= IlatisoD 14.000. — Šiajerc oefja za celo lelo eden goldinar. =■ Naročnina za celo leto K 2*—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32-—, »/, strani K 16—, '/* strani K 8.—, */• strani K -4-—, >/i« strani K 8"—, •/« strani K i'—. — Pri večkratnem oznanim je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in tipravništvo je v Ptuj u v gledališkem poslopju. — štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. , ■Stev. 6, 7 Ptuju v nedeljo dne 22. marca 1903. IV. letnik. Marec. Tam zunaj začne poganjati vsako drevo, vsaki grm nove popke, zopet bode vse nanovo ozelenelo, zopet 6e bričelo novo življenje. In ptice so si začele delati poje gnjezdice in iz teh gnjezd bode v kratkem iz-(frcalo več novih življenj tje v prekrasno, bujno cve-[toco naravo. Spomlad bode se kmalu pričela, spomlad. tako krasna, kakor je objemala našo zemljo že 'pred tisoči leti, tako krasna, kakor bode osrečila tisoč let za nami druga bodoča, neznana, čuteča in misleča bitja. Temni, težki zimski dnevi so minuli, in to novo bodoče življenje napaja tudi človeška prša z novim (upom. z novim pogumom. Naenkrat se na svetu nič ne razvije, nič ne zgodi in tudi nič ne doseže. Popki, katere je nastavilo (drevje, se bodejo še le s časom razvili v listje in v (cvetje, še le s časom bodejo izlezli iz ptičjih gnezd, (katera so morda že sedaj gotova, mladiči. Mesec marec! Kolikega pomena si pač v naravi! (Zgodnja spomlad, ti srečen čas, poln nade, pyln upanja jbodočih lepših dni! In ta zgodnja spomlad v naravi je prekrasna podoba dušne spomladi našega ljudstva, dušnega prebujenja naših kmetov! Dolga, več stoletij dolga zimska tema je vladala v celi avstrijski državi, zimska mrzla tema klerikal-stva. In ravno v tem sedajnem mesecu, ravno v marcu se je rodil njen največji sovražnik, in največji prijatelj vseh kmetov, vseh avstrijskih narodov, cesar Jožef II., preslavni, neumrljivi praded naše presvitle cesarske hiše. Dne 13. t. m- smo obhajali večletnico njegovega rojstva, dne 19. tega meseca1 njegov god, in sicer na dan sv. Jožefa, zopet ravno našega štajerskega deželnega patrona. nSlava Tebi, ki si nas kmete ljubil!*1 To geslo imamo natisnjeno v začetku našega lista pod sliko velikega cesarja Jožefa II. in temu geslu hočemo ostati zvesti Vam kmetje, katere je ta cesar tako neizrečeno ljubil, na ljubo. Zgodnja dušna spomlad, takorekoč duševni marec vseh arstrijskih narodov je povzročil ravno o n! Do konca predpreteklega stoletja so duševno vladali v Avstriji črni kolarji, vladali so rudeči ovratniki kanonikov, vladal j** široki\ črni klobuk jezuitov. Bogataši in plemenitniki, grofi in dvugi so imeli ljudstvo okovano v oklepe, vsaka prosta misel, vsako slobodno mišljenje se je, umorilo še prej, ko se je rodilo. Kmet in delavec je bil kakor ničla, bil je suženj, še slabši, kakor živina. Neizmerno bogati kloštri, njih opati potem škofi in drugi cerkveni velikaši so izeesali iz ljudstva zadnjo kapljo krvi, živeli so bogato in razkošno, nosili svoje debele trebuhe po lepih klošterskih vrtih, a stradajočemu kmetu pa so kričali iz prižnic: BLe trpi, le bodi ponižen, kaj mar, ako tukaj na tem svetu stradaš in trpiš, tem večje bode tam gori v nebesih tvoje veselje. Ne ravnaj se po našem življenju, temveč po naših besedah, in ti bodeš gotovo zveličan!" * Po farovžih in po kloštrih je bilo več žensk, kakor jih je imel tedajni turški cesar v svojem haremu, seveda vse mlade, ker stare niso za — delo. Po dvanajst različnih jedil se je, kakor je zgodovinsko dokazano, prineslo naenkrat na mizo nekega klošterskega opata v savinjski dolini, a kmetje pa so ž — v ravno istem času jedli travo in jermenje, da niso od glada pomrli. V židi oblečene deklice so stregle prebogatim tedajnim škofom, plemenitniki, grofi, baroni in drogi so hodili po samem žameta, — kmet pa je imel svojo nago deco v štaluncu zaprto, vrgel jim je malo slame, češ, dane bodete zmrznili, dokler moram iti jaz v roboto. To je bila zima, grozna klerikalna zima, ki je trajala več sto let. Visoke cesarske rodbine, so imele za izgojitelje svojih otrok večinoma jezuite, sploh duhovnike, na te so se zanesle, ti pa seveda so za to skrbeli, da so pripravili bodoče cesarje za svoje smotre. A prišel je mesec marcij leta 1741. Rodil se je v njem dne 13. povzročitelj duševne zgodnje spomladi, cesar Jožef II. Takoj, ko je nastopil svojo vlado v leta 1780. po svoji neumrljivi materi Mariji Tereziji, je zaprl več kloštrov, razvaline od njih še dandanes štrle proti nebu, kazoč, koliko vnebovpijočih krivic se je kmetu, kateri je vse to moral sezidati s svojimi žulji, zgodilo. V vsakem mestu najdeš velikanska poslopja. ki so bile klošterske in katere se rabijo dandanes za druge posvetne namene. Kmeta je rešil robote, napravil je ž njega v svoji velikodušnosti človeka! Bogatašem, pleme nitašem, grofom in velikašem, vsem tem je stopil ta veliki mož na prste, češ, tudi siromak je človek, tudi kmet ima vsaj pravico do življenja! Ponižal se je sam tako globoko, da je poprijel za plug in pomagal kmetu — orati, kazoč s tem celemu strmečemu svetu, kako čisla ravno kmečki stan. ki preživi in preredi vse drage stanove. A bil je ta nepozabljivi čas v zgodovini naše Kmet in sreča. Času primerna pravljica. 1. Živel je ubog kmetic. Trudil se je dan za dnevom od zore do mraka in večkrat so mu še pri težkem delu migljale zvezdice in svetil zaspani mesec, a vendar je komaj toliko pridelal, da je preživljal sebe in svojo družino ter plačeval velike davke in visoke obresti. Da, marsikatero leto se je tudi prigodilo, da mu je primanjkovalo kruha za lačne otročiče, da je bil davčni eksekutor njegov dober znanec iri da je moral upnike ponižno prositi za potrpljenje. Nekaj časa je voljno prenašal vse težave in nadloge, ker je vedno upal na boljšo prihodnost. Niti misliti si ni mogel, da bi nebeški oče pustil njega, ki mu tako zvesto služi, ki ga tolikokrat prisrčno prosi, v večnem siromaštvu. In koga ne oživi in okrepča sladko upanje? Zato je naš kmetic dolgo čakal na boljše Življenje in dolgo se otresal otožnih mislij, toda ker mu je upanje splavalo leto za letom po vodi, postal je nezadovoljen in nesrečen. Nekega dne je nesel v davkarijo zadnje krajcarje. Kako hudo mu je bilo, ker ni mogel kupiti ljubim otrokom žemljic in svoji skrbni ženi soli! Nehote je premišljeval, koliko ljudi živi ne svetu prav dobro brez dela aH brez posebnega truda, marsikateri ubožec pa mora delati ko črna živina in vrhu tega Se večkrat stradati. Pri tem premišljevanju kanila mu je iz očesa debela soiza ter se potocila po velem licu. Obrisal si jo je z rokavom prelepe Avstrije žalibog samo duševni marec biftnS to — zgodnja spomlad! Bile so to prekrasne cvetke človeške omike^ , slobodnega mišljenja, katere je zasadila prezg^eg utrpla roka velikodušnega človeka, kateri je v svftac blagem srcu ljubil — siromake vseh avstrijskiliup, rodov tea „Vsi moji narodi naj bodejo složni med se^og ker sem vse brez izjeme ljubil, kot svoje otroH tako se je izrazil kratko pred svojo prerano sir H saj je videl njegov dud najbrž že bodoče, brezmia^H mednarodne boje! nai A padla je slana, padel je sneg na cvetljice, m velikega pradeda nase cesarske hiše. premagala^H njegove uredbe zopet klerikalna zima ravno tako,^| kor je pred par dnevi zasul sneg na Spodnjem ^H jerskem stotero in stotero