Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — 19. oktober 1985 — številka 36 Med mnogimi uglednimi gosti Iskrine stojnice je bil tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. (Foto. LD) Z roko v roki Najstarejša specializirana sejemska prireditev v Jugoslaviji »Sodobna elektronika« Je za nami. Tokratna, že 32., Je bila rekordna, tako po številu razstavljalcev, kot obiskovalcev. Morda samo podatek: v petih dneh sl Je razstavo ogledalo nad 65.000 ljudi, med njimi tudi precej Iz tujine. Za nami so tudi spremljajoče specializirane prireditve, med njimi pet strokovnih simpozijev, prva Jugoslovanska razstava robotizacije In tl. Računalnl-j:. ca. »Sodobna elektronika« Je za Iskro gotovo najpomembnejša sejemska prireditev. Med množico obiskovalcev Je Izredno zanimanje za Iskrino »pot v Informacijsko družbo« In za njena druga proizvodna področja pokazalo tudi republiško vodstvo: Iskrino stojnico so sl podrobno In z zanimanjem ogledali najvlšjl predstavniki republiške skupščine, Izvršnega sveta, Gospodarske zbornice, Zveze komunistov, Sindikata, mesta Ljubljane. »Sodobna elektronika ’85 Je bila pomembna tudi po komercialni plati. Prav v času sejma Je Iskra v Ljubljani podpisala komercialne pogodbe s firmami Iz Avstrije, Italije, Poljske In CSSR, še pomembnejše pa Je morda to, da smo naš digitalni Informacijski sistem DITIS, ki ga gradimo na osnovi lastnih znanj In sodobnih tehnologij, predstavili Javnosti s skupnim nastopom vseh tistih Iskrinih tovarn, ki sodelujejo v zasnovi tega sistema. Lahko bi celo zapisali, da so morda tokrat prvič z roko v roki skupno nastopile kar štiri Iskrine sistemske hiše, da ne omenjamo proizvajalcev elementov In podsestavov. Nedvomno bo Iskrin digitalni sistem predstavljal že v bližnji prihodnosti hrbtenico trženja naše hiše, seveda pa bo velik kos kruha prinašal Iskrinim delavcem tudi tisti drugi del, ki smo ga razstavili na Elektroniki, pri čemer mislimo predvsem na profesionalne naprave, na robotizacijo.... LD Iskra SOZD O kooperaciji s Phmpsom V sredo, 9. oktobra so predstavniki Philipsove Tovarne za merilno in tehtalno tehniko iz Hamburga, ki jo je vodil g. Jurgen Tuhn-produktni vodja in delovne organizacije Avtomatika v prostorih sejne sobe Centra za avtomatizacijo v Stegnah, podpisali prvi operativno letno pogodbo o dobavah za leto 1986. Le ta izhaja iz dogloročne proizvodne kooperacije, za katero’ sta se podpisnici dogovorili in podpisali pogodbo že v novembru 1984 leta. V delegaciji so bili še: g. Herrschaft — vodja nabave, g. Peinemann — nabava, g. Bergmann, vodja izvoza in koordinator kooperacije in g. Kutschera — vodja regiona izvoza. Podpisa pogodbe se je udeležil tudi g. Berkvens, ki jev korporaciji Philip-sa zadolžen za prodajo na vzhodu. Proizvodna kooperacija v grobem zajema področje tehtalno-dozirne tehnike in avtomatizacijo tehnoloških procesov. Tako naj bi v naslednjih petih letih ustvarili dobave v eno smer za 2,700.000 mark, pri čemer bomo v Avtomatiki nabavljali dajalnike za maso, za katere v Jugoslaviji še ni proizvajalca, Phi-lipsu pa dobavljali nekatere dele za dajalnike in kompletne tehtalne naprave. Čeprav je v prvi fazi poudarek na tehtalni tehniki, je Philips pripravljen razširiti obseg mednarodne menjave, kar nakazujejo besede g. Thuna ob podpisu pogodbe: »Do sedaj predvideni obseg za Iskro in Philips ne predstavlja veliko. Pogodbe ne smemo gledati samo z vidika izmenjave vrednosti, temveč predvsem kot pomemben korak pri vzpostavitvi novih povezav in možnosti za razširitev izmenjave na področju industrijske avtomatike.« V ta namen je že določen termin — v letu 1986, ko naj bi se predstavniki obeh organizacij dogovorili o okvirnih specifikacijah izmenjave. Hkrati tečejo tudi določene tržne akcije v interesu skupnega nastopa na tretjih trgih. »Avtomatika je odprta za sodelovanje, še posebno v primerih, ko to sodelovanje omogoča prenos znanja, v kolikor bi to želeli in stalne stike s svetovno tehnologijo« pa so besede, s katerimi je predsednik poslovodnega odbora, Marcel Božič, ocenil pomen pogodbe za Avtomatiko in SOZD Iskra. Njen pomen je še toliko večji, ker je to prva tovrstna — dolgoročna proizvodna kooperacija, ki jo je Philips sklenil z nekim jugoslovanskim proizvajalcem. Pri tem ne smemo pozabiti na Jugoelektro-Beograd, uradnega zastopnika Philipsa v Jugoslaviji, saj so bili prav z njegovim posredovanjem hitro vzpostavljeni stiki in dogovori med obema partnerjema. Obisk vodilnih delavcev Tovarne za merilno in tehtalno tehniko iz Hamburga smo v Avtomatiki na- merno planirali prav v času sejma elektronike, saj smo želeli, da gosti dobe čim bolj kompleksen vtis o Iskri. Hkrati smo jim pokazali tudi nekaj aplikacij tehtalne tehnike (Žirovski vrh, Belinka, Žito). O vtisih vodja skupine, g. Thun: »Čeprav je ime Iskre tako v ZR Nemčiji, kot v ostalih državah Evrope že znano, si nisem predstavljal, da ima Iskra tako širok proizvodni program. Na sejmu seveda nismo videli vsega. Prav tako sem se lahko prepričal, da nekateri izdelki ne zaostajajo za evropsko tehnologijo. Izredno ugoden vtis smo dobili pri ogledu nekaterih objektov, ki jih je Avtomatika realizirala v zadnjih dveh letih. Lahko rečem, da smo že trdno prepričani, da smo v Jugoslaviji izbrali pravega partnerja in, da bomo pogodbo uspešno realizirali.« Za zaključek morda še to. Čeprav smo danes lahko ponosni, da smo podpisali pogodbo in s tem pridobili tako uglednega partnerja, katerega ime ni poznano samo na ‘o evropski celini, so bile predpriprave dolgotrajnejše. Že 1982 leta, ko je bila v okviru TOZD Sistemi vpeljana panoga sistemi industrijske avtomatike, v okviru katere deluje tudi področje za tehtalno in dozirno tehniko, smo ugotovili, da potrebujemo poslovnega partnerja v tujini, ki ima v svojem proizvodnem programu dajalnike za merjenje mas, kot bistveni sestavni del tehtalnih sistemov. S pomočjo že omenjenega Jugoelektra in beograjskega podjetja Vaga, ki je pomemben dobavitelj Avtomatiki, je prišlo dp prvih stikov in povezav s Philipsom, za katerega smo se odločili. Prav v tem času so naše potrebe po dajalnikih izredno narasle, postali smo pomemben odjemalec, kar je tudi pripomoglo, da se je tudi Philips odločil za Iskro. S. D. V dneh od 9. do 11. oktobra je potekalo na Brdu pri Kranju XII. zasedanje Delovne skupine za sodelovanje na področju prometa Mednarodnega jugoslovansko-sovjetskega komiteja za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Predstavniki sovjetskega dela mešane komisije, ki jo je vodil Viktor Bi-rjukov, namestnik predsednika Gosplana ZSSR, so tridnevno bivanje v Sloveniji izkoristili za obisk Iskre, oz. njenih delovnih organizacij Avtomatika in Telematika. Le-ti se namreč s svojimi programi vključujeta v razvoj in proizvodnjo naprav in sistemov na področju prometa, kot enega od najpomembnejših in hkrati izredno občutljivih gospodarskih panog. Tako so v četrtek, 10. t. m. po sprejemu v SOZD Iskra, ki gaje za goste; v delegaciji sta bilaše Leonid Nedjak, pomočnik ministraza pomorsko floto ZSSR in Limarij Stašekevič, načelnik glavne uprave za mednarodne prevoze v Ministrstvu za zunanjo trgovino, pripravil predsednik poslovodnega odbora Boris Lasič, obiskali najprej delovno organizacijo Avtomatiko. V prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah jih je sprejel predsednik poslovodnega odbora Marcel Božič s sodelavci: V kratkih besedah jim je predstavil delovno organizacijo in njen proizvodni program ter se pomudil pri rezultatih dosedanjega sodelovanja Avtomatike s sovjetskimi znanstvenimi institucijami in gospodarstvom. Gostje so pokazali izredno zanimanje predvsem za razvoj projekta za področje železniškega prometa ter hkrati nakazali možnost za tovrstno sodelovanje s sovjetskimi strokovnjaki. Po končanih razgovorih so si ogledali tudi proizvodnjo mirkoprocesorskega sistema TI-30. Drugi del četrtkovega obiska pa je bil namenjen delovni organizaciji Telematika, s katero jih je po sprejemu seznanil direktor Vito Osojnik s sodelavci. S. D. POGODBA KOOPERACIJI — Iskra Delta je na SODOBNI ELEKTRONIKI '85 sklenila 1 VlO. svojo prvo pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji s tujo firmo. Partner Iskre Delte v tej pogodbi je firma INFOR-DATA iz Trsta. Pogodba predvideva sodelovanje v razvoju, proizvodnji, trženju, servisiranju in izobraževanju na področju računalništva in sicer, tako v proizvodnji strojne opreme, kot tudi v proizvodnji vseh vrst programske opreme. Iskra Delta bo dobavljala INFORDATI: — kompletne računalniške sisteme Triglav, ki jih bodo prodajali v Italiji — module strojne opreme in sestavne dele, ki jih bo INFORDATA finalizirala — programska orodja in tehnične aplikacije — tehnično pomoč, servisiranje in izobraževanje kadrov v novem Delta centru v Novi Gorici INFORDATA pa bo Iskri Delti dobavljala: — repromaterial, elemente in podsklope za proizvodnjo računalniških sistemov — pomožne in potrošne materiale in polproizvode za uporabo v računalništvu. Pogodba je bila sklenjena za pet let z uravnoteženo menjavo, ki znaša že za prvo leto, to je 1986, prek 4 milijarde lir v vsako smer. V petletnem obdobju pa bo skupno izmenjano za nad 36 milijard lir v vsako smer. Podpis kooperacijske pogodbe predstavlja izredno pomemben mejnik v razvoju Iskre Delte, saj bo pomembno povečala njen delež izvoza n a razvita zahodna tržišča. Z Iskro po sejmu Sodobna elektronika ’85 Digitalna telelnformatlka Je bila hrbtenica Iskrinega nastopa na Elektroniki Sodobno elektroniko ’85 sl Je ogledalo nad 65.000 obiskovalcev. Večina je prišla tudi na našo stojnico. V okviru prve jugoslovanske razstave robotizacije Je Avtomatika Prvi, otvoritveni dan nas Je obiskal tudi predsednik slovenskih ko- razstavila varilni robot z zasučnlm manipulatorjem z orbitalno munlstov Andrej Marinc mizo. Predsednik slovenskega Izvršnega sveta Dušan Šinigoj se Je podrobno seznanil z Iskrino zasnovo digitalnega Informacijskega sistema. ■■■■■■■■■■■■■■■■■j Ne smemo še spotakniti Simbolični prag ob vstopu v Iskrin razstavni prostor na sejmu Sodobna elektronika '85, kjer Je obiskovalce sprejel spodbuden napis »Na pragu Informacijske družbe« Je bliža marsikoga, če ne samo neprijeten pa tudi usoden. Potem ko se Je ob ta »simbol« spotaknilo, ali pa zaradi njega celo padlo več obiskovalcev, Je začela na stojnici neuradno delovati tudi »statlstlčno-lnformacljska služba«, če JI Je verjeti, se Je v minuti povprečno spotaknilo, ali »pogrnilo« po 7 obiskovalcev. Manj komična Je vsa stvar postala, ker so bili med žrtvami zlasti Invalidi, bolniki, slabovidni, starejši ljudje. Kot kaže, snovalci simboličnega praga niso računali na to neprijetnost, ki pa Je postala »konkretna« za nekatere tudi zato, ker Je bilo v neposredni Mžlnl vhoda ogledalo In sl Je marsikdo ob prihodu k Iskri želel popraviti kravato, se urediti... rezultati pa so znani: poprečno sedem na minuto. O kletvicah v domala vseh Jezikih narodov In narodnosti Jugoslavije ne bi posebej pisali. Prag v Informacijsko družbo Je bil torej za nekatere obiskovalce bolj, ali manj usoden. Upajmo le, da se tudi Iskra ne bo preveč spotikala, kajti ta resnični prag Je dosti višji od tistega simboličnega na GR. Lado Drobež Iskrašl z Vrhnike so se podobno kot lani predstavili na prostem. Z Iskro po sejmu Sodobna ■ Predstavljamo nekatere novosti, ki jih je predstavila DO Iskra Kibernetika Kranj na letošnjem mednarodnem sejmu elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, računalništva in nukleonike v Ljubljani. ISKRASCOPE LCD Sad večletnih razvojnih prizadevanj strokovnjakov Inštituta Jožef Stefan in Iskre Kibernetike je ISKRASCOPE LCD, prenosni digitalni osciloskop z multimetrom, ki omogoča merjenje, snemanje, prikazovanje in računalniško obdelavo električnih in neelektričnih veličin. Posebnost je prikaz signalov in podatkov na dveh prikazalnikih s tekočimi kristali. ISKRASCOPE