PRISPEVKI K OPUSU FRANCESCA ROTTMANA* Matej KletiKtičič, Ljubljana Francesco Rottman se je rodil okoli leta 1710 v Benetkah,1 v doslej objavljenih virih pa se prvič omenja scle leta 174(1 v Ljubljani - O prvih treh desetletjih njegovega življenja nimamo podatkov, vemo le tO, tla se je šolal v Benetkah pri Giuseppu Torrettiju (1661-1743).3 V Ljubljani naj bi sprva delal kot Članek je razširitev seminarske nalogu Nekaj mnenj o delitr, pripisanih Fnutcescu Rot-unamt, ki sem jo leta 1995 napisal v seminarju prof. dr. Milčka Kamelja, Za številne pripombe ai nasvete se zahvaljujem Stanku Ko kole tu Nataši Polajnar in Blažu R e small u. za razumevanje in prijaznost pa tudi gospe Kristini Laza rini Stupiea. 1 Damjan Prclovk-k, Kje se je Šolal kipar Frane Rot man (okr. 1710-17KB). Kronika. C'u-sopis m s/tivenskp krajevno ISOdovitlO, 24. IlJ7ft (od tod citirano pre lo vie k, Frane Kol-man), p. 106, n, i. Italijansko obliko imena (in ne obliko «Frane«) je smiselno uporabili zato, ker je hi I Rottman Benečan (pa čeprav, gbde na priimek, morda nemških prednikov) in je italijanščino očitno obvladal bistveno bolje kol nemščino, saj so ohranjene pogodbe napisane \ italijanščini. Cf. Serge j V riser. Doneski k baročnemu kipnrstvu na slovenskem Štajerskem, CZX. 51 (n. v. t(i)/l, 1980 (od tod citirano Vrišer Doneski), p 138; Barbara Kieii/t, Altarentwurf fur den Uebfrauenaltar in der Gurkcr Krypti Vert rag tur d en Liebfrauenaltar in der Krvpla des Gurker Domes, ¡lemma von Gurk. Schloli Slrafthurg - Klagenlurt li^SS tod tod citirano Kienzl, Altarentwurf), p, 367, cat. 4.13-4.14/r. k J. Cf. Viktor S leska. Ljubljanski baročni kiparji, Z V Z. V, 1925 (od tod citirano Siesfca. Ljubljanski baročni kiparji), p. % Na svečilieo, februarja tega leta, ne je v Ljubljani poročil z Justino, hčerko Gašp.irja Rosei (verj. Ruse), priči pa sla bila slikar Franc Je-lovšek in kamnosek E;ranc Grabil ik. Po Me lita Stele, ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu, ZOZ, [L v, IV, 1957 (od tod citirano Stele. Ljubljansko baročno kiparstvo), p. 56, je le-ta verjetno istoveten s kamnosekom CJ rum ni kom, kar je bilo sprejeto tudi v mlajši literaturi (Prelovšek, Frane Rotumn, p. Iflfi, n, 7). Za Grumnika et. Ana Ijvrič H laž Resmati, Oltar sv, Frančiška K.s;iverja pri ljuhljanskih jezuitih nova dognanja, Jezuiti na Slovenskem. Zbornik simpozija, Ljubljana 1992, pp. I27-I2K ' Prelovšek, Franc Rolman, p. 106, r, 3, Za Torrettija cf e, g. Paolo Gni, Giuseppe To-rreili ne 11 a Cappella Manin d i lidine, Restauro net Friuli - Veneaa Giutia, 2. 1990, pp. 9-63 (s starejšo literaturo). Roitmanu posvečena besedi Iti so: France Sielč, s. v, Rot-trnan, Franz, Altgemeines Lexikort der bMctukn Kunsder van der Antike bis zur Gegett-wm (Ulrieh Thieme. Felix Becker ed.}, 29. Leipzig 1935, p. 102; MeSita Stele, ,s. v. Rui man Franc, SBL, I960, p. 143; Lue Menašc, s. v. Roti man, Franc, Evropski umetnostno-zgodovinski leksikon, Ljubljana 1971. col. 1S57; Lmilijan Cevc, s. v. Rot man Franc. Primorski SBL, 13. 1987, p. 224, Za omembe Rottmana v pregledih ljubljanske in slo- 109 pomočnik francesca Robbe.4 Prvo povezavo med njima najdemo v virih iz le i 1752-1753, ko je Ruttman od Robbe poskušal izterjati neki dolg.s Po Rob-bovj smrti je leta 17.57 prevzel njegovo kiparsko obrt in postal ljubljanski meščan. Dve leti kasneje mu je kurator Robbove zapuščine ponudil v odkup orodje in preostali kamen, prišlo pa je tudi Jo spora s cehovskim mojstrom Matijem Perskim in kranjskimi kamnoseki. Iz virov, povezanih s tem sporom, izvemo, daje Ruttman zaposloval tudi kamnoseke, ki jim je prepušča! vso grobo obdelavo kamna Arhivski viri o njegovem delu so ohranjeni šele iz šestdesetih let. Za cerkev sv. Janeza