prekrasnih, preranih cvJfl A kakor skopni sneg tam zunaj po bregih^B prisije zopet svitlo solnce in reši cvetljice zgoiB spomladi pred mrazom, pred poginom, tako je m sijalo tudi solnce duševnega marca v burnem ifl 1848 našim avstrijskim narodom! V njihovem spominu še je ostal veliki cesa^B ravno isti sijajni podobi, kakor je živel, on^| nikdar nehal uplivati na svoje narode, duh njegoi^B bil še vedno med njimi, duh velesrčnega ljubit^H kmetov, duh boritelja za nove tire. novi boljši <^m In ko so se ljudstva v omenjenem burnem \^M sama osvobodila težkih klerikalnih spon. ko je da strijski cesar sam začel dvomiti nad zvestobo sve io narodov, ravno tedaj, toraj več kakor 50 let po sm ta svojega ljubitelja in ljubimca, ravno v mese I marca se je okinčil njegov kip, okrasila se je nj šk gova podoba od priprostih možov, kateri so spozna bi da je skopnel sneg, ki je pokrival tako dolga se svoje ponošene suknje in se skušal otresti žalosti, ki je rj jedala njegovo srce. Ko je zopet poglegal po cesti, zapazil je pred seboj pl lepo deklico. Kar obstal je in strmel v njeno krasoto, kil bila tolika, da bi solnce gotovo ne zašlo, če bi jo zagledl Se le ob zahodu, marveč ostalo bi nad gorami in jo gledJ nekaj ur. Bila je vitke postave in oblečena v dolgo, belo obl ko, kakoršno ima Marya na velikem oltarju. Iz njenih živ| modrih oči je švigala nebeška ljubezen, ustnici ste bili le barve ko zrela Čresnja in ne najdeš na polju cvetljice, kafc bi se mogla primerjati z lepoto njenih lic. Njeni lasje so spleteni v dve kiti in v njih je tičalo vse polno žlahtnih ro Kakor rečeno, je kmetic postal na cesti in opazoval del Iico. Potem je potegnil stari klobuček raz glave, spodobj pozdravil in vprašal: «Kdo pa si, prelepa devica?» »Sreda mi pravijo*, odgovori prijazno tujka. >Oho!< zakliče kmet, »če si sreča, tedaj pa hajd za menqj Pri meni še nisi nikoli bila!* Sreča se je nekaj časa branila iti ž njim. Ko pa jo I prijel za mehko ročico, se ni več obotavljala, marveč reklal »Šla bom sama s teboj, pri kmetih sem itak maiokedaj 1 gostih,« Na polu se je kmetic pogovarjal z lepotico in jo izpral Seval, kje se največ zadržuje. Rekel ji je: »Ti si gotovo vm jidel le pri kraljih in cesarjih. Seveda pri tako visokih « podih je lepo in veselo.« st •Motiš.se, ljubi kmet,« odgovorila je Sreča. »K vladarje^ grem sicer večkrat pogledat, toda predolgo se nikoli ne m di Il( lil j;< iz s si 7A U s] jI \ S T) l ševne cvetljice tega velikega, nenmerljivega vrtnarja! In glejte, ni jih ugonobila teh prekrasnih cvetk dolga klerikalna tema, začele so se od tega bur- ega marca naprej razvijati te cvetke, in čeprav še —es vladajo klerikalne bnrje, vendar nas navdaja p, napolnuje nasnada, da ne bodejo v njej zmrznile, temveč, da bode sledilo kmaln za njih lepo poletje, gata jesen! A sad, ki ga bodejo rodile, bode sladek, sad obode, sad kmečke sreče, katero je vedno želel "iki Jožef II. Bog daj, da bi ga užival, ako že je am zabranjem ves naš prihodnji, srečnejši rod! Potem bodejo počivale kosti dušnega velikana vrsti vseh cesarjev v priprosti rakvi tam gori v [dunajski kapeli v miru, a ljudstvo pa bode oskrbljeno stem sadjem, dovolj pripravljeno za vsako klerikalno jrimo, katero še mn mogoče prinese temna bodočnost. Spodnje-štajerske novice. Porotne obravnave v Mariboru. Novorojenega otroka je umorila. Marija Mišja, dekla v Šihlovi se je morala y. tega meseca zagovarjati pred mariborskimi porotniki radi umora svojega novorojenega otroka. Mišja je imela M] časa znanje s sinom svojega gospodarja, s Francem Ritonja, katero znanje tudi ni ostalo brez pos-ledkov. Dne 12. oktobra prejšnega leta, ko je čutila, |a se jej bliža njena ura, je šla v skedenj in je porodila tam deklico. Novorojenega otroka je davila jtakoj po porodu za vrat, potem ga pograbila za sre-jdiho in je udarila parkrat z njegovo glavico po steni 'skednja tako, da je otrok takoj umrL Obsojena je bila zato dne 9. marca v triletno težko ječo, in sicer se* je ravnalo ž njo jako milostljivo samo radi tega, pira v cesarskih gradovih, ker (am je veliko skrbi in preveč 'nevarnosti.« >V lepa mesta pač menda prav pridno zahajaš*, nadaljuje kmet. »O-ja, v mesta zahajam prav rada, pa v njih ostajam le malo časa.« »Kje pa si najrajši,« vprašal je zopet radovedni kmet. »Najrajši sem v farovžih in kloštrih; tam je mnogo dobrega jela (jesti in piti), a le zelo malo trudapolnega dela«, dejala je Sreča. * Zakaj pa se kmetov tako izogiblješ? Seveda, ti si neizrečeno lepa in zato se ti gabi v ubogih km^tskih kočah.» »S temi besedami mi delaš veliko krivico«, rekla je Sreča, >jaz se nikogar ne izogibljem. Mene je vsemogočni stvarnik za vse ljudi, za mogočne in slabe, za bogate in ubožne, za mlade in stare ustvaril. Pa veČina me žalibog ne mara. Več kakor tri četrtine vseh zemljanov je tako neumnih, da me ne more spoznati, premnogi so celo tako zabiti, da me vkljub prigovarjanju dobrih prijateljev s čilo naganjajo od sebe in me podijo k svojim sovražnikom. K zadnji vrsti spada velik del slovenskih kmetov. Kolikokrat sem se hotela naseliti v siromašnih njihovih hišicah, ker so se mi zelo smilili, pa misliš, da so me hoteli vzeti pod svojo streho? Malokedaj sem smela ostati v kmetski hiši, skoraj vsi kmeti so me naganjali v farovže, samostane in v pisarne jezičnih dohtarjev.« Pri teh in drugih pogovorih je čas hitro potekel in kmalu sta prišla do kmetovega doma. Žena je že stala na pragu in začudeno in pisano gledala svojega moža in njegovo krasno spremljevalko. Ko ji je gospodar nato s smehljajočim obrazom ker je bila jako skesana, in ker je priznala, da je to nečloveško dejanje učinila v grozni razburjenosti, ker njen ljubimec Ritonja ni hotel priznati,-da je on oče nesrečnega umorjenega, otroka. I mor v gozdu blizu Ptuja. Ignac Pafko 61 let star, doma iz Ragoznice pri Ptuju je imel že več let ljubimsko znanje z kočarsko hčerjo Barbaro Bezjak, a vendar je ž njo tako postopal, da ta od ženitve ni hotela ničesar vedeti, posebno, ker je bila primorana proti obtožencu večkrat sodnij-sko postopati. Radi svoje „ljubiceB je dobil Pafko dne 17. decembra 1901 6 mesecev težke ječe, ker ji je pretil, da jo bode umoril. Med tem ko je Pafko to svojo kazen služil, se je omožila Bezjak s posestnikom Tomažem K o 1 a r i č e m, iz Kicarja pri Ptuju. Pafko se je vrnil iz zapora in je počakal, kakor smo že v „Štajerciu v tedajni številki poročali, Barbaro Kolarič v nekem gozdu kake pol ure daleč od Ptuja. Imel je s seboj revolver. Ko je skočil iz razodel, koga je pripeljal, razveselila se je tudi ona in urno osnažila zadnjo hišico, da bi Sreča imela svoje stanovanje, ter spekla na zabeli nekaj jajec. Res je od tega dneva stanovala pri kmetu prava sreča. Že prvo noč je skotila (povrgla) prašiča 15 zdravih prasec, drugo jutro je izvalila koklja dvajset krepkih piščancev. Na sejmovski dan mu je ponudil nek bogataš za jalovo kravo, katero bi bil poprej rad dal za pet desetakov, celih osemdeset goldinarjev. Žito na polju se je naenkrat popravilo, drevje se je začelo Sibiti od žlahtnega sadja in v vinogradu še ni nikdar tako lepo kazalo, kakor to leto. Kmet, ki je nekdaj žalostno lazil po svojem posestvu in od velikih skrbi povezal glavo, je hodil zdaj ponosno na polje, žvižgajoč poskočne polke in marše ter prepevajoč vesele pesmi. Nekdaj je večinoma molčal, sedaj pa se je