, ©rett obiti, eitte ©toffgattung gro, ©rož (liež: ©ro), eitte ©toffgattung - denipl, Gros de Naples (liež: @ro= beitnpl) — grčn, Gros grein (liež: ©rogren) guba, bie galte, bie gelegte galte gubančiti se, zgubančiti se, galtctt bilbeu gumb, ber Rnopf gumbnica, baž Kitopflod) hlače, otroške, baž Jftiuberbeiuttcib — spodnje, baž Unterbeinf teib, bie Unter« 129 Mače za jezdece, bie Dicitljofe — za prvenčke, bie 28inbelt)ofe — za ženske, bie graiteitljofe hlačevina, bet' Igofeitftoff hlačnica, ber SBeittlittg hmelj, ber Ipopfen inlet, Ruleti, eiite ©toffgattung izhod, ber 2Iužftid) izmekniti se, izmikati se, cutfdjlupfcit izpodviti, izpodvijati, etitfdjlagett (baž Sleintudj am gujj« ober Knpfcnbe) izpuliti, izpuljevati nit, beit gabett attž* jieljen izpuljena nit, bet aužgejugette ffabett izruti, izrujevati lan, aitžrattfett beu fietu jadro, baž ©egel- jadrovina, baš ©egeltud), ber ©egelftoff Java-kaneva, 2sa»a=Stane8až (liež: Satteoa) jopica, baž 3adtf)eit, baž Storfett, bie 9iad)tjade — dnevna, bie SlKorgenjade — gorenja, život, bie Oberjade, ber Seib, bie Satfle — nočna, bie 9tad)tjade, baž s Jtad)t!orfett — otroška, baž Sittberleibd)eu — spodnja, nedrec, baž Untcrleibdjen juta (džut), ber Jguteftoff jutovec, bie Sutepflanje kalikut, Solilo, fietje: ERottge kalmuk, Stalmuf, eitte ©toffgattung kambrik, Stambrif, Saiumcrhtd), eine Stoff= flottung kamelot, Somelott, eiite Stoffgattung kanefas, Sattefaž, eiite ©toffgattung kaneva, fiefje: ©tramin kašmir, Stafdjmir, eiite ©toffgattung katun, koton, Sottuii, (Sottoit, eiite ©toff= gattuitg kavka, baž §afd)ett atit gliigelarme bež ©piititrabež keper, SMper, eitte ©toffgattung uttb etn 29ittbegrab — enakostraničen, gleidjfeitiger SBper — enostraničen, uitgleid)feitigpr Stilper — osnutkov, ber Stcttfilper - votkov, ber ©dptfttbpcr P. pl. Renzenberg, Šivanje, lil. del. klej, ber Seint klekljati, sklekljati; klekljan, a, o, sklekljan, a, o, ffoppeln, geftbppelt ključica, baš IpuEdjeit klobčič, ber Sttaucl klot, ©lott), eine ©toffgattung koc, ber Stojen kocinica, eitt getraufeltež §aar= ober 2BoIl= bttfdjel kodelja, ber ©piuuroden kokosov oreh, bie KotoSuujj kola, bag CSJeftell bež 28ebftut|Ie3 (itn ©looettifdien mir itt ber ajtefjrjal)! gebraud)tid)) kolesce, bie ©pttttte (bei 2tu§nat|arbeiten unb fmltlfaitnten) — za prikrojevanje, baž gttfdpteibe* rab d) en kolk, bte fpitfte, eitte 2Kafjrid)tuitg kolovrat, baž gpittttrab konec, šivalni, šivalna nit, ber Slrbeitž* fabett, ber 9tiif)tling konoplja, ber §attf a) pestični, ženski cvet, ber §entpin, bie toeiblid)e §aitfbliite b) prašni, moški cvet, ber gintntel, bie tuauttltdje ftanfbliite konopnina za prejo, ©pittubauf — za vrvarje, ©djletpauf kopčica, baž §aftel a) babica, baž §afteW£)r b) dedec, ber .fjaftetljateit kopriva, bte 9teffel, bte Skeniteffel — velika, bte Siaubneffel kos, perilni, baž SSafdjeftitd kositer, baž gittlt kosmat, a, o, beljaart, raulj koton, katun, (Sottoit, Stattun, eitte ©toff¬ gattung kotonina, bela, gebleid)te Sottouiua — domača., §aužtud) — sirova, uitgebleidjte (Eottoniita koza angorka, bie Slttgorajiege — kašmirka, bie Safdjntirjiege — kemelka, bie Stamet^iege kozica, ber gtotdel, ber Steil — pasna, ber Saitteujtuidel koželj, ber ©tab am ©piuttroden 9 130 krajec, baž ©nbet, ber 9tanb, bie Stante — tkalni, bie SSebefante, ©afjtleifte, ©aljtenbe — urezni, bie ©djnittfante krčiti, skrčiti, eingetjen (ber ©toffe beim SBafrfjen uitb ber 9?at)tlange beim Slaven) kreas, ©reaž, etate Seiittoanbgattung krep, Štrepp, ettte ©toffgattung krepon, Sreppon, eitte ©toffgattung krilo, ber ŽRocJ (ber grauett) — škrobno, ber ©tarfrorf - spodnje, ber Unterrod kriviti se, skriviti se, fid) friimmen kroaze, ©roife (liež: Stroafe), eine ©toff* gattung kroj, ber ©dgtitt — izvirni, ber Ortgittalfceniti krojiti, prikrojiti, sufdjneibett krotica, ber Sttoteit im ©efpinft krpa (zaplata), ber glec! beitn @infe|ett ber SSdfdje krpa (loputa), ber fiappen bei SBldttern krpati, vkrpati perilo, bie 28afd)e auž= beffern, eineit gled einfe^en krtačiti, skrtačiti, Biirften kvačkati, skvačkati; kvačkan, a, o, skvačkan, a, o, tjatetu; gepfelt lan, ber Seitt, bie Seinpftauje — godni, ber geniigettb Bearbeitete Seitt lasting, Safting, eine ©toffgattung latva, bie Seifte bež 28ebftuf)lež (in ber 9Jdf)e bež Štettbaumež) lepenka, ber igappenbecfet lepiti, zlepiti, leinten lestrin, Siiftritt, etn ©eibenftoff levantin, Sebantin, ein ©eibenftoff — fasonirani, faffonierter Sedantiit leviti, zleviti, tjduten leža suknenega blaga, ber ©trid) itn SSodftoffe ličje, ber Soft ber" ifSflanjeit likati, zlikati; loščiti, pološčiti, gtatten lister, Siifter, ettte ©toffgattung lomiti, zlomiti, Bredjen lub, bie 'Dtiitbe ber SPflansen luknja, raztrgana, ein Stijj mančester, SJlandjeftcr (tiež: TOdufcpefter), ettte ©toffgattung manšeta, bie 9Jžanfd)ette marslin, SOtarceUin (tiež: (ffiarftin), ein ©eibenftoff mašiti, zamašiti, oerfted) ett, ftop fen eittctt 9ti jj medčn, a, o, auž Slteffing mencati, mencam; zmencati, zmoncam, riippetn, id) ritppele meri no, 9Rerino, eine ©toffgattung meti, manem, pometi, pomanem, tnaljlett mit bett flacpett §dttben, id) ntatjte mikalnica, ber Stnittm junt Sdtnmen ber SBoIte mikati, zmikati volno, bie SBotte fdntntett — predivo, bett glad)ž l)ed)etn moarirati, pomoarirati, moirierett (tiež: tnoarieren) moda, bie 2Robe modapolan, TOobapotan, eine ©toffgattung moker, 9Jlot)air (tiež: ©ioljdr), eine ©toff* gattung moka, lojevčeva, baž gebertoeiji molton, SRotton, eine ©toffgattung monopol, ffltonopot, eine ©toffgattung motati, zmotati, tjafpelit motovilo, bie ,§afpel mul, SKutl, eine ©toffgattung mušlin, mezlan, iUtouffetine (tiež: 9Ruž* lin), eine ©toffgattung — batisten, 33atifb50toitffeline — volnen, Mousseline de laine (tiež: 3Jtužliu be len) mušlinast, a, o, mezlenast, a, o, attž 2Rouffe[itte mušlinet, Kouffetinet (liež: SDtužtine), eitte ©toffgattung nabor, bie gattennatjt — navadni, bie 3ngfattennal)t — svitkasti, bie SBirbetnatjt — zobčasti, »žabice«, ber SBogenfaunt, bie grofdjmdutdfett nabrati, nabirati, eittreif)eu, bie S^itgfaltett auffaffett nadšiv, bie ilbernat)t