Krstntka v Matcnji vasi (zaselek ob cerkvi se imenuje Štivnn) je med letoma 1763 m 1765, najkasneje pa do leta 17711 naredil dva stranska oltarja (si. 30, .14).v Med letoma 1764 m 1766 je dokončal spodnji del glavnega oltarja za cerkev sv. Frančiška Ksaverija v Stražah pri Radmirju (si. 41, venske baročne planike cf. Sicska, Ljubljanski baročni kiparji, pp, SO, 96; Sit le. Ljubljansko baročno kiparstvo, pp. 56-5V; Fran Sijanec, s, v Barok Slovenija, ILV, l. 1959, p. 26ti; Sergej Vriier: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor 1963. (od [od Citirano Vnštir: Štajerska 19f>3), pp. 114, 174; France Stelč, s, v, Slovenija. Skulptura, ELU, 4. ] 966, p. 235; Sergej Vriier: Bpročno kiparstvo, Ljubljana l'J67 (Ars Stoveniae, od tod citirano VriScr: Baročno kiparstvo), p. X; JU.: baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, LjuLIjutia J 976 (od lod citirano Vri ser: Osrednja Slovenija), pp. fiS-69, 2 J 2; jJ.; lían j¿ m/ kiparstvu na Primorskem, Ljubljana 1983 (od lod citirano Vri Ser: Primorska), p p, I7K 180. 207: id„ s. v. Barok, Kiparstvo. £3. J, 1987, p. 19.1; ¡d„ Baročno kiparstvo na Slovenskem, Obdobje baroku v slovenskem jezika, knjiievnosti in kiditin. Ljubljana I9K9 {Obdobja, 9), p. 45(1; id„ s. v. Kiparstvo. ES, 5,1991. p. 71; id.: Baročno kiparstvo mi slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1992 (dd tod ritiruivo Vrišcr Štajerska 1992), pp. 170, 231). Za ostali citate, posvečene posameznim delom, cf, infra. 1 Edini podatek o tem, daje bil RotimtLA Robbov pomofiriik, je Sel« ¡/ 19, stoletja v Erbergovu-ti) rokopisu Venueh ciner krainisehtn Litenuurgeschic(itc¡ p. 315. iz leta 1K25 je omenjen »sem Gehilfe Rottmann, iler denselben inberlebte, setze dessen Arbeiten mit vider Geschickíiehkeit fon.« - (Njegov J Rabbo\ \ ¡tomočnik Roumann, ki ga je preživel, je njegova dela nadaljeval z veliko spretnostjo). Ctt, po M d ena Uriič: Jožef Kalasatu lirberg m njegov poskus osnutka za Hieramu zgodovino Kranjske, Ljubljana 1975 (Dela razreda za fUohike in literarne vede SAZU. od lod citirane Uriič; Joicf Kalasanc Erbetg), p. 153. Anion Vodnik, Gradnja Robbovcga vodnjaka pred mestno hiio v Ljubljani, ZUZ, Vil. 1927. p. 137. b Stcska, Ljubljanski baročni kiparji, p, 9.■ 11 Li in Iii angelske glavice. Pogodba je biki sklenjena med ljubljanskim vikarjem Karlom Peerom m Rottmanom in je ohranjena v italijanski in nemški različici (VriSer, Doi ptîski, pp 136-138). Cf, tudi Sergej Vrišer, Nekaj podal kov o baročnih kiparjih in njihovih delih na slovenske.".! Štajerskem, Kronika, VI IM, i960, pp. 51-52: Vrišcr Štajersko 1963, pp 114. 174, repr, p. 115, Vrijer: Hnriihui kiparstvu. en L 16; Sergej Viišcf, Rad ni itska cerkev, Ratbniije, Ljubljana 1379 (Kulturni in naravni spomeniki Sloveniji', 92), pp, 6,8; Vri še r Štajerska 1992, pp. 170,23U, repr. p. 171. 10 Pogodba je bila 10. februarja 1765 napisana v Ljubljani v italijanščini in pečate na z umetnikovim pečatom, ohranjena pa je (udi RoUmanova skica oltarja (ftienzl, Altar-cntwurf, lot. cil.). Oltarje bil postavljen 26. junija 1766. Naročnika, prosta Jožefa Marijo barona Rechbaeha (1744-}Î9), ki jc moral pu pogodbi sam poskrhoii y;i prevoz ¡>|-liiTjM u. Ljubljane, je stal 6,15 11. 30 kr., izplačanih v Ireli obrokih. ProSt je želel pri Knt-imanu naročiti še en oltar, a je zanj /manjkalo sredstev. Cf. F, G, i lami, Beiträge zur neueren Kunstgeschichte des Gurker Domes nach ärchivalischari Aufzeichnungen m Archive des Dom capi tels zu Gurk. Carùltfiùl I, 86, Klage nfurt 1H96, pp. 156; 172; Stes-ka. Ljubljanski baročni kiparji, p. 96; Stelè, Ljubljansko baročno kiparstvo, p 58; Siegfried 1 Lit I w Eigner: lh-r i ioni zu (iurk, Klagenfurl 1969', pp. 41-42. ea I, 94, repr, 94. 