LCD je pomemben dosežek naše elektronske industrije, ki ga bo Iskra lahko uspešno prodajalatudi v razvitem svetu. eznica, naftna industrija in druge predelovalne industrije. Zaradi majhnih dimenzij in teže, mehanske odpornosti, baterijskega napajanja in majhne porabe je defektoskop zelo primeren za delo na terenu, v težkih atmosferskih razmerah (voda, prah, zamaščeno okolje, temperatura ipd.). Pohvaliti moramo tudi design, za katerega je oblikovalec L ju ban Klojčnik iz RTC v Iskri Kibernetiki prejel priznanje >>if« v Hannovru. Instrumenti za vgradnjo z izmenljivo številčnico evropskih držav, kar dokazuje, da so zanimiv merilni pripomoček s široko možnostjo uporabe. Na sejmu je bila tudi matična guarz ura, ki jo izdeluje Tovarna mehanizmov. Izdelki in naprave Tovarne števcev Tovarna števcev je predstavila več naprav in instrumentov: tonski sprejemnik TS 3, kazalnik konične moči KVM 1, digitalno stikalno uro TKM 6, in krmilnik konične moči MAKO 6 P. Tonski sprejemnik je v izvedbi z mikroračunalniškim krmiljenjem, digitalna stikalna ura omogoča veliko točnost in številne preklope ter 100 urno avtonomno delovanje, krmilnik konične moči MAKO 6 P je primeren za vgradnjo v sistem za merjenj^elektroenergetskih procesov ISKRAMATIC SEP. Merilnik izolacije MA 2027 Iskra, industrija merilne elektronske tehnike iz Horju|y, je predstavila več zanimivih novosti. Omenimo novi merilnik izolacije za merjenje uporabnosti od 0 do 10.000 M Ohmov ter merjenje enosmernih in izmeničnih napetosti do 2.0OO V. To je prenosen instrument za preizkušanje in kontrolo pogonskih motorjev električnih lokomotiv, tramvajev, visokonapetostnih kablov in transformatorjev, Napetostni etalon AC-DC 400 U. , Precejšnjo pozornost je vzbudil programabilni enosmerno-izmenični napetostni etalon AC-DC 400 U, ki sta ga skupaj razvila in izdelala Razvojno-raziskovalna enota v Iskri Kibernetiki in Fakulteta za elektrotehniko. Novi etalon omogoča vrhunska merjenja z računalniško krmiljenim sistemom s samokontrolo in permanentno korekcijo DC referenc, ki zagotavlja visoko stabilnost in vrhunsko točnost. V napravi so združene izvirne rešitve, lastno znanje in vrhunska tehnologija. Izdelek pomeni novo kvaliteto v merjenju. Ultrazvočni defektoskop UDP-2 Tovarna merilnih naprav je predstavila izboljšano inačico prenosnega defektoskopa UDP-2, ki je namenjen za neporušne preiskave materialov, ugotavljanje razpok, poroznosti in drugih napak v materialu, za preizkušanje kakovosti zvarov in zgradbe materialov. Od teh lastnosti sta odvisni varnost in zanesljivost izdelkov v industrijskih panogah kot so: gradbeništvo, strojna industrija, letalska industrija, ladjedelništvo, metalurgija, žel- Tovarna merilnih instrumentov iz Otoč je razvila poseben instrument za vgradnjo z izmenljivo števičlnico, ki omogoča prilagoditev spremenjenim zahtevam merjenja. Vgrajen je merilni sistem z vrtljivo tuljavico, ali vrtljivim železom (ampermeter, ali voltmeter). Uporabnik lahko enostavno, brez demontaže, zamenja številčnico in instrument prilagodi za nove meritve. Razred točnosti se s tem ne spremeni. Nova izvedba teh instrumentov omogoča bolj prožno projektiranje, saj v projektih ni treba navajati točnih merilnih območij. Izdelek bo koristil tam, kjer moramo meritve hitro prilagajati novim zahtevam. Impulzni In časovni števci Tovarna mehanizmov iz Lipnice je razstavila impulzna števca F151 in F506, namenjena za vgradnjo v tiskana vezja. Novost je tudi časovni števec HK 7, ki ustreza stopnji IP 67; kar pomeni, da je primeren za obratovanje tudi na prostem, v težkih atmosferskih razmerah. Izvedba števca HK 7 je vodotesna tako, da deluje tudi potopljen v vodi in prenese pritisk 2,5 atmosfere. časovni števci vrste HK so se uveljavili na trgu mnogih zahodno- Mladi navdušeni »Je pa fora tale Računalnica. škoda, da takšne super reči nimamo na naših šolah«. Približno takšni so bili odgovori mladih udeležencev Računalnice v Cankarjevem domu, podobno pa so se o njej izrekali tudi učitelji, seveda brez mladeniškega žargona. Iskra in Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije sta Raču-nalnico prvič organizirali lani med sejmom Sodobna elektronika, letos pa so se jima pridružili še nekateri drugi. Namen te spremljajo-, če prireditve, lahko pa bi bila seveda tudi samostojna, je predvsem ta, da učencem in učiteljem osnovnih in srednjih šol prikaže računalniško opremo in programe v vzgoji in izobraževanju. V okviru tokratne Računalnice so delovali t.i. računalniška učilnica, igralnica, učilnica za elektroniko in fizikalni laboratorij. Udeleženci so si lahko ogledali tudi delovanje različnih računalnikov, nadalje so jim predvajali video kasete, vseskozi pa je bila v Cankarjevem domu odprta tudi razstava založniškega programa ZOTKS in revije BIT. Organizatorji so Računalnico razdelili na tri segmente — srednješolskega, osnovnošolskega in učiteljskega. Na srednješolskem so prikazali mrežo hišnih računalnikov in mikroračunalnike Partner. Popeljali so jih tudi v fizikalni laboratorij, kjer so na Partnerjih simuli- V flzlkanem laboratoriju Računalnice (Foto LD) M 4-" , v , . elektronika 85 Prenosni digitalni osciloskop ISKRA SCOPELCD štampač MA 9150 Tiskalnik MA 9150 Predstavitev Izdelkov Industrije merilne elektronske tehnike iz Horjula električnega orodja ipd. Uporaba je varna in enostavna. Laboratorijski mikroprocesorski phl meter MA 5740 Drug zanimiv izdelek iz horjulske Iskre je instrument vrhunskega razreda, z najsodobnejšimi tehnološkimi rešitvami. Računalnik omogoča hitre in zelo natančne meritve, zato je primeren za najpreciznejša laboratorijska merjenja. Instrument omogoča tudi meritve pX, temperature in napetosti ter avtomatsko kalibracijo v eni, ali dveh točkah. Izpis rezultatov je možen v, nastavljivih časovnih intervalih. Analizator cianidov MA 5400 To je izviren in občutljiv detektorski sistem za merjenje koncent- racij cianida s pretočno elektrodo lastne konstrukcije. Izredno kvalitetne merilne elektrode, avtomatizacija meritev ter izvirnost merilnega procesa uvrščajo izdelek Z razstavnega prostora Iskre Kibernetike: levo krmilnik konične moči MAKO 6 P, na sredi napetosnl etalon A C-DC 400 U In ostali eksponati nad Računalnico rali fizikalne poskuse. Za osnovnošolce je bila osrednji prostor računalniška učilnica. Tam je bilo 8 hišnih računalnikov, povezanih s Partnerjem. Med drugim so mladi šolarji delali teste iz slovenskega jezika, v učilnici za elektroniko iz programa Iskrine Kibernetike pa so opravili več praktičnih poskusov. Seminar za učitelje je obsegal predstavitev računalniške opreme, s katero bi veljalo opremiti osnovne in srednje šole, imeli pa so tudi seminar iz programskega jezika logo. Seveda so bile Igrice v Raču-na/n/c/ najbolj priljubljene med mladimi. (Foto: LD) V petih dneh je Računalnico obiskalo približno 3.000 šolarjev, okoli 2.000 drugih obiskovalcev, 200 učiteljev in več delegacij, med njimi tudi nekaj iz tujine. Ocena, tako predavateljev, kot tudi udeležencev Računalnice je več kot ugodna. Predstavniki’ ZOTKS ob tem opozarjajo na izreden pomen uspešnega sodelovanja z domala vsemi Iskrinimi delovnimi organizacijami, hkrati pa dodajajo, da se bodo lahko tako člani Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije še v večji meri vključevali v profesionalne in volonterske programe, ki jih Iskra izvaja v klubih štipendistov, klubih inovatorjev, v poklicnem-izobraževanju in drugje. LD med vrhunske merilne instrumente v svetu. Laboratorijski mikroprocesorski konduktometer MA 5964 To je sodoben mikroračunal-niško voden merilnik specifične prevodnosti elektrolitov. Programska oprema omogoča izbor sedmih merilnih območij. Instrument omogoča tudi prikaz koncentracije elektrolitov in izračun temperaturnega koeficienta in celične konstante. Tipkovnica je folijske izvedbe z zvočno indikacijo in pomeni zaščito instrumenta ter tvori grafično in oblikovno celoto. Izpisi omenjenih izdelkov iz horjulske Iskre so možni prek tiskalnika MA 9150. Fleksibilna avtomatizacija in robotika Na razstavi robotike je DO Iskra Kibernetika razstavila novo opremo za avtomatizacijo proizvodnih procesov: paketirni in zakovalni avtomat za izdelavo elektromagnetnih jeder iz lamel, avtomat za sestavljanje kontaktnih priključkov, stroj za tiskanje poljubno velikih serij in modulno strežno napravo MSN-01 za avtomatizacijo strege stiskalnic. Iskra Kibernetika namenja posebno pozornost razvoju programa fleksibilne avtomatizacije in •robotike in se s tem vključuje v širša družbena prizadevanja za napredek v naši industriji. Več o tem programu bomo zapisali v eni izmed prihodnjih številk glasila Iskra. Modulna strežna naprava MSN — 01 Bolje izkoriščeni postroji. Gospodarno delo z avtomatizacijo strege. Gradnja na modulnem principu, cenena avtomatizacija strege. Manipulator je namenjen ža avtomatizacijo strege stiskalnic na progi za globoki vlek. Predvsem je uporaben za avtomatizacijo izdelovalnega procesa, kjer so rešitve z roboti predrage in niso optimalne. Modulno strežno napravo sestavljajo: — pnevmatski vzdolžni modul, — pnevmatski dvižni modul. — pnevmatski prečni modul, — prijemalo, — stojalo, — krmilna naprava. Za pogon modulov so uporabljeni standardni pnevmatični cilindri. Vodenje posameznih modulov je izvedeno z okroglimi vodili. Spajanje modulov je enostavno in univerzalno tako, da lahko posamezne module uporabijo tudi za druge namene. Manipulator krmilijo elektro-pnevmatski razvodniki, pogon s stisnjenim zrakom. Vgrajeni so hidravlični blažilniki. Za krmiljenje manipulatorja je uporabljen modulni programabilni krmilnik IPK 20, ki se je zaradi svojih sposobnosti že uveljavil v fleskibilni avtomatizaciji. . A. Boc Z Iskro po sejmu Sodobna Nemalo zanimanja je bil deležen tudi razstavni prostor DO Elementi, ki je s predstavitvijo klasičnega programa pa tudi z mnogimi novostmi privabljala nemalo radovednežev. Po besedah Vitoša Valenčiča, vodje sektorja za pospeševanje prodaje v delovni organizaciji, je povpraševanje izredno, upamo le, da bodo številni poslovni stiki na sejmu dali tudi sorazmerno plodne rezultate. Naštejmo najpomembnejše novosti, s katerimi se je DO Elementi predstavila obiskovalcem: Med čip komponentami naj omenimo komponente za površinsko montažo — to sta'čip feritna dušilka in čip termistor. Od uporov se na novo pojavlja malo manjša varianta MELF upora, ki je tudi primeren za površinsko montažo. K novim uporom lahko štejemo še de-beloplastne čip upore. Omenimo naj še nove vrste pozi sto rjev za zaščito manjših porabnikov. Med novimi feritnimi jedri so bila prikazana naslednja: — FETD jedra z novo, eko-nomičnejšo obliko, ki jih uporabljajo kot napajalnike PM jedra za napajanje uporabljajo pri večjih obremenitvah FEP jedra z visoko perme-abilnostjo in RM jedra s permeabilnostjo 10.000 LCD prikazalntki so postali nepogrešljiva sestavina sodobnih elektronskih naprav s* s *»• **« ■ '---‘aiasii* A3W* * * U -m' «v r sw *e(*) Keramično področje je bilo zastopano z novo skupino (3 tipi) piezo brnačev z izredno širokim spektrom možne uporabe. Zanimiva je tudi nova oblika merilne sonde, ki jo uporabljajo v metalurgiji za temperaturne meritve talin. Novost predstavlja tudi plinski senzor, za gospodinjski plin. V skupino novih hibridov sodijo zalite diodne in uporovne verige. Nemajhno pozornost so pritegnili LCD prikazalniki v večjih izvedbah (100 x 300 mm). Zanimiv izdelek za prikaz bi bili tudi magneti iz redkih zemelj (RECOMA) vendar njihova predstavitev na panpjih ni bila mogoča. Z novimi izdelki so bile zastopane skoraj vse naše temeljne organizacije, zanimanje obiskovalcev pa ni pojenjalo do zadnjega dne. Obiskovalci sejma so sl z vejlko pozornostjo ogledovali razs- Del razstavljenega programa tavljene novosti Iz družine elementov za elektroniko elementov Izmenjava Izkušenj Je sestavni del sejemskega