Bogdan Grom, vsestranski ustvarjalec, temperamenten slikar, grafik in kipar, danes slavi 90 let >/20 Na Prazniku demokratov o perspektivah tržaškega pristanišča Prečnik: meritve in simulacije na predlaganih jusarskih zemljiščih '-H) V Repnu so včeraj počastili visoki življenjski jubilej Borisa Pahorja, ki se je rodil na današnji dan pred 95-imi leti /4 Primorski TOREK, 26. AVGUSTA 2008_ Št. 202 (19.292) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Odločilna bitka za Obamo ne bo lahka Dušan Udovič Konvencija ameriške Demokratske stranke v Denverju, ki bo dokončno ustoličila predsedniškega kandidata Baracka Obamo, se je včeraj začela vključno z vsemi elementi spektakla, ki od nekdaj spremljajo ameriške predsedniške volitve. Izid je že vnaprej napovedan: Oba-ma bo dobil podporo, saj bi bilo nelogično, če je ne bi, potem ko je na primarnih volitvah premagal Clintonovo. Poleg tega je zunanji videz trdne enotnosti stranke predpogoj, da sicer izjemno popularni demokratski kandidat lahko računa na uspešen dvoboj z McCainom. Republikanski kandidat namreč ne glede na najnižjo stopnjo podpore, ki jo sedaj uživa odhajajoči predsednik Bush, pridobiva na popularnosti in bitka še zdaleč ni vnaprej odločena. In kot vemo, pri ameriških volitvah odločilno vlogo igrajo močni lobiji s svojimi aparati in vplivom. Obama si je z izbiro dolgoletnega senatorja Josepha Bidna za podpredsedniškega kandidata zagotovil v demokratskih vrstah dodatne točke in se deloma otresel očitkov o neizkušenosti, zlasti kar zadeva zunanjo politiko. A je marsikdo pričakoval, da bo izbira padla na Clintonovo, katere pristaši imajo v Demokratski stranki zelo močan vpliv. Kaj je (ali kaj bo) Clintonova dobila v zameno, je vprašanje. Gotovo se je Obama z njo dogovoril za plačilo astronomskih stroškov njene volilne kampanje, opazovalci pa v ozadju dogajanja kljub temu zaznavajo nejevoljo Clintonovih, kar bi na nek način lahko vplivalo na potek konvencije. Vendar, kot povedano, konvencija stranke z nominacijo kandidata je šele predigra, glavna bitka za Obamo še pride in gotovo ne bo lahka. MOSKVA - Ruski parlament se je včeraj izrekel za neodvisnost Južne Osetije in Abhazije Naraščanje napetosti med Rusijo in Zahodom Medvedjev napovedal možnost popolne prekinitve odnosov z zvezo NATO ROMJAN - Včeraj začetek tradicionalnega predšolskega tečaja Slovenščina z zabavo Več kot 60 otrok iz Laškega utrjuje znanje slovenščine z igro, gledališčem, petjem in športom ROMJAN - Romjanu se je včeraj začela »prešola«. Dvotedenski tečaj, ki je nekakšen uvod v šolsko leto, prirejajo Združenje staršev, društvo Ja- dro, občina Ronke in knjižnica Sandra Pertinija, vsako leto pa se ga udeleži zelo visoko število učencev. »Prešola« še ni prava šola, saj sloni pouk na igrah, prepevanju, gledališču, športu in še marsičem, glavni namen pa je utrjevanje slovenskega jezika. Na 18. strani MOSKVA - Spor zaradi spopada ruskih in gruzijskih oboroženih sil zaradi Južne Osetije je včeraj doživel novo zaostritev. Medtem ko sta se oba doma ruskega parlamenta soglasno izrekla za neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, je ruski predsednik Medvedjev izjavil, da je Rusija pripravljena tudi na popolno prekinitev odnosov z zvezo NATO in je države atlantskega zavezništva pozval, naj takšno prekinitev preprečijo. Pri zvezi NATO so v odzivu na besede ruskega predsednika ponovili,da je prihodnost med zavezništvom in Rusijo odvisna od tega, ali bo slednja spoštovala določbe mirovnega načrta, ki je končal nasilje v Gruziji. Na 3. strani Stock: srečanje med vodstvom podjetja