radostno pogovarjal s svojo družino in^s drugimi ljudmi. Njegova žena je postala zopet lepa in brhka, kakoršna je bila pred veliko leti in rudečelični otroci so letali in kričali po dvorišču, da jih je bilo veselje gledati. Sosedje so se čudili velikanski izpremembi. Ker si niso mogli razložiti, odkod je blagoslov, ki se je razlival nad njegovim posestvom, začeli so marsikaj ugibati in govoričiti. Nekateri so mislili, da mu sam nebeški oče plačuje njegovo lepo življenje in železno pridnost, a razni pobožnjaki so zopet pravili, da je najbrž zapisal hudobcu svojo dušo, ker ima na mah tako srečo. Vsemu temu govoričenju se je kmet le smejal in nikomur ni hotel izdati svoje skrivnosti. Dalje prihodnjič. Oko muje zbil. Takoj po tej obravnavi je sedel Janez Segula iz Dornave na obtožni klopi. Dne 18. oktobra zvečer je sedelo v krčmi g. Čuš-a v Dornavi več fantov, kateri so kartali. Ob 9 uri je prišel Segula z drugimi fanti. Ti ponočnjaki so vzeli igralcem karte proč in se odstranili. Pri tem je vrgel eden iz med njih brez vsakega vzroka posestnik ovega sina Matija Golob na tla. Segala pa še je tega fanta zunaj krčme počakal in ga s palicoj udaril parkrat po glavi. Golob je zgubil vsled teh udarcev pogled na svojem leven očesu. Segula je bil radi te težke telesne obškodbe obsojen v dvamesečno težko ječo. — 4 — gozda je prijel nesrečno ženo za roko in je ustrelil iz revolverja dvakrat na njo. Kolarič se je takoj zgrudila mrtva na tla. Pafko se je, kakor smo poročali, javil par dni pozneje ptujski kazenski sodniji. Dne 11. tega meseca je bil za ta svoj zločin obsojen v Mariboru k smrti na vislicah. Pafko se je obnašal pred sodiščem jako ošabno in je povprašan, kaj ima rečti na svojo obsodbo, mirno odgovoril samo besedo: .Nič!" Uboj v Pobrežahpri Mariboru. Kakor smo pisali v naši zadnji številki pod tem naslovom je ubil Anton B r e g a n t, kovač v Pobrežah pri Mariboru 27-Ietnega Sebastijana L e s k o v a r a, na zadnji pustni večer, ker mu je zasadil oster bajonet v prša. Bregant je bil sojen dne 12. t. m. in je dobil za svoj zločin 7 let težke ječe. Radi teške telesne poškodbe, prav za prav radi poskušanega zavratnega umora se je moral dne 13. t. m. zagovarjati Janez F ras iz Cogetinc. Kočarica Jera K rajne iz Pesnega vrha v Slovenskih goricah se je v noči 21. julija prejšnega leta zbudila, in je slišala zunaj hiše pri svojem gospodarskem poslopju neki ropot. Užgala je svetilnico in šla gledat, kaj se tam godi. Ko je prišla do hleva, jo je udari] nek neznan ponočnjak s cepcem po roki, tako, da jej je padla svetilnica na tla in ugasnila. Potem je udrihal po njej in jo s temi udarci težko ranil na glavi, tako, daje čudo, da ni vsled tega zadnjega udarca umrla. Žandarmeriji se je posrečilo pozvedeti, da je bil napadelec imenovani Fras, kateri je svoj zločin tudi obstal. Porotniki so spoznali na vprašanje radi poskušenega umora Frasa kot ne krivega, pač pa so izjavili enoglasno, da je kriv težke telesne poškodbe. Fras je dobil 8 mesecev težke ječe im v vsakem mesecu po en post. S koeoj mu je odsekal roko. Ravno igti dan se je moral zagovarjati tudi radi groznega zločina posestniški sin Martin Doki, komaj 19 let star doma iz Očeslavec, radi telesne poškodbe že dvakrat ( I) prej kaznovan. Doki je prišel v noči od 9. do 10. decembra prejšnega leta k hiši posestnika Antona Jurjovica in je tam pod oknom hčerke tega gospodarja razgrajal, ker mu ni hotela odpreti okna. Konečno ga je posestnik nagnal. Drugi dan je šel Jurjovič k Dokinu, da bi mu njegovo ponočno postopanje očital. Za to očitanje ponočnega razgrajanja je sunil mladoletni Doki Jurjovica v prša, a ta mu je dal za to eno zaušnico. JnrjoviČ je šel potem nastopu domov. Zvečer je hotel pogledati pri svojih hlevih, ako je vse v redu, kar naenkrat je stal Doki pred njim in mu je zakričal: „ProkIeti ded, zdaj te moram jaz ubiti!" JurjoviČse je seveda prestrašil in takoj vzel gajžlek v roke, da bi se napadalca branil. Doki je imel v rokah koso od slamoreznega stroja (mašine) in je vsekal ž njo parkrat proti glavi Jurjovica. Ta mu je podržal roko, da bi odbil namerjene na njegovo glavo. Doki še vseka ei proti Jnrjovirn in ta mu podrži zopet levo Fdarec je bil tako močen, da je roka JurjovičtJ popolnoma odsekana. Jurjovič, ki mora imeti žel živce je na to odhitel v hišo. Njegovo roko pfl je ležala na tleli je pobral viničarski sin Alojz C i fl in jo oddal gospodu dohtorju Leo Krefl, ki se jm od sv. Jurija takoj pozval. Porotniki so spofl Dokina krivega in obsodil s-je na tri leta težkejH icc os O roparju in morilcu V e i d i n g efl o katerem smo že pisali v naši .'». številki te-;; 5*s in o njegovi obsodbi, bodemo poročali prihodnjič. ;'al se je obsodba vršila še le 14. i. m. in še nifl dobili o njej natančnega poročila. Kakor se brzoH iz Maribora, je bil obsojen k smrti na vislicah, j Vojaka je klal. Dne f>. t. m skregala .sta Ptuju v gostilni pri Vračku zaradi neke malen časniški sluga Krami in neki J. L a k n e i Schonberga -pri Vildonu. Pri tem prepiru zabode Lakner vojaka z nožem dvakrat v glavo, da se, zgrudil na tla. Ranjeni hotel je svojemu nasprotoH niti po vseh štirih, ta pa je skočil, kakor divja za" na njega in mu zadal tri rane v hrbet. Surovega« padalca so zaprli, Kramla pa prepeljali v ptujsko I jaško bolnišnico, ker bode najbrž kmalu ozdravel Od sv. Lovrenca nad Mariborum se nam Pl ta Dne 7. tega meseca se je zgodila v kamnolomnu get Ilolcerja strašna nesreča. Dinamitni strel, kateriB poprejšni dan ni hotel užgati, užgal se je našle« G a r b a, ko br hv dan po neprevidnosti delavca Fj hotel strel izvrtati. Dva delavca sta zgubila pri | nesreči svoje življenje, namreč zgoraj omenjeni FftL Garb, katerega je vrgel strel s precejšne višine! drugi Feliks Habit, ki je držal Garbn pri vrfca^B lestvo (lojtro). Medtem, ko je Garb takoj na !■ mesta umrl, izdahnil je Habitsprevidenssv. zakramei^B dve nri pozneje svojo dušo. Sveti jima naj večna lfl Iz Draževasi pri Konjicah (Nesreča). Pri posfl konjiške ozkotirne železnice se je zgodila dne I marca nesreča. Kmet Z u g m u s po domaČe Toma™ se je peljal ravno čez prevoz s svojimi dvema lepin ?.* konjema. Na enkrat se pripelja po železničnem til voziček, na katerem je bilo mnogo delavcev. . voziček se zaleti v voz omenjenega kmeta in vifl voz, konje in kmeta v globoki jarek, tik železu ičnefl tira. Gospodar je teško ranjen en konj je takoj : . licu mesta poginil. Vozniki bodite previdni! Hudič gre po njega! Dne 5. t. m. je začel pj j Gornjem gradu padati balon-, odposlan od c. kf zrakoplovskega zavoda na Dunaju. Bočani so ga tegnili na tla. Ob tej priliki ee je prigodila sme dogodba. Neki kmet je stal pred hišo. Mož se p straši in zbeži v hišo. Zaklene vsa vrata in s st hom pričakuje, kaj bode. Mislil je, da gre hudič pj njega. Ko so dragi ljudje balon privlekli do njegoi hiše in ga klicali, naj gre ubitega hudiča gledal prilezel je počasi iz hiše. il udi i enki P ro] riča bi železi o pa, — 5 Ptujski dohtar Brumen, veliki ~ prijatelj kmetov. jbil te dni pri mariborskem sodišču obsojen, ker obdolžil nekega ptujskega sodnika, da je ta pri-inski. Prijatelj kmetov dohtar Brumen — saj je jrda vtak kmet od njegovega prijateljstva iz dna le je spozni žke je« gerJ iga le| jič, k. nis brzoja h. ta se en kos er j odel se je rotnil^; ja zvri iga na| iko vo-I