dogajanja elektronika ’85 YUTEL — jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah V okviru Sodobne elektronike ’85 je 8. in 9. oktobra organiziral VUTEL svoj 19. simpozij o telekomunikacijah, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki za telekomunikacije iz Jugoslavije in tudi iz tujine. Ob tej priložnosti so počastili 120-letnlco obstoja in uspešnega delovanja Mednarodne zveze za telekomunikacijske zveze, ITD, skupnost J PTT pa je prek svojega PTT muzeja organizirala razstavo, ki je sestavni del jugoslovanske proslave tega jubileja. Program letošnjega VUTEL je bil zelo bogat, saj je obsegal problematiko, vezano na: telekomunikacije in računalniki, komunikacijsko programsko opremo, komutacij-ske sisteme s signalizacijo, digitalna omrežja z integriranimi službami, žične in optične komunikacije, radijske komunikacije, prbcesira-nje komunikacijskih signalov, telekomunikacijska omrežja, kakovost komunikacijskih sistemov in storitev ter telekomunikacijske kable. O pomenu VUTEL in prizadevanjih njegovih organizatorjev smo se pogovorili z Markom Jagodičem, predsednikom organizacijskega odbora VUTEL. Najprej nekaj besed o zgodovini In namenu VUTEL. Kam segajo njegovi začetki? Pred 19 leti je bil organiziran prvič kot spremljajoči simpozij sejma elektronike. Namen simpozija je trojen. Najprej naj bi nudil pregled novih dosežkov na področju telekomunikacij. Enako pomembne so razprave o problemih vezanih na razvoj in uporabo telekomunikacijskih sistemov in opreme v Jugoslaviji. In ne nazadnje ima simpozij tudi povsem družaben namen. Enkrat na leto se srečamo in spoznavamo strokovnjaki Jugoslavije za telekomunikacije iz vse Jugoslavije in tudi iz tujine. Pridemo z univerz, raziskovalnih ustanov, PTT organizacij, industrije in drugih organizacij, v katerih imajo telekomunikacije pomembno mesto. Srečujejo se snovalci, uporabniki, proizvajalci in v medsebojnem pogo- voru izmenjujejo izkušnje, znanje in bogatimo medčloveške odnose. Prvi torek in sredo v oktobru sta že od vsega začetka določena za VUTEL dneva, kar je že takorekoč tradicija. ■ Kako deluje, oz. kako je organiziran VUTEL? VUTEL deluje v okviru Elektrotehniške zveze Slovenije, ki opravlja zanj tudi vse administrativne in finančne posle. Vodi ga organizacijski odbor, sestavljen iz entuziastov, ki so jim telekomunikacije blizu. Odbor je sestavljen tako, da v največji meri upošteva regionalnost in strokovno pokritost posameznih področij telekomunikacij. Obstaja poslovnik, ki ureja delo odbora. Organizacijski odbor je prek predstavnikov tesno povezan z Z J PTT in ETAN. Odbor se redno sestaja vsaj enkrat mesečno, navadno vsak prvi torek v mesecu, po potrebi pa še dodatno. V okviru odbora deluje komisija za program in recenzijo, za organizacijske zadeve in za finančno problematiko. Obstaja tudi dokaj tesna povezanost z mednarodno zvezo za telekomunikacije, ki se kaže predvsem v medsebojni izmenjavi izkušenj strokovnjakov pri organiziranju strokovnih' manifestacij s področja telekomunikacij. Hkrati pa v tej povezavi odseva tudi dolgoletno plodno sodelovanje mednarodne zveze za teleko- munikacije z Združenjem jugoslovanskih PTT organizacij in jugoslovansko industrijo pri mednarodni standardizaciji telekomunikacijske opreme in uslug. Poleg klasičnega programa, ki obsega teme kot so komunikacijski sistemi, prenosni sistemi, ko-munikcijska programska oprema,' omrežja, storitve, kvaliteta itd., izberemo vsako leto še posebej ta-koimenovano usmerjeno itemo, ki je tisto leto še posebej aktualna. Letos je bila usmerjena tema »Telekomunikacije in računalništvo«. K usmerjeni temi sodi običajno tudi okrogla miza, na kateri obravnavamo temo predvsem z jugoslovanskega zornega kota in prinese včasih prav presenetljive zaključke, ki jih potem razumemo kot nekakšna priporočila, oz. napotila na tem področju. Rezultati se tiskajo v zbornikih in jih udeleženci dobijo dan pred pričetkom simpozija. Lansko leto je bila usmerjena tema: telekomunikacije in družba, pred tem, digitalizacija itd. Povemo še lahko, da organizacijski odbor izdaja bilten, VUTEL Informacije, 4 krat letno, ki poleg organizacijskih obvestil prinaša tudi zanimive in predvsem aktualne članke s področja telekomunikacij. Kako je urejeno finančno vprašanje? VUTEL se financira na dva načina: iz kotizacij udeležencev in iz prispevka organizacij. Stroški povezani z neposredno organizacijo simpozija in še posebej stroški povezani z objavljanjem referatov in drugih materialov izredno hitro naraščajo tako, da se VUTEL iz leta v leto sooča s problemom, kako zaključiti leto brez rdečih številk. Potrebno je mnogo iznajdljivosti in dobre volje članov odbora, da se to ne dogaja. Slavnostni govornik ob proslavi 120-letnice ITU Vučič Čagorevič, PO ZJ PTT Letos ste počastili tudi 120. obletnico Mednarodne zveze za telekomunikacije, ITU? Že iz tesne dolgoletne povezave z ITU sledi, da skušamo vse pomembne dogodke v življenju ITU ustrezno proslaviti tudi v okviru VUTEL. Specializirana organizacija Združenih narodov za telekomunikacije, ITU, praznuje letos 120, obletnico svojega obstoja in je tako najstarejša mednarodna organizacija na tem področju, ki še vedno obstaja in tudi uspešno deluje. Proslavo, ki je bila del letošnje otvoritvene slavnosti VUTEL, smo organizirali skupaj z Z J PTT in pripravili tudi skromno razstavo na temo ITU in pomen Jugoslavije pri njenem delu. Slavnostni govor je imel predsednik poslovnega odbora Z J PTT Vučič Čagorovič, Skupščina mesta Ljubljane pa je mednarodni organizaciji ITU podelila plaketo mesta Ljubljane. Predstavniki ITU sodelujejo na VUTEL s predavanji in organizacijskimi nasveti. Predstavnik VUTEL pa je med drugim član organizacijskega odbora za tehnični del simpozija, ki spremlja največjo svetovno razstavo telekomunikacij v organizaciji ITU v Ženevi. Obstajajo objektivne želje, da organiziramo v Ljubljani razne specializirane seminarje, ali konference s področja telekomunikacij pod okriljem ITU in za dežele v razvoju. Kje je mesto VUTEL v stroki In v družbi? Lahko rečemo, da se je že uveljavil kot tribuna za kritično presojanje dogodkov na področju telekomunikacij v Jugoslaviji in kot nevsiljiv usmerjevalec pomembnih odločitev. Zaenkrat obstaja predvsem v jugoslovanskem okviru, radi pa bi ga bolj internacionalizirali, kar bi mu lahko še izboljšalo kvaliteto. Na uresničitvi te pobude pa tudi intenzivno delamo. Boris Čerin Informatica ’85 Prava informacija, v pravem trenutku, Kaj nam omejuje zmogljivosti, kaj spreminja miselne napore v rezultate dvomljivih vrednosti? Je to morje nepreglednih podatkov, s katerimi si ne znamo pomagati, ker se izgubljamo v njih, ali so to zastarele informacije, ki usmerjajo našo bistroumnost, da s poletom osvaja že osvojeno. In tu so še stalno ponavljajoča se opravila, ki so dovolj utrudljiva, da nam sčasoma otopijo željo po iskanju novih poti. Kako napredujejo tisti, ki so se rešili teh spon? Hitro in stalno hitreje, je odgovor. Vsi ostali ostajajo vse bolj zadaj in z mukotrpnim delom uresničujejo tisto, kar bi z obvladovanjem sodobne informacijske tehnologije lahko namesto njih opravil stroj. Informatika, raznolika in vse bolj obsežna, spreminja dosedanje norme in odpira možnosti, o katerih smo še včeraj lahko le sanjali. Kako naj jo torej osvajamo? Samo prek sposobnih strokovnjakov, ki bodo imeli zagotovljene take pogoje dela, da se bodo lahko s to zahtevno problematiko spoprijeli na svojem področju, neobremenjeni z nepotrebnimi dodatnimi opravili, ki bi jim izčrpavala moči, predvsem pa s strategijo, ki bo upoštevala naše možnosti in s povezavami, ki bi na obstoječih temeljih nudile najhitrejši razvoj. Veliko iskanja, naporov in hitrega izmenjavanja izkušenj je potrebno za vse to. Vzpodbuditi vse to pa je bil tudi namen Informatice 85, o kateri smo že poročali in s katere zdaj povzemamo nekaj zanimivosti. Opozorimo naj le, da so organizatorji izdali katalog, v katerem so zbrani vsi prispevki udeležencev tega simpozija. Rado Falesklnl, član KPO SOZD ISKRA se je najprej dotaknil zanimive posledične povezanosti med razvojnimi inovacijskimi dosežki, oz. posameznimi odkritji in razvojem človeške družbe v posameznih zgodovinskih obdobjih. Nove tehnologije so prinesle velike spremembe, tako v proizvodnji materialnih dobrin, kot v medčloveških odnosih in dovolj razlogov nam govori, da se teh posledičnih povezav zavemo tudi danes, saj bomo tako dosti laže dojeli, kaj pomeni za nas osvajanje novih tehnologij, ki so v tem času na pohodu, oz. bolje, kaj pomeni zanemarjanje teh vprašanj. V svojem prispevku, na temo »Nova tehnološka baza« je Rado Faleskini postavil model razvoja tehnološke baze, torej razvoja, ki danes že poteka v naših tovarnah in v katerem ima razvoj informacijskih tehnologij osrednji pomen. Tako je npr. zastavil vprašanje, ali bomo imeli v 90. letih novo tehnološko bazo, torej, ali je sedanji tehnološki sistem v' neki prehodni fazi. Po navedeni razčlenitvi je zaključek že lahko tak, da živimo danes v nekem prehodnem obdobju. . im INFORMATIKA ZMANJŠUJE RIZIK NALOŽB, Je na otvoritveni slovesnosti poudaril Erik Vrenko predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost In tehnologijo, ki Je med drugim tudi dejal, da Je ena Izmed naših ključnih strateških usmeritev preusmeritev našega gospodarstva Iz birokratskega tipa vodenja v ustvarjalno, kar pa bo možno le, če razvijemo Informacijsko tehnologijo, oz. njen druibeno-lnformatfvnl In tehnološko-Informatlvnl aspekt. Vprašanja, vezana na problematiko »tovarne prihodnosti« so prav tako zanimiva. Ali bo prehod v »tovarne prihodnosti« revolucionaren? Na družbeni ravni naj prav gotovo ne bi bil. V okviru tovarn pa še postavlja vprašanje, kako uvajati nov proizvodni koncept: — z zamenjevanjem amortizirane opreme z novo, ki bo imela več in več možnosti programiranja in povezovanja in dalje s povezovanjem strojev v proizvodne celice, proizvodne celice v grozde (clus-ters) celic, itd. — ali z izgradnjo kompletnih novih tovarn za nove produkte na * osnovi novih tehnologij. Za Jugoslavijo je videti edino realistična prva možnost, vendar ne bi smeli pozabiti, da bi bila druga z vidika ekonomičnosti na družbeni ravni pogosto ustreznejša, ker prva nikoli ne privede do uravnoteženega sistema in so njegovi deli permanentno premalo izkoriščeni v primerjavi s starejši- mi, ki se z novejšimi morejo integri- rati v sisteme višjega reda. Tehnologija se namreč razvija zelo hitro. Na obzorju so tudi računalniki pete generacije, umetna inteligen- ca, sistemi, osnovani na znanju. Kakšen program si torej lahko zastavi informacijska tehnologija? Potrebno je razviti industrijski pristop v programskem inženiringu, ki bo omogočal efektivno implementacijo nove odprte arhitekture za računalniško-integri-rane proizvodne sisteme (CIM). Te arhitekture morajo pokrivati tehnične, administrativne in upra-vljalske procese v poslovnem sistemu na vseh ravneh, od izvršilnega, do planskega in strateškega. Analiza, modeliranje in simuliranje teh procesov bi morala pripeljati do modela delovne organizacije, ki bi vseboval tudi komunikacijsko in kontrolno mrežo povezav med resursi (delavci, stroji, obratnimi sredstvi). Na izvršilni ravni morajo te komunikacije delovati v polnem času in brez prekinitev in na interaktivni način. Današnja ločitev obdelav v raziskavah in razvoju od poslovnega informacijskega sistema in od kontrole proizvodnih procesov mora biti presežena. Prihodnjih uporabnikov informacijske tehnologije naj ne bi več v pravi obliki, na pravem mestu ločevali na profesionalce in amaterje, zato je potrebno posebno pozornost nameniti uporabniški prijaznosti sistemov in to na vseh ravneh, od strojnih sistemov, do načrtovanja aplikacij in celih Informacijskih sistemov. Pričakujemo torej lahko, da bo do velikih sprememb prišlo tudi v sami informacijski tehnologiji. Razvoj