in sindikati Na 5. strani Na višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici začetek preverjanj Na 6. in 18. strani V Novi Gorici nočejo goriških odpadkov Na 17. strani V Sovodnjah in Štandrežu balinalo enajst ženskih ekip Na 18. strani SLOVENIJA - Volitve Slomak o pomenu vseslovenske integracije TRST - Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slo-mak) Rudi Pavšič je na predsednike vseh slovenskih parlamentarnih strank naslovil pismo, v katerem prihajajoče parlamentarne volitve označuje kot pomembno etapo v stvarnosti samostojne Slovenije in poziva k večji vseslovenski integraciji tako navznoter med Slovenijo in zamejstvom kot tudi navzven. Pavšič je tudi poudari, da zamejski Slovenci predstavljajo za državo Slovenijo dodano vrednost in veliko priložnost. Na 2. strani 2 Torek, 26. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Hrvaška Kitajski odpira vrata v Evropo Miro Kocjan_ Hrvaška mrzlično navezuje stike s Kitajsko. Očitno je ugotovila, da sodijo gospodarski stiki s Kitajsko med prioritetne naloge in se trudi, da bi pri tem igrala avantgardno vlogo v Evropi. O tem priča podatek, da je bil tokrat na Kitajskem, pa ne samo zaradi olimpijskih iger, predsednik države Mesič, v letošnjem letu pa je bilo na Hrvaškem že kar osem uradnih in poluradnih kitajskih delegacij, ki so, skupaj s hrvaškimi predstavniki preučevale možnosti, da bi ta sredozemska država, na njeno pobudo, postala nekakšna avantgarda pri kitajskem prometu v Evropo. Na dlani pa je, da ne gre zgolj za promet, marveč tudi za specifične energetske smeri, ki sodijo zraven. Tako smo te dni doživljali predvsem na Reki sprejeme športnikov in športnic, ki so se izkazali na olimpijskih igrah (Snježana Pejčič in Martina Zub-čič sta odnesli bronasti odličji), na obisku v Pulju pa je bila delegacija kitajske pokrajine Zhejinag, ki spada med gospodarsko najbolj razvite na Kitajskem. Menda je na šestem mestu po bruto proizvodu. Vodil jo je namestnik guvernerja Chen Jauyan, delegacija pa je bila v gosteh pri predsedniku puljske regije Ivanu Jakovčiču. Zanimivo je, da so se gostje zanimali predvsem za krepitev kulturnih stikov z Istro (in Kvarnerom), toda obisk v puljski luki, pa še v ladjedelnici Uljanik, je razkril, da je temeljni namen srečanja bil gospodarski. V bistvu obisk pove, da ne gre samo za enosmeren namen (gospodarski), marveč za široko pahljačo sodelovanja. V Pulju napovedujejo še nove kitajske obiske, na Reki prav tako. Hrvaška seveda poudarja možnosti, ki jih nudi dolga in pestra dalmatinska obala. Zanimivo pa je tudi, da se je začel uveljavljati kitajski turistični obisk. Skratka vse kaže, da namerava Hrvaška igrati vlogo »odpiranja vrat« Kitajski v Evropo, kakor smo prozorno slišali na sedežu istrskega izvršnega sveta v Pulju. Omembe vredno je tudi, da so kitajski predstavniki v Pulju, pri naglašanju kulturnih stikov, vztrajno poudarjali, kako je kitajska umetnost premalo znana v Evropi in da ima toliko mičnih in Evropi neznanih aspektov, da je njeno poznavanje skrajno potrebno. Mogoče je bilo prisluhniti geslu »zbližanje svetov«. Uspeh olimpijskih iger je bil bistven korak na tej poti. Notranja politika pa je prav tako izraz stanja in naporov sleherne države. Istrski časniki spremljajo priprave na slovenske volitve. Voce del popolo in Novi list na vidnem mestu obravnavata soočanje med Janšo in Pahorjem na ljubljanski televiziji, o njem pa sklepata, da Janša navsezadnje ni izključil koalicije s kako drugo politično skupino, da pa je bil Pahor »preglednejši« v tem, kje so bile pomanjkljivosti in v čem si