okrogli, bie Stotlnatjt — ploščati, bie gladjnatjt, bie Stappnat)t 131 nagrbančen, a, o, gefreppt nanking, Sftantiitg, etn SBnumrooHftoff napeti, napnem, napenjati, napenjam, fpcmnen, id) fpatttte aitf napiljen, a, o, gejalpit naprstnik, ber gingerljitt naramnica, bal 2Id)felbaub nategniti, natezati, nategnem, anjiel)ett, id) jielje att, b. 1). ju fid) natokniti, nataknem, natikati,natikavam, anfteden, id) ftecfe ati navrniti, navrnem, navračati, navračam, jufiitjren, xcf) filtre ju nedrec, bal £eibd)eit — izrezan, aulgefdptittette! Seibdjett — zaprt, gefdjloffette! £eibdjett ničalnice, bie ©dputreti atu ©efdjtrraijmeit bel SSebjtuljlel nit, ber gabett, ber iRaf)tliitg — pripetna, ber §eftfaben — šivalna, berSlrbeitlfaben, ber Stafjtling — vmesna, ber ijtoifdjettfaben noga, ber gttfj, eitte TOajjridjtung obledeti, obledovati, abfdjiejjett obleka, bal Stleib — poletna, bal ©ontttterfleib - zimska, bal SBittterfleib — žalna, bal SCrauertleib obramnica, bal Slrntlod) obraten, a, o, eittgegeitgejejjt obšiti, obšivati (ob robu šivati), untitdljen, (atn Utaitbe nitijett) obtežiti, obteževati, bejdjtnerett odeja, bie ®ecfe odejna prevleka, bie ®edenfappe odmeriti, odmerjati, abmeffett odpadek, ber 9lbfall odpira, bal gad) (el entftetjt beittt SCSeben) odrezati, odrezavati, urezati, urezavati, abfdpteiben odvezovalec «opener», ber Dpeiter (eitte SUlafdjitie ber ©piitufabrifen) ogel, bie ©de ogoliti, ogoljati, abtocjjen ogoljen, a, o, abgcluejjt ogorek, bie angebrannte ©telle okvir, ber Sialjmen (Bei ber £abe bel SBebftuljlc!) oksford, Djforb (lir!: Offor), eitte ©toff= gattung ometati, ettbeln ometica, bie @itbelttal)t — navadna, bie getobl)iilid)e ober ein= fad^e ©nbelnaljt — navzkrižna, bie ©egenftidptaljt oprava, sobna, bie gimntereinridjttmg — cerkvena, bie Sfird)eueinrtd)titng organtin, Organtin, eine Stoffgattung os, bie 9(d)je osat, bie ®iftel osmukati, osmukavati (lan), abfireifett (bie grudjtfapfeltt bel £ein!) osno, ber ©paititftorf im SBebeftitljle osnutek (snutek), ber £aitg!= ober Sfettcit* fabctt, nitd) SJerft, Slttfjug, Settcl oteniti, otenjati, jdjattieren otenjen, a, o, fdjattiert ovca, kocasta, bal 9Kebermtg!jd)af — kodrasta, bal £anb= ober §>flfjenfd)af — španska ali merinka, bal Slierino* fdjaf ovratnik, ber ffrageu ozkosuličast, a, o, [djmallaitjettlid) papir, smirkov, bal ©djmirgelpapier pas, ber Oiirtel — okrogli, ber ©attelgiirtel pasa, ber ©treifett pazder, pazderje, bie Slgen, bie ©djabett, and) ©ttnett (bal fittb fmljteildjeit, bie beint 93red)en bel Setnl abfaUen) pazduha, bie 9lrntl)i)ljle — listna, ber SSlatttoinfel peča, eitt ftopftud) ber Strainerinnen perilni kos, bal 3Bajd)ejtiict perilo, bie SBajd)e — kuhinjsko, bie ftiidjeitttidjdje — moško, bte §errent»djd)e namizno, bie ®ijd)tt)afd)e — otroško, bie Stinbertoa|d)e — pohišno, bie ,£>aultuajd)e — posteljno, bie SSetttoafdje — žensko, bie grnuetttuajdje životno ali belo, bie Heibtoafdje 9 * 132 perkal, Jerini, eiite ©toffgattung kip, Sipperfflt — svetli, ©tausperfal — vrvicni, diagonalni, ©djttiirb obet' ©iagottalperfal pernica, bic ®ud)et, baž geberbett perut, ber glugelartu bež ©piratrabež petinet, ber 'jlettinet, eine IBdjerige ©toff= gattung pikč, i)5itee, eine ©toffgattung platneno ali toftasto tkanje, ber Seiueit« Btitbegrab platno, bie iletithmitb, eine ©toffgattung apretirano, appretierte Seiittoaub — batistno, SSatiftteinen — beljeno, gebleid)te Seintpaub — domače, ipaužleimtmnb — dvojne širine, boppeltbreite Setuluanb — dvojno ali švicarsko, kreas, ®oppel* leiiteit, ©dpoetjerleineit, ©reaž — enotne širine, eittfacfibreite Seitttnnnb — katunsko, Stattunleimoanb, ®ntcf= fattuu - neapretirano,unappretierteSeiuioaub — poklejeno, ©teifleiitcit — povoščeno, povoščenka, 2Bad)žletitett pristno, ed)te ileintoanb — rusko, rujfifdje Seimoattb — sirovo, ungebleidite Seintoanb, 91ofp leiiten — trdo, ©teifleitteu - tvorniško, gabrtfžteiitmattb plemen, ber ®rat)ttiug, b. i. ber eiujetne gcbrepte ®eil etttež f^abenž unb and) ber gabett eittež 93iubegrabež plemenih — v štirih, oierbinbig plesti, splesti, pleten, a, o, spleten, a, o, ftricten, geftricft pleta, bie Steprfalte — nabrana pleta (nabor), bie 3ngfalte — navadna, bie getoiJtptlicfje Stetjrfalte — votla, bie $ol)IfaIte plošča, bie glitdie pliš, *piufd), eine ©toffgattung podnožek, ber ®ritt, ein $etl bež @pinn= ra bež podnožnik, ber ®ritt, eiit ®eit bež SBeb* ftuplež podrsati, drsati blago, ben ©toff ftreifen (bei jjugfalten) podšiv, ber Umfdjlag, ber SBeleg att granenrdcEeu podvlaka, bie Unterlage, ber Unterftoff podzglavnik, zglavnih, ber Sopfpolftcr, baž Siffett poenačiti, poenačevati, egalifiereit (baž ®ud)) pohištvo, bie iDMBetftucfe pokost, oljnati, SeinBlfirniž pola, ein SeugftucE, eiit iBIntt eiitež SSafdje« ftiicfež sprednja, baž ®orber6 (att, bie SBorber« Batin — stranska, baž ©eitenblatt, bie ©eiteit* Batin zadnja, baž rnclioartige 33Iatt, bie riictiuartige SSafm polatlas, (palbatlaž, eiite ©toffgattung položiti, polagati v gube, in galteit (egen polplatno, ^albleinen, eiite ©toffgattung polstiti, spolstiti, oerfiljeu polsukno, §atbtud) polsvilen, a, o, Jjalbfetben poplin, iflopeliit (Itež: SPoptin), ein@eiben» ftoff porhant, 93ardjent, eine ©toffgattung — nebeljeni = navadni, berunge&leidjte SBardjent - piketni, ber i}5if eeb ar d.) eut — vrvični, ber ©djnMBardjent portica, baž 33iJrtd)eit — z zankami, baž Ofeu-ijGifot&čSrtčfjen posteljina, baž SBettjeug (etn jtt ©ettjeug geetgueter ©toff) povesmo, eitt SSiinbet $tad)ž, and) Smode povoščenka, povoščeno platno, SBad)ž= lettten pranje, baž SSafdjen ber SBafcfte — kožuha, bie '-JktjStodfdje - volne, bie SBotltodfdje prati, porj em, razprati, razpotjem, tremten, aitftreitnen, id) trenite auf prečnica, baž Duer^olj itn ©efdjtrratjtucu predenje, baž ©pittiteit predeno, ber ©trtilju predevoma, oerfejjt 133 predilnica, bie ©piuufabrtE predilni stroj, bie ©pinumafdtjiue predivo, baž ©pinttfjaar — hodnje, grober glad)® — pražnje, feitter j$tad)ž predpasnik, kuhinjski, bie Šfiid)eitfd)iu'se predrgniti, drgniti, burdjtoejjen pregeniti, preganem, pregibati, pre¬ gibam, umbiegen, id) biege um