vidimo v smeri povezave računalniške tehnologije s telekomunikacijsko tehnologijo, kar bo skupaj omogočilo nov, bolj kompleksen in uporabniško prijazen tip informacijskih strojev. Omenimo še nekaj prednosti, ki jih nudi informacijska tehnologija. Komunikacije med partnerji v projektu postanejo bolj ažurne, možne so na poljubne razdalje, dobijo bolj formalno in konsistentno obliko. Takoj, ko imamo podatke v digitalni obliki, je možno delati simulacije in analize na abstraktnih modelih, namesto na prototipih, kot je bilo nujno doslej. To nam daje možnost za hitrejše odkrivanje napak. Dostop do velikih zbirk podatkov v sodobnem indoku omogoča, da več vzamemo iz obstoječe dokumentacije, namesto, da bi vedno znova »odkrivali« iste stvari. Možnost, da avtomatično naredimo implicitne analize na digitalnem abstraktnem modelu, zmanjšuje zasičenost ljudi od rutinskih del in povečuje koncentracijo na sam problem ter s tem vzpodbuja kreativnost. To pomeni, da se tudi visoko strokovno delo v delovni organizaciji spreminja in te spremembe prinašajo pravzaprav nov način dela strokovnjakov. Medtem, ko informacijska tehnologija v izdelkih in proizvodnih procesih pomeni predvsem izboljšanje, po- meni vabstraktnem delu revolucio-niranie delovnega procesa. Delo s GAD sistemom nima praktično več nobene podobnosti z delom ob risalni deski. Tudi delo planerjev in analitikov se z uporabo celotnih setov informacij tako spremen1, da je možen takojšen pregled sistema v kakršni koli abstrakciji in hkrati do poslednjega detalja. Torej informacijska tehnologija spreminja poslovni sistem v sistem, ko imajo vsi poslovni resursi interaktiven dostop do kompleksnega informacijskega sistema, ki je pravzaprav predstavitev poslovnega sistema v obliki podatkov in znanj. Posledice tega bodo vidne v bolj učinkovitem razvoju in uporabi proizvodnih virov, v večji možnosti za reakcije na novo nastale položaje in spremembe in v večji sprejemljivosti za nove ideje. Jasno je, da nov informacijski model delovne organizacije zahteva poleg razvoja informacijske tehnologije tudi nova znanja delavcev, nove profile, nove poklice, nova delovna mesta. Vizija informacijske integrirane tovarne (CIM sistema) se lahko uresniči samo v pogojih, ko imamo razvito potrebno infrastrukturo, s čimer so mišljeni naeni strani standardi, vmesniki, mreže, prenosnost in razširljivost programske opreme, na drugi strani pa na zmožnost dobaviteljev kupcev in kooperantov, da sodelujejo s tako tovarno, kakor tudi na širši družbeni sistem z znanostjo, šolstvom, komunikacijami itd. Na koncu naj poleg teh nekaj izvlečkov iz referata Rada Faleski-nija omenimo še naveden podatek, ki ga velja upoštevati ob investicijskem vlaganju v naši družbi. Več kot 60% novega kapitala v ZDA us- C. Jansen van Rosendaal merjajo v proizvodnjo računalnikov, računalniške programske opreme, komunikacije, telefonijo, prenos podatkov in ostalo elektroniko. Udelelenci simpozija »Evropsko Informativno tržišče« — dejavnosti In politika evropske skupnosti »Če so informacije pravočasne in niso predrage, predstavljajo gibalo za inovacije in kot take gonilno silo družbenoekonomskega razvoja. To je še posebno pomembno za Evropo, kjer bi lahko 'ekli, da so informacije ena izmed edkih obnovljivih surovin,« je v uvodu poudaril C. Jansen van Rosendaal, direktor direktorija»Information management« komisije evropske skupnosti (Luxenburg), ki je na seminarju spregovoril o dejavnosti Zahodnoevropske skupnosti na področju informacijske tehnologije, in o razvoju gibanj na svetovnih tržiščih, ki silijo evropske države v medsebojno sodelovanje. »Vendar pa informacije niso zgolj ekonomska dobrina,« je nadaljeval C. Jansen van Rosendaal, »imajo tudi politično, strateško, kulturno in izobraževalno vrednost, kar njihovo vrednost še povečuje. Splošno znano dejstvo je, da je za konkurenčnost naše evropske industrije bistveno pomembno, da so na voljo: — prave informacije — v pravem trenutku — v pravi obliki — na pravem delovnem mestu. Problem ni v pomanjkanju informacij, temveč v tem, kako z njimi ravnamo, da bi omogočili uporabniku strokovnih informacij, da izpolni svoje potrebe. Količine informacij so danes ogromne, hitorost njihovega naraščanja je izražena z logaritmično krivuljo, torej vse hitrejše povečevanje: pogosto so informacije v trenutku, ko so na voljo, že zastarele, njihova kompleksnost pa otežkoča dostop do njih. Težko si je zamisliti adekvatno oskrbo z informacijami brez nove informacijske tehnologije (NIT). V zadnjih desetletjih se naše gospodarstvo vse bolj sooča z razvojem nove informacijske tehnologije, katere razvoj močno vpliva na naše gospodarstvo in na našo družbo kot celoto; to bo trajalo še nekaj časa in nam hkrati prinašalo nove spremembe in nove nevarnosti. ^ K novim možnostim sodi nastajanje novih delovnih mest, novih tržišč ter izraba potencialov za povečanje učinkovitosti. V ZDA je npr. od 2 milijonov delovnih mest, ki so nastala v zadnjem času, kar 80% takih, ki so povezana z informacijsko dejavnostjo. Pretnje niso nič novega. Vsi poznamo izjavo »izumljeno v Evropi, patentirano v ZDA, izdelano na Japonskem.« Tehnološki zaostanek Evrope za ZDA in Japonsko se neprestano povečuje. Le številke za ilustaracijo tega: Trgovska bilanca evropske skupnosti na področju elektronike je imela v letu 1970 deficit v vrednosti 200 milijonov evropskih denarnih enot (ECU), ki je do danes narasel na 10 milijard ECU. Pomislite na tržišče videorekorderjev in kalkulatorjev! Informatica ’85 Razvoj tržišča gre po znani krivulji S, enako kot pri uvedbi telefona, avtomobila, radia in računalnika: počasen začetek, obdobje hitre rasti, stabilizacija, ko izdelek doseže zrelost. Razlika glede na predhodni razvoj je v tem, da se čas med začetkom in stabilizacijo vsakokrat zmanjša. Za telefon je bilo potrebnih več kot 50 let. Pred 10 leti n i bi lo npr. osebnih računalnikov, danes njihovd tržišče zajema več kot 20 milijard ECU in ga oskrbuje 160 proizvajalcev. Sposobnost Evrope prilagoditi se tej naraščajoči hitrosti, nas upravičeno skrbi! To zagotovo velja za informacijsko industrijo. Evropa ima močno in zdravo tradicionalno informacijsko industrijo, ki jo zlahka primerjamo s tekmeci onstran oceana. S »tradicionalno«tukaj mislim na papir, kot nosilca informacij. Evropska izdajateljska in tiskarska industrija ima več kot milijon zaposlenih in letni prihodek nad 40 milijard ECU. Toda, ko pogledamo na uporabo nove informacijske tehnologije, dobimo drugačno, veliko bolj negativno sliko. Za tak položaj so seveda različni razlogi; eden izmed njih je pomanjkanje tako potrebne »ekonomije po lestvici« na naših tržiščih. Na tem mestu bi rad podal nekaj številk in značilnosti informacijskega tržišča: EVROPA: Relativno majhna in fragmentirana tržišča, 7—9 različnih jezikov (v skupnosti), močna vloga vlade pri uvajanju nove informacijske tehnologije. ZDA: Veliko homogeno tržišče, en jezik, podjetniška usmeritev. EVROPA: Več kot 1000 podatkovnih baz z mnogimi prekrivanji, več kot 50 gostiteljev. Mnogi uporabniki so mnenja, da je položaj s preskrbo prezapleten in uporabniško neprijazen. ZDA: Več kot 1500 podatkovnih baz, manj prekrivanja, manj gostiteljev, visoka stopnja uporabniške prijaznosti. Prihodek od podatkovne baze v povprečju 6-krat večji kot v Evropi. V Evropi javni sektor subvencionira, ali oskrbuje 75% podatkovnih baz, v ZDA samo 25%. Evropsko elektronsko informativno tržiče ima danes manj kot 300 milijonov ECU prometa, v ZDA pa je ta promet nad 1,4 milijarde ECU. Stopnja naraščanja v Evropi in ZDA je 25 — 30% letno. Približno 50% direktne (online) porabe evropskih uporabnikov pokrivajo ameriški dobavitelji. Čeprav je dobre statistične pokazatelje težko najti, je dejstvo, da vsi trendi, ki jih poznamo, kažejo isti vzorec naraščajoče vrzeli med Evropo in konkurenco onstran oceana, vsaj glede uvajanja nove informacijske tehnologije na informacijsko tržišče. Rezultat tega razvoja je naša rastoča odvisnost od prekomorskih informacijskih dobaviteljev, ki nas vse bolj zaskrbljuje. Nazoren primer lahko najdemo v sektorju finančnih informacijskih storitev. V zadnjih 6 mesecih je delež, ki ga imajo na evropskem tržišču evropski dobavitelji, padel s 65% na 45%, kar so povzročile ameriške firme. Namešča se tudi več japonskih finančnih institucij, da bi dobile svoj delež na tem hitro rastočem tržišču v Evropi. Zaradi pomembnosti informacij za naše gospodarstvo, zaradi frag-mentiranega tržišča in iz tega izhajajočega oklevanja naše informacijske industrije ter zaradi vse večje odvisnosti od dobaviteljev onstran oceana, je evropska komisija, v sodelovanju z vsemi državami članicami, zavzela določena stališča za izboljšanje informacijskega tržišča v Evropi. Komisija ima dva različna pristopa: — pomoč in stimulacija informacijske industrije, kot dopolnilo tisti, ki jo dajejo države članice. Še posebej pomoč in stimuliranje inovacijskih dejavnosti. — podjetniško vzdušje, z drugimi besedami izboljšanje splošnih pogojev na tržišču gospodarske skupnosti (usklajevanje prakse in predpisov) in odstranjevanje ovir v trženju:« V nadaljevanju je C. Jansen van Rosendaal navedel projekte, s katerimi Evropska skupnost namerava postopno uresničiti zastavljene cilje. Tu so: evropska online mreža za prenos podatkov, novi elektronski informacijski servisi, 10 različnih vodilnih projektov, projekt TRANS DOC F. E. v katerem je na optičnih diskih shranjena vsebina 100 znanstvenih revij, informacijski servis za kmetovalce s pomočjo videoteksta, razpošiljanje dokumentov prek satelita itd. Sicer pa se je komisija osredotočila na naslendje prednosti: — informacije o patentih — lastnosti materialov — informacije za industrijo in raziskave — knjižnice — biotehnološke informacije — elektronska založniška dejavnost — tretja generacija informacijskih storitev. Poseben pomen je v prispevku dan še obravnavi problematike vezane na nujnost poenostavljenega dostopa do podatkovnih baz, oz. njene uporabe. Pričakujejo, da bo v prihodnjem desetletju, razvoj v smeri tretje generacije informacijskih storitev močno naraščal. Vse več udeležencev v informacijski industriji je prepričanih, da bo ta razvoj omogočil prodor od relativno majhnega števila takoimeno-vanih »elitnih uporabnikov«, proti, za več velikostnih razredov večjemu številu povprečnih strokovnjakov, čemur bo sledilo tudi povečano število zasebnih uporabnikov. To kar je za jugoslovanskega bralca pri vsem tem morda najbolj zanimivo pa je dejstvo, da zahodnoevropska skupnost uspešno premaguje ovire zaradi svojih narodnostnih nasprotij. Grožnja vse-očitnejšega zaostajanja za čezoceanskima tekmecema je že dovolj močna, da kljub nacionalnim razprtijam le uspevajo izbrskati skupne projekte, na katerih očitno nameravajo svoje sodelovanje še naprej širiti in poglabljati. To je pa že tisto, kar je lahko poučno tudi za večnacionalno Jugoslavijo. Informatika je strahovito obsežna zadeva, za katero potrebuješ izredno veliko sredstev in strokovnjakov. Tudi medrepubliška dogovarjanja bi lahko bila marsikdaj uspešnejša, če bi izhajali iz posameznih projektov, kjer bi vsak udeleženec dal svoj doprinos brez zahtev, da bi le koristil tuj trud, sam pa ničesar prispeval. Tu bi že morala prevladati zavest, da se trenutne koristi morajo umakniti dolgoročnemu uspešnemu sodelovanju, ki je za vse nas življenjsko pomembno. Za uspešno dolgoročno sodelovanje pa ni nič bolj usodnega, kot zloraba zaupanja, ali dogovorov. y- Laslo Nad Heveši, sistem operater v RO Hldrozavod Donava-Tlsa-Donava: »Z organizacijo seminarja sem zadovoljen, čeprav so se nekatera zame zanimiva predavanja prekrivala tako, da se nisem mogel vseh udeležiti. Zelo koristni so bili predvsem pogovori z ostalimi strokovnjaki zaradi izmenjav izkušenj. To je velika prednost takih seminarjev. Nadalje je koristno, da sem lahko spoznal strokovnjake, s katerimi bom v bodoče lahko sodeloval. Velika prednost takih seminarjev pa je še posebej v tem, da je tu pretok informacij najmočnejši«. Dubravka Jakovljevič z Instituta Jaroslav Černl je predstavila paket programov za dajanje kratkoročnih napovedi pretoka na vhodu v akumulacijo HE Oerdap. Edo Capuder, kemijski tehnolog In Marjan Brezovar, programer, oba Iz delovne organizacije LEK: »Delava na razvoju računalniško vodene fermentacije ergot-alkaloida. Na tem projektu smo začeli delati pred poldrugim letom, pri čemer nas je zdaj zaposlenih v razvoju 10 sodelavcev. Problematika je dokaj zahtevna in obsežna talv), daje povezava z drugimi strokovnjaki za nas zelo zanimiva. Zato je ta seminar za naju koristen, saj sva se lahko pogovorila o posameznih detajlih naše problematike z drugimi strokovnjaki, dobila pa sva tudi boljši pregled nad delom in možnostmi drugih tovrstnih razvojnih prizadevanj. Naš razvojni oddelek je doslej že sodeloval z oddelkom za procesno tehniko Iskre Delte, računamo pa še na razširitev tega sodelovanja. Glede Informatice '85 pa morda leto, da je dano premalo pozornosti procesni tehniki, ki je vsaj vsebinsko bila premalo zastopana. Sicer so bila predavanja zanimiva.