je treba zastaviti nove smeri. Istrska občila prav tako poročajo o reakciji slovenskih uradnih organov in ministrstva na predlog za plinske terminale v Tržaškem zalivu. Slovenija, je rečeno, je odločno proti. Na dlani je, da podpirajo stališče miljskega župana, ki vidi pri urejanju terminalov omejeno in dvomljivo gospodarsko korist, predvsem pa nevarnost, ki nedvomno sega tudi na slovensko stran. Kakor je znano, je hrvaška vlada odobrila predlog, da se podaljša odprtje trgovin, ki je bilo dosedaj do devete ure zvečer vse do 24. ure. Odlok sicer velja, kakor je razumeti, le določen čas in je bil sprejet zlasti zaradi potreb turizma. V kratkem se bo o odprtju trgovin izrekla posebna delovna skupina tudi v zvezi z nedeljami in drugimi prazniki. Kmalu pa bodo začeli spet z delom tudi občinski sveti. Ponekod so na vidiku novosti denimo v Umagu, kjer predstavniki liste »Za Umag« nameravajo kar ostro nastopiti proti županu Vladu Kraljeviču, češ, da je zanemaril vrsto komunalnih del, pozornost pa namenil uradnikom na občini. Kot primer navajajo problem otroških vrtcev, češ, čez nekaj dni bo resno nastopil problem, kam vključiti okrog sto novih otrok, saj sedanji ni bil razširjen, potrebna dela pa tudi niso opravili v nekdanji kasarni. Kritičen je tudi položaj na labin-skem področju, kakor poroča stranka zelenih. Okolje je čedalje bolj ogroženo zavoljo termo-električnih central v bližini tovarne »Rocwohl«, ki je spet odprla vrata, pa tudi cementarne v tej občini. Časniki poudarjajo, v duhu stališč, kakor se zdi, večine v labinskem občinskem svetu, da morajo prebivalci s svojim zdravjem »plačati« to nevarno breme, predviden davek, ki ga je določila oblast pa ni bil predviden v korist domačinov, marveč vladnega proračuna. Položaj je vse težji. Anton Rupnik, ki predstavlja zelene, je ostro dejal, da je vlada še nedavno zagotovila, da področja ne bodo več onesnaževali, zdaj pa je menda na programu nova termo-elek-trična centrala. Zgodilo se je namreč, da je bil deželni načrt na vrat na nos sprejet pred stališči, ki jih vsebujejo krajevni plani. Na Reki pa je vse živo v zvezi z načrtom za posodobitev mestne četrti Delta. Gre, kakor vemo, za del nekdanje luke, ki ga nameravajo povsem spremeniti in iz njega narediti najsodobnejši del mesta ob morju. Za to je za zdaj predvidenih 300 milijonov evrov, interesentov pa je kar nekaj tako, da ne bo finančnega problema. Nove gradnje naj bi pokrile 17 hektarov prostora, ravnatelj Reške pomorske oblasti Bojan Hla-ča pa je že sporočil, da so prejeli že dvajset pisem o nameri, to je, zagotovil o sredstvih. Po tem načrtu naj bi imeli luksuzna stanovanja, vrsto sodobnih restavracij ter zlasti, poleg drugega, turistično pristanišče za sodobna plovila. Kar vidno mesto pa namenja glasilo Italijanske unije na Reki zadnjemu delu »Istra nobilissima«, in sicer sekciji »designa«. Tokrat je prejel prvo nagrado Sergio Gobbo za delo »Fulvio Te vedo«, pri čemer seveda misli na Tom-izzo, ker avtor deluje v klubu tega slovitega istrskega pisca. V razlagi o delitvi nagrade je naglašeno, da je uspel Gobbo z velikanskim naporom pričarati razne, svojevrstne istrske stvarnosti. Gobbo se je rodil leta 1950 v Kopru, živi v Izoli, je kar se da umetniško pestra osebnost, saj je designer, fotograf, slikar najbrž pa še kaj. Ima pa zanimivo zamisel za prihodnost, da bi namreč zgradili, oziroma uredili muzej o zgodovini jadranskega pomorstva. Pa spet nekaj živahno poletnega seveda v pričakovanju, da bo vreme kakor se spodobi. 