11 /. avguitiliskim samostanom si: je 7, marca l7f)[J pogajal za nove cerkvene Stopnice. Delo je očitno dobil. SL>j mu jc bilo 23. julija 1769 izplačanih 50 goldinarjev, 4, septembra pa še 3(1 goldinarjev (Steska, Ljubljanski baročni kiparji, p. 96J. Podatek o deju za ¡ifjiS-čino v Dolu pri Ljubljani je iz Erbcrgovega rokopisa Lnatfuit (Uršič: Jožef fiibair Erberg, p. 21)7. lepr p. 198). Portal m datiran, grad p;i su /jieeti obnavljati leiti 1752 (cf-l. g. Mate Šumi: Ljubljanska baročna arhiiektum, Ljubljana 1961. pp. 119-121 J. Stelè, Ljubljansko baročno kiparstvo, p. 56. 11 Sievkrt. Ljubljanski baročni kiparji, p. 96. lil rija v Radmirju. Na oltarju v Krki sta dva angela adoranta in dve angelski glavici (si. 37, 38), na oltarjih za Matenjo vas po dve angelski glavici (si. 34), na radmirskem oltarju je angelska glavica na okvirju niše v oltarni mizi, dve glavici pa sla na stranskih portalih oltarnega obhoda (si. 41. 47), Ce povzamemo: dokumentiranih je devet angelskih glavic, dva celnposlavna, a klečeča angela, in ležeča svetniška figura, vse nastalo med letoma J 763 in 1770. Ker imamo ohranjenih kar devet oziroma enajst angelskih glavic, so le gotovo najprimernejše za iskanje kiparjevega »rokopisa'«. Vendar nas, ko si jih ogledamo, preseneti dokaj neenotna kakovost kamnoseške obdelave. Tako so glavice v Malenji vasi dokaj nalančno izdelane, prav tako glava na menzi v Radmirju, nekolik" slabši sta glavi adorantov v Krki. angelske glavice na portalih v Radmirju in krškem oltarju pa so že prav nerodne in trde. Pa vendar lahko pri skoraj vseli glavicah najdemo določene skupne fiziog-nomske značilnosti. Nad očmi, ki nimajo zarisanih zenic, se bočijo obrvi, ki se proti robu obraza močno, kapijičasto razširijo. Nos je prifrknjen in ne pre-lanck, lica so napihnjena, obraz je najširši v višini ust. Pod spodnjo ustnico običajno rahlo odprtih usl je jamica. Brada je majhna in nekoliko štrleča. Lasje so sicer povsod skodrani, a brez uporabe svedra. Nekoliko se razlikuje le glavica na menzi v Radmirju {predvsem njen očesni del), ki pa je bliže reliefu kot obli plastiki.14 *** Na podlagi značilnosti, ki povezujejo angelske glavice na RiHtmanovih oltarjih, lahko istemu avtorju pripišemo ludi oltar v kapeli sin led niš koga gradu v Valburgi, Kapela jc znana predvsem ru freskah Antona Cebeja, nastalih okoli leta 1770.'^ marmornat oltar brez nastavka, ki stoji ob zadnji steni kapele, pa v literaturi še ni bil omenjen (si. 32), Trebušasto napihnjena noga oltarne mize. ki jo ob slo p a ta dva podstavka iz sivo-bclc breče in z belim okvirjem, je sestavljena iz raznobarvnega marmorja. Kamen ozadja je rdeč z belimi žilami, osrednje polje v karluši zapolnjuje sivo-bela hreča, okvir kartuše in ostala dekoracija pa sta iz belega marmorja. Na obeh podstavkih je edina plastična dekoracija oltarja - dve angelski glavici in girlaiidi iz sadja pod njima (si. 39-40). Men za se tako po obliki kot po omame nlu ujema / menzo glavnega oltarja v ljubljanski šentjakobski cerkvi, ki jo je Francesco Robba postavil leta 1732.1(1 Prav obe angelski glavici pa dokazujeta, da oltar ni na- 14 Da ne gre le n\ nuko sploJnu iihJiku angelske glavice v leni iaiu. na primer v okviru Mislejcvc in Robbovc delavnice, ji moč videti že na ultsijih v ljubljanski Šentjakobski cerkvi, Ferdinand Šerbelj: Anion Cebej 1722-1774, Narodno galerija. Ljubljana 1991, pp. 63-h4, ca t, 63 (s starejSo literaturo) h, k.. V konservjMor&kcm poročilu o obnovi gradu, ki jc v teku, se kapela ne omenja (cf. Modesi Erbežnik, Smlednik, Varstvo spomenikov, 35, 1995, pp. 167-16K, ca 1.339). Vera Hoivat-Pintarie: Francesco Robba, Zagreb 1961 {¡nI tod citirano Horvat Pintarič: Francesco Robba), pp. 22-23, MU, repr. 19. 