« Branivoj Slapar, razvijalec v TOZD Naprave za energetiko v DO Avtomatika: »Pričakoval sem nekoliko več, čeprav moram reči, da je na najzanimivejšem področju zame bilo dokaj kvalitetnih predavanj. Mene zanimajo predvsem izkušnje glede aplikacij, ki se nanašajo na problematiko dela pri našem raziskovanju. Prav tu, na tem seminarju pa sem imel možnost, da se pogovorim o izkušnjah z drugimi strokovnjaki in tudi koristna poznanstva za nadaljne delo sem lahko navezal.« Branko Breskvar, sistemski Inženir programske opreme v Iskri Avtomatiki: »Organizacija seminarja je bila dobra, vendar mislim, da bi v bodoče morali vpeljati tudi demonstracije informacijskih sistemov na računalnikih. Pogrešam pa več vidnih strokovnjakov in tudi udeležba bi lahko bila večja, saj je to jugoslovanski simpozij informatike.« Ljubomir Stanarevlč, glavni planer obdelav v Jugopetrolu Beograd: »Program predavanj je prenapolnjen. Nekatera predavanja se prekrivajo tako, da se nisem mogel udeležiti vseh, ki so me zanimala. Zelo koristno pa je, da se na takih srečanjih lahko pogovoriš o posameznih problemih z drugimi strokovnjaki, kar sem tudi sam s pridom izkoristil.« Branka Radovanovič, samostojni svetnlk-projektant v Gradskem zavodu za Informatiko, Beograd: »Mene zanima predvsem uporaba računalnikov v poslovnih sistemih. Glede predavanj na seminarju lahko rečem, da so bila zanimiva, še bolj pa so bili koristni neposredni pogovori o naših specifičnih problemih.« Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefan: »Menim, daje Nova Gorica zelo primeren kraj za take seminarje. Organizacija je bila zelo dobra. Nekoliko meje motilo le, da je bil plenarni del na nižji strokovni ravni in tudi organiziran ni bil v celoti najbolje. Vsekakor bi bilo zaželeno, če bi na plenarna-zasedanja povabili res najboljše strokovnjake. Pogrešal sem tudi skupno »okroglo mizo«. V celoti vzeto pa lahko rečem, da je bila Informatica '85 zame dokaj koristna.« Janez Grad, profesor Informatike na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: »Ob računalniški strojni in sistemsko-programski problematiki, bi bilo dobro, če bi na Informati- Informatica ’85 ci dali več poudarka aplikacijam, katerim so temelj matematični modeli ter pripomočki. Glede prisotnosti informatike, kot predmeta na naših fakultetah lahko rečem, da bosta računalništvo in informatika 2 uvajanjem usmerjenega izobraževanja prav gotovo bolj zastopana kot doslej, saj bodo na nekaterih ljubljanskih fakultetah organizirali posebne študijske smeri s poudarkom na informatiki. Tako bomo na nekaterih fakultetah uvedli posebne smeri, kjer se bo posameznik lahko poglobljeno seznanil s problematiko informatike in računalništva. Predvsem pa nameravamo omogočiti specializirano šolanje informatike na podiplomskem študiju, kjer bo dan močan poudarek neposrednemu raziskovalnemu delu za potrebe združenega dela. Opozoril pa bi, da bi na fakultetah lahko naredili precej več v okviru računalniškega opismenjevanja, če bi imeli na voljo ustrezno računalniško opremo. To pa predvsem zato, ker je za uporabo računalnika tudi nujno obvladovanje določene stroke, torej moramo imeti znanje posamezne stroke, ki je na zadostni kvalitetni ravni prisotno prav v okviru visokega šolstva. Če želimo nuditi gospodarstvu kvalitetno šolane strokovnjake, ki naj bi se bili sposobni hitreje vključiti v delovne procese na temelju sodobne tehnologije, bi že morali omogočiti šolstvu dostop do ustrezne računalniške opreme, s katero bo to moč zagotoviti.« M. A. Brabner z univerze v Cal-gary, Kanada, je v uvodu svojega referata povedal, da je zdaj že možno z mikroračunalniki reševati težje znanstvene probleme z numeričnimi metodami in veliko računanja. Celo problemi, ki so jih pred 25 leti komajda zmogli največji računalniki, so zdaj rešljivi z najnovejšimi mikroprocesorji. Z dobro programsko opremo pa lahko uporabnost in zmogljivost mikroračunalnikov še stopnjujemo. Werner Hllf, vodja šolanja za mikroprocesorje pri firmi Motorola, je predstavil najnovejši 32-bitni mikroprocesor 68020. Mikroprocesor 68020 je pravi 32-bitni procesor, izdelan v VLSI tehnologiji z 32-bitnimi podatkovnimi in naslovnimi registri in bogatim naborom instrukcij in naslavljanj. Strojna koda mikroprocesorja 68020 je enaka prejšnji 16-bitni mikroprocesorski družini 68000, z dodatkom novih načinov naslavljanja in instrukcijskim naborom višje nivojskih jezikov. Instrukcijski nabor vsebuje ukaze za cache pomnilnik in procesor s plavajočo vejico. Novi razvoj mikroprocesorskih integrirnih vezij je v smeri večje integracije. V enem samem integ-rirnem vezju bodo razen procesorja, pomnilnika in vhodno-izhod-nih vrat še matematični procesor, urejevalec pomnilnega prostora, krmilnik DMA, itd. Brane Popovič, pomočnik direktorja za razvoj v DO Iskra Telemati- ka: »Kljub nekaterim zanimivim prispevkom na seminarju, lahko tudi tu občutimo krizo, v kateri se nahaja področje znanstveno-razvoj nega dela pri nas. Manj je tujih, vidnih strokovnjakov in tudi naši priznani strokovnjaki z univerz in industrije so zastopani v premajhnem številu. V tem smislu je bila Informaticav letih od 1975 do 1980, torej v času njenega razvceta, neprimerno močnejši magnet, tako za domače, kot tuje strokovnjake in temu ustrezno tudi na višji kvalitetni ravni. Ocenjujem, da je vse to pogojeno s samomorilskimi ukrepi, kot so: omejevanje uvoza strokovne literature, otežena izmenjava znanj s tujimi znanstveniki, omejitve uvoza opreme itd. S tem smo si zgradili Kitajski zid, ki preprečuje tako nujno medsebojno oplemenitenje strokovnega znanja, bodisi temeljnega, ali aplikativnega. Posledica je, da lahko svetu pokažemo le malo zanimivosti, oz., da tuji strokovnjaki nimajo kaj dosti izvedeti pri nas. Zato je eno izmed osnovnih in stalnih vprašanj pri nas, kako iz te krize. Nedvomno je celotna družba tista, ki mora omogočiti razmah tehnologije, vendar pa je predvsem industrija tista, ki lahko s prodorom na tržišče promovira znanstvene dosežke. Zato menim, da bi morali v Iskri najodločneje usmeriti svoje moči v razvoj, proizvodnjo in trženje zahtevnih tehnologij, ki so na primerljivi svetovni ravni. Zal pa napačno ocenjujemo trende razvoja. Da bi pa te trende pravilno ocenjevali in, da bi se dokopali do optimalnih rešitev, bi moral biti na tovrstnih simpozijih prisoten pole« mični duh, kajti ob vsakdanjem delu se nam dogaja, da začenjamo polemizirati šele tedaj, ko bi morali določene stvari že uresničiti. Taki seminarji so priložnost, da se razčistijo določeni problemi in, da ugotovimo trende razvoja. Zato predlagam prganizatorjem, da v bodoče organizirajo sekcijo, z vnaprej predloženimi problemi na katere želimo dobiti različne rešitve, ki naj bi bile potem osnova za razpravo. Predlagam torej, naj bo simpozij namenjen soočanju rešitev, predstavljanju trendov in s tem ažuriranju znanja, manj pa predstavljanju določenih realizacij.« Boris Čerin Brane Popovič Ante Barbaroša, organizator AOP v Tovarni pohištva Brežice, Slovenijales: »To je prav gotovo najprimernejši način pridobivanja sodobnega znanja. Velika prednost je predvsem v možnosti neposredne izmenjave mnenj, saj lahko tu dobiš odgovore na vprašanja glede svojih specifičnih problemov. Opozoril bi pa, da bi morali v Jugoslaviji bolj vskladiti take seminarje kot je Informatica '85 tudi med našimi republikami. Nedorečenost je v tem, da poskuša zdaj vsaka republika imeti svojo Informatico v lastni režiji. Dosti bolj smiselno bi bilo, da bi sedogovoriliza enotno Informatico, ker bi bila potem tudi kakovost teh seminarjev na višji ravni.« Janko Rugelj, vodja služb za AOP v IMV Novo mesto: »Glede Informa-tice '85 lahko rečem, da je zanimiva in koristna. Tudi predavanja, ki sem se jih udeležil so bila kvalitetna. Dobro je, da je možno dobiti različna pojasnila, ki so v marsičem zelo koristna, še posebej, če je govora o povsem konkretnih problemih. Pripomnil pa bi še, da bi področje računalništva moralo pri nas dobiti več družbene podpore in to predvsem denarne « Iskra Kibernetika Kolektivno priznanje Iskri Kibernetiki Priznanja najuspešnejšim inovatorjem V prostororih kranjske skupščine so v četrtek, 10. oktobra 1985, podelili tradi-icionalna priznanja najuspešnejšim inovatorjem v kranjski občini, ki jih podeljujeta občinska raziskovalna skupnost in občinski sindikalni svet. Letos je priznanje prejelo kar 49 posameznikov, ki so s svojim ustvarjalnim delom prihranili delovnim organizacijam precej denarja in jim omogočili uspešnejšo proizvodnjo. Največ priznanj so dobili inovatorji iz Iskrinih delovnih orgniza-cij Kibernetika in Telematika ter Save in nekaterih drugih organizacij. Imena vseh nagrajenih delavcev so bila objavljena v dnevniku Delo. Priznanje prve stopnje je prejela skupina inovatorjev iz DO Iskra Kibernetika: Janez Grohar, Martin Polajnar, Rajko Logonder, Janez Vrhovnik, Anton Vencelj ter Anton Martinjak Iz Telematlke za izvirno rešitev avtomatskega magnetenja, justiranja, kontroliranja in žigosanja elektrodinamičnih telefonskih vložkov. Franc Dolenc iz IskreTelematike je dobil priznanje prve stopnje za izboljšavo pri telefonskih centralah, skupina Karel Zelič, Bigaj Shresta in Marjan Poljanec izTele-matike za napravo za testiranje miniaturnih relejev ter Viktor Tomazin za vrtljivi elektromagnet. Priznanje druge stopnje je prejela skupina iz Kibernetike: Drago Skubic, Tomislav Košir, Janez Rakovec In Marjan Bernard za na-pravo za umerjanje in kontrolo industrijskih števcev električne energije; skupina iz Kibernetike: Štefan Rozman, Henrik Cigllč, Cveto štrukelj, Janez Primožič In Niko Gartner za razvoj krmilnika s prostim programiranjem IPK 10; skupina inovatorjev iz Kibernetike: Anton Oman, Vili Jenkole, Marko Treven In Milan Pečnik za razvoj nove vrste kontaktorjev do 30A. Priznanje druge stopnje so prejeli tudi trije inovatorji iz Telematike: Jože Mrgole za izboljšave pri vzdrževanju električnih naprav ter Stane Štefe in Janez Ribnikar za telefonsko garnituro za turške železnice. Med nagrajenci, ki so prejeli priznanje tretje stopnje je samo en Iskraš: Štefan Vidic iz Iskre Kiber- Joia Škofič, referent za Inovacije v Iskri Kibernetiki, je prejel posebno priznanje za prispevek pri uveljavljanju Inovacijske dejavnosti netike za konstrukcijo in izdelavo pnevmatskih zakovalnih klešč. Podeljene so bile tudi nagrade Janeza Puharja za dela s področij, ki so aktualna in pomembna za razvoj kranjske občine. Za doktorske disertacijesojih prejeli dr. Janez Jereb, dr. Peter Tlšler in dr. Pavle Munih, za magistrsko delo mag. Peter Kokol in za diplomska tič. Kolektivno priznanje je prejela DO Iskra Kibernetika