ivel. j piše; lin ^pojega srca prepričan — bode plačal 400 kron kazni pod dohtar, ko bodete šli danes k obedu vedite, Vam flStajerc" kliče prav navdušen : „Bog žegnaj!" Mieko z vodo pomešano in— misijoneri. S pra- o zahteva vsakdor, da se proti vsakemu tistemu vno najojstreje postopa, ki popači, samo iz do- aželnosti kak živež, in potem tega dragim proda. avni misjoneri od svetega Jožefa pri Celju so po- i zadnjič na celjski mestni trg mleko, katero je o tako z vodoj pomešano, da je morala mestna isija to mleko prodajalcu odvzeti in je razliti. Bijonerji in popačeno, pomešano mleko! Ja, ako bi a kmetica mleko pomešala, potem se kaznuje — to je tndiprav! Bodemo videli kaj poreče sodnija obickuželnim misijonerjem ? Kmetje v celjski, ptujski in mariborski okolici! hujskanji klerikalnih slovenskih časopisov, v zadnjih beh, s katerimi Vas hočejo na nov način spraviti s pre-ivalci omenjenih mest, in sploh trgov na Spodnjem Štajerskem v razprtijo, ker Vam svetujejo, naj bi predavali svoje pridelke po njihovi, toraj klerikalni yolji, spregovorimo prihodnjič v dalšem članku. Da ta hujskanja ni Vam v prid, temveč njim samim, v ( tem zadostuje samo dejstvo,, da izvira ta tok iz teci se klerikalnega studenca. Da pa klerikalci niso do sedaj »igdar kmetu kaj koristnega svetovali, o tem je najbrž prepričan že vsak od Vas dovolj. Naše dopisnike prosimo potrplenja. Prisrčna vala vsem! Prosimo berite naše „pisma uredništva", bode našel marsikateri odgovor! 0 predavanju, glede konjereje, katero se je jvršilo v Ptuju v nedeljo dne 8. t. m. bodemo, ker nam primankuje danes prostora, poročali v prihodnji Številki. Župnik in „Štajerc." Župnik Murk o v ič od sv. Barbare v Halozah ljubi Štajerca in sicer tako, je poslal na naše npravništvo list, ki se mu je poslal od nekega njegovega prijatelja, s tako razža-ijivo opazko nazaj, da ga je upravništvo moralo tožiti. Murkovič je bil obsojon, čeprav si je dohtar Jurtela, slavni deželni poslanec, na vse kriplje prizadeval, da bi ga rešil zaslužene kazni. Murkovič je obsojen na 30 Kron kazni in v vse stroške!-Seveda je rekuriral. Murkovič ni prišel niti k prvi, niti k drugi obravnavi. Gospod doktor Plachki, ki je prevzel pisarno gospoda doktorja Ambrositscha v Ptuju, je kot zastopnik tožiteljev povdarjal, da spodnještajerski duhovniki „Štajerca" z namenom črtijo in delujejo proti njemu. Najbrž si bode Murkovič v kratkem „Stajerca" naročil! a po nosna i pre-| straJ ič po egove edat.; Dopisi. Mala Nedelja. Glede dopisa, katerega je priobčil v svojem umazanem povodu „Slov. Gospodar" v štev. 8. z dne 19. febr. t. 1. svojej klerikalnej četi našega milega okraja, sem primoran kot jeden za vse to-le odgovoriti; G. Cvahte, vaši dopisi so pač čudni, le škoda, da ste tako dolgo po šolskih klopeh hlače trgali, ter še sedaj ne veste, da so tisti „še le iz šole stopivši dečki" fantje v starosti, ki gredo sedaj deloma na nabor za vojaščino, zraven pa tudi taki, ki so že vojaščine prosti. Mislim, da so ti dečki, kakor ste jih vi sami titulirali, možje, kateri pač dobro vedo, kaj da delajo, ter smejo tudi pred vsem svetom brati romane v „Zvonu" in druge jednake spise; toraj so vam vaše očetovske skrbi prav zastonj. Taki romani jih ne bodo pohujšali, le glejte, da jih vi z vašimi nespodobnimi vzgledi ne pohujšate, saj veste sami, da niti ne odgovarjate, če se vam kateri od naše mladine pokloni. Je li to lepo za vas, ki se držite za gospoda, ki vse prevlada? Ali se nadalje ne spominjate sramotnih razprtij, katere ste imeli z vrlimi in rodoljubnimi možmi, ki se vedno borijo za našo domovino tod. Ne čndite se toraj, ako še bodete večkrat čitali tisti vam dobro znani z »neokretno roko", kakor ste rekli, že večkrat na šolsko tablo napisani stavek: „ Cvahte je n . . !a Hvala Bogu, da se je začelo jasniti tudi pri „neokretnih rokah," to je lepo! Bog daj, da bi postalo še tudi ono malo število naših zaslepljencev vendar le enkrat pametno! Konečno vam, gospod Cvahte, naj bo rečeno ne jezite se preveč čez ta resničen dopis v našem „ Štajercu" , v listn kateri vam je seveda že dolgo časa trn v peti nam pa luč, ki nam je bila že pred mnogimi leti potrebna, ker drugače bi nam vi z vašo četo začeli res preveč mrmrati. To naj bo za danes dovolj, prihodnjič Vam hočem, dragi čitatelji, še več odkriti od naših Fihposovcev. „Škratec" Iz Leskovca v Halozah. (Raznoterosti.) Gotovo si mislite gospod urednik, da smo v Leskovci že vsi izumrli, ker ni tako dolgo nobenega dopisa od nas. Da boste prepričani o našem življenju, se Vam moram zopet enkrat oglasiti. Naš „častni občan" g. Stoklas se je poboljšal, od tistega časa, ker nima nič več za opraviti v občinskem odborn. Samo v šolskih zadevah nam še dela neprilike, pa tudi tukaj bodemo skrbeli, da napravimo s pomočjo višjih šolskih oblasti red in potem mirna Bosna! Prodajalka tukajšnega „konzum-nega društva" Neža po samasebi krščena Fanika Weber bode, kakor se sliši, s prvim aprilom t. 1. odišla. Venclar čuti, da je začelo v konzumni prodajalni pokati in se boji, da se nebi strop poderl, tedaj si rajši prej proč pomaga. Nameni pa tudi oditi njen ljubimec g. S. Željimo obema srečen pot, samo kaj bode potem ubogi „ On vaj"? Moramo pa Vam g. nrednik to našo prodajalko v jasnejšo luč postaviti. Prišla je pred par leti semkaj in še ni imela dostojne obleke, sedaj Vam pa hodi našopirjena kakor kaka gospodična grofovskega stanu. V poletnem času, malo da ne vsako nedeljo, posebno lani, ko smo imeli celo leto pesji zapor, privoščila si je rada izlete k ev. Vidu, na Ptuj, na Polenšak. k sv. Petrn in v Trakoštjan na HrvaŠkem. To pa vendar svojemu „Cn-vaju", na ljubo, katerega je vozila vsakokrat s seboj, — 6 — Češ, kaj tacega zamore le storiti prodajalka leskov-škega „konzumnega društva". Ž njo zgubi njen iz-vozček Jožef Fetrovič v mali Varnici mastno službo, njegov brat po sili „cekmešter" pa dobro prijateljico, s katero sta ob nedeljah marsikateri li-terček v konznmni prodajalni izpraznila. Imel bi še Vam marsikaj poročati, pa ker nam je cenjeni „Šta-jerc" pred kratkim pisal, da ne smejo dopisi predolgi biti, Vam bodem pa enkrat po veliki noči naznanil, kako so se vozile letos na pu.stni dan mažkerade od tukaj k sv. Barbari v Halozah v novem »omnibusu", kateri se je v tukajšnem farovža pripravil, tako tudi vsako posamezno maškerado po imenu naznanil. Vi gospod urednik imate ostre krtače, zatorej Vam ne bode težko, da njim bodete malo „konstume" skrta-čili. Srčno Vas pozdravlja puščavnik iz Jiirošeka. Iz saviflSke doline. »Dragi »Štajerci« Ko sem zadnjo številko tvojega vrlega lista prebiral in med drugim tudi dopis z naše doline, namreč z št. Jurija ob Taboru našel, me je zelo razveselilo, da imaš tudi v tem lepem kotiču naše ljube štajerske dežele svoje prijatelje. Ker smo pa že enkrat pri sv. Jurju, se še v bližno Vransko ozrimo! Ta prijazen trg obiskujem jaz že delj časa kot sejmar in vselej sem se veselil tje priti. Ljudje so bili tam vedno prijazni, lepo cerkev imajo, dobre gostilne, velike trgovine in tudi druge vsakovrstne dobre obrtnije se najdejo tukaj. Na mene je vedno delalo utisk, da se ta mali trg prav čvrsto razvija. Ali glej ga zdaj! Ko sem na zadnji sejem 3. marca v Vransko prišel, opazil sem, da je vse drugače, napeto, strankarsko brez zložnosti, eden nad drugim! In kaj je to povzročilo? Sel sem v neko gostilno in sedem tam k kmetski mizi. Ko se nekoliko seznanim, začnem povpraševati radi česa se je tukaj vse predrugačilo in eden po videzu bolj omikan kmet reče smehljaje: „Gospod, to je vendar dobro za nas kmete iz okolice, dokler so bili tržani složni, so oni žvižgali in mi plesali, zdaj pa mi žvižgamo in tržani nam bodo plesali!" „Kako je to, saj so vendar tudi v trgu kmetje", ga vprašam dalje! „Se ve, da so," odgovori on, „ali ti se ne brigajo za politiko, zbrali smo si toraj gospoda za voditelja in ta je kmetom peska v oči vrgel, zaslepljenci so se začeli cepiti v stranke, pa ne po političnem mnenju, kajti to je že nekaj naravnega, ampak mali trg so razkosili v dva dela in gospodarski boj se je vnel. In le ta nam je zamogel k zmagi pri-pomagati, da je trg okolici izdan." Neki drugi kmet, najbrž iz trga pa reče nato, da je ta boj brez vsega pomena in le v škodo vsem. ta napetnost prisega vse meje človeške pameti in ne bo nobeni stranki hasnilo, ampak kakor se že čuti, vsem škodovalo. Med drugim se je tudi govorilo, kako daleč ta napetnost sega. Neki obrtnik iz odvrženega konca trga je pred kratkim enega pomočnika zaradi dokazane večje' tatvine iz dela iz-podil in glej, kaj sovraštvo dela. Ta pomočnik je šel v blaženi del trga, bil tam sprejet v boljši hiši, delo se mu je dalo in še drugim ga priporočujejo, čeprav jim je znano, da je svojega prejšnega delodajalca z tatvino občutljivo obškodoval. To je čudno! Pri H kaj tacega ne poznamo in ne razumem zakaj tal dogodkov nihče v časnikih ne priobči. Za danes drH „Štajerc" ti nočem z mojim dopisom preveč prostS potratiti, čeprav bi se lahko o tem celi roman napiH Sicer pa pridem prihodnji sejem zopet na \ ranita in se bodem za stvar bolj pobrigal in opisal oseH katere tatove iz sovraštva do svojih sotržanov, otr mesto, da bi jih spodili, podpirajo. Ako pa so tfl navdušeni gesla »Svoji k svojim", se Še bo to zfl delo. Za zdaj te pa vrli „Stajerc" prijazno pozdiB ljam Resnicoljubi Iz Koroškega. Sveta rešnja Kri in kaplan — morilec. Kafl smo že pisali v našem listu, je ukradel kaplan H sv. Mariji Pulst (Bistrica) na Koroškem Tomaž MajJ svojemu župniku hranilnične (šparkasne) knjig" je denar vzdignil, ter za sebe porabil. Ker se je bH da mu bode prišel njegov župnik na sled in H ovadil sodniji, je sklenil župnika — umoriti. S kaplan je bil priljubljen pri ljudeh in dobro zapiaH pri svojih predstojnikih — a sedaj se je izkazaH da je bil hinavec, lažnik, pijanec in koristolovM kateremu je bilo dobro tudi najzavrženejše sredsbB samo da pride do denarja. Delal se je gorečega kH toličana, vnetega duhovnika — v svojem srcu pa | imel niti iskrice vere. Kako si je tudi drugače mačiti dejstvo, da je zastrupil masno vino z namenoi da zavda svojega župnika. Maša je najsvetejše opi vilo, kar jih pozna katoliška cerkev, saj se pri mi spremenita kruh in vino v meso in v kri Jezusa Ki stusa. In v keiili je „božji namestnik" vlil strupM da bi pahnil v grob starega duhovnika-sobrata, kfl terega je okradel. V tem trenotku, ko je po cerkvM nem nauku Bog sam navzočen med svojimi vernihre v tem trenotku je hotel ..božji namestnik" Tom^ Mašek zavratno umoriti druzega božjega namestnika« Pač res: življenje je časih strašno. Pred par dne™ je stal ta kaplan pred porotniki v Celovcu. Bil j^Pr* spoznan za krivega in dobil je 15 let težke jefrM Žalostni poročamo ta zločin, ubogo ljudstvo, ubogj>ri kmet na Koroškem! Od .Štajerca- pa vpije in krijfl vsaki kaplanček, da bode vsakdo, kdor ga beifl /erdaman." In zakaj tako kriče? Ker tu in taoH operemo kakega duhovnika. Pri takih razmerah moli čati bi bilo greh! tei Iz Spodnjega Koroškega, t. Predvsem ni res, dal sem v nedeljo dne S. februarja iz prižniee povedaM da vsem tistim, kateri berejo ..Štajerca", ne bodfl treba iti za veliko noč k spovedi, ampak res je. daH sploh besedo „Stajerctt v celi propovedi izustil nisemB In sem samo rekel, daje pod smrtnim grehom prepoM vedano brati, plačati in razširjati veri in nravnostisovraž-H ne časnike in knjige. — 2. Dalje ni res, da me naj* brž rado preveč zebe in sem to povedal, ker sem seH bal. da bi prišlo preveč ljudi k spovedi, ampak resH je. da v spovednici zmirom z veseljem storim svojoB dolžnost in celo župljane v propovedih spodbujam H • 1 i nas takih _ 7 _ b bi večkrat hodili k sv. spovedi. V Kotljah, dne svečana 1903. Fr. Šti ngl, župnik in usta- dragi lovni ud obrambnega društva „T i s k o-istora f;i liga v Pragi. — (Opomba uredništva: Usta-pisal. lovni ud društva „Tiskova liga v Pragi"! — bodemo msko videli, kaj porečejo k temu popravku kmetje, ki so sebe, nam dotični dopis poslali in ga s svojim podpisom . na-tako »trdili!) i pri 'ašek nsan zalo, )vec» (tvo, ka-a ni tol-iom,. ipra-: maši Kri-j upa, ka-| kve- i niki, imaž lika. uevi Razne stvari. Župnik Obsojen — k smrti. Iz Madrida na Španskem se telegrafira z dne 16. marca tega leta, je bil od porotnikov v Logroni dne 15. t. m. pik Valdekandos obsojen k smrti. Župnik v septembru prejšneda leta umoril svojo ljubico. Wakal je jo v nekem gozdu in jej prirezal z britvo rat. tako, da je bila takoj mrtva. Na celi zemlji, je zdaj 3064 jezikov ter več 10O0 ver. Poprečna starost je 33 let. Med 1000 ndmi doseže samo en včlovek starost 100 let in samo G starost 65 let. Število vseh ljudi na zemlji T . milijarde. Izmed teh umre na leto do 35 214 000, ia dan 9(1.480, vsako ur© 4 020 in 76 vsako minuto. sproti pa se rodi na leto 36,792.000 ljudi, na dan 100 800, vsako uro 4200 ter vsako minuto 78 ljudi. Zunanje novice. V ob-Kadar Strašno maščevanje ljubosumnega moža čini Komloš na Ogerskem je zasačil kmet A svojo ženo skupaj z njenim ljubimcem Fr. Vipickim. Da se maščuje nad ženino nezvestobo, slekel je s pomočjo svojega brata zaljubljeno dvojico do nagega, jn trdno zvezal skupaj z vrvjo ter ju vrgel v jamo dvoriščem. Šele črez tri dni je našel nago dvojico (»rožnik, ki je zasledoval zginola. Žena je bila v tem času zblaznela, dočim je bil Vipicki brezzavesten. Prošnja za veliko kazen. V Triera je bil pred sodiščem pastir Grossmann, ki je zažgal tri hiše. 'reden se mu je izrekla kazen, je vstal ter spregovoril: riznam, vsa mi očitana dejanja ter sem vesel, da ridem v ječo , kajti tam se uči človek lepega vedenja omike, reda in pridnosti. Tudi ima človek v ječi svoj lepi kruh, a če bi me danes izpustili, bi ne vedel kara iti. Vsako kazen hvaležno sprejmem, čim večja ja, tem ljubša mi je." Sodišče mu je ugodilo ter ga obsodilo v tri leta in štiri mesece ječe. Pes vzrok zakonske ločitve. V Parizu je živel g. N. v najsrečnejšem zakonu s svojo ženo. Otrok nista imela, pač pa lepega in zvestega psička po imenu „Tonton'\ Navadno je hodil z gospodom na sprehod. Nekega dne pa je odšel mož z doma, a žena je šla s psom sprehajat. Ko sta prišla v ulico La ajette, obstal je pes pred neko hišo ter divje lajal. ga gospa ni mogla odpraviti od hiše, odprla mu e vrata in mu sledila. Pes je stekel po stopnicah v prvo nadstropje ter pred nekimi vratmi zopet cvilil in lajal. Gospa je pozvonila, hišinja je odprla in pes |je smuknil v sobo, iz katere je zaslišala zarentačiti znan glas, a istočasno je zbežala v drugo sobo neka mlada dama. Bil je mož na tujem zelniku, vsled česar sta se ločila. Jezuit in — „copernica". Kako 'zabito še je tu pa tam ljudstvo v goratih krajih in kako duhovniki delujejo na njegovo