112 stal pod Kobbovim dletom. Če ju primerjamo z Rottmanoviaii glavicami, šc posebej i istimi is. Krko, jo očitno, da sta delo istega kiparja. Bolj nenavadna je sama oblika oltarne mi2e. Ruti man je običajno uporabljal trape/as te oblike, tu pa se očitni? naslanja na obliko Robbove menze iz Šentjakoba,17 Dalaeijo oltarja lahko povežemo z obnovo gradu in kapele. Leta I7ii3 je baron Franz Smledniški (von Flodoig) prevzel lastništvo nad spodnjim sniledniškim gradom v Valburgi.!S V naslednjih letih je obnovil grad, olepšal vrl in leta 1779 zasadil drevored. Predračun za obnovo (sloje le za manjša popravila), kije hila zaupana ljubljanskemu arliilektu Caudidu Zullmmju. je že iz konca leta I763i Leta 17^3 so smledniškemu gospostvu zaradi dolgov dodelili prisilno upravo in leta 1795 je morala družina grad prodati, Od takrat (z izjemo povojnega obdobja do 1991) je Smlednik last Lazarinijev.l,jh V literaturi sicer m podatkov, da je po letu 17f>3 doživela prenovo tudi kapela, vendar to nakazuje sočasna Cebejcva poslikava.2" Z upoštevanjem značilnosti Rozmanovega kiparskega »rokopisa«, k j smo jih razbrali na dokumentiranih delih, lahko natančneje ocenimo tudi nekate- Ottarje, ki jili je izdelal Roltman, dokumentirane in pripisane, lahko glede na zasnovo Celote razdelimo na dva lipa (cf. Štele. LjubljaEiskoiaroCno kiparstvo, pp. iS-59). Od dokumentiranih dol predstavljata prvi tip oharja za Matenjo vas (si. 44), drugi tip pa oltar za Krko (si, 45). Prvi lip oltarjev ima it »tradicionalno« obliko nastavka. Oh oltarni nisi so plastično stopnjevani pil asu i. Pred njimi je na vs;iki strani po en nekoliko navzven zasukan steber. Menza je trapezaste oblike in ima plastično oblikovano karlušo. Atika jc tridelna. Dnigi Up je I. t. »neleklouskt" lip !Siad običajno oblikovano trape-zasio menzo (kot pri prejšnji skupini) se dviga oltarni nastavek z niso, ob kateri ni ne piiastrov ne stebrov. Nad menzo se ob straneh bočlta voluti, na katerih slonijo kipi, neposredno nad njima pa sla ob vrhu ni3e še dve voluti, ki nosita »ostanke« arhitrava Ni! vrhu a like je krona, s katere se na obe strani spušča zavesa, ki je speljana za obe /gornji voluti, spodaj pa obdaja oltarno nišo. Poleg oltarja \ Kiki temu tipu ustrezata tudi pripisana Oltarja v Gradcu in Celovcu, obenem pa je isti lip uporabil Rohba za oltar sv. Križa v zagrebški stolnici (sedaj v K riževe ih - cf. Horvat-Pi nlarič; FrOnccsco Robba, pp, 32-35, K7, eat, 23, rept. f>7j. Gradčaniki in Robbov oltar v Križevcih se od celovškega in krškega razlikujeta pi> bolj premišljeni in elegaiitncjii arhitekturni kompoziciji. |s Ker je bil šc mlai^plelen, je bil njegov varuh Leopold Schvab pl. Lichlenberg, ' '' Vladimir Leveč. Rodovina FSodnig, Izvestja Muzejskega druttvu za Kranjska. IV, !tW4. p. 252: id., Sehloll uud HerrscliaA Flodnig in Oherkrain, MinheiUmgcn drs \fu.vra!vt:rrincs fin Kruin, IX, 18%, pp. 271 272; Damjan 1'relovšek, Ljubljanski baročni arhitekt Candido ZuUiant in njegčjv čas, Razprave SAZU I razreda, Ljubljana 1986, p. 122: Branko Reisp: Grad Smlednik, Ljubljana 1987 (Kuhana it,r naravni spomeniki Slovenije, 156), pp. 23 ss. (s starejšo literaturo), " Med opremo smledniškega gradnje treba opozorili &e na kamnoseško bogato izdelane kamine, ki so jih morda namestili prav v i asu obnove v Šestdesetih letih l!i. stoletja, slogovno pa jih zaenkrat ne moremo povezati z Rotfmatjoni. V k;ipeh so v steni: nad oltarjem vziiianc Iri reliefne plošče s pulti, ki držijo Veroniki 11 pri, Ler s simboli Kristusovega mučeniitv». Reliefi, nekoliko siarojše baročno delo, so bili verjetno del ante-pendija prejšnjega oltarja. 