30. avgusta bomo v Pulju »Puljska noč«, na kateri bo nastopilo nad 200 domačih in tujih umetnikov, predstavnikov raznih zvrsti. Župan Boris Miletič je navdušeno podprl zamisel, češ, da je prav, da mesto sproščeno sprejme konec letošnjega živahnega turizma. Že v navadi je gastronomska poceni ponudba, v Pulju so tokrat na vrsti sardele v Parku in na trgu Foro. Iz Rima pa je prišla novica, ki jo objavlja tudi italijanski časnik na Reki. Gianni Alemanno, ki je rimski župan, je namreč pozdravil sklep papeža o tem, da je razglasil za blaženega don Fran-cesca Bonifacija, ki je bil rojen leta 1912 v Piranu, po drugi svetovni vojni pa so prelatu zaupali vzdrževanje vile Gardossi, v kateri je bilo nič koliko verskega gradiva iz vsega bujskega okoliša. Menda je bil 11. septembra 1946 odpeljan neznano kam in končal, kakor se zdi, v fojbi. Rimski župan je sporočil, da bo slavnost o beatifikaciji 4. oktobra v Trstu. Če je prelat končal tako tragično je to kruto dejanje, ki ga je treba najostreje obsoditi, se sliši v Bujah. Sliši pa se hkrati, to pa tudi v krogu sedanjega katoliškega klera v Istri (tudi v slovenskem delu), da je žal, ko pišemo o teh dogajanjih, premalo omenjenih primerov o tem, kako neusmiljeno so bili v času fašizma preganjani primorski in istrski duhovniki, ki so bili odločni branilci slovenske ter hrvaške narodnosti in kulture. Vatikan nanje ne bi smel pozabiti. Janez Pavel drugi je to temo menda kar pogosto ponavljal. manjšina - Pričakovanja Slovencev v sosednjih državah Pismo predsednika Slomaka predsednikom slovenskih strank pred parlamentarnimi volitvami TRST - Ob bližnjih državnoz-borskih volitvah v Sloveniji je predsednik Slomaka Rudi Pavšič na predsednike strank v Republiki Sloveniji Janeza Janšo (SDS), Boruta Pahorja (SD), Gregorja Golobiča (Zares), Katarino Kresal (LDS), Bojana Šrota (SLS), Karla Erjavca (Desus), Saša Pečeta (Lipa), Andreja Bajuka (NSI) in Zmaga Jelinčiča Pl. (SNS)poslal pismo, v katerem jim je predstavil pričakovanja Slovencev v sosednjih državah. Pavšič v pismu poudarja, da parlamentarne volitve 21. septembra 2008 predstavljajo pomembno etapo v stvarnosti samostojne Slovenije po uspešno prehojeni poti njene demokratizacije in vključitve v evropska in mednarodna povezovalna telesa. »Sedaj je trenutek, ko se bo treba bolj osredotočiti na tematike, ki gredo v smer še večjega povezovanja v tem predelu Evrope. Prepričan sem, da je to eden od osnovnih ciljev skupnega slovenskega prostora, ki ga sestavljamo tudi Slovenke in Slovenci, ki živimo v sosednjih državah. Skupaj moramo torej ustvariti nove priložnosti, da bomo stvarneje in konkretneje prešli v čas, ki bo bolj perspektiven in povezovalen. Skrb za manjšine ne more biti samo ustavno in zakonsko določilo, marveč potreba občutena pri vseh, ki nas med sabo povezujeta slovenski jezik in kultura. Slovenci v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem predstavljamo dodano vrednost in veliko priložnost tudi za državo Slovenijo,« pi-šev pismu predsednik Slomaka. »Potrebujemo torej vizijo, ki nam bo ponudila v novem obdobju in vse bolj brezmejnem prostoru večje in trdnejše razloge za vztrajanje in rast. Slovenci v sosednjih državah smo dokazali, da kulturni in jezikovni pluralizem, s katerim se dnevno soočamo in bogatimo, ne zmanjšuje ali šibi naše narodne identitete. Dogaja se ravno obratno, saj sobivanje z drugimi narodi in jeziki spodbuja našo modernizacijo in emancipacijo. Republika Slovenija je doslej izkazala pozornost do naših skupnosti. Njena redna pomoč je v veliko oporo pri utrjevanju naše prisotnosti in zasidranosti v obmejnem večjezičnem prostoru. Naša bodočnost in razvoj pa zahtevata