Priznanje »Inovator leta občine Kranj«, ki ga je tokrat prejela DO Iskra Kibernetika, pomeni za ta 5.000 članski kolektriv novo spodbudo za uveljavljanje ustvarjalnega dela v vseh delovnih okoljih. O tem so spregovorili tudi ob slavnostni podelitvi priznanj inovatorjem Kibernetike, ki je bila v petek, 11. oktobra. Interna priznanja za tehnične izboljšave je prejelo 18 delavcev. Letos so prvič podelili posebna priznanja trem strokovnjakom za njihov prispevek k razvoju inovacijske dejavnosti v Iskri Kibernetiki. Priznanja so prejeli: Marjan Ster-nlša, Martin Kozjek, Janez Urbanc, Anton Radoš, Janez Rakovec, Marjan Bernard, Drago Skubic in Milan Vrbica iz Tovarne števcev, Štefan Vidic iz Tovarne merilnih naprav, Zvone Remic, Boris Mlakar in Peter Vrhovnik iz Tovarne stikal, Cveto Malovrh, Emil Hafner, Stane Knific, Janez Golob In Majda Rem-škar iz Razvojno-tehnološkega centra, Ciril Potočnik iz Orodjarne, Marjan Štrukelj iz Razvojno-razisr kovalne enote, Jože Križnar iz Tovarne sestavnih delov ter Bojan Grohar in Stane Koren iz Tovarne merilnih instrumentov. Posebna priznanja za prispevek k uveljavljanju inovacijske dejavnosti v DO Iskra Kibernetika pa so prejeli: Franc Levovnik, vodja Raz-vojno-raziskovalne enote v Kibernetiki, Franc Fister, večletni pred- sednik komisije za inovacije ter Jože Škofič, referent za inovacije, ki je pionir inovatorstva v kranjski Iskri. Ustvarjalno delo dobiva vse večjo veljavo V DO Iskra Kibernetika že vrsto let uspešno povezujemo in spodbujamo lasten strokovni potencial. Naslanjanje na lastno znanje je v teh težkih stabilizacijskih časih tesno povezano z uveljavljanjem množice inovacijske dejavnosti. Rezultati, ki smo jih na tem področju dosegli v zadnjem obdobju, se Ivan Kejžar, predsednik občinske raziskovalne skupnosti, Izroča dipl. Ing. Petru Kobalu, glavnemu direktorju DO Iskra Kibernetika, kolektivno priznanje »Inovator leta občine Kranj« kažejo v boljši organizaciji dela, pri reševanju zapletenih projektov in včasih komaj rešljivih težav, v iskanju hitrejših in cenejših rešitev z uporabo domačih materialov. Naši strokovnjaki morajo velikokrat aktivirati vse svoje inventivne sposobnosti, če hočejo uspešno izpeljati zastavljene naloge in konkurirati sorodnim firmam v razvitem svetu. Lani smo imeli v Kibernetiki 120 inovacijskih predlogov, letos seje njihovo število že v devetih mesecih povečalo za 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Podatek kaže na očiten premik v animaciji inovacijske dejavnosti, kar je tudi posledica letos sprejetega samoupravnega sporazuma o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela. Inovatorji v Kibernetiki so si na petkovem srečanju naložili, da bodo v vseh delovnih okoljih utrdili ustrezo vzdušje, ki je osnova za še hitrejše uveljavljanje inovacijskega dela. Tako bo inovacija postala del življenja in dela slehernega delavca, zlasti še v neposredni proizvodnji.' K temu bo pripomogla tudi ustrezna delitev inovacijskega dohodka med vse zaposlene. ALOJZ BOC Z razstave nagrajenih Inovacij v avli občinske skupščine v Kranju Skupina Inovatorjev Iz Kibernetike: Janez Grohar, Martin Polajnar, Rajko Logonder, Janez Vrhovnik, Anton Martinjak (Telematika) In Anton Vencelj, kije prejela priznanje prve stopnje za Izvirno rešitev avtomatskega magnetenja, justiranja, kontroliranja In žigosanja elektrodinamičnih telefonskih vložkov dela Janez Sajovic iz DO Iskra Delta, Dragica Šeško in Marko Marge- Iskra Kibernetika Izobraževanje Prvi uspehi računalniškega opismenjevanja V Iskri Kibernetiki smo po enem letu strnili uspehe računalniškega Izobraževanja. Programski svet je na svoji zadnji seji analiziral dosedanje uspehe In težave ter sprejel program dela za naslednje leto. Le-ta poleg osnovnega računalniškega izobraževanja — opismenjevanja, obsega tudi spoznavanje višjih programskih jezikov, robotike In NC tehnologije. Z delom programskega sveta nas je seznanil Borut Marolt: »Člani programskega sveta smo bili enotnega mnenja, da so bili naj jn-embnejši koraki storjeni p : ugotavljanju materialne opreme za kvalitetno izobraževanje. Prostor nad delavsko restavracijo, ki smo ga preuredili v učilnico, je opravičil svoj namen. Tudi hardvvare oprema (računalniki, televizorji, kasetniki in drugo) je omogočala uspešno delo desetim udeležencem hkrati. Organizirali smo računalniško izobraževanje za zaposlene v DO Kibernetika, DO Električna orodja in Iskrini srednji izvedbo nekaterih praktičnih vaj. Poleg tega smo se vključili v računalniške dneve v Kranju, kjer smo predstavili delovno organizacijo in naš pristop k računalniškemu opismenjevanju in izobraževanju. Za izvedbo teh programov smo angažirali pet naših sodelavcev, dva predavatelja iz Iskrine šo|e in pet štipendistov DO Kibernetika. V nadaljevanju smo obravnavali program za leti 1985/86. Bili smo enotnega mnenja, da se računalniško izobraževanje na I. in II. stopnji nadaljuje v enakem obsegu in vsebini. I. stopnja računalništva v prijavljenih skupin redno uspešno x število obiskovalo zaključilo udeležen. DO Kibernetika 23 x 10 180 143 DO Električno orodje 3 x 10 25 21 Srednja šola Iskra (zaposleni) 1 x 12 12 12 Skupaj 272 217 176 II. stopnja računalništva DO Kibernetika 2x 8 12 12 Izobraževanje za dijake Srednje šole Iskra V okviru rednega šolskega programa 6x11 66 V okviru izvenšolskih dejavnosti 12 x 10 120 Skupaj 186 SOFTVARE Kibernetika šoli. Največ delavcev se je udeležilo izobraževanja na I. stopnji, ki je trajalo 12 šolskih ur. Udeleženci so se seznanili z osnovami računalništva, spoznali so hišni računalnik Spect-rum in se sami prepričali o njegovih zmogljivostih. Program na II. stopnji je obsegal 18 ur. Udeleženci so spoznali pristop k reševanju kompleksnejših programskih nalog. Pri programiranju so dodobra izkoristili možnosti programskega jezika baslc. Za dijake Iskrine šole smo organizirali štiriurno praktično delo z računalniki v okviru njihovega rednega šolskega programa. V okviru izvenšolskih dejavnosti pa smo jim pri-, pravili dvajseturne začetne tečaje računalništva. Dijakom kranjske gimnazije smo v naši učilnici omogočili Dogovorili smo se, da bomo na področju računalniškega izobraževanja storili korak naprej od opismenjevanja in informiranja. Organizirali bomo tečaj programskega jezika PASCAL, ki naj bi udeležencem omogočil hitrejše učenje in uporabo tega jezika pri vsakodnevnih nalogah. Vse večje število numerično krmiljenih strojev in robotov v naši DO nas je spodbudilo k razmišljanju, kako to novo tehnologijo predstaviti čim širšemu krogu uporabnikov, oz. zaposlenim. Prevladalo je mišljenje, da je to znanje treba posredovati predvsdm delavcem na tehnološkem, konstrukcijskem in proizvodnem področju.« Alojz Boc ■ r . Uvajanje robotov zahteva tudi znanje računalništva Iskra Avtoelektrika Sindikat o investiciji in discipiini Minuli petek, 11. oktobra je bila v novogoriški Iskri Avtoelektriki gotovo ena izmed najbolj žgočih sej predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata v zadnjem času. Na dnevnem redu sta bili sicer le dve točki, ti dve pa toliko bolj pomembni za nadaljnjo perspektivo in zagotavljanje boljšega delovnega dne tega 3300 članskega kolektiva. Predsednik predsedstva konference OOS Miloš Vodopivec je na sejo povabil zaradi aktualnosti poleg članov predsedstva še vodstva delovne in temeljnih organizacij, vodje tehnološke in operativne priprave dela ter vodje proizvodnje in kontrole vseh temeljnih organizacij in DSSS. Prva točka dnevnega reda je obravnavala predlog investicijskih vlaganj. Uvodno razlago je podal glavni direktor Peter Mivšek in med drugim poudaril: »Že vrsto let ugotavljamo posebej ob letnih, polletnih in trimesečnih obračunih, da je ena izmed šibkih točk našega poslovanja izrabljena oprema in pomanjkanje prostora. Kljub postopnemu investiranju v preteklosti nismo mogli invenzivneje kupovati nove opreme, po dolgih pripravah pa smo prišli do trenutka, ko se odločamo za večjo programsko investicijo, pomembno za celotno delovno organizacijo. Investicija ima tri glavne elemente: 1. povečanje proizvodnje alternatorjev in elektronskih sklopov za izvoz, z reševanjem ozkih grl v Tovarni delovnih sredstev, tovarni malih zaganjalnikov in TOZD Inštitut; 2. investicija v računalnik zaradi šibkosti na informatiki; 3. prostorski del za delovno skupnost skupnih služb. Člani predsedstva KOOS so pomembno programsko investicijo soglasno podprli, saj je izrednega pomena za celotno delovno organizacijo in kot taka bo predo-čena tudi na delavskem svetu delovne organizacije in na zborih delavcev. Ob njenem zaključku bodo samo v tovarni generatorjev in elektronike povečali proizvodnjo alternatorjev in elektronike za sto odstotkov, na področju informatike bo boljša preglednost, prostorska stiska pa je že danes taka, da je del delovne skupnosti v najetih prostorih izven tovarhiške ograje. Z velikimi težavami se srečujejo v TOZD GE predvsem pri proizvodnji elektronike, kar s pridom izkoriščajo »divji« proizvajalci teh delov, ki s prodorom na tržišče že povzročajo nemajhne težave Avtoelektrike (prevsem s kvaliteto, saj so mnogi uporabniki prepričani, da so tudi ti proizvodi plod Avtoelektrike). In prav ta investicija bo pripomogla tej naši novogoriški delovni organizaciji, da ostane tudi v prihodnje vodilna v kvaliteti in kvantiteti na jugoslovanskem pa tudi tujem tržišču. Seveda pa investicija ne bo imela zaželenega uspeha, če se odločno ne spopadejo tudi z odgovornostjo vseh zaposlenih, z doslednim izvajanjem delovnih nalog ter s spoštovanjem delovne in tehnološke discipline. O tej občutljivi temi so spregovorili v drugi točki dnevnega reda in po daljši razpravi ugotovili naslednje glavne značilnosti: — odnos do spoštovanja tehnološke discipline ter do urejenosti in čistoče delovnega okolja je nesprejemljiv (opuščanje tehnološke in delovne dokumentacije, kot so kontrolni in proizvodni listi, nedosledno izpolnjevanje plačilne in materialne dokumentacije, nezain- teresiranost zaposlenih za izboljševanje in urejanje delovnega okolja itd). — razloge za nezadovoljstvo z rezultati dela praviloma, iščemo izven vpliva posameznih organizacijskih enot, opaziti pa je premajhno povezanost posameznih služb v TOZD in med TOZD za dosego skupnega cilja, to je izpolnitev plana kvalitetne in ekonomične proizvodnje. — pogrešamo plane postopnega urejanja proizvodnje, tako na področju tehnologije, kot na področju zagotavljanja kakovosti (plan postopne avtomatizacije proizvodnje, plani posegov za zagotavljanje kakovosti itd). — odnosi med zaposlenimi se velikokrat ne oblikujejo na osnovi delovnih nalog, temveč na zasebnih odnosih, kar pogojuje prevelik obseg lažne solidarnosti. — premajhna zavzetost vodij pri urejanju in razvoju delovnega okolja. Člani predsedstva in ostali udeleženci seje so na osnovi ugotovljenega sprejeli naslednja stališča: 1. zahtevana je bila široka Informiranost zaposlenih o ugotovljenih slabostih (na .kolegijih po TOZD, na zborih delavcev, v obliki pismene informacije, skozi časopis Iskra itd) ter takojšen pristop k urejanju in čiščenju delovnega okolja v vseh TOZD in DSSS, 2. tehnološke priprave dela in kontrole po TOZD morajo v sodelovanju z ostalimi službami pripraviti plane postopnega urejanja proizvodnje, s ciljem večje avtomatizacije In boljše kakovosti izdelkov, 3. proučiti je potrebno aktualnost obstoječih matrik za ugotavljanje delovne uspešnosti po TOZD in DSSS s ciljem, da mora biti osebni dohodek zaposlenih odvisen od rezultatov dela — izmeta, reklamacij, stroškov, zalog in podobno. Hkrati je potrebno v vseh okoljih vpeljati merilo »plan in realizacija nalog Na terasi Povabiš me z ljubkim gibom: lahkotno oddam pastirčka s krhko leskovo šibo lesketu ploščic terase, kjer ograja pomeni narciso izmed tvojih ustnic in most rumenim metuljem. Snubim polna ramena pod soncem: zrela ženskost dela iz mene bradatega moža. A. Pevec V______________________________________________________y prozo iz knjig. Sodeloval je tudi Iskrin pevski zbor. ‘ Tokrat ga je vodil Milan Bajželj. Na flavto je mojstrsko, kakor vedno, igrala Maja Gogala. Ves program je povezovala in tudi recitirala Anka Demšar, ki je sicer voditeljica literarne skupine. V avli Prešernovega gledališča so ob tej priložnosti priredili razstavo slik Zlate Volarič in varjenih železnih skulptur Jožeta Volariča. Poslušalci so v do zadnjega sedeža napolnjeni dvorani v popolni tišini poslušali izvajanja. Za ta pomemben dogodek gre zahvala delovni organizaciji Iskra, ki ima posluh, poleg zahtevnih gospodarskih obveznosti tudi za različne interesne dejavnosti pa naj bo to šport, kultura, ali kaj podobnega. Z. Volarič Richard Wilson? Kit je očarano stala pred staro hišo. »Oh, Thad," je dejala svojemu možu, »prav v taki hiši sem se rodila. l/se je enako: pokrito predverje, ■ strešna okna...«. Thad, ki je poznal Kit skoraj vse ■ življenje, je vedel, da njen stari dom ni prav nič podoben tej hiši. Toda tega ji ni povedal. »Seveda, Kit. Zelo je podobna. Vrniva se zdaj,« je dejal. Nato je, ne da bi razmišljal, rekel nekaj, zaradi česar bi se najrajši ugriznil v jezik. »Mrači se.« Seveda se je mračilo. Toda samo tam. Vedel je, da jo bo prav zaradi tega še teže pripravil k odhodu. »Oh, saj res. Ali ni čudovito?« je odvrnila. Ulične svetilke se prižigajo. Kako mehko svetijo. Poglej, tudi v moji hiši je svetlo.« »Pridi, no. Noge me bolijo,« je živčno dejal Thad. »Žal mi je, dragi. Pohajkovalasva po vsem mestu, mar ne? Za nekaj časa bova sedla kar v park in se spočila. Tako rada imam mrak.« Sedla sta na leseno klop. Thad se je vdal v usodo ih se 'naslonil, ona pa je sedla na rob klopi in obračala glavo zdaj v eno, zdaj v drugo smer: Vzklikala je ob pogledu na drevo, ali grm, ali na iz rdeče opeke zgrajeno gasilsko postalo Rojstni kraj na drugi strani ceste, ati na cerKve-ni zvonik na drugem koncu mesta. Nato je na ulici zagledala s kredo označene talne igre. »Oh, poglej!«, je navdušeno vzkliknila. »včasih smo preskakovali ena-dva-tri-štiri-pet.. Kako smo se igrali! Zanima me, kje so otroci?« »No, Kit, saj veš, da ni nobenih otrok,« je rekel mož. Obrnila se je in ga med naglo razpoloženjsko spremembo srepo pogledala. »Zakaj moraš vedno vse pokvariti? Mar ni dovolj, da vem, ne da bi me na to še spominjal? Zakaj ne bi mogla nekoliko sanjati, če si to zaželim?« »Želim si samo to, da ti ne bi imela še enega... Nočem, da bi zbolela, to je vse.« »Kar nadaljuj in povej, kar si mislil,« je zakričala. »Da bi imela še en živčni zlom. Bojiš se, da bi se mi zmešalo. Toši hotel povedati. Žal ti je, da si si izbral tako nevrotično žensko, mar he?« Thad jo je poskušal pomiriti: »Kit, nisi nevrotična. Le domotožje te preveva. To se lahko zgodi vsakomur, tudi meni. Menim samo,, da ne bi smela dovoliti, da bi te vse to zaneslo...« Skočila je na noge. »Zaneslo! Saj sploh nisem začela izgubljati nad- zorstva nad samo seboj.« Vzela je nek predmet iz svoje torbice in ga zalučala v prvi kvadrat. »Ti bom že pokazala, kaj pomeni, če te zanese.« Začela je poskakovati po kvadratih. Thad je zagledal predmet, ki ga je vrgla na tla. Dragoceno puder-nico, ki ji jo podaril. Še en par se jima je približeval po stezici. Prizanesljivo sta se nasmehnila ženski, ki se je igrala otroško igro. Thad se je v zadregi obrnil stran. Počakal je, da sta se oddaljila, nato je vstal in zagrabil ženo za roko. »Kit! A/e bom ti dovolil, da se boš tako vedla,« je trdo dejal in jo stresel. »Zberi se! Zdaj greva.« Otresla se je njegove roke. »Pojdi sam,« je odvrnila. »Vrni se v tisti mrzel in sterilen svet, ti hrabri pionir. Jaz bom ostala.« »Ne moreš, Kit. Spametuj se.« »Doli ob cerkvi je hotel. Videla sem ga. Ostala bom toliko časa, kolikor bo potrebno. Kako dolgo bo to — še šest mesecev? Mogoče imajo specialne mesečne popuste.« Stopila je stran. »Kit, saj veš, da to ni resnično. Hotel je le lažno pročelje. Tako kot kino, veleblagovnica in vse ostalo.« »Ne govori tako!« Ustavilasejein obrnila proti njemu. Oči je imela nenaravno razširjene. »Ne vzemi prevedel: Žiga Leskovšek mi zopet vsega. Ne zdaj, ko sem to ponovno našla. Ne vzemi mi tega! Ne!« Zahlipala je, se divje zasmejala, ponovno zahlipala in otrpnila. Ujel jo je in nežno položil na travo. Umetno travo pod umetnim drevesom pod lažnimi zvezdami lažnega neba. Nekdo je opazil prizor in pripeljal je rešilni avto z vključeno sireno in prižganima žarometoma. Ni si mogel kaj, da ne bi oddal priznanja ljudem, ki so upravljali z mestom. Rešilni avto je bil popolnoma podoben starim zemeljskim rešilnim vozilom in je imel celo registrsko tablico. Dva možaka sta izstopila z nosili in nanje položila Kit. »Je kaj resnega, Mac?« ga je vprašal eden od njiju. »Ne,« je povedal Thad. »Posledica treh letin pol bivanja na Luni. To je vse. Kar je videla, je bilo zanjo preveč.« Povzpel se je na vozilo skupaj z nosili. Ko so se vrata odprla je stalna svetloba mesečevih votlin izbrisala umetno temo. Ko so njegovo ženo premeščali v običajno rešilno vozilo, se je Thad ozrl na napis nad vrati: Rojstni kraj — Zemlja Vstopnina — 5 $ Objave UGODEN NAKUP Iskta — industrija za električna orodja Kranj Prodaja v Ljubljani, Trg revolucije 3 Če ste nameravali kupiti električni vrtalnik, krožno žago, ali kombi garnituro pa tega doslej še niste storili, potem vas bo naša ponudba prav gotovo razveselila. Za 20% ceneje in na pet obrokov lahko kupite naslednje naše stroje: Vrtalnik VS 401 A se odlikuje po izredno majhni masi, zato zelo ustreza za najrazličnejša montažna dela 20.211,50 din VS 401 A 380 W, 1600 vrtljajev/min. 08 mm zajeklo,015 mm za les, 1.35 kg Vibracijski vrtalnik VV 508 T je ustrezno oblikovan, da ga lahko trdno in z lahkoto držimo v rokah. Njegova moč in število vrtljajev zagotavlja uspešno obdelavo nairazličneiših materialov: lesa, jekla, barvnih kovin, plastike, opečnega zidu in tudi najtršega vibrirnega betona. 18.875.00 din VV 508 T: 520 W 0—540/0—1400 vrtljajev/min 30-10800/0-28000 vibracij/min vrtanje v jeklo 10 mm, v les 20 mm, v beton 12 mm, masa 1,9 kg Vibracijska vrtalnika VV 602 D (zaprt ročaj) in VV 602 E (pištolni ročaj) sta profesionalna vrtalnika za zahtevnejša dela Učinkovit vibrirni mehanizem in ergonomska oblika zagotavljata tudi lahko in učinkovito vrtanje betona, opeke in drugih materialov. Z dodatnim adapterjem se na stroj lahko vpnejo tudi priključki klip klap. 40.423.00 din VV 602 D in VV 602 E 650 W, 2000 vrtljajev/min 13.600 in 40.000 vibracij/min 013 mm za jeklo. 016 mm za beton 3.3 kg Kotni brusilnik KB-128 C odlikuje razmeroma močan motor in majhna masa, kar je posebno primerno za delo v težjih razmerah. Posebno varnostno stikalo onemogoča slučajno vključitev stroja. KB-128 C 1200 W, 8300 vrtljajev/min., ,0 brusne plošče 178 mm, masa 3,9 kg 46.198.00 din Vibracijski brusilnik VB-23 A Prednosti: lahek, ergonomsko oblikovan, ima dva ročaja za lažje delo. veliko število gibov za fino obdelavo, tiho deluje, skoraj brez tresljajev, ima aretirni gumb za trajno delovanje in je dvojno izoliran v skladu z evropskim standardom 17.324,00 din 160 W, 18000 gibov v min. krog brušenja 2,6 mm brusna površina 92 x 190 velikost papirja 92 x 230 mm masa 1,9 kg Vrtne škarje SV 60 A. Žive meje in drugo okrasno rastlinje moramo dva do trikrat letno postriči, letni čas striženja pa je odvisen od vrste rastlinja. S tem dosežemo enakomernejšo in gostejšo rast, seveda pa tudi lepši izgled. Striženje z običajnimi ročnimi vrtnimi škarjami je zelo zamudno in tudi naporno delo, zato to opravilo rajši prepustimo električnim vrtnim Škarjam. S temi škarjami je striženje bistveno hitrejše in lažje. Prednosti Škarij SV 60 A so: večja učinkovitost zaradi dvojnega rezila, dvojni, nasprotno se gibajoči rezili, dolgo rezilo: 600 mm. Škarje so lahke in vzdržljive. Uporabnika varuje dvojna izolacija. Radio in TV motnje so dušene do predpisanega nivoja Tehnični podatki: vhodna moč 320 W. hodi v minuti 1800, dolžina rezila 600 mm, dvojen tip rezila, masa 2,4 kg. 28.874,00 din Kombi garnitura BC 018 A vsebuje vibracijski vrtalnik, klip klap krožno žago ter pribor za vrtanje, brušenje in čiščenje rje. 23.647,50 din * V ceni je že vračunan prometni davek, kot je to zakonsko določeno. Pologa za kredit ni, letna obrestna mera na glavnico pa je 28%. Informacije in pogodbe dobite v Kranju pri Beti Bolka (22 221, int: 28— 51) in v Ljubljani pri Veri Dolinšek (213 — 213, int.: 15 — 95). Pravni nasveti Piše: mag. Lojze Cafuta Obrt se ne všteva v minulo delo Doba, ki jo je delavec prebil kot samostojen obrtnik, se mu sicer všteva v pokojninsko dobo, ne pa tudi v dobo, za katero se priznava dodatek za minulo delo. Prvostopno sodišče združenega dela je sicer odločilo, da se delavcu všteva cca 11 let, ko je bil samostojen obrtnik, v minulo delo, toda pritožbe- na stopnja je odločila, da se doba samostojnega obrta ne všteva v minulo delo, za katero se priznava poseben dodatek. Odločba SP 1978/81 z dne 17. 12. 1981. Izvenz^konska življenjska skupnost Pri ugotavljanju stinovanjskih razmer delavca, ki prosi za (večje) stanovanje, se kot član njegove družine všteva tudi oseba, s katero prosilec živi v dlje trajajoči življenjski — izvenzakonski skupnosti. Tako skupnost upošteva tudi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakon o stanovanjskih razmerjih, zakon o dedovanju ter zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v Sloveniji). Kdaj je taka skupnost dlje trajajoča«, v Sloveniji nimamo nikakršne formule in se to določi v vsakem primeru posebej, glede na vse okolnosti. Sklep SZD, SP 264/82 z dne 11. 2. 1982. Poln letni dopust Tudi tisti delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, ima ob izpolnjenih pogojih nepretrganega dela pravico do polnega dopusta. Sklep SZD Sp 991/83 z dne 17. 6. 1983. tozd tv Pržan IZREDNO UGODEN NAKUP Brivnik Braun Slxtant 2002 Barvni televizorISKRA8156 z daljinskim krmiljenjem Prenosni TV sprejemnik JASNA Črno-bell TV aparat TRIM Zaradi izrednega zanimanja podaljšujemo možnost izredno ugodnega nakupa izdelkov tovarne TOZD »TV PRŽAN« in sicer: — barvnih TV aparatov z daljinskim upravljanjem, ali brez, — prenosnih črno-belih televizorjev in — brivnikov. prodajni pogoji: — popust 20% — plačilo ob prevzemu blaga. Naročila zbirajo sindikalni poverjeniki v vseh osnovnih organizacijah sindikata (povprašajte predsednika sindikata). Informacije lahko dobite v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani (IŠP TOZD PRODAJA, telefon 061/213-213, int.: 2112, 2166, 2162, 21)92), kjer lahko izdelke tudi naročite. Vse naročene aparate boste lahko prevzeli v vaši delovni enoti, kamor vam jih bo dostavil prodajalec. Izdelke lahko kupite tudi neposredno v Tovarni TV sprejemnikov na Pržanu. Telefon 061/52-161, int.: 22, ali 27. UGODNOSTI Brivnik 2002 Barvni TV Barvni TV Prenostni ČB TV Brivnik z dalj. up. brez dalj. up. Trim Jasna 2002 L 8156 8256 Cena v maloprodaji Cene s popustom Prihranek ob nakupu 7.734 . 8.765,20 6.200 7.020,00 1.534 1.745,20 177.237.50 152.102 142.000,00 122.000 35.237.50 30.102 47.800 55.209 38.300 44.200 9.500 11.009 Upokojenci ' Po trinajstih letih dela v Iskrini Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah je odšla v zasluženi pokoj Sabina Oman. Dobro in marljivo delavko smo fotografirali v krogu njenih najožjih sodelavk, ki se je bodo — tako kot tudi vsi ostali člani kolektiva TOZD TGA v Retečah — spominjali kot dobre, vestne in tovariške sodelavke, ki je ne bo lahko nadomestiti. Zato pa velja prisrčna želja, naj uživa težko prisluženi pokoj in še kdaj obišče nekdanje delovne tovarišice in tovariše. Zahvala Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Števci-montaža, za spominska darila in prisrčno slovo, katerih se bom vedno spominjala. Vsem želim še veliko delovnih uspehov, osebne sreče in zdravja. Zalka Horvatič Objave Iskra Iskra Commerce, n.sol.o. TOZD — Zunanji trg, n.sol.o., 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del, dz. nalog Pomočnika glavnega direktorja na tehničnem področju TTE Istanbul, Turčija Pogoji: — diplomirani inženir elektrotehnike — 5 let delovnih izkušenj — ZT registracija — aktivno znanje jezika dežele, v kateri je podjetje, ali v njej običajnega poslovnega jezika Delavca se imenuje za mandatno dobo 4 let. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevnju objavljenih pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v roku 8 dni na naslov: Iskra Commerce, Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška 58. vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in nalog, za nedoločen čas Tajnica Pogoji: — administrativni tehnik — 3 leta delovnih izkušenj — znanje nemškega, ali angleškega jezika — 2 mesečno poskusno delo. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Iskra Commerce, Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška 58. Iskra Iskra — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o., TOZD — Feritl — Tovarna feritnih materialov, n.sol.o., 61000 Ljubljana, Stegne 19 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog: Razvijalca v razvoju navitih komponent za razvijanje induktivnih sklopov — 2 delavca Pogoji: diplomiran elektroinženir, ali elektroinženir, delovne izkušnje zaželene in elektrotehnik, 2 leti delovnih izkušenj Tehnologa za razvijanje tehnologije feritov Pogoji: diplomiran strojni inženir, ali strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih Izmenovodje v oblikovalnlcl za vodenje izmene, urejanje strojev za oblikovanje feritnih izdelkov PogOji: strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, dvoizmensko delo Delo združujemo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Iskra Elementi, Feriti, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu: 576-928. UGODEN NAKUP GOSPODINJSKIH APARATOV Iskra — Široka potrošnja ponuja izredno ugoden nakup svojih izdelkov: 1. Sesalnika TS 900 (900 W) 2. Gramofona SNG 1040 stereo 2x4 W z ojačevalcem in zvočnima omaricama 3. Sušilnika las TINA S (500 W) 4. Varilnika folije VF Gramofon SNG 1040. Sušilnik las TINA S. Varllnik folije. Vsi izdelki so naprodaj s 15% popustom v treh obrokih brez pologa in brez obresti. Popust pomeni, da je treba za sesalnik TS 900, ki stane v trgovini 23.889 din odšteti le 19.900 in še to v treh obrokih, ki jih pričnete plačevati naslednji mesec po nakupu. Gramofon SNG 1040 velja v trgovini 21.526 din, za Iskraše pa je tokrat na voljo ža 18.000 dinarjev. Sušilnik las TINA S lahko kupite za 3.200 dinarjev, v trgovini pa stane 3.808. Varilnik folije VF je cenejši za dobrih 600 dinarjev; v trgovini stane 4.118, tokrat pa je naprodaj za 3.500 dinarjev- In še tehnični podatki: Sesalnik TS 900: moč 900 W, 8 priključkov, avtomatski navijalnik kabla, indikator napolnjenosti vrečke. Varilnik folije: je namenjen za pakiranje živil, ki jih hranimo v zamrzovalni skrinji. Gramofon SNG 1040: omogoča predvajanje gramofonskih plošč v stere izvedbi; vgrajen je2 x 4 W ojačevalnik z zvočnimi omaricami. Fen TINA S: zmogljiv sušilnik las z močjo 500 W. Prijave za nakup zbirajo v vseh temeljnih organizacijah in DSSS sindikalni poverjeniki (povprašajte pri predsedniku osnovne organizacije sindikata), informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 061 213-213 interna 21-59 — Božidar Bor-štnar in interna 21-92 — Mile Kandus. Naročeni izdelki bodo dostavljeni po pošti, ali s kamionom tako, da jih boste lahko prevzeli v vaši delovni enoti. Kotiček za Iskraše TEST Ali ste potepuhi ali copatarji? Vprašanje, na katerega odgovor najbrž že poznate. Pa vseeno — poizkusite. Odgovarjajte hitro, le tako boste namreč zanesljivo dobili pravilne rezultate. Ko premišljujemo o tem, kakšni smo, se pogosto zamislimo ob posameznih naših osebnostnih potezah pa ne zato, da bi ugotovili, kakšni smo, ampak zato, da bi ugotovili, zakaj smo takšni. Le, če bomo poznali vzroke svojih ravnanj, bomo le-te lahko pravilno ocenili in, seveda, ustrezno ukrepali. Preizkus, ki sledi, je primerjava dveh enakovrednih načinov življenja. Odgovorite na vprašanja, ne da bi predolgo razmišljali. Če naredite križec pod »drži«, pomeni, da je trditev točna, če »ni res«, se z njo ne strinjate. 7. Morala bi se lotiti čiščenja in pospravljanja avtomobila, ki je poln stvari, razmetanih po sedežih, prtljažniku in pod sedeži. drži ni res 2. Idealna rešitev za moje počitnice bi bila počitniška hišica v kraju, ki ga poznam in kamor bi se vračal sleherno leto. drži ni res 3. Če imam dovolj denarja sem srečen in lahkohanovo urejam stanovanje. drži ni res 4. Uživam pri kosilu v izbrani restavraciji, kjer lahko poskušam nenavadne jedi. drži ni res 5. Včasih rad ponovno preberem dobro knjigo, ki sem jo prebral pred leti. drži ni res 6. Očara me misel na potovanje v divja in neraziskana območja. drži ni res 7. Rad praznujem novo leto tako, kot sem to počel v mladosti. drži ni res 8. Rad posvečam prosti čas urejanju in bogatenju moje zbirke. drži ni res 9. Žal mi je, da se stari recepti za družinske jedi pozabljajo ter jih skrbno zbiram, če mi pridejo pred oči. drži ni res 10. Če bi zadel nekaj novih milijonov,-bi jih z veseljem porabil takoj za malce nenavadne nakupe. održi ni res 11. Bil bi srečen, če bi našel takšno delo, ki bi mi omogočilo popotovati po svetu in priti v stik z nenavadnimi ljudmi in okolji. drži ni res 12. Rad bi opravljal poklic, ki gre iz roda v rod. drži ni res 13. Prihranil bi rad nekaj denarja, da bi popotoval po glavnih mestih evropske kulture. drži ni res 14. Če je kaj, česar nimam, je to občutek za diplomacijo. drži ni res 15. Pohištvo in drugi hišni predmeti mi ustvarjajo občutek miru, zato skr- bim, da so vedno na istem mestu. drži ni res 16. Mislim, da so selitve nekaj najhujšega, kar lahko zadene družino. drži ni res 17. Med tvarmi, ki so mi najbolj pri srcu, /e gotovo družinski album. drži '‘ni res 18. Nikoli se ne bi mogel ločiti od starih prijateljev, čeprav so nekateri dolgočasni. drži ni res 19. Ne morem si predstavljati, zakaj ljudje klet in podstrešja porabljajo za skladišče starih in neuporabnih reči. drži ni res 20. Zdi šemi vznemirljivo, če človek lahko preživi počitnice vednov drugem kraju in v novi družbi. drži ni res 21. Skrbim za svoj avtomobil in ga redkeje zamenjam, kot moji prijatelji, saj mi traja dlje in je dlje uporaben. drži ni res 22. Iz vsega srca želim družinske shode na praznične dni. drži ' ni res 23. Zavoje vselej lepo razvijem, da bi lahko ohranil papir in vrvico. drži ni res 24. Vznemirljivo se mi zdi, če lahko zamenjam stanovanje in se preselim v drug okoliš, ali drugo mesto. drži ni res .25. Prepričan sem, da se človek lahko zaljubi večkrat v življenju. drži ni res 28. Všeč bi mi bilo. če bi se lahko ukvarjal z restavratorskimi deli drži ni res 27. Če bi imel priložnost, bi se rad ukvarjal s padalstvom, ali pa z letenjem z zmajem. drži ni res 28. Prevozno sredstvo, ki ga že od nekdaj želim, je džip. drži ni res 29. Pazljivo izbiram papir, v katerega zavijam knjige, ki so mi najbolj pri srcu. drži ni res 30. Odrekel bi se dobro plačanemu delu, da bi mi ne bilo treba zapustiti lastne dežele, družine in prijateljev. drži ni res 31. Priznam, da je moje stanovanje nekoliko neurejeno, vendar pašev njem dobro počutim. drži ni res 32. Če mi zaupajo povsem novo nalogo, se je navdušeno lotim in ne dopustim, da bi mi težave vzele pogum. drži ni res Ovrednotimo preizkus Preizkus predstavlja dve vrsti osebnosti: »primarno« in »sekundarno«, ki sta glede na svojo intenzivnost značilni za individualno življenje. Zdaj preglejte svoje odgovore, na pddlagi napotka, ki sledi: Primarni način: odgovor »drži«pri trditvah: 1,3, 4, 6,10,11,14,19, 20, 22, 24, 25, 27, 28, 31,32. Odgovor »ni res« pri trditvah: 2, 5, 7,8,9! 12, 13, 15, 16, 17, 18, 21, 23, 26, 29, 30. Sekundarni način »ne drži« pri trditvah: 1,3,4, 6,10,11,14, 19, 20, 22, 24, 25, 27, 28, 31, 32, Odgovor »drži« pri trditvah: 2, 5, 7, 8, 9, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 21, 23, 26, 29, 30. »Primarne osebe so tiste, ki se zlahka prilagajajo, ki rajši ukrepajo, kot razmišljajo, ki se hitro prilagodijo nepredvidenim okoliščinam in se odzivajo brez tesnobe. So impulzivni, vendar ne kuhajo zamere, niso pa zvesti in vztrajni in se malo zmenijo za spomine iz preteklosti. »Sekundarne« osebnosti so tiste, ki potrebujejo močan zagon, da se premaknejo, ki se težko prilagodijo nepredvidenim položajem in spremembam, ki ljubijo znane in domače reči, ki potrebujejo čas za premislek, preden začno ukrepati in, ki imajo močne korenine v preteklosti. Seveda se le redko dogaja, da bi bil nekdo čisto primaren, ali povsem sekundaren. Najboli pogostni so ljudje, ki imajo kombinirane poteze zaradi česar je ta preizkus pripraven predvsem zato, da ugotovijo intenzivnost vsake od plati svoje osebnosti. — Točke pod »drži« in »ne drži« pri posamezni opredelitvi seštejte. »Primarne« med 29 in 32: Ste pravi potepuh, človek bi dejal, da nimate, ne doma, ne domovine. Nikjer ne poženete korenin, pritegujejo vas pustolovščine, zavračate sleherno vez. »Primarne« med 23 in 28: Ste odločno primarni, obrnjeni ste k jutrišnjemu dnevu, sposobni ste za pobude, ki jih praviloma tudi končate, jutrišnji dan in nepredvidene okoliščine pričakate brez strahu. »Sekundarne osebnosti« med 29 in 32: Ste copatar, ne zapuščate krajev in ljudi, ki so vam dragi pa naj se zgodi karkoli. Novosti vas zmedejo, nenehno.objokujete stare, dobre čase. Ste nedosledni in monogamni. Sekundarne med 23 in 28: Radi imate tradicijo, domače udobje, kulturo, ste metodični in pri delu zanesljivi, skrbiteza vaše reči ter se posvečate prijateljem in sorodnikom. Mešane točke: Če ste v primarnem, ali sekundarnem sektorju dosegli od 17 do 22 točk, ste v lepem ravnotežnem položaju. Tradicija je pri vas močna, vendar pa vam je v oporo za iskanje novih poti. Ne boste se vkrcali na vesoljsko ladjo, ki bo letela v Alfa y Centavri, vendar pa vam malce pustolovsko popotovanje z nepredvidenimi dogodki ni odveč. Ta preizkus lahko opravite tudi v paru. Idealen rezultat v tem primeru je, če sta oba partnerja v istem sektorju. Če pa se znajdeta v različnih taborih pa je morda prav, da razmislite še enkrat: morda nista za skupaj. POPRAVEK — V glasilu Iskra št. 33 z dne 28. 9.1985 je prišlo v podpisu k tej fotografiji do napake. Pravilno besedilo se glasi: ISKRASCOPE L CD. Digitalni osciloskop LCD z multlmetrom, ki ga proizvaja Iskra Kibernetika, prlkazalnlka v LC tehnologiji pa sta Izdelana V' Iskri TOZD HIPOT Šentjernej, predstavlja vrhunski tovrstni Izdelek v svetu. — vse gre narobe/ Še dobro, da Imamo toliko sestankov In drugih opravkov, da vsega niti ne opazimo. gjjjjjpfr - |*o*<*»« SKRA iTUDIJ- lOLLETJE PLEMIŠKI NASLOV GRALEC POPARJE- NAJVEČJI NACIONALNI PARK V. AFRIKE ATLETIKO EEe. p ! ENAKEGA j • su NEMŠKI ► RIMSKI POZDRAV ISKRA BUSTER) /IOLINIST (DAVID) LUC,J 5RIMOŽ PEVEC r: ČEBELJ! 3ISATELJ LAHKOTEN POGOVOR SOPROSI- BALERINA MLAKAR KLOROVE KISLINE ZA DRAGO KAMENJE NABOJEV * “m0eSK° enaki ZASNOVA sirček 11 UGANKE STRAST ir POROCE. AG ENOJA PODROČJE LOBANJE erAnest KKI POGON NA NA VODI TRINITRO- BT5 TANTAL ŠTEVNIK • NAVODILO NAZNANO OSEBNOST IEZE KISUNE SESTAVIL Obvestilo V zadnji številki Glasila Iskra smo po pomoti še enkrat objavili oglas Iskre Kibernetike. Sporočamo, da je veljavna objava z dne 5. X. in, da veljajo vsi pogoji iz te objave — vključno z rokom za oddajo ponudb. Prosimo, da pomoto z razumevanjem upoštevate, uredništvo Šale Dokaz Natakar, v mojem vinu je siv las! Da, pri nas strežemo stara vina. — Ne Izgubi poguma, dragi: prepričana sem, da se te bo očka naučil slej ko prej Imeti radi Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.