113 ra dela, ki so mu bila pripisana v literaturi. S primerjalno analizo lahko potrdimo oziroma natančneje opredelimo atribucijo oltarja sv, Alojzija v celovški stolnici ' ter oltarja sv. Janeza Miepomuka v cerkvi sv, Jakoba v Lj Libija-ni*2 Celovški oltar se p*.) arhitekturi ujema z RottmanOvim oltarjem za Krko. Figuralni okras sestavljajo klečeča kipa sv. Alojzija (si. 44) En Stanislava Koslke ter dve angelski glavici. Le ti sta narejeni natančneje od večine doku mentiranih Rottmanovih del, vendar pa se v načinu oblikovanja z njimi povsem ujemata {si. 35). Atribucijo Rottmanu pa dokončno potrjuje glava levega kipa, če jn primerjamo z glavo sv, Frančiška Ksaverija iz Radmirja (si. 45). Zgodovina ljubljanskega oltarja je po eni strani bolje dokumentirana, po drugi pa dosti bolj zapletena. Oltarje začel delan Robba leta 1721 in po Pre-lovšku naj hi bilo to pravzaprav njegovo pivo ljubljansko naročilo." Postavljen jc bi! leta 173N. vendar brez obeli svetniških kipov. Za postavitev kipov sv. Florijana in sv. Roka (si. 46), ki naj bi stala 500 goldinarjev, je rektor jezuitskega kolegija lela 1764 prispeval 25 goldinarjev.Modelacija njunih glav kaže, daje kipa dokončal Rottman, čeprav je pri oblikovanju teles moč računali tudi na Robbovo udeležbo (vsaj z zasnovo kipov).Prav tako lahko tn puttc z napisnimi trakovi vrh atike glede na oblikovanje obrazov zanesljivo pripišemo Rottmanu in jih pomočjo drugih dokumentiranih del datiramo v šestdeseta leta (si, 36). Morda so bili nameščeni skupaj z obema svetnikoma. V Rnltmanov opus moramo na novo uvrstiti še en oltar, ki je tako kot vsi, ki smo jih omenjali doslej, nastal v šestdesetih letih IS. stoletja. Glavni oltar p, c. sv. Marjete v Kočah (si. 33) je namreč oblikovan prav tako kol oba ma- Ko jc Steska leta 1935 poskušal opredeliti Rphbovo delo v Celovcu, ji- /a Alojzijev oltar zap ¡sni. da jc Robba naredil menwi in »pročclni del (frofit ¿ti) ostalo pa nek drug umetnik (Viktor Steska. Kipar Francesto Robba v Celovcu, ZUZ, XIII. 1934-35, p. 72). Šele Milila Stele jc zapisala, da stu kipa na njem Roilmanova (Steli. Ljubljansko baročno kiparstvo, pp. i>7—repr. luij}. Vodnik Delna ju ob navedbi Riatmana kol verjetnega avtorja postavlja v čas okoli leta I7fil). Cf. Kari Giuhait fit al.: Kur/lltn Die Kunstdtitk-miiler Osierrcichs, Wien 1976 {Dehio-Handbuch), p. 269; Alois Mai en Her Dom zu Kin-&nfuri, Klagenfurt l97H.p. 14. Steska, Ljubljanski baročni kiparji, p. hI; Slele. Ljubljanski! biltočno kiparstvu, p, 58, Damjai) Pceluvšek: Cerkev sietegu Jakoba v Ljubljani, Ljubljana 1985, [ip, 16,36, -1 131 l! i Rcsman: Barok i kamnu, ljubljansko kamrtoseStvo in kiparstvo tki Mihaela Ktde do Francesca liohbe, Ljubljana 1995 (od tod cihrano Resmun Barok, i' kamnu), p, 44. n. 15K Po Štefki {virov ne navaja) naj bi Robba že do I« I a 17311 i /klesal ves kiparski okras razen dveh glavnih kipov (Steska, Ljubljanski baročni kiparji, p. 81). Za letnko 1764 d. e Anton fellbjgschek, Beitrage zut Gesehiehte der vor maligen Je^uiten-, dermal. Ki. Jacobi-Stadtpfarrkirchc in Laibach, \finheilungen dmt historaclten Vemi/tes fiir Ktuin, Laibaell 1H5N, pp. 70 -71; Viktor Steska: Oh tristoletnici šentjakobske ccrkvr v Ljubtjuni, Ljubljana 1915, p. 12, To ugola Vrišet: Primorska, p. 180, rep:, p. 177 (s"v, Magdalena). l;niilijan Cevc: Slovenska umeinosi. Ljubljana l'J6fi. p. 127: ob tem omenja še Selce pri Slavi ni (cf, infra. n. 32 j in ¿oje (kjer pa so kipi u. iluka). Kasneje je ollar sv. l-lorijana v Sekali m veliki oltar v Žeja h pripisal neznanemu Robbovemu učencu, za Koče pa jc zapisal, tla sla kipa spr\a veljala za Robhovo del«, a sta njegovemu stilu najbolj tuja (Emilijat) G: ve, Nežnimi Rohba na Pivki. Delo, l. 1. 1%7, p V>. Cl tudi ¡d.. Umetnostna preieklost na Pivki, i.