poneumnenje, kaže sledeči dogodek, ki se je izvršil dne 7. t. m. pri okrajnem sodišču pri Sv. Petru na Gor. Avstrijskem. Kmetica Eliza Pfaffenbichler je obdolžila svojo sosedinjo Elizabeto Pfaffeneder da je copernica, ki ji je zacoprala živino. Pfaffenbichler je vsled tega poslala svojega moža v Steijer k jezuitom, da bi ji nasvetovali, kako bi se zamoglo temu odpomoči. In res je prišel pater Fellinger v hišo, kadil hišo in hleve ter škropil. Potem je vprašal ženo, koga sumi, da ji je živino zacopral. Imenovala je svojo sosedo. Jezuit je šel na to k isti v hišo, ji velel poklekniti, češ, da ji podeli papežev blagoslov, žena je ubogala, a si ni mogla tega čudnega obnašanja tolmačiti. Pozneje je zvedela za vzrok, ter tožila sosedo zaradi obrekovanja. Sodišče je obsodilo praznoverno kmetico na 25 K globe, dočim se pravemu krivcu, jezuitu ni ničesar zgodilo. Diamantni prstan v goskinem želodcu. Predsednik mesarske unije v Jersei Citi je našel v želodcu goske katero je čistil, diamantni prstan, vreden nad 100 dolarjev. Goska je bila doma iz Baltimore. Gospodarske stvari. Jabelčni cvetoder. Ako se spomladi ne morejo rudeče nadahnjeni cvetni popki našega jabelčnega drevja dovolj hitro razpihniti, ker jih zadržuje mokro in mrzlo vreme, postane jih mnogo sprva rumenih, pozneje rujavih, nagrbančenih in suhih. Nase ljudstvo imenuje to prikrazen „smod". Taki popki ostanejo zaprti in ne morejo podariti sadu življenja, zakaj njihovo lastno življenje je šlo po zlo. Pokončaj ga je komaj 5 mm dolg rumenkast črv, ki je ves zadovoljen v svojem varnem skrivališču uničil nežne notranje cvetne dele, kteri so za oplojenje neobhodno potrebni in si izredil precejšen trebušček. Ta hudi gost je breznoga ličinka drobnega, približno 4 mm dolgega, rujavega rilčkarja, ki polaga svoja mnogo-brojna mičkena jajčica posamezno na nežne, še trdo zaprte cvetne popke. Po nekolikih dneh se izkobacajo iz njih ličinke, ki so tako neznatne, da jih komaj ugledaš. Te se zavrtajo v popkovo jedro in začn6 ondi svoje ničvredno delo. Le v slučajih, ako se popek vsled ogrevajočih solčnih* žarkov in vsled polne drevesne noči odpre še dosti naglo, odbila je zadnja ura hudobnežu, ki je za ponočni hlad jako občutljiv. Ostane li popek zavoljo neugodnega vremena zaprt, ni mu več pomoči, gotovo je izgubljen. Še v popku se izpremeni ličinka v bubo. Proti koncu meseca velikega travna razdere hrošč bubino ogrinjalo, preje posušeno in na-grbljeno steno svojega dosedanjega bivališča in se iz-muza na beli dan. Do jeseni živi hroŠČ na jabelčnem drevju in se prehrani z njegovim listjem. Potem si poišče pod razpokano skorjo in pod kamenjem v mahu prezimovališče. Kakor hitro se jame gibati v 8 — toplem pomladanskem solncu na drevju novo življenje. napotijo se hrošči tjekaj, in sicer deloma peš, deloma leteč, kjer se sparijo. Kmalu potem prične samica odlagati svoja jajčica. Na tak način more jabelčni cvetodčr napraviti ogromno škodo, da, še več, on uniči ves pridelek jednega leta. Zatiranja takega hudega škodljivca se moramo lotiti povsod in z vsemi močmi. Ako se d;'i ,,smod" že spoznati, ne moremo več odvrniti škode za to leto. Prizadevanje sadjarjevo se more potem obračati le na to, kako bi bilo mogoče odvrniti to zlo za- prihodnje in naslednja leta. To dosežemo, ako zatiramo hrošče na vsak mogoči način. Da ličinkam in bubam ne moramo do živega, to je jasno. Jako hvaležni moramo biti ptičem pevcem, ki nas v tem posln jakomarljivo podpirajo; celo vrabci nam gredo na roko. S svojim kljunom prav spretno luščijo mrčesjo zalego iz uničenih popkov. V jeseni in po zimi pokončamo mnogo hroščev, ako ostrgamo razkavo skorjo in odpravimo mah in lišaje z debel in debelejših vej. Tudi vgoseničje pasti, ki jih nastavljamo dragim kraljivcem okoli debel, moremo poloviti mnogo hroščev. Z najbolšim uspehom pa se lotimo tega hrošča, ako ga takoj v prvih pomladanskih dne-vih, ko začno jablane odganjati, na vse zgodaj stre* samo z drevesnih vej na razgrnjene rjuhe in potem uničimo. Ob tem namreč lazijo hrošči po drevju, da se sparijo in odložijo svoja jajčica. Z močnejšega drevja stresamo hrošče najlaže s kavljem, ki smo ga dobro s krpami ovili in nasadili na dolg drog. Kavelj nastavimo ob vejo in krepko stresemo. To delo moramo opraviti pri vsakem rodnem drevesu in večkrat ponoviti. Zanesljivejšega pomočka zoper tega škodljivca dandanašnje dni sploh nimamo. Izkušnje nas učijo, da krepko drevje od jabelčnega cvetodera manj trpi, ker se njegovi popki hitreje razpihnejo. Iz tega pa sledi, da si zmanjšamo Škodo kolikor toliko, ako drevju redno in močno gnojimo. Ne kopajte preglobokih jam za drevesa! Jako nespametno je pri presajanju dreves kopati pregloboke jame. Nekteri ima slabo in nerodovitno zemljo in jo hoče praviloma po mogočnosti zboljšati, in to hoče s tem doseči, da skopa globoke in široke jame. Kako je pa zadnje koristno, ravno tako je prvo škodljivo, in marsikateri se potem čudi, ker mu drevesa hirajo in se nazadnje posušijo, če je jama globoka in z dobro rahlo zemljo napolnjena, potem rastejo korenine navzdol v globočino in šele tam se razpros-trejo, dokler njim trda stranka jamine stene močnega zadržka ne da. Drevo raste radi tega vendar še dalje, dokler korenine vse hrane, katera se v jami nahaja ne izsrkajo in porabijo; potem pa nastopi premirje, drevo hira in se na zadnje posuši. Za kratek čas. Xi prav zastopil. Vincenc Kolar je prišel v farovž po krstni list. Med čakanjem je začel pljuvati po lepo umitih tleh. Zato ga je župnik opomnil, naj pljuva v pljuvalnik. Kolar se še enkrat prav močno shraklja, pljune zopet na tla in rede; »O gospod, za mene je že tako dobro!« Dvojna Želja. Neki profesor je tičal zmiraj mod ^H gami. Njegovi ženi ni to bilo posebno ljubo, ker ji je bili čas in zato mu je nekoč rekla: Sin: «Vi ste pa tudi i^H prav dobrega očeta.« Oče jezen, da mu sin še ugovai^H «Boljšega že ko ti!* fc]c Pisma uredništva. Iz Spodnjega Koroškega. Prosimo za odgovor sicer takoj. Bodite zdravi! Vojnik: Volitva pride prihodnjič! Barbara v HalozI Tudi prihodnjič! — Hrtjdin: Prihodnjič! — Ormož: RaJ tako. — Sent Juri ob j. ž.: Bodemo skrajšali in priobJ v št. 7. — Marija Snežna: Niza rabo! Mavrin: Krtad prihodnjič. Sv. Vid pri Ptuju: Meznar se mogoče še j boljša! Kmetic! Hvala! Zdravi! — Kotle na Koroška Štrigel je preoster! — Spodnja sveta Kungota: (JoiJ prihodnjič! — Koroški kmet: Ni mogoče! — BizcIjJ kmetje: Župnik in Ančka se mogoče še poboljšata. Ge nj nači bo!— Zaiec: Ako dovoli prostor, pride že v št. 7 j dan! — Ruše: Kaplan in šola gotovo, v št. 7. — Ekom>4 Hvala lepa, bodemo porabili vse! — Šmarje: Odgovor j šole v kraikem! — Dopisniki, katerim še nismo odgov tukaj, so vposlali svoje dopise prepozno! Tudi ti pridejo vrsto. — Vsem iskrena in prisrčna zahVala za tako zanimal Ured. in uprav. Vas vse srčno pozdravlja! - >rez ;e da igodi Kakor javi c. i. kr. povelje 3. vojnega o\T« delka z odlokom z dne 9. marca 1903. št. lf>!M *fl bodejo pričele letošnje praktične vaje 4. pUnni,v'u'>nan. bataljona v Ptnju dne 1. aprila in bodejo trajale ^H sredine septembra in sicer vsak dan od o'. are zjutr^B do 11. ure predpoldan, in od 2. do (>. uro populi; — izjemši praznike in nedelje. Te vaje se bodejo v1)aq približno 2 kilometra zgor in spod ptujskega inosf Uu Radi tega je treba, da se morajo vse ladje in v^J, plovi (flosi) v omenjenem času najmanj 2 in pol k?00 lometra pred tem mostom vstaviti. £•■■ . Za znamenje se bode postavil 2 in pol kirsja navzgor od omenjenega mosta drog z rudečo zastavje*J!