preja, baž ©ant — beljena, gebleid)tež Oant — debelomikana, SČIuftgant (@djaf= motte) — grobenana, ©tretdjgarit (©djafioolle) — listrova, Siiftergarn (©djafroolle) — mikana, Sautmgaru (©djafioolle) — — mehka, loeidjež ^ammgont (©tfjafiuotle) — — trda, t) ar tež ffiammgant (Odfjaf* tooKe) — polmikana, ©toffgam (©djaftnoHe) — resasta, ©pinngarn (©djafrootte) — sirova, uugebleid)tež ©ant — sukneua, Sudjgaru. ©djnfluolle — za razna ročna dela, Sotgarn — za tkanje, SBebergant preproga, ber Xeppid) presledek, ber gtDifdjeuraum preslica, bie ©pittbel presti, spresti, fpiuueu prešiti, prešivati, [teppeu prevesti, prevedem, prevajati, prevajam, burdjjtetjeu, id) gieEte bitrd) prevleka, ber Uberpg odejna, bie ®edettlappe — podzglavnikova, ber Stiffeniiberjug, ffiiffenbejug, ifoIfteriiBerjug — — kvadratna, eiit quabrotifdf)er Stiffeniiberjug — — podolgasta, eiit laitglidier Sii|[en= uberjug — zglavnikova = podzglavnikova primes, bie 33eigabe (Beim SBebeit bež ©aruež) pripetek, baž augcljeftete ©tild pripeti, pripnem, pripenjati, pripenjam, auljeften, id) (jejte att pripetna nit, ber $eftfabeu priramnica, ber 21 d)felflecf prišiti, prišivati, amtaljeu prilivati nit, beit Jiiiljtliug aitftiicfeit proga, ber ©treifen progast, a, o, geftreift prt, namizni, baž 2 dfdjtucf) — za kavo, baž Jtaffeetudj prtenina, baž SEtfcpjeug (eiit ju Sifdjjeug geeigueter Stoff) prtič, bie ©erbiette puldesoa, Poult de soie (liež: iJMbcjod) eiit ©eibenftojf rama, bie 2 (d)je(, eine iUiajjritfjtung raševina, Soben imb SBortobcit razdrapiti, razdrapljati, aužfrattfen (bež ©toffež) razkrojiti, razkrajati, auftSfen ( 5 . 23. in SBaffer) razporek, ber ©d)lt(s razprati, glej: prati razvleči, raztezati, aužbeljnen (beim Slaven) resice, grattjen rezati, vrezati, fdpteibett, eiufdjueibeu rezilo, baž SSlatt ber @d)ere ribja kost, baž gi(d)grdtd)eu ober ber §ejenffid) rihelj, ber Eiffel rips, 3tipž, eiite ©toffgattung rjaveti, zarjaveti, roften rjuha, laška, baž italienifd)e Seintud) rob, ber ©aunt — dvojni,ber®oppeIfaum,bte©d)ueibcr= naljt — navadni, ber getoiSIjulid)e, eiufadjc ©aum prešiti, ber ©teppjaum — dodani, ber gefdlfcpte ober an= geje|te ©teppjaum — — dvovrstni, ber boppelretpige ©teppjannt - enovrstni, ber eittreifjtge @tepp= faum zaključni, ber ©teppfaum alžSdjlujj* borridjtnng — živi, ber Jpoplfaum — — dvovrstni, ber boppelreipige ipoljljaunt 134 rob, živi, enovrstni, ber eittrciljige §oI)l= faunt robec, baž Tafd)eittud) — drobni, eiit ©duntdjeu (Mjrfaite) atž SSufpuf) on UnteriMen, StoHeft. robci ročnik, ber §eitfel rokav, ber Strmel — gorenji, ber Dberdrmel — spodnji, ber Unterdrmel rokavci (ošpetelj), baž §albt)emb ber SMuerittiten runo, baž Sltiež ruta, velika, šal, ber ©d)al ruž, kalikut, Rouge (liež: Stitfd)), Šalilo, cine ©toffgattung sarzenet, ©arfeitett, eiit SBamrnoollftoff satin, ©atin, eiue ©tojfgattttug satinet, ©atinet, eiit ©eibeuftojf semenica, črnica, bietoeiblidjelpaiiipflnitjc, ber §empiit serž, ©erge (tiež: ©erfdj), eiue ©toff= gattung sešiv, bie SSerbinbungžnaljt skrobiti, oskrobiti, jtiirleit škrobno krilo, ber ©tdrtrocl skubsti (volneno blago), oskubsti, itoppen slez, bie @ibe Bmer, bie 3tid)tung smirkov papir, baž ©dpitirgelpapier snovalnica, bie SBeberfpule, @d)uf>e snutek, osnutek, ber llbitgž*, SMtcitfnbeit sprezati, razprezati, auffprtitgeit srajca, baž §etitb — dekliška, baž SKdbdjeittjetitb — deška, baž Stnabentjemb — dnevna, baž Tagljemb — izrezana, ein aužgefdjitittenež §emb — kmetiška, baž 93auernf|emb — moška, baž Iperren*, Sltdnnerlfemb — nočna, baž 3tad)t£)emb — otroška, plašček, baž Stiitberfjemb, baž (Srftlingžljemb — švicarska, baž Scl)toei$er£)emb — zaprta, ein gefdjloffeitež §entb — z naplečnikom, baž ©attelfjemb — ženska, baž grraueitl)etttb srček, eine Strt Sefeftigmigžleil srbko, rani) stan, ber SRitmpf, ber ©tod bei SBdfdje* jtiiden statve, ber SBebftul)! (im ©lo»enifd)eit mtr im Spinral gebrdudjlid)) — bobinetske, ber 93obiuet»2Bebftul)I — na roko, ber §anbtuefiftuljl — parne, ber mecljauifctje SBebftul)! — petinetske, ber s }3etiitet=3BebftufjI — žakardove, ber 3acqunrb=SBcbftuI)I stop, ber Tritt, ber ©d)ritt baž Sluftreteit beim SBebett stran, desna (lice), bie SRetfjtžfeite — narobna, bie Štetjrfeite striža, bie @d)ur stržen, baž ffltarf ber ipflanjen uub §aare sukanec (cvirn), ber ijkdru sukančast, a, o, smirneu, nuž ijtoiru suknarstvo, bie Tudjbereitmtg sukno, baž Tud), eiue ©toffgattung — debelo, grobež Tud) — kosmato, rauljež Jud) — mebko, ©amentud) — pražnje, feiitež Tud) — pristno volneno, ed)tež Tud) suličasto, lanjettlid) sušilnica, ber ©brrofeit sušiti, posušiti, bbrren, rfiften (bie lpauf= pflanjen) svaljkati, posvaljkati, roltcn (man roKt bie 'Jtottualjt mit ben gingern) svila, bie ©eibe (ber 9tol)ftoff uub ber gob en) — floretna, glorett-- obcr glodfeibe — sirova, 9tot)feibe — šapna, £t)appe=©eibe (tiež: ©djnpp) — za osnutek, ffetten* ober 0rganfht= feibe — za votek, ©djujj= ober Tramfeibe svilarstvo, bie ©eibettjudft svilenina, ber ©eibeitftoff, bie ©eibeitloare — gladka, glatter ©eibeitftoff - keprasta, getdperter ©eibenftoff — pariška, iflarifieitne — pristna, edjter, reiiter ©eibenftoff — tenčičasta, gajeartiger ©eibenftoff — toftasta, leinettbiubiger ©eibeitftoff svileni na,vzorčasta, gciitnfterter©etbenftoff — žametasta, famtartiger ©eibenftoff svilnat, a, o, jetbeit, auž ©eibe svilni prelec, ber ©eibenjpinner ščetati, poščetati, rauljeit ščetica, tkalska, bie SBeberfarbe sifon, G-fttffott (liel: ©djifon), eiite ©toff* gattung širina, bie Stkite (SBreite), eirte 3Rafk ridjtung — črez hrbet, bie Sftiicfeiitoeite — črez pleča, bie ©d)itlterloeite — črez ramo, bie 2Id)felloette — pasna, bie Xai([cmocite, bet Umfaitg um bie Sleibmitte — prsna, bie SSrnftloeite — sprednja, bie Oorbere SBeite — v nogi, bie gufjtoeite - vratna, bie §al?loeite — v stopu, bie @d)ritttoeite — životna, bie Dtumpfloeite širting, ©djirthtg, eiite ©toffgattung šiv, bie 9tnf|t — dvojni ali francoski, bie fraitji)fijd)e SRafjt — guinbniški, bie ShtopfIori)ital)t lepšalni, bie giernaljt — nadšiv, bie Ubernaljt — - okrogli, bie 3totInat|t — — ploščati, bieg(ad)imbt($fappnal)t) — obrobni, bie