¡udje ti t kraji ob Pivki, Postojna 1975, ¡v 93, kjer jc (slabši) stranski oltar sv, Helene v Selca h celo povezal /. Rottmanom. 11 Cf. 1 lorval-Pi Maric; Fmnrcsro Robba. pp. 12-13, 76. cal. 4, repr. 6. Opozoriti moramo še na Štiri tipe, ki bi lahko sodili v isti krog, pa čeprav jih verjetno ni i/k lesa I i si i kipar kot sv. Magdaleno in sv. Leopolda. V p. c. sv, Križa v bližnjih Sekali sla tu stranskem oltarju sv. Helene krpa dveh svelnikov, na oltarju sv. Fbrijajia p;i dve svetnici. Oltarja se omenjata že v inventarju i/, leia 17KK (Z,tbukovec: Stuviria, .str, 120). Glede na današnjo postavitev vseh ilirih kipov (pa tudi angelskih glavic) je mogoče, dla so bili na oltarja nnnieiieiu pozneje. Oltarjev po obliki ne moremo povezati /, Rottmanom, prav tako pa tudi ne angelske glavice na nji It. Kipe, ki so še nekoliko manjši od koških, s slednjimi povezuje naslon na Robbo, Bna od setikih svetnic (sv Barbara, si, 21) je varianta sv. Kaluriitc it ljubljanske uršulin.skc ccrkvo (ollar dokončan bta 1744-cf. Horvat-Pintarič: Fmetsco Robba, pp. 25-27. K5. cal. 18, repr. 38-39). 115 natančna slikovna dokumentacija, sc zaenkrat lahko le pridružim Buntakor vemu mnenju, da se oltarne arhitekture štirih stranskih oltarjev povsem ujemajo z Rottmanovima oltarjema v Matenji vasi, datirani pa sov leti 1772 in 1773." * * * Med doslej pripisanimi deli so vsaj trije oltarji, ki so slogovno težko pri merljivi z dokumentiranimi Rottmanovirui deli. Gre za stranski oltar Matere Božje v e. v Moravčah" in oltar v p. e. sv. Trojice v Gradcu pri Slavini. ki ju je ¿ Rottmanom prvi povezal Francc Štele, ter glavni oltar v Matenji vasi, ki ga je Rottmanu i. »vprašajem« pripisal Sergej Vrišcr.-5 Pri moravškem oltarju pravzaprav sploh ni jasno, zakaj je hil pripisan Rottmanu. Kipa sv. Jožefa in jezuitskega svetnika, verjetno sv. Ignacija, je pred kratkim Blaž Resinan. potem ko je uredil in prečistil opus Jacopa Con-lie rija, prepričljivo pripisal temu umetniku in s tem premaknil njun nastanek v Oas okoli 1720,1,1 sama arhitektura oltarja pa z Rottmanom prav tako nima nobene zveze, Oltarja v Matenji vasi in Gradcu ležita na ozemlju slavinske župnije. Prva stvar, ki nas odvrača od atrihucije Rottmanu, je datacija obeh oltarjev, Ma-tenjski je bil postavljen leta 1739,' gradčanski pa verjetno lelo poprej,'H *3 Franjo Büntíifc Župna irkva .vi Man¡¿ u Zagtehu, Zagrüh 1939, pp. >11 rept. 3-15. lirio rok in ilelnú Indi oblikovanje drapurije sv. Leopolda iz Koč lahko telo primerjamo s kipom sv, Štefana na oltarju sv, Treh kraljev v zagrebški sv Mariji (ibt/L, p 51. repr. 12) Alnbuvija zagrebških oltarjev je bila v literaturi enoglasno sprejeta, pri lem pa velja opomniti. da niso arhivsko izpričano Rfetimanovo delo, čeprav jih Vrišer omenili med »ugotovljenimi« deli {VriÍL'i: Osrednja Slovenija, p. 212). Bunlak ¡u Rol t mami pripisal še nekaj drugih del HrvaŠkem in v Sloveniji; vendar neprepričljivi} ,ili vsaj tre rW! nO ne preverljivo (Puníale op. cit,, p. 42, n. 137, pp. 63-64). Cf. Indi Franjo Bunlak. IJz poznate, joS neke nove inisii i podaci d Miiiijinoj trkvi na Doku, Kaj, 3-5 (t/m-jetničke znamenitosti Zagreba), X. 1977. Zagreb 1978, pp. 32. 38-44, 14 Za mora viki ollar ef. France Si de; Terenski tapiaki (rokopis, Umetnost nozgodovinski inšiiiui Z Rt' SAZU), L V, ] p, 22 icn po Slane Stražar Mora viku doHnn Življenje pod Limbarsko goro, Moravče 1979, pp, 23K, Kil, n. repr. ji. 416/417 m Resman: Harok v kamnu, p. t>*>. n. 263): Stelé, Ljubljansko baročno kiparstvo, p 62 (blizu Efcbbi); ViišL-r: Osrednja Slovenija, p. Barbara Jaki, s. v. Moravče. Umetnostni spomeniki, ES, 7,1993, p. 21 h. ~ Franee Štele je le m 1960 ZA gradtanski oltar omenil, da gre morda za delo Roti man ove delavnice (France Slele: Umetnost r Primorju, Ljubljana 1960, p. 125), VriSer p¡i je t njim povez.iil še malenjski glavni oltar. (1. Vrišer BütOfrto kiparstvo, cat. 13, 15, p. Xl.ll; Vriier:Primorska, pp 83-S4, 123-124, 178-179, 2U7, repr. pp. 85, 118, J19, 177; id,, s, v, Matenja vas, Umetnostni spomeniki, ti, 7. !993, p. 22. 3,1 Kestnan; Barok v kamnu, pp. 68-70, 14K-I49. repr, 26-27, ,7 Ollar je bil poplavljen lela 1739 za 594 dukatov 4 lib. K kr Tržaški *kof gaje posvetil Iti. avgusia 1739 (Zabukovcc: Slavina, p. 132). Datiran je po napisu na menzj: -/i. ¡X Gregorios Penko H. A /7.i#«. Cf. Zabukovec; Slavina, pp 156, 227 1IC> torej dobri dve desetletji pred Rottmanovimi dokumentiranimi deli in leto oziroma dve preden je sploh prvič omenjen v Ljubljani. Poleg lega je pogodba, ki jo je Roltman sklenil za izdelavo stranskih matenjskih oltarjev, zahtevala, da ju naredi v popolnem soglasju z velikim oltarjem. Podobnost stranskih oltarjev s starejšim glavnim je torej posledica naročniške volje in kipar jo je dosegel zelo preprosto: stebre iti zidce atike je opremil s črno in belo inkrustacijo, ne da bi se pri tem odrekel svojemu Stalnemu tipu oltarja. Figuram na glavnem matenjskem oltaiju (Štirje evangelisti. Bog Oče in relief Kristusovega krsta) pa met! izpričanimi Rottmanovimi del: ne moremo najti ustreznih primerjav. Gradčanski oltarje Roti mami nedvomno bližji. Arhitektura se ujema s t. i. »netektonskim« tipom (gl. op, 17), zato je bil pogosto navajan v povezavi z Robbovim oltarjem sv. Križa za zagrebško stolnico (danes v Knzeveih),,y Tudi kipa sv. Gregorja in sv. Antona Padovanskega nista brez primerjav v Rottmanovem opusu. Ielesi m delno (udi oblikovanje drapenje se ujemajo s svetniškima kipoma njegovega celovškega oltarja. Zdi se povsem mogoče, da sla nastala po isti predlogi, vendar je Roltman pri modelaciji obrazov in brad občutno manj slikovit, razlik pa ne moremo razložiti npr. le z vrsti) uporabljenega kamna, tako da mu kipov na podlagi njegovega osebnega stila iz šestdeseti!) let ne moremo pripisati. Vprašanje avtorstva teh oltarjev tako zaenkrat ostaja odprto. O Rottmanovem delu pred 17(iil ne vemo ničesar, prav tako pa ni podatkov o Robbovi delavnici. Smiselna pa se zdi, tudi na podlagi primerjalne analize, Vrišerjeva povezava gradčanskega in matenjskega glavnega oltarja. Njuna povezava z Ljubljani), kot jo je predlaga!,41 seveda ne z Rottmanovo delavnico (ki takrat tudi ni mogla obstajati), bi tudi razložila določene skupne poteze z deli Robbe m Rottmana. Kljub podatkom o Rottmanovem šolanju in domnevam, daje bil Robbov pomočnik, ostaja njegova umetniška formacija nejasna. V članku smo sicer poskušali nekoliko osvetlili naše zaenkrat Se dokaj megleno vedenje o njegovem delu, temeljita analiza celotnega opusa pa bo mogoča šele potem, ko bo raziskano njegovo delo v Zagrebu, tako samostojno kol tudi v okviru (poznih) Robbovih del. " Cf. e. Horvat-PinUirič: FfUiicesCa Hiihha, p. 34, Z gradeanskiin oltarjem je verjetno povezan ludi spodnji del glavnega oltarja v slavinski ¿upnt cerkvi. Ollarni nastavek je iz 19. sioleija (Zabukovec Slavim. pp. 98-99), menza in (abernaketj pa sta je baročna, u nista datirana. Menza ima inkrastirano dekoracijo, ki motno spominja na tisto v Gradcu, or nameni pa lahko primer jamo tudi i nekaterimi Robhovimi deli. npr. z že omenjeno menza glavnega oltarja v Šentjakobu (cf. supra, n. 16). 4" Tako materij slo kol gradčanski kipi so pri'bel] en i lako da m moč reci, za kakšen kamen gre. vendar lahko sklepamo, daje manj kvaliteten in ludi mehkejši. Vrišef Primorska, pp, 178-180, kjer pa iz .sobcsedila sledi, da naj hi Gradec nastal po Rohbovem odhodli i/ Ljubljano (v leto 173H pa ga datira v Vriier: Utimčnti kiparstvo, ca t. 13). 