{ in sicer na desnem bregu Drave; sploh pa bodewoto tem času pri tej zastavi stala posebna straža, ki bodJeg[j ovestila vsakega, da se sme le tedaj po Dravi v. lao^jjj ali plovom peljati, ko se je ta zastava odstranila. —■• Ptuj, dne 14. marca 1903. Zupan: Ornig m. p. -----------1--------------.---------------1--------------.---------------------------------1----------.----------------------------------d vet rim goji Razglas. Prodalo se bode posestvo Franca in RozalijH Zdolšek, ležeče pri sv. Duhu skoz pisarno gosportopoaj dr. Lederer, odvetnika v Konjicah (Gonobitz) in sic^H iz proste roke. Posestvo je brez dolga. Prodalo si — 9 — bodo celo, ali pa na kose. Pogoji prodaje, cona itd. se zvejo od pisarne omenjenega gospoda odvetnika in sicer ustmeno ali pismeno. K temu posestvu spada: 1.) zidana hiša, stoječa J pri Sv. Duhu, z domačim mlinom in vso upravo. [2.) večje zidano gospodarsko poslopje, njive, gozd in ;>.) vinograd z zidano hišo. Vinograd ima veliko klet | obokom (velbom) in meri s sadonosnikom vred okoli 2 orali (johi. Tudi več praznih sodov je v kleti. Vse je blizu -omenjenega kraja in blizu želez- nične postaje. Naslov (adres): Gospod doktor Lederer, odvetnik v Konjicah (Gcmobita). J*48 Loterijske številke. Trst, dne 7. marca: 35, 48, 75, Gradec, dne 14. marca: 16, 57, 71, 81, 75, 13. 4. 79 Dobro idoča prodajalna p konkurence, pri veliki romarski cerkvi, kjer je večkrat na leto shod, leda takoj P naiem sama, ali pa tudi z gostilno vred. Tudi se pod prav modnimi pogoji proda. Naslov pove upravruštvo ^Štajerca". 837 lažno za občine! ,MIinarJ'i Dozor! panike (marke) za pse. lastnega Ika. se dobijo najceneje (po r.) pri 0o$. trutsebel-nu o iribvru. 828 osestvo y Maribora Kicsterstrasse 81 se proda za 30 goldinarjev. To posestvo ob- iji iz hiše. ki ima 3 sobe, 2 ku- in klet, 2 dervarnici, nekaj in njive. Vknjiženih lahko e 1700 goldinarjev, drugi k pa se lahko splačuie na e. Več pove lastnik Franc k, gostilničar na Gornjem Ptuju. 835 ****** Styria becikelni novi modeli 1903 ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljajo samo 80, 100, 120 in 140 gold. Na obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbah samo zanesljivim kupcem. Bobre, že rabljene becikelne prodajava po 40 do 60 gold. &u Brata Slawitsch v Ptiijn. V Okoslavcib pri Sv. Jurju ob Sčavnici znašla se je nova kamena ruda za mlinske kamene in sicer prav dobre vrste, kar je toplega priporočila vredno. Kdor to izvrstno rudo potrebuje, naj so zaupljivo obrne na lastnika te rude, g. Andf. Jurkovida, gostilničarja in trgovca v Okoslavcih poŠta Sv. Juri ob ŠČavnici. $42 Redka prilika. Restavracija na prodaj: Dne i. aprila ob 9 uri predpol-dnem se bode tik železniške postaje Vuzenica (Saldenhoffin) on-dotna restavracija z gostilniško opravo vred po prostovoljni dražbi prodala. Natančneje se izve pri c. kr, sodišču Marenberg ali pri g. nadučitolju S. V. v Vuzcnici- 8-H Proda se mlin dvema tečajema. K temu spada hiša. kuhinja, gospodarsko poslopje; 1 [nekaj izabele), pašnik s sadonosnim vrtom, z drevjem 4 do 12 let arim. Vse to je blizu okrajne ceste Ptuj-Ljuiomer. Cena je nizka, in ji ugodni. Več povesta ustmeno in pismeno franc lit Čcrciita $it-lamun v Htaponcih, poŠta Juršinci pri Ptuju. ?i'. Za pomladno gnojenje boročam mojo veliko zalogo temaževe Žlindre, kajnira, superfosfata. kili-salpftra, žoeplenokislcga amonijaka po najnižjih cenah. pne Frangesch v Mariboru, trgovina z železnino, špecerijo, in smodnikom. 843 FRANZ SOOIA * tYOrnica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach Karnien) priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrol in krojrije, najtabomejša dovrtitev za streljanje; ročno delo t jamstvom. — Velike iluslrovanece-nike s podobam) pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko polival. Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. Za velikonočne praznike. Podpisani naznanim slavnemu občinstva, da sem naročil za velikonočne praznike več vozov najfinejše pšenične moke. Od 10 kg. višje dajem vse 1 krajcar ceneje. Pri meni se tndi zamenjava vsakovrstno zrnje, kakor pšenica, oves, hajda, koruza in proso. Za obilen obisk se toplo priporočam France Schiilz trgovec pri Sv. Trojici v Slov. Gor. 847 Za mešano trgovino" se takoj sprejme nčenec ali praktikant pri Jos« Wutti Veie^ Jože Purg, posestnik mlinar in žage v Tršču blizu Sv. Vida pri Ptuju, preša in pripravlja iz bučnih jeder olje in zahteva zato jako malo plačilo-/atoraj se priporoča vsakemu, kateri si hoče pripraviti iz svojega bučnega jedra izvrstno domače bučno olje. Prešam vsak dan. S spoštovanjem Jože Parg. 10 Zaradi smrti se prav po ceni takoj proda paromlin (Dampfiniihle) kateri prav dobro uspeva. K temu paromlinu spada žaga za deske, kakor tudi trgovina za špecerijo in moko ter trgovina z deskami. Ta mlin se nahaja v Orehovcih, 25 minut od mesta Radgone. Vpraša se naj pri gospodični Beti GottSChebei*, grajščakinja v OrehOVCih, pošta Radgona. 830 osestvo na Spodnjem Stajarskem---------- se pod ugodnimi pogoji in po nizki ceni la ali v najem (štant) odda. To posestvo leži v Sv. Danjelu pri Trbonjah, pošta je železnična postaja trg Vuzenica (Saldenhoien) in obsega 65 oralov (joh) sveta in sicer: 98L oralov njiv, 7l|8 oralov travnikov, 8'2 oralov pašnikov in 39 oralov gozda. Celo posestvo se ceni 4 tisoč kron (2000 gl.), tisoč kron lahko na amortizaciji intabuliranih dolgov ostane, to je tako, da se z obrestmi vred splačuje tudi kapital. Vse drugo naznanja na pismena vprašanja mestna hranilnica v Pliberku na Koroškem. m (Gemeinde-Sparkasse Bleibnrg, Unt-KSrnten.) Po 9Q1BBB9BB *7 C\T* ^eciklisti, krojači in ^ U1 šivilje! Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V Zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Be-. standteile) za stroje. . Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem. Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene becikle od 30 gold, dalje. S spoštovanjem ^ntOll Fill k 777 mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14. Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prhne mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparno kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30S.RasiffliT in v kopališču samem. JU ■V-»V .,-».'.' H ~ - >"■1* Trgovski praktikant se takoj sprejme v službo, /možen mora biti nemškega in a venskega jezika Invi Kon Kon Said Kon Kon Kom Obre Obre Obre Liszt Brodnjak Obre Obre Kaša Strido, na Ogrrskem. $f Kont< Mejni Kava iz prve roke to je neposredno od sadilca kave brez vsake prekupčije, toraj s polnim jamstvom za neponarejeno, naravno-pravo, jako izvrstno kavo po najnižjih cenah. Najino posestvo na otoku Java kjer, kakor znano, najboljša kava sveta rase, obsega okoli 80 kilometrov in se nahaja na tem posestvu 12 vasij s približno 30.000 prebivalci. Najini razširjeni kavini nasadi se obdelujejo najracionalnejše, tako da je najina varstveno znamka Javaflor vedno bolj in bolj priljubljena. Najina kava je jako aroma-ticna in okusna, zraven tega pa Še posebno izdatna. Midva pošiljava postne tovore (pakete) franko (popolnoma poštnine prosto) na vsako inozemsko pošto po poštnem povzetju (Nachnahme) po sledečih cenah: Kava z marko Javaflor 3 kile gold. 4-38 Turk & drug veleposestnika na Javi, prodaja kave in čaja v lastni režiji 9 trstu via Rapicio št. 6. 418 Učenec za mešano trgovino se sprejme pri Hugo Detischegg v Konjicah. 826 Dobra služba % Konu pridno deklo! fc 30 do 40 letna brhka pridna žj_^>rugi iz boljše kmečke hiše. katera mofl znati dobro meščansko in sami stojno kuhali, je prav snažna k ljubi red ter zna nekoliko nei-iSS se sprejme v neko večjo gosf.i (Kinkehrgasthof). Pismene poi be naj se pošljejo pod naslove -Zaupljiva služba št. 825* upravnisto »Štajerca" v Ptuju Proda se posestvo, obstoječe iz eno stropne hiše, v kateri so izbe, kasta, kuhinja in klet. ven spada gospodarsko posl s prostornim vrtom, 10 hi polja, dva travnika, 5 johov pega gozda. K temu spada zidal z opeko krita kovačnica na voip,^,,! moč, in sicer na dva ambosiIL težko kladivo. Vode je obilo, jfoosta to je v lepem kraju blizu pofl ceste in kolodvora ob novi Ža niči Sinčav€S-Zelezna Kaplja. pove Matija Tazoll, Rain, Miklavizhof na Koroškem. Franc Bukšel izdelovalec harmonik in ar*^11''" nijev na Bregu pri Ptuju sefčnern poroča v izdelovanje in popij Ijanje harmonik in harmonj Popravlja tudi vsakovrstno glasbeno orodje. Harmonike luje popolnoma ali na pol ha tične s prostim tonom na 1. 4 in 5 redov in z najbolj glasi. Prodaja tudi vsako' (tele xa harmonike prav po ceni. — li- li Bilanca hranilnice (šparkase) v Radgoni za letc-J902. *t ■ ; slo- i za [o! Ina žena jra mora n samo-»ažna in' i nem Ski gostilno^ t ponudJ islovomš 825- "» Ptuju, i 825 enonadfl so Slifl tlet- /-ra-J ( poslopjf 10 hirjr johov da adftJ [ na vodi nrtibosa obilo. Vj izu pO* novi ?.el( Laptja. Vi lain, poj kše! Aktiva. ! Inventarni-konto (pohištvo pisarnice in dvorane) .............. j Konto posojilne (Vorschuss) kaše (dotacija) J Konto pohištva v hotelu........ Saldo konto............. |; Konto posojil brez hipotek......, j; Konto posojil na vrednostne efekte .... ! Konto zavarovalnih posojil....... ([Obrestni konto od posojil na hipoteke (/.a obresti, ki Se niso plačane)..... j Obrestni konto za posojila brez hipotek |0brestni konto za posojila na vrednostne efekte.............. [Obrestni mejnični konto....... Obrestni konto na efekte........ Kasa-konto . . . \.......... Konto posojil na hipoteke....... Mejnični Itonto........... Konto-kurent............. itoefekt ............. fonto c. kr. poštne hranilnice..... fadnostni konto posestev....... igi različen konto.......... K 6398 58 41000 — 4297 50 m — 262427 ] 73 4152 ' — 138 22 61550 32 1960 40 11 8 12904 64780 4062813 24915 74027 1590730 644 425.317 14 89 47 49 20 20 28 78 25 Skupaj 6638189 S3 Pasiva. Obrestni konto odposojil na hipoteke za v naprej povzele obresti za leto 1903 . Obrestni konto za posojila brez hipotek za v naprej povzete obresti za leto 1903 Obrestni konto od posojil na vrednostne efekte za v naprej povzete obresti za leto 1903............ Obrestni mejnični konto za v naprej povzete obresti za leto 1903..... Konto vlog interesetov......... Konto glavnega rezervnega zaklada: svota ki ni obdačena . . K 568406-71 svota ki je obdačena . . „ 47796'55 K 18566 117 29 222 5837358 (25 62 84 28 66 Konto posebnega rezervnega zaklada za kurzne zgube ......... Konto penzyonskega zaklada 616203 i 26 96744 ! 22 6*947 ; 20 Skupaj . 6638189 ! 33 Promet kaše se je vrši] v 17881 slučajih. Bilanca posojilnega oddelka. Aktiva. K Pasiva. Dotacija iz rezervnega zaklada hranilnice (šparkase) v Radgoni....... Za v naprej povzete obresti za leto 1903 . K ~ 1635 18544 21688 99 40 iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo. Uodna Stavba t stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. Staofta CC$t iN P0t09, kakor tudi traciranje taistih, fc-POflZCtnsRa (Uld* (Tiefbauten) kanaliziranje, pola-A cevij, vodovodne stavbe. C* StavD« »a pooriiU (Hochbauten) in sicer: vile, hišeB gospodarska poslopja, fabrike in javna poslovi adaptacije vsake vrste. spion vsa voana ueia v vsa&cui uu^s«- .™~r^wV~ .:----- Razen teh del prevzemlje ia firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamentna dela iz petona, trotoaneP* polona. petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — loja« in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Job. Rothp^j cM inžeaer in oblastv. aut. mesthi stavbinski mojster. I — 13 4s pari čevljev za samo 2 old. SO kr. .ftp pdšfjejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 parmoškili. I pari iskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obSivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti postnemu povzetju. Zaloga čevljev Jungrwirth, Krakov 31. Poštni predal 29. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. 462 Priporočam razun mojega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga: Dgersko melo po 11, 12, 13, 14, 15, kr., vajn-peiie, rozine, fige, rožiče in kvas. Vsakovrstno dišave (gvirce), sal peter, smolo. Speli, svinjsko mast. maslo, švicarski sir, sol, in harinke. Riž po 10. 12, 14, 16, 18, 20. kr. Kavo po 1 gl., 1 gl. 20, 1 gl, 40, 1 gl. 60, 1 gl, 80. Sladkor v grudah, kockah in zdrobljen. Spiritns za goreti, za žganje in jesih delati. Mast za čevlje mazati in mast za vozove. Vsakovrstne farbe, firnež ter* pentin, in vsakovrstno blago najboljše vrste in po najnižjih cenah. Jos. Kasimir v Ptuji poleg „Štajerca" kjer je bila poprej moja trafika. 707 Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ ........ 100 „ — „ erva C za krojače in čevljarje . . - 160 „ — „ jBowe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ ider Elastik za čevljarje.....180 „ — „ 1 (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 765 Ms Walland v Opiotnici ■znanja, da prodaja škafe (vrvice) izdelane iz potiske smreke in okovane z železnimi obroči. Eden k škaf stane 76 vinarjev in se dostavi voznine prosto železnicno postajo Polčane. Manje kot 10 komadov se z železnico ne odpošlje. 824 Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.936-82 Vloge od 1. januarja- 1902 do 31. decembra 1902 t obrestmi vred...... . » 3.169.4;")»-11 K 12,48(S.394-93 Od tega je odračuniti: Svote, katero so ne od 1. januarja Ho 31. decembra 1902 vzdignile. , . . . . . K 2.f>77-84.'i 72 Stanje vlog interesentov dne 31. dee. 1902 > 9,608.561*21 Hipotekama posojila.....-.....K 6,08:").8(i8;tl Mejnično stanje.............> 78.029-14 Posojila na vrednostne efekte.......» 20.601-83 Efektni naklad .............» 2,919.611*— Posestva . . ............... 18-f.OOO-— Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........> 300.000-~- Vloge pri kreditni h podjetjih.......» 107.601*99 stanje blagajne (kaše)........... 40.823-46 Glavni reservni zaklad..........» 5d3.&74-22 Posebni rezervni zaklad za feurzne diference » 298.160/69 Zaklad za penzije............> 31.32762 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°0 in se plača rentni davek od hranilnice (sparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. f usnjar v Ptuju, Biirgergasse št. II, od dravskega mosta navzgor. Moja usnjarska obrt je najstarejša v celem mestu Ptuju, ker se je že ustanovila v letu 1752. Jaz kupujem konjske, goveje, svinjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdelujem tudi iz vsakovrstnih kož po najnovejši modi usnje (leder) in zahtevam za to