od vseh nas, da stopimo korak naprej in v celoti Rudi Pavšič uresničimo izhodišča zapisana v ustavnih in zakonskih listinah. Potrebno je namreč, da vsestransko obravnavamo odnose med Republiko Slovenijo in zamejstvom. Termin »zamejci« označuje psihološko in institucionalno oddaljenost, ki jo predstavlja bivanje v državah, ki jih deli institucionalna, politična in kulturna meja. Bistveno je, da se to različnost na narodnem področju izniči, saj smo po jeziku, kulturi, zgodovini in drugih objektivnih ali psiholoških znakih pripadniki slovenskega naroda ne glede na državljanstvo. Pojem skupnega slovenskega prostora oziroma narodnega prostora ni nekaj, kar je treba doseči ali ustvariti, ampak že obstaja in je se- stavni del slovenskega naroda, njegove zgodovine in preteklosti. Ta dejstva je danes potrebno bolje in za vedno opredeliti. Naši narodni zavesti se postavlja vprašanje, ali se želimo kot slovenski narod seštevati ali odštevati. Nov položaj Slovenije nalaga tako državi kot narodu dva cilja: pospešiti jezikovno, kulturno in gospodarsko strukturo tistih delov naroda izven države ter hkrati investirati v vseslovensko integracijo navznoter in navzven. Potrebno je ustvariti ideje in načrte ter vanje vložiti primerna sredstva, da se ponovno jezikovni, kulturni in narodni prostor združi v interakciji in se poveže v makrore-gijske, evropske in globalne integracijske procese,« še navaja Pavšič. V zaključku svojega pisma predsednikom slovenskih parlamentarnih strank Pavšič še poudarja, da so člani Slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK) prepričani, da bo vprašanje slovenskih narodnih skupnosti našlo mesto med prioritetnimi izhodišči v programu strank za bližnjo parlamentarno preizkušnjo in da bodo imeli priložnost, da ta poglavja skupaj premislijo in zapišejo z obvezo, da jih bodo tudi uresničevali. BOGATIMO SVOJ JEZIK Na začetku še nekaj pripomb o uporabi in podobnih besedah, o katerih je bil govor prejšnji teden. Na koncu knjig najdemo večkrat zapisane vire, iz katerih je črpal avtor. To velja predvsem za strokovna dela. Tam večkrat beremo: »Seznam uporabljene literature« ali »Uporabljeni viri«. V bolnišnicah je zelo pomembno, da vse instrumente pred uporabo razkužijo. Verjetno si pri nas nihče ne želi, da bi tudi slovenščini pred javno uporabo postavljali kakšne omejitve, kdaj in kje smemo spregovoriti dve ali tri besede, ali morda celo samo to, koga smemo pozdraviti ali komu čestitati. Zato še enkrat poudarjam, da kot enakopravni državljani zahtevamo javno rabo slovenskega jezika, brez omejitev, ki jih postavlja naključna uporaba. Ko govorimo o javni rabi slovenskega jezika, pričakujemo, da bodo uradniki v občinskih uradih in drugje obvladali slovenski jezik, da se bomo torej z njimi lahko sporazumevali v svojem ma-ternem jeziku. Namesto zahteve po obvladanju ali vsaj znanju slovenskega jezika, pa naši predstavniki vedno zahtevajo od uslužbencev poznavanje slovenskega jezika. Če so ti uradniki iz naših krajev, slovenščino prav gotovo poznajo, kot poznajo svojega kolego, sošolca ali soseda. Poznati nekaj ali nekoga, še zdaleč ne pomeni, da o poznanem vemo kaj več, še manj pa, da jezik, ki ga poznamo, tudi govorimo ali v njem celo pišemo. V šoli vsak dijak pozna matematiko, fiziko ali kak drug predmet, da ga potem tudi zna ali celo obvlada, poznavanje ni dovolj, mora se ga učiti in naučiti, znanje mora torej usvojiti. Zaradi skromnega in omejenega števila italijanskih glagolov, kjer conoscere una lingua, ni prav nič narobe, pri nas glagol conoscere enostavno prenesemo v govor in ga uporