Gospodarsteo. Poziv slovenskemu Ijudstvu! Mi Slovenci prebivamo večinoma v goratih krajih, radi tega tudi ne pridelamo dovolj žita za našo vsakdanjo potrebo; primorani smo žito ali moko uvažati. Te življenske potrebščine pa moramo drago plačevati in ta denar je drugim potom pridobiti. Ta pot je pred vsem razvita industrija. Ali v tem oziru smo danes radi pomanjkanja surovin še na zelo šibkih nogah, kajti tudi te moramo deloma dobivati iz inozemstva, ker si še nismo na jasnem, da imamo doma takih surovin za svojo potrebo, kakor tudi za izvoz v izobilju. Mi imamo vse polno naravnih zakladov, katere pa semo posamezniki poznajo in ker se ti zakladi ne dvignejo in ne izkoriščajo, trpimo pomanjkanje in silq v tem in onem oziru. Potrudimo se torej, da bo to v doglednem času boljel Treba bo celo Slovenijo industrijalizirati. Naj bi v kratkem stala, kakor na Češkem, v Nemčiji, v Belgiji, v vsaki vasi kaka tovarna, katera izdeluje in izkorišče v bližini ležeče naravne zaklade ali kmetske proizvode. Nam manjka sladkorn, papirnic, tovarn za tkanine (sukno, platno), porcelan, steklo, železo, bron, apno, cement, jeklo, Hd. itd. Nam pomanjkuje soli, petroleja, premoga, ali vse te surovine imamo v obilici doma, pa nihče jih ne črpa, , ne dvigne, ne pripravi za rabo. Tudi denarja ie dosti, ako se vse vestno in velikopotezno organizira. Kar nam pri- j manjkuje, dobimo tudi pod ugodnimi pogoji od drugod. j Ne čakajmo torej dalje, da ne pridemo gospodarstveno i popolnoma na kant. Mi moramo vsestransko delati, ne pa j rok križem držati, čakati na boljše čase in — stokati! j Ker pa pri nas eden sam ne more poznati vsakega na- j ravnega zaklada, čeravno jih na stotine poznamo, poziv- ! Ijamo pred vsem vse kmetske sloje in vso na deželi žive- j čo razumništvo na naslednje: I Naj se nam prijavi, kar kdo znamenitega na svojem jemljišču ali kje drugod pozna izmed naravnih zakladov. ! Faki zakladi so: različne rude, gline raznih barv, posebne j hribovine (kremen, kaolin, sadar, apnenec, marmor), pre- j mogove žile, kakor izgrizke premoga, petrolejske vire ali sledove, zemeljske pline, slatine itd. torej vse, kar se komu dozdeva kot vrednostno. Kdo kaj takega pozna, naj to s polnim podpisom pri»avi, po možnosti tudi vzorce predloži in vse dopošlje ali osebno odda g. Davorinu Žunkoviču (Maribor, Magdalenska ulica 16), koji je pristal na to, te reči zbirati in zabelečevati za ono dobo, dokler se ne ustanovi nameravano društvo za splošno industrijalizacijo Slovenije. Vsak dobi potrdilo o svoji prijavi in se bo potem vse strokovnjaško pregledalo, kar je kaj vredno in kaj ne. Dotičnik dobi potem, če se izčrpavanje omogoči in izplača, primerno odškodnino ali pa deleže dotičnega podjetja. Opozarjamo pa že danes, da bo med takimi prijavami znabiti 90 odstotkov brezvrednih reči, kar pa naj nikogar ne zadržuje, tega prijaviti, ali predložiti, kar se mu nenavadno ali vrednostno zdi, ker je mnogokrat ravno v kaki vseskoz neznatni stvari skrita velika kemične ali surovinska vrednost Danes je rvamreč širšim krogom malo znano, da so postranski produkti kake rude, soli, gline, petroleja, premoga itd. navadno izvanredne vrednosti, kajti ti so deloma za današnjo znanost večjega pomena, kakor glavni del surovine. Bodi tukaj samo omenjeno, da mi kurimo z rujavim premogom, ki sploh ne da mnogo topline, prej ko izvlečemo iz njega postranske sestavine, kakor: olje, para)in (za sveče),težki bencin, rudni vosek, amonijak in pa ivepleno kislino. Ko smo vse te sestavine odvzeli, briketiramo vše ostalo, in ti briketi še dajo potem trikrat več topline, kakor sveže nakopan premog, in vse, kar smo iz navadnega premoga izvlekli, je desetkrat večje vrednosti, ; kakor prvotni premog kot snov za kurjavo. Te »odpadkk j nara nudijo podlago za raznovrstne industrije, kakor :to- j varne za kemikalije, za leke, za barve, za sveče, za umet- i no gnojilo in za sto in sto drugih reči.Kmet pri tem zaslu- ' ii, ker se mu nudi zaslužek z vozom; svoje pridelke pro- i da neposredno doma ter mu jih ni treba v mesto voziti; i vsak dobi delo, kdor le hoče delati; v vasi s tovarno se j /idajo nove in lepe hiše, ker je treba stanovanj za uradni- . e in delavce itd., torej cela vas se dvigne kulturno in tu- ! -ii gmotno. i Skrajni čas je že k pomisleku, da pridemo popolnoma \ • ia nič, ako si ne iščemo pravočasno drugih sredstev za > naš obstoj in za našo gospodarsko bodočnost. Davčni vijak ne bo popustil, naše državno gospodarstvo je v zelo j neveščih rokah; obdejujmo našo zemljo, kako vestno in j ;>ridno tudi znamo in hočemo, ona sama nas ne bo nikdar; -edila; pridejo tudi slabe letine; izseliti se tudi nočemo in ^e manj pa z beraško palico iti v svet. Strnimo se torej, , predno bo prepozno, k skupnemu delu za ustanovitev lasme plodonosne industrijel : Nai se dvigne v kratkem v vsaki naši vasi vsaj en vi- ' •^ok in kadeč se dimnikl Delajmo vsi, ki smo še oonosni aa to, da smo Slovenci, da ostanemo še nadalje gospodarji na lastni grudi! Pomapajmo si sami in potem ne bo treba, da gre le eden Slovenec več v tuji svet s trebuhom za kruhomF Davčne knjižice. Na političnem zboru v Ljutomeru na velikonočni ponedeljek so se kmetje zopet pritpževali zo- per način, kako se predpisujejo in iztirjavajo davki. Mestoj točnega davčnega predpisa dobivajo položnice, na katerih i je semo zaznamovana svota, katero je treba plačati, ne dai bi se obenem cznačilo, za kateri davek gre. Ker se polož- i nice lahko in navadno poizgubijo, nimajo nobenega potr-j diln v rokah, da so plačali davek, katerega in koliko so ga i plačali. Lprdstvo je nevoljno in ogorčeno, zakaj davčna u-| prava " xe ooeljati davčnih knjižnic, katere je že večkrat| obljubJa. C r: oCno zahteva, da se te knjižice kolikor naj-j hitreje M>pe« upeljejo. Poslanec dr. Hohnjec je obljubil, da to željo davkoplačevalcev sporoči finančni delegaciji v Ljubljani. Petdnevni praktični vinarski tečaj s posebnim ozirom na trsničarstvo in obnovo vinogradov priredi državna vinarska in sadjarska šola v Mariboru od 1. do 5. maja t. 1. za kmete, kmetske sinove in viničarje. Deset najpotrebnejših udeležencev dobi priprosta nočišča brezplačno in na dan najmanj 5 dinarjev podpore za prehrano. Prijaviti se je pismeno z navedbo točnega naslova in starosti ter sedanje poklicne zaposlenosti ravnateljstvu navedene šole pozneie do 26. t. m. Kdor reflektira na podporo, si mora dati uboštvo potrditi od županstva. O sprejemu ali odklonitvi se vsakega nemudoma obvesti pismeno. Vinske cene. Vinski trgovci skušajo poplaviti našo Slovenijo z banatskimi vin, toda uspeha imajo zelo malo. V Vršcu prodaiajo 9odstotno vino liter po 12 K, lOodstotno po 16 K. Na Hrvatskem prodajajo 8odstotno vino po 14—16 K, v Jaski po 20 K, boljša vina tudi do 30 K. V Dalmaciji je vinska trgovina precej oživljena. Na Čehoslovaškem plačujejo hektoliter vina po 900 do 1300 čehoslovaških kron. V Rumuniji prodajajo vino po 550 do 600 lejev hl. Na Ogrskem prodajajo slabša vina po 1800, in boljša po 2400 do 3800 K za hl. V Avstriji je vinska trgovina zelo slaba, ker krona neprestano pada. Vina od 9 do 9inpol stopinj alkohola stanejo 550 do 580 K liter. V 210 do 220 lir hl. Cene za naša štajerska vina so različna, od 100 do 300 lir. V Istri stanejo bela vina 140 lir, rdeča jtaliji vlada zastoj v vinski kupčiji. Hektoliter vina stant ioda opaža se, da cene naraščajo. Zagrebški trg. 1. Žitne cene. Na žitnem tržišču je bilo v preteklem tednu malo zanimanja za sklepanje izvcznih pogodb. Promet je bil silno omejen. Nižina, ki so jo dosegle žitne cene, je v glavnem bila pripisovati velikim množinam pokvarjenega blaga. Slabe prometne razmere in tež koče v deviznem prometu sta glavni zapreki eksportnih zaključkov. Lahko bi se bilo več izvozilo, ker je povpraševanje po jugoslovanski moki na inozemskih tržiščih precejšnje, seveda pod pogoji, ki ne bi izigravali dobičkanosnosti. Domače potrebe so stale pod vtisom sptošne vzdržnosti kupovanja. Ker je v pasivnih krajih pomanjkanje, je računati tudi na večja povpraševanja tudi v tej smeri. — Pšenico se je plačevalo po 1700 K; promet je bil prav neznateh. — Koruza, ki je prispela v velikih ladijab v Sisak, se je vsled slabega vremena pokvarila. Tudi vagonsko blago je vsled deževja precej trpelo. Kupci so bili vzdržni, povpraševanje slabo. Cena koruzi se je gibala med 12.50 do 13.90 K za 1 kg. — Oves. Za slavonski oves so ponujali okoli 1300 K. — Rž je bila predmet živahnega povpraševanja. Cena se je gibala med 1380 in 1400 K. — Ječmen. Ječmena niso ponujali in tudi povprašsvanja ni bilo po njem. Cena 1270 do 1300 K. — Fižol. Po fižolu so zlasti povpraševali kupci iz pasivnih krajev. Pisano, lansko blago so kupovali po 1280 do 1350 K. Promet je bil neznaten. — Moka se je v precejšnii meri učvTStila. Za moko boljše kakovpsti se je plačevalc 25—26 K. Kljub temu, da je promet neznaten, je s sigurnostjo pričakovati naraščujoče povpraševanje. — Za otrobe ni bilo povprašege, posebno lahkih kož, se pomnožujejo, opazovati pa je pomanjkanje težjih kož. Težke kože so plačevali po 47 do 48 K, lahke pa po 43 do 45 K. Cena telečjim kožam je bila 65—70 K. Konjske kože so, po velikosti, kupovali za 250 do 350 K komad. Ovčje kože so prodajali po 30 do 40 K kcmad. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo nobenega posebno živahnega popraševanja po hmelju. Za žatečki hmelj so ponuiali po 3000 do 3100 čehoslovaških kron za 50 kg. Tudi tujega hmelja se je nekaj bal pokupilo. Cena je bila 2600 K za 50 kg. — Hmeljska rastlina je dobro prezimila in ne kaže nobenih kvarljivih znakov hude in dolgotrajne zime. r ^Bučno olie in izvoz bučnic. S^I Letos čutimo veliko pomanjkanje bučnega olja. Kriva je tega lanska suša, ki ie uničila tudi buče. Slovenija mora dovažati bučnice (jedrca) iz Medjimurja in Hrvatske. Olje že danes stane 100—110 K liter. Bati pa se je, da se bo cena bučnemu olju še dvignila. Talco ubogi ljudje, posebno delavci ne bodo mogli si nabaviti potrebnega bučnega olja za prehrano svoje družine. Da se cena bučnemu olju tako močno dviga, je krivo to, ker je beograjska vlada dovolila hrvatskim židom prost izvoz bučnic v Italijo. Italijani pokupijo zaloge bučnic na Hrvatskem, jih po cele vagone izvažajo v Italijo. Tam delajo iz naših bučnic olje za tovamiške stroje, a mi nimamo jedilnega olja. Tako se gospodaril A še eno dejstvo moramo pribiti: Ne samo, da manjka zdravega, domačega jedilnega olja, naša industrija za bučno olje v Framu, Slovenski Bistrici in drugod bo morala ustaviti svoj obrat. Delavci bodo brez zaslužka. Nemogoče pa je, da bi naši Ijudje plačevali bučnice tako drago, kot Italijani, ker je njihova valuta zelo visoka. Poslanci Jugoslovanskega kluba so se te dni obrnili do trgovinskega ministra in so mu predočili to važno zadevo. Zahtevali so, naj tako dolgo, dokler bo za domačo potrebo premalo bučnic, ukine prosti izvoz bučnic v Italijo, da bo tako naše ljudstvo imelo dovolj jedilnega olja in da cena istemu ne bo šla pretirano kvišku. Ko bo pa pridelek bučnic zopet tako velik, da naša domovina ne bo mogla vsega uporabiti za potrebe našega ljudstva, pa se seveda za ono količino, koja je za naše kraje odvišna, dovoli zopet izvoz. S tem stališčem se strinjajo tudi naši kmetje, ker vedo, da je lanska suša po večini uničila pridelek bučnic. Trkse na vozila. Ker še mnogi naših ljudi ne vedo, katera vozila (vozovi) so oproščeni plačevanja takse, navajamo iz obvestila delegacije ministrstva financ te-le točke: Vsake takse in prijave so prosti vozovi, ki niso na vzmetih (fedrih). Nadalje vozovi na vzmetih s 4 ali 2 kolesi, ako jih uporabljajo lastniki kjerkoli redoma ali neredoma tudi za prevažanje lastnih poljskih pridelkov. K tem vozilom spadajo koleselji in enaki vozovi na vzmete. Nadalje so prosti plačevanja oni vozovi na vzmete, ki so nerabni, to je taki, katerim manjka na primer kako kolo, oje ali kak drugi del vozila. Kolarji in kovači, koji izdelujejo vozove so tudi oproščeni plačevanja taks, ako se izkažejo, da so vozovi, katere imajo v shrambi, pripravljeni za prodajo. Podjetniki, ki prevažajo pošto in poštne potnike so fr \i oproščeni plačevanja letne takse. To so v glavnem določila glede taks za vozila na kmetih. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 304, francoski frank stane 28.40 do 28.60 naših kron. Za 100 avstr. kron ie plačati 4.05 do 4.07, za 100 čehoslovašldh kron 616 do 620, za 100 nemških mark 107 do 110 in za 100 laških lir 1670 1680 jugoslovanskih kron. V Curihu je vrednost naše krone 1.65 centima (1 centim ie I vinart. za tri točke.