117 CONTRIBUTIONS TO THEOEUVRE OF FRANCESCO ROTTMAN The sculpior Francesco Rottman (h. Venice, c. 1710 - d. Ljubljana, 11788) in his own words trained »in Veni« under Giuseppe Tonetfi«. Ron man is first recorded in Ljubljana in 1740. Following ihe death of Francesco Rohh;i in 1757 he took over bis workshop and became a jatizen of Ljubljana. His following wnrks ¡ire documented: (I) two side altars for the Chureh of St. John the Baptist at MatL-nja v:is (17631765/1770, Figs. 30i 34); (2) the lower part of I he high altar lor the Chureh of St. Francis Xavier a: Straže near Radmirje (I7&4 1766, Figs. 41, 42, 45); (.1) I he Ailar of the Virgin Mary in the crypt of the cathedral of Gvirk in Carimhia (1765- ] 766, Figs. 31, 37, 38); (4) a stone portal for the easlie at Dol near Ljubljana (not dated); (5) new staircase for die Augustine church in Ljubljana (1769). Distinctive characteristics of Rottman's personal style in the period between 1763 cind 1770 are evidenced by a small number of his authenticated figur« I sculptures: except for the recumbent figure of St. Francis Xavier at Straže near Radmirje they mostly consist of cherubs' heads. On this evidence two .iharpieces can be aiiributed m Rottman, The private ehapel in the Castle of Smlednik at Vaiburga (better known for its frescoed ceiling by Anton Cebej life. 1770), houses a marble ¡illar {Fig, 321, which was presumably raised during I lie renovation of the castle in the 1760's. It is decorated by two cherubs' heads (Figs. 39, 40) which strongly intlicale Roilman's authoislup The high altar in the Church ufSi Margaret nI Koče dating from c. 1769 can also be added to Rottman's oeuvre (Fig. 33), for its architectural design closely resembles that of Matenja vas. Moreover, the cherub's bead alxjve the a ¡tar niche at Koče seems to betray all the characteristics of Rodman's personal stvle. The full-length s nit ties of St Man,- Magdalen (Fig. 47) and St. Leopold find no direct parallels iunqitjg Rottman's sctilplures in terms of figure-type and size. I Inwever, given the fact that the Magdalen is obviously derived from Francesco Robba's figure of I his saint on llie Altar of St. Anne in the Church of St. James in Ljubljana (1723-1724, Fig, 4ff), Rottman's authorship of Ihe two statues at Koče remains a distinct possibility. After all Rot t man was Robba's »designated« successor. Sculptural decoration of the Altai of St, Aloysius in the Cathedral of KJagenfurt confirms the traditional attribution to Rottman, whereas on Ihe Altar of St John of Nepomuk sn the Church of St. James in Ljubljana (begun by Robba in 1721} Rul-i man seems to have completed the siatues of St, Flonan and St. Roeh (Fig, 46). which were placed on il only in 1764. The scroll-bearing putti on the top of the attic are very likely also by Roftman (Fig. 36). However, at least three altars among the works traditionally attributed to Roilman - al Moravče, Gradec, and Matenja vas hardly bear out comparison wiih his documented sculptures. Recently two statues on the Altar of Ihe Virgin in the parish church at Moravče have been tla ted around 1721) and convincingly attributed by Blaž liesinan to Jaebpo COntieri (see note 36). The altar in the Church of the Holj Trinity at Gradec near Sla vina and the high altar at Matcnja vas were both executed .it t lie end of the 1730's, that is more than lwi> decades earlier ilian Rottman's documented works, Vet, since nothing is known about Rottman's activities ai that lime, the authorship of these altars at present remains open to debate. A more detailed tutu re analysis of Roll man s o en vre will necessarily involve a thorough analysis of his alleged works in Zagreb along with those by Francesco Robba. 118