SSefeftigimgžnatjt — ometni (navadna ometica), bie Gcitbek ualjt — prešiti, bie ©teppnaljt — robni, bie ©aitmitaljt -- sprednji, bie aSorftičfjuadjt — stranski, bie @eitemtof)t — zadnji, bie §interffid)itaf)t, bie 91itd= fticl)naljt — živi, bie §ol)Iuaf)t — živorobni, bie ,f>oI)lfaumita[)t — živošivni, bie §of)IftidjnaI)t šivanka, uvedna, bie ®urd)$ief)nabel šivanje, bal 5Tia^eu — belo, bal 'Jtaljeit ber SBafdje, SBeifp italjeit — oblek, bal ffiteiberniiljen.. škarje, bie ©djere — za prikrojevanje, bie 3itjd)neibe[d)ere — za šivanje, bie Sftafjfdjere — za zankanje, bie ©d)Iingfct|ere štorja, bie SKatte štramin, kaneva, ©tramiit, Jfanebal (liel: ftaneod), eiite ©toffgattung — razdeljeni, geteilter ©tramiit — svilnati = tenčica za vezenje, ©eibenftramin, ©tidgaje tarlatan, Šarlatan, eiite ©toffgattung tenčica, ber ©ageftoff — angleška, bobinet, Gače a tour an- glais (liel: @al a tur aitgle), Tuli anglais, SSobinet — bombaževa = tul, Silili — sitasta, SBeutelgaje, SfMIIergaje — za obleko, Stleibergage — za vezenje = svilnati štramin ©tidgaje, ©eibenftramiit terno, Serno, eine ©toffgattung tibet, SCibet, eiite ©toffgattung tkanina, bal ©etoebe, ber SBebeftoff — gobelinska, bal ©obeliitgerocbe — votkana, bie SBirftoare tkanje, ber SBinbegrab bettn SBebeit, bie SBebe — atlasasto, ber Sltlalbiitbegrab — keprasto, ber ffičperbinbegrab — luknjasto, bie Bdjerige SBebe mušlinasto, bie ffltouffeliiteloe&e (liel: TOullin), b. i. ber Seineubiitbegrab beim 5Eud) — tenčičasto, bie gajeartige SBebe — toftasto ali platneno, ber Seinern binbegrab — z vzorci, vzorčasto, bie getnufterte SBebe — žametasto, bie ©anitmebe tkalska ščetica, bie SBeberfarbe toft, ber 5£affet, eiite ©toffgattung ttnb eiit binbegrab — floranski, florentiuer $affet, $(o= renče (liel: gloraitl) — za obleko, Sletbertaffet — za podvlako, gultertaffet tolšča, naravna, bal itatiirlid)e gett 136 tolkač, bateur (čitaj: bater), ber Satcur (lie§: 'Sntfir), ein iBeftaubteil ber ©pimimafdjitte torbica za delo, bie 2lrbeitžtafd)e, baž i|Sontpabourtafd)ct)eit(liež:iliompabur) trak, obrobni, baž SlnftojjbBrtdjen — opasni, baž Slattb ant ©iirtcl — žametni, ein ©atntbaitb trenje, baž 83red)en bež glarf)fež treti, streti, starem, Bredjen beit Seitt, id) Bredje trgati, utrgati, odtrgati, reigcu, a&reijjeit trlica, bie iBredje trojnik, SDridid), ‘SriH, cine ©foffgathittg — atlasasti, Seineitatlaž tul (bombaževatenčica), $itll, ein©ageftoff tul,angleški,Tulianglais (liež: attgle) - trdi, SteiftiiK tulje, baž Serg, bte ifjeebe urezati, urezavati, odrezati, odrezavati, abfdjneiben ušesce, baž Dljr ber Jžafjttabel uvesti, uvedem, uvajati, uvajam, id) jicljc eitt (in einen ©toff) valjati, zvaljati, toalfeu valjec, bie SBalje vaper, SSapettr (liež: SBapbr), cine ©toff« gattung vatmol, SBattmolI, eine ©toffgattung vbod, ber ©tid) gumbniški, ber Stnopflodjftid) — mašilni, ber ©topfftid) — ometni, ber ©nbelftidj — — navadni, ber getnBBnltdjeSnbelftid) - — navzkrižni, ber ©egcitftidj — prešivni, ber ©teppftid) robni, ber ©aumftidj, ©eitenftid) sprednji, ber 3Sovberftid> zadnji, ber 9?udftid), §interftid) — •— nestični, ber offene SRuctftid) - — stični, ber gefdjloffene Stitdftid) — — šivan z obratne strani, ber ber« leljrte fRiicfftidj — živi, ber .fmljlftid) — živorobni, ber §ot)Ifnumftid) — živošivni, ber §of)lnaI)tftid) vbosti, vbadati, zabosti, zabadati, cin« ftedjen vdeti, vdenem, vtikati nit, vtikavam, beit gabeit eittfabeln, id) fiible eitt vehet, baž iBiifdjel velikost naravna, bte natiirtidje ©rbfje velpel, SBelpel, eine ©toffgattung vezti, zvezti, vezen, a, o, ftirteit, geftictt vezem, zvezem, id) fticlc vlakno, bie gafer ber fPflattjen volan, ber SSoImtt (liež: SMntt) eitt ttt jjalteit gereiljter ©toffftreifen volna, bie SBoHe — debela, nemerinska, SanbtnoHe — elektoralna, ©lettoralioolte — fina, merinska, SMeriitoioolle — jančja, Santnttoolle — mrtva, ©ctjtacijt« ober 'Hlutloolle — odpadna, ©terbliitgžtoolle — - poluletna, jitteifdjitrige SSoIlc — samodelska, Stuuftluolle, in sicer: ekstraktna volna, ©jtratt« SBoIle; mungo volna, 9Jhtitgo«2Bofie; šodi volna, ©pobbt)« (liež: ©d)obi Silollc — strojarska, ©erbertoolle, SHauftooHe — vseletna, einfdjitrige SBoIle — živa, ©djattooHe volnen, a, o, tootten, auž Sdjaftoolle voluina, ber SBollftoff — mikana, SBoIIftoff auž ffiamingarn — sitasta, iBeutcitnd) obet SBodfttmniit — suknasta, SBoIlftoff auž @treid)garit volno poenačiti, poenačevati, egalifierett bie SBotte voščiti, povoščiti, mit 28ad)ž uber^ieijeu votek, ber ©ctmš« ober ©iutragfnbeit votkanina, votkano blago, bie SBirfttmre — za nogavice, bie ©trumpftoirftoare votkati, zvotkati, toirfen vratilo, prsno, ber SBruftBaum, ein $eil bež SBebftitplež — sprednje, ber SSarenBaunt, eitt Xeil bež 2Bebftul)lež — zadnje, ber StettenBaum, eitt £eil bež 2Bebftut|lež vrečevina, bie ©atfleittioaitb vretence, bie ©pnle, auf toeld)er ber 3iuirit oerfauft tnirb 137 vretenica, bie Spule beim ©pimtrab vstavek, bei' ffiinfa^ všiti, všivati, eimtaijen vzorec, cvetkast, eiit gebliimtež Sliufter — pravokoten, etn recljtedigež Sliufter — progast, eiit geftreiftež Sliufter — tipski, baž SEtjpeunmfter zabočen, a, o, gefritmmt zabod, bet - ©tuftid) zabosti, zabadati, einftedjeu zadrgniti, zadrgnem, zadrgovati, zadr- gujem, jufammenjieljen bie gugfalteu, id) natje bie gugfalteu zageniti, žaganem, zagibati, einbiegen beit ©toff zagibek, ber ©iufdjlag (beim ©autit) zanka, ušesce, bie Sfe in ben ©dpturen bež ©efdjirraljmeuž (beint S®ebftul)I) zankati,zazankati, zankan, a, o, fdjlingen, gefdjtuugeu. zapetek, bie @d)tufjborrid)tung zapeti, zapenjati, fdjliejjett cin SBiifdjeftncf zaplata, krpa, ber glecf, ber eingefe^t miri) zaplesti, zapletati nit, bie ffiiben frettjeu tbeim SBebett) zapredek, baž ©efpinft bet ©eibcitraupe zašiljen, a, o, jugefpifjt zatega, bie gugborridjtuug, bet 3ug — istomerna, getuSIjnlidjer, eutfacfjer tjug — protimerna, bet ©egenjug zavesa (zagrinjalo), ber 33otI)nttg zavitek, baž SlriefdjcH fitt Sialptabeiu zavlaka, ber SSefafj, ber SSefajjfaum — navadna, ber einfeitige ŠBefagfouin — opremna, ber boppeltliegetibe Befc©* faittn — z vrvico, ber iJSaffepotlfaum (liež: igažpoal), ber ©d)nitrd)cnbefaf>faum zavoj, baž SJlaJet zaznamenovanje, baž SRerfett zgeniti, zganem, zgibati, zgibljem, biegeit, ciitbicgen (ben ©toff), id) biege unt zgiba, bie 93ugfante zglavje, baž Stopfenbe ber SBettftatte zglavnik, podzglavnik, baž Kopffiffcit, baž Stiffen zlek, ber llmfdjlag bei Sedcufappcit zmršiti, zmršavati, ineiitaitber berarbeiten znamenovati, zaznamenovati, nterfen znožje, baž gufjenbe ber SBettftatte zveženj, ber 33allen žabice, zobčasti nabor, ber Sdogeufaum, bie grofdjmauldjeit žakonet, ijalonet (liež: ©cljafonctt), ©toff= gattnng žamet, pravi, edjter ©antt, cine @toff= gattnng — patentni, $ateut=@cimt žametast, a, o, anž ©antt Nemško-slovenski slovarček Slbfall, odpadek m. abmeffen (b. Ij. loegmefjen), odmeriti, od¬ merjati abreifjeit, utrgati, utrga vati, odtrgati, odtrgavati abjdjiejjen, obledeti, obledovati abjdpteiben, urezati, urezavati, odrezati, odrezavati nbftreifen (bie grudjtfopjeln bež Seinž), osmukati, osmukavati (lan) abtoegen, abreibett, abgemegt, ogoliti, ogoljati, ogoljen, a, o 9(d)fe, os ž. Stebel, rama ž. Sldjfelbaiib, naramnica ž. 9(d)felfled, priramnica ž. 9tgabe, amerifanifdje, amerikanska agava’ Sigeit, pazderje, fielje: ©djiiben Slitgorajiege, koza angorka auljeftett, td) §efte an, pripeti, pripnem, pripenjati, pripenjam aitnaljen, prišiti, prišivati aufteefen, id) jtede nit, natekniti, natak¬ nem, natikati, natikam Sdnftojjborte, obrobni trak m. auftudcit (beit 9Jal)tliug), prišivati (nit) mtlneitbcit, rabiti, rahljati anjieljett (ju ftcf) jte^ert) id) jielje nit, na¬ tegniti, nategnem, natezati, natezam nppretierett, apretirati 9lrbeitžfabeit, iftaljtiiug, šivalna nit ž., šivalni konec m. 'Krbeitžtnidjdjen, $ om p a b o u rta) d) d) en (liež: $ompabur), torbica za delo ž. 91rmfj8f)le, pazduha ž. Strmel, rokav m. Dbcr=, gorenji rokav — Unter-, spodnji rokav SHrmlod), obramnica ž. I Sltlaž, eiite ©toffgattung unb etn 93iitbe= grob, atlas m., vrsta blaga in vrsta tkanja — attž, atlasast, a, o auffaffen (biegngfalten), etnrei^en, nabrati nabirati (plete) aufiSjen (j. 93. im 33aj|er), razkrojiti, razkrajati (n. pr. v vodi) anffpringen, sprezati, razprezati j auftreitnen, fietje: trennen aužbefjent (bie aBafdje), krpati, skrpati (perilo) aužbreiteit (ben Seiit), razgrniti, razgri¬ njati (lan) aitžbeljneit (beim 9liil)en), vleči, razvleči (ob šivanju) aužeiitaitberjieljeit, raztegniti, raztezati aužfranfeit (bež ©toffež), razdrapiti, raz- drapljati (blago se razdraplje) SIužful)rung, izvršitev ž. aužraufeu (beit SJeiit), izruti, izrujevati 9lužjtid), izbod m. aužjieljen (ben Sabeit), izpuliti, izpuljati (nit) 33atteti, zveženj m. I SBattb, trak m. — ant ©iirtel, opasni trak SBardjent, porliant m., vrsta blaga — i)3i!ee=, piketni porliant ©d)itiirl=, vrvični porliant — ungebleidjter, nebeljeni porliant Slarege (liež: 93arefd)), barež m., vrsta volnine Soft ber Sjlflanjen, ličje s. 33atift, batist m., vrsta blaga claire (liež: ller), redki batist 139 SBatift demi claire (Iteg: bmi), polredki bati st — d’ liollande, tjoHanbifrfjer 33atift, ho¬ landski batist — 4eint»anb, batistno platno — »SKouffeliite (lieg: TOugliit), batisten mušlin 33atteur (lieg: SBatdr), tolkač m. (del predilnega stroja) 23aitmtt>olle, bombaž m. (pavola ž.) — aar» nber SSoII&ufdjel, gefrdufeltež, ko- cinica ž. §aftel, kopčica ž. — -^afeit, dedec m. — *8pr, babica ž. §d!d)en, kij uči ca ž. piifelit, geljdfelt, kvačkati, skvačkati, kvačkan, a, o, skvačkan, a, o §albatla§, polatlas m., vrsta blaga fjal&jeiben, polsvilen, a, o §attbtud), brisača ž. — grottier=, brisača za frotiranje ■jjaitf (§anfpftauje), konoplja ž. — @lad)3), konopnina ž. —. ©d)Iet|=, konopnina za vrvarje — ©pimt», konopnina za prejo — =6Iute: mdnulidie, prašni, moški cvet m. — — toeibltdje, pestični, ženski cvet m. — =pflanje: raaratlidje, gimmel, belica ž. — — rociblidje, §empin, črnica, Seme¬ niča ž. §afpel, motovilo s. l)afpeln, motati, zmotati §au§tud), bela, domača kotonina ž., vrsta blaga pauteu, leviti, zleviti ipertjet, greben m. 142 pedjeln (ben glodj«), mikati, zmikati (predivo) §cftfaben, pripetim nit ž. $emb, srajca ž. — aužgejdptitteneš, izrezana srajca — SScmerit*, kmetiška srajca — ©rftliitgž*, otroškasrajca(plaščekm.) — graiten*, ženska srajca — ®alb* ber SSauerinnen, rokavci (ošpetelj) m. — gefd)Iofjeue§, zaprta srajca — Stinber*, otroška srajca — Stnnbeit*, deška srajca — 8Mbd)en», dekliška srajca — 9Jtdmter», moška srajca illadjt«, nočna srajca — ©attel*, srajca z naplečnikom — ©djtoeijer*, švicarska srajca — ®ag*, dnevna srajca Igempilt, črnica, semenica ž. Ipenfel, ročnik, ročaj m. Ijer&orfteljen, štrleti fjinburd^ieljett, prevesti, prevedem, pre¬ vajati, prevajam $ol)lfalte, ftelje: golte ■5>ok>feti, hmelj m. $ofe,llnter£|ofe, SBeinfleib, spodnje hlačež. — grauen*, ženske hlače — §erren*, moške hlače — Stinber*, otroške hlače — SReit*, hlače za jezdece — 28inbel=, hlače za prvenčke §ofenftoff, fte^e: ©toff §ilfte, eine SDtajjridjtung, kolk m. (smer za mero) §iiften^01;e, eine Waj 5 rid)timg, višina v kolku (smer za mero) gafonett (liež: ©djafoitet), žakonet m., vrsta blaga gddd)en, Storfett, Seibdjeit, jopica ž. — Stinber*, otroška jopica SKorgeitjade, dnevna jopica 9tad)tforfett, nočna jopica Unterlei&d)en, spodnja jopica, ne- drec m. Qute (ber ©toff), juta (džut) ž. Sutepflanje, jutovec m. Staffeetud), prt za kavo m. Stalilo, kalikut m. (ruž), vrsta blaga Stalnmd, kalmuk m. Stnm&rif, Stammertud), kambrik m., vrsta blaga Stamelott, kamelot m., vrsta blaga Stdntelsiege, koza kemelka ž. Stamm (jnmStdmmenb.2Botte),mikalnicaž. Idmmett(bie SBolte), mikati, zmikati (volno) Stmtefoš, kanefas (blago za podvlako) Stanebaš (liež: Staneba), ©trami«, kanevd, štramin m., vrsta blaga Stajdpnir, kašmir m., vrsta blaga Siafdjmirjiege, koza kašmirka ž. Stnttun, edjter, pravi katun m., vrsta blaga »leimnanb, ®rudfattun , katunsko platno Steljrfalte, pleta ž. getbiiljnlid)e, navadna pleta fteljrfeite, narobna stran ž. Stettenfaben, Sldngžfabeit, snutek, osnu¬ tek m. Stird)eneinrid)tung, cerkvena oprava ž. Stleib, obleka ž. — ©ommer*, poletna obleka - ®rauer*, žalna obleka — SBinter«, zimska obleka Hiippeln, getliippelt, klekljati, sklekljati, klekljan, a, o, sklekljan, a, o Stnauel, klobčič m. Sinode, eiu Siinbel g(ad)ž, povesmo s. Stnopf, gumb m. — §ont*, koščeni gumb — Slemen*, platneni gumb — 3roirn=, sukančasti gumb Stnopflod), gumbnica ž. Stuoten, vozel m. — im (Sefpinft, krotica ž. Stofon, kokon m. Stofožitufi, kokosov oreh m. Stiiper, eine ©toffgattnng unb eiit SBiitbe* grab, keper m., vrsta blaga in tkanja Stdper, gleicfjjeitiger, enakostraničen keper — Stett*, osnutkov keper @d)hlf 5 *, votkov keper — ungleidjfeitiger, enostraničen keper Stopfeitbe ber SBettftatte, zglavje s. 143 ftopffifjeu, Stjfen, zglavnih, podzglavnik m. SiijfeitBejug, podzglavnikova prevleka ž. — (aitglid)er, podolgasta podzglavni- kova prevleka - quabratijdjer, kvadratna podzglav¬ nikova prevleka SČopftud), eiite 9Irt, ber Siraineriraten, peča ž. Stojen, koc m. Strageit, ovratnik m. trempeln, gradašati, zgradašati, ščetati, sščetati Sirempelmajdjiue, gradaša ž. Srepp, krep m., vrsta blaga Ereppott, krepon m., vrsta blaga freitjeu (bie gfibeu beim SBeBcu), zaplesti, zapletati (niti) frihnineu, ftd), kriviti se, skriviti se SČudjenfdjitrje, kuhinjski predpasnik m. Sabe, greben m. (del statev) Sfinge, ber, nad), podolgoma — aJlafjridjtimg, dolžina (smer za mero) Sfingš* ober Stettenfabcn, and) SBerft, Slufjug unb $ettel, snutek (osnutek) langettlidj, suličast, a, o Sappeu, gled, junt ©inje^eit ber SBajcfje, krpa ž. — Bet SBlfitteru, loputa ž. Safting, lasting m., vrsta blaga Seibcfjeu, auggefcfptitteneS, izrezan ne- drec m. gejdjtoffenež, zaprt nedrec Seint, klej m. leinteit, lepiti, zlepiti Sem, lan m. — BearBeiteter, godni lan Seinblfirniž, oljnati pokost m. Seitttud), italienijdjež, laška rjuha ž. Seinltmnb, Seiuenftoff, platno, laneno blago s. appretierte Seiitinaitb, apretirano platno 99atiftteinen, batistno platno Gtreaž, ©oppeUetueit, ©dprieijerlemen, kreas, dvojno platno, švicarsko platno boppeltBreite Seimnanb, platno dvojne širine .. Seimnanb, ed)te, pristno platno eiufadj&reite Seimnanb, platno enotne širine gaBriišjlehtttmnb, tvorniško platno gebletdjte Seimnanb, beljeno platno ImlBIeinen, polplatno £>aužletneu, domače platno Stattunleimnanb, ®rudEIattmt, katunsko platno Seinenatlaž, atlasasti trojnik JFiofjIeitten, sirovo platno rufftfdje Seintnanb, rusko platno ©teifteinen, poklejeno platno, trdo platno mtnppreticrte Seimnanb, neapretirauo platno ungeBIeicfite Seimnanb, sirovo platno SC3act)0leimnanb, povoščeno platno, povoščenka ž. Setttenbinbegrab, platneno ali toftasto tkanje s. | leiten, navrniti, navajati Senantin, levantin m., vrsta blaga — faffonterter, fasonirani levantin Soben, iBorlobeit raševina ž. (blago in snov za suknarstvo) Siifter, lister m., vrsta blaga Siiftrin, lestrin m., svileni na ma£)len (mit bett flacben gifinben), id) maljle, meti, manem, pometi, po- manem SKancfjefter (Iie§: SKanfc^efter), |iel)e: 9®oll= jamt SKanfdjette, manšeta ž. Sdarceliit (Iie§: SKarSltit) ober ®oppel« taffet, marslin m., vrsta blaga 3Rarf ber ipflattjen unb §aare, stržen m. 9Kafj, mera ž. — 9Jieter=, metrska mera — neumen, mero vzeti SKatte, štorja ž. 9Rerino, 33aumtnott*, bombaževmerinom., vrsta blaga — =fd)af, merinka ali španska ovca nterleit, znamenovati, zaznamenovati SJlerfett, baš, zaznamenovanje s. nteffen, meriti 144 SJteffing, att§, meden, a, n Stliittelpuuft, sredina ž. SOlSbelftiicf, pohištvo s. SJfobapolait, modapolan m., vrsta blaga, Sftobe, moda ž. OToIjatr (liež: 9Kof)ar), moher m., vrsta blaga moirteren (liež: moarieren), moarirati, pomoarirati 9Jtolton, molton m., vrsta blaga 2Jlonopot, monopol m., vrsta blaga SJlouffeliite (Iie§: SKuSltn), mušlin, me- zlan m., vrsta blaga — de lein (liež: bc len), volnen mušlin SDfouffelinet, mušlinet m., vrsta blaga 2KoIl, 2RuH, mul m., vrsta blaga ffltitfter, gebliimteg, cvetkast vzorec m. — geftreifteS, progast vzorec - redjtecfigeS, pravokoten vzorec — ®ppeit*, tipski vzorec ffltiiltergaje, fte^e: (SSaje Slabel, SRaljnabet, šivanka ž. — ®urcfjsiel)=, uvedna šivanka Slaljt, šiv m. — 33efefttgung§=, obrobni šiv — @nbel=, getu8f)iilid)e, navadna ome- tica ž. — galten«, nabor m. grofdjmauldjeit, jtelje: fflogenjaum SESirbelnafjt, svitkasti nabor gugfaltennaljt, navadni nabor — glad)*, ploščati nadšiv — fraitj8fijd)e, francoski ali dvojni šiv — ©egenjtidp, navzkrižna ometica ž. — §o!)b, živošivni šiv — ^oljljautn«, živorobni šiv — Stnopflodp, gumbniški šiv — 9totl=, okrogli nadšiv — SRiictftid)*, zadnji šiv — Ijr, ba§, ber 9iat)uabel, ušesce s. Dpetter, opener, odvezovalec m. (stroj v predilnicah) orbtten, razvrstiti, razvrščati Drgantiit, organtin m., vrsta blaga Driginalftf)nttt, ftelje: ©djnitt Drleanž (liež: Orleatt), orlean m., vrsta blaga Djforb, oksford m., vrsta blaga ijlafet, zavoj m. SJSapier, Sdpnirgel«, smirkov papir m. iPappenbedel, lepenka ž. iPariftenne, pariška svilenina ž., vrsta svilenine ijSeljttmfdje, pranje kožuha s. ^Jerfail, ffjcrlal, perkal m., vrsta blaga - ®lanj«, svetli perkal — Kipp«, kip-perkal — ©djniirl* ober ®tagbnal=, vrvični, diagonalni perkal ipettiuet, petinet m., vrsta blaga ijlflanje, einjaljrige, enoletna rastlina ž. — Stneijaljrtge, dvoletna rastlina — jlueitjauftge, dvodomna rastlina SPifee, pikč m., vrsta blaga SPlilfd), pliš m., vrsta blaga iJJopelm (lie§:SJ5oplin), poplin m., vrsta bla ga 145 Poult de soie (liež: $nlbefoa), pitl- desoa m., vrsta svileuine quer, počrez Ouerfaben, and) ©djlujj* obev ©iutrng« fabett, votek m. raitfi (@igenfc£)aft einiger 931atter), srhko rau^ett, ščetati SRed)t§feite, lice s., desna stran ž. mfjen, jetreijjen, trgati, raztrgati 3tid)tung, smer ž. Siffel, rikelj m. SRtitbe (ber ^Pflattgeit), lub m. Sip3, rips m., vrsta blaga Sifj, raztrgana luknja ž. Sod, krilo s. — 9Riibdjen=, krilo za deklice — ©tarf*, škrobno krilo — Unter= fiir @rt»ad)fene, spodnje krilo za odrasle rotteit (j. 33. btežRolluat)! mit ben fjKngern), svaljkati, posvaljkati (n. pr. okrogli nadšiv) rofteu rjaveti, zarjaveti rflfteit, sušiti, posušiti SSftofeit, sušilnica ž. Songe (Iie§: Sufd)), ruž m. Sumpf, bei 93etnfleibent, podpasni del m. - (©tod) bet §embeit stan m. riippetn, id) riippele, mencati, mencam, zmencati, zmencam @ad, vreča ž. — »leiitluanb, vrečevina ž., vrsta blaga — »tud), robec m. ©amt, žamet m., vrsta blaga — edjter, pravi žamet 9Jfnud}efter (liež: 9ftanfd)efteri, Sšoll* famt, menčester m. — i)3ateut=, patentni žamet famten, auž ©amt, žametast, a, o ©arfcnett, sarzenet m., vrsta blaga . ©atin, satin m., vrsta blaga ©atinet, satinet m., vrsta blaga ©ottelgiirtel, fietie: ©iirtel ©mtm, rob m. — Seppel«, ©dpieibernaljt, dvojni rob — gelootpilidjer, navadni rob P. pl. Renzenberg, Šivanje, lil. del. ©oitm, §of)I=, živi rob — — eittreifjiger, enovrstni živi rob — — gtoeireiljiger, dvovrstni živi rob — ©tepp», prešiti rob — — al§ ©djlufjoorridjtung, zaključni rob — — einreiljiger, enovrstni prešiti rob — — f alf d) er, dodani prešiti rob — — jroeireiljiger, dvovrstni prešiti rob ©fiumdjett (alž 9Iufpu(} nit ben Unterrodeit), drobni robci (pri krilu spodaj, skupno ime) ©djabeit, aud) ©nnett, Stgen (baž fittb |>oI}teild)en, inelcbe beim Skedjeit bež SeittS a&faden), pazder, paz- derje m. (skupno ime) ©d)af, ovca ž. — Saitb* ober .‘poljem, kodrasta ovca — SReriito*, španska ovca — 9iiebenmg§=, kocasta ovca ©djafrootte, fietie: 28oHe ©cfiaftnoUftoff, ftelje: SBodftoff ©djat, velika ruta, šal m. fdjattieren, oteniti, otenjavati fdjattiert, otenjen, a, o ©djattierung, otenjava ž. ©djere, škarje ž. Saf)», škarje za šivanje — ©djling*, škarje za zankanje gufdpteibe*, škarje za prikrojevanje fdjeren, striči, postriči .©djirting, širting, vrsta blaga fdjliejien etn SBafcfjeftiid, zapeti, zapenjati ©cf)liitge (einež gabenž), zanka ž. 6fe in ben ©djtturen be§ ®eft^irr= rafjtnenž, ušesce s. fd)(iitgeit, id) fctilinge, gefdjlungen, zankati, zankam, zazankati, zazankam, zan¬ kan, a, o @d)li£, razporek m. ©djlnfjoorridjtnng, zapetek m. fdjmallanjetttid), ozkosuličast, a, o fdjmiegfant, gefdimeibtg, voljno ©djmirgelpapier, smirkov papir m. fdjneiben, einfd)neiben, rezati, vrezati ©ctjnitt, kroj — Original*, izvirni kroj — »fante, urezni krajec m. 10 146 ©cfjiuir, vrvica ž. ©djiturett ant ©ejd)irait)iiteit bel 33eb» jhtljlel, ničalnice ž. ©djritt, stop m. (smer za mero) ®cf)itr, striža ž. Sd)ujj= ober (Siittragfabcit, votek m. (Segel, jadro s. — =tud), jadrovina ž. ©eibe, svila ž. — (£I)appe» (liež: ©d)ap), šapna svila giorett« ober Slocf*, floretna svila — iffettem ober £)rgattjttt’, svila za osnutek — 91oI)«, sirova svila — ©dmjj* ober Sram«, svila za votek ©eibenljajpel, gilatoriitttt, inotovilo za svilo s., lilatorij m. — »fpimter, svilni prelec m. — *fpinnfabrit, filanderija ž. — -ftoff, ©eibentoare, svilenina ž. ed)ter, reiner, pristna svilenina gajenrtiger, tenčičasta svilenina getilperter, keprana svilenina — gemujterter, vzorčasta svilenina - glatter, gladka svilenina — — leinenbinbiger, toftasta svilenina -jamtartiger, žametasta svilenina jeibett, aul ©eibe, svilnat, a, o ©eibeitsucpt, svilarstvo s. ©etl, ®au, vrv ž. ©eitenldnge, stranska dolžina ž. ©erge (tiel: ©erfct)), serž m., vrsta blaga ©eroiette, prtič m. fpattttett, napeti, napnem, napenjati, na¬ penjam ©pieget (bet ®ec!enlappett), pododejni del m. ©pinbet, preslica ž. ©ptttne (bet Slulnaljarbeiten uttb Jgofjb jdunten), kolesce s. [phtiteit, presti, spresti ©pinttett, bal, predenje s. ©pintteritt, predilka, predica ž. ©pittnfabrif, predilnica ž. 4)aar, predivo s. — =mafd)ine, predilni stroj m. — =rab, kolovrat m. Spimtrab, befjett glugelarni, perut, bal §a!d)ett baratt, kavka ž. — bejfett ©pule, vretenicaž., ber @ifett= jtift itt berfelbett, duša ž. — »roden, kodelja ž., ber ©tab babei, koželj m. ®ritt, ber, beim©pinurabe, podnožek m. @pi|e, čipka ž. — ber Dldljnabel, bodica ž. jpi^eitartig, čipkast, a, o ©pule, auf toeldjer ber oertauft lotrb, vretence s. — beint Spimtrab, vretenica ž. ftarfen, skrobiti, oskrobiti ©tecfitabel, bucika ž. ©telle (bie attgebraitute), ogorek m. fteppeit, prešiti, prešivati ©tictj, vbod m. — @nbel=, ometni vbod, navadni ometni vbod — @Jegett», navzkrižni ometni vbod - §oI)b, živi vbod — .§of)tna£)t=, živošivni vbod §ol)Iiatttit=, živorobni vbod — Sbtopflod)*, gumbniški vbod - 'SiM*, zadnji vbod — — gefdjloffetter, stični zadnji vbod — — offener, nestični zadnji vbod — — Oerfeljrter, zadnji vbod, šivan z obratne strani — @autn=, robni vbod ©tepp*, prešivni vbod — ©toph mašilni vbod - SBorber*, sprednji vbod [tirfett, icp fticfe, geftidt, vezti, vezem, do- vezti, dovezem, vezen, a, o ©tojf, b. I). 9toI)tnaterial, snov ž. @toff (fiir Štleiber), blago s. — abgepajjter, abgepajjte SBare, umer¬ jeno blago — appretierter, apretirano blago — atlalbinbiger, atlasasto blago — aul ©antt žametasto blago — 33aumtooll», bombaževo blago, bom- baževina ž. — gemujterter, bombaževina z vzorci — — mit Sltlalinebe, atlasasta bom¬ baževina 147 ©toff, buttter, pisano blago — iit gugfalteu eingereifiter, nabrano blago — ®tagottaU, diagonalno blago — bidjter, bictjt gemcbter gosto blago — ®oppel=, ®ottBIe(lte3: ®itbl), dvojno blago, dubl bojifieltbreiter, blago dvojne širine — eiitfad)breiter, blago enotne širine — @iulage=, blago za vlogo - feiiter, tanko blago — gladjž-, konopneno blago gefbjierter, keprano blago — gemufterter, vzorčasto blago gelne&ter, tkano blago —• geloirfter, 28ir!toare, votkano blago — gliutjenber, svetlo blago — groBer, debelo blago — §ofett=, hlačevina ž. — 4age, leža blaga ž. iieiuett=, Seiniunitb, platneno blago, platno — letneu&nnbiger, toftasto blago — ttSd)ertger,gajeartiger,luknjasto blago — s JteffeI=, koprivno blago — fdjiitterer (fdjiittec gelnebter), redko blago ©eibeu«, svilnato blago, svilenina ž. ■ fpicgelig gliiujeuber, pološčeno blago — »ftreifen, ber, pasa ž. — ungetnufterter, glatter, gladko blago — Unter=, Uttterlage, podvlaka ž. - SBotb, volneno blago, volnioa ž. - beti, ftreifen, drsati, podrsati blago ftopfeit, eineit Stifj, mašiti @trat)n, predeno s. ©trantiu, SfrmebaS (lie§: Stauetm), štra- min m., kaneva m., vrsta blaga — geteilter, razdeljeni štramiu - ungeteilter, nerazdeljeni štramin - ©etben-, ©ticlgaje, svilnati štramin, tenčica za vezenje ©tretdjgarn, fte^e: ©ant ©trcifen, proga ž. ©trid), ber, in SSJoIIftoffen, bie Sage, leža suknenega blaga ž. ftrideit, geftridt, plesti, splesti, pleten, spleten, a, o ©trumpfmirfroare, votkanina za noga¬ vice, vrsta blaga ©tiicf, ein, ongetjeftetež, pripetek m. Saffet, eiite ©toffgattnng mtb ein 33inbe= grab, toft m., vrsta blaga in tkanja — glorentiner, gloreitce (Iie§: glorattž), tloranski toft — fffutter«, toft za podvlako — Stleiben, toft za obleko Šarlatan, tarlatan m., vrsta blaga Safdjentitd), robec m. SattBneffel, fielje: SUeffel Seppid), preproga ž. Serito, terno m., vrsta blaga ®eil niš 2Rafjrid)tung: §iitterteil, 9tiicfcn= teti, zadnji del m. — ©eiten«, stranski del — SSorber*, sprednji del SCi&et, tibet m., vrsta blaga Sijdjtucf), namizni prt m. Sifdjjeitg, prtenina ž., vrsta blaga trennen, auftrenneit, id) trenite attf, prati, porjem, razprati, razporjem ®ud), sukno s., vrsta blaga — ®attten=, mehko sukno — ed)teš, pristno volneno sukno — feineš, pražnje sukno — gro&eš, debelo sukno — §al6=, polsukno — raulješ, kosmato sukno Sudjbereitung, suknarstvo s. ®ud)et, pernica ž. Silil, tul m., bombaževa tenčica ž. -— ©teif=, trdi tul Tuli anglais (lie§: Silil attgle), Sobinet, angleški tul, bobiuet m. ilberragen, preseči, presezati flberjug, prevleka ž. ittnBiegen, id) Biege um, pregeniti, pre¬ ganem, pregibati, pregibam Untfattg (itt ber DJtitte), pasna širina ž. nutualjeu, fielje: jtaljett Umfdjlag (bei ®ecfenfappeit), zlek m. — (58eleg) att graitettrodeit, podšiv m. uugleidf)feitig, enostraničen, a, o Uttterlage, Uitterftoff, podvlaka 148 33apeur(liež: S8aper),vaperm.,vrsta blaga Slelpel, velpel m., vrsta blaga »erarbeiten, itteittcmber (bet ©toffen), zmr- šiti, zmršavati »crfiljeti, polstiti, spolstiti Derrofteit, rjaveti, zarjaveti »erfejjt, predevoma »erfterfjen, ftcrpfcn (ehtett 9?ifi), mašiti, za¬ mašiti bierbittbig, v štirih plemenih SSItež, runo s. SJolaitt (licž: Solan , volan m., nabrana ali pa v gube položena pasa SSorljang, zavesa ž. (zagrinjalo s.) Dorljergefjeub, prednje Sodoben, raševina ž. (snov za suk- narstvo) SBacfjž, mit, ubergic^eit, voščiti, po- voščiti »leinmaub, povoščenka ž., povoščeno platno s., vrsta blaga Inaffeu, valjati, zvaljati SBalje, valjec m. SBare (@toff), blago s. (tkanina ž.) — abgepajjte, umerjeno blago — 33nitnttDoI£=, bombaževina, bomba¬ ževo blago — £einett=, platenina, platno SReter*, metrsko blago — Sdmfrootb, volnina, volneno blago — ©eiben*, svilenina, svilneno blago 38irb, votkanina, votkano blago toajdjen (bie SiBafdje), prati, oprati SBafdjeit, baž, bie SBafdje, pranje s. ^Pelgroafcfje, pranje kožuha ffl3ottoiifd)e, pranje volne SBajctje, perilo s. — 93ett=, posteljno perilo — grauen*, žensko perilo — Jperrem, moško perilo — Stiuber«, otroško perilo — Stiidjett*, kuhinjsko perilo — £eib-, životno (belo perilo) — 2iifd)rodjd)e, namizno perilo SJBafdjeftiict, perilni kos m. SSatte, vata ž. SBnttmol, vatmol m., vrsta blaga 28ebe, b. t) 93inbegrob, tkanje s. atlažartige, atlasasto tkanje — gajeartige (tiež: gažartige), tenči- často tkanje — gemufterte, tkanje z vzorci, vzor¬ často tkanje — IBdjerige, luknjasto tkanje — ajtoitffelirte* (liež: UJiužlin), b. i. ber Seinettbiitbegrab bei Slud), mušlinasto tkanje — famtortige, žametasto tkanje SBebetante, and) ©afjllcifte, ©uljlenbe, tkalni krajec m. mebeit, einmebeit, tkati, vtkati SBebeit, baž, tkanje s. SBeberfarbe, tkalska ščetica ž. SBebeftoff, ©eroebe, tkanina ž. SBebeftufil, statve ž. (se rabi le v mno¬ žini) — beffett SBruftbaum, prsno vratilo s. ©efcf)irral)meii, ©ejdjirrfamm, SSlatt, brdo s. — beffeit Ouer£)o[s, prečnica ž. bie ©dmnren itt bcmjelben, ničal- nice ž. bie Djeii in beit ©djitnren, ušesci m. K eftell bež 38ebftut)lež, kola s. (se rabi le v množini) ftetteubaum, zadnje vratilo s. £abe, greben m. — befjen Staljnien, okvir m. Seiffe (in ber 9ta£)e bež Stettenbaumež), latva ž. ©pnnnftod, osno s. Siriti, podnožnik m. Siritt, baž Sluftreten, stop m. 28arenbmmt, sprednje vratilo s. — Sobitteb, bobinetske statve ž. — ^mitb‘, statve na roko — ^“cguotb' (liež: ©djatarb), žakar- dove statve — medjcmtfdjer, parne statve — ijlettineb, petinetske statve SBeberjpnle, ©djiige, snovalnica ž. ffileite (iBreite), širina ž. (smer za mero) — Sldjfeb, širina črez ramo — SBrufb, prsna širina — gujp, širina v nogi 149 SBeite, ipal^, vratna širina — .jjufteu*, životna širina SRiicten«, širina črez hrbet — ©c£)ritt=, širina v stopu — ©djulter*, širina črez pleča — j£aiHcn=, pasna širina - SBorbere, sprednja širina loeitbett, limlefjren, obrniti, obračati SBerg, fieebe, tulje s. mirfen, votkati, zvotkati SBirlmare, fte^e: 28 are SBoIIe, volna ž. — ©leitornb, elektoralna volna — @erber» ober 5 Rmtf=, strojarska volna — Butlji* samodelska volna, it. 310.: ©jbraltluolte, ekstraktna volna; ®hmgo * SSotte, mungo - volna; ©f)obbl)= (IteS: ©djobi) SBotte, šodi-volna — Satlttn*, jančja volna — £mtb=, debela, nemorinska volna - TOertno=, fina ali merinska volna - ©d)Iad)t= Dber Sllitt«, mrtva volna - ©d)iu>, živa volna eiitfdjurtge, vseletna volna gtueifdjurige, polletna volna — ©terblingš*, odpadna volna moden, auš ©djaftoode, volnen, a, o SSodgattung, vrsta volnene preje 4 jnar, dlaka ž. SBodftoff, volnina ž. — — cnt<$ Bammgarn, mikana volnina — — mtž@treid)garit,suknasta volnina — »jiramiu (Sniteltudj), sitasta volnina — =tuafd)e, pranje volne Sepljir, ceflr m. jerjogeit, razvlečen, a, o giege, 2(itgorajiege, koza angorka ž. — Baftfjmir*, koza lcašmirka — Bdmcb, koza kemelka gimmereiuridjtung, sobna oprava ž. Qinn, kositer m. gi^, eic m., vrsta blaga gug, gugDorridjtuug, zatega ž. — eiufadjer, istomerna zatega — ©egett*, protimerna zatega gugabe, dodatek m. jugcjjiigt, zašiljen, a, o jufatnmenjiefieu (biegugfalteit), zadrgniti, zadrgo vati pjcljlietben, krojiti, prikrojiti gujd)ueiberabd)eu, kolesce za prikroje¬ vanje s. gtnidel, Beti, kozica ž. Umideit--, pasna kozica gtoidid), gtoildi, dvojnik m. gtoint, sukanec (cvirn) m. jtnirnen, auž gttrint, sukančast, a, o groifd)enfaben, ftelje: gabeit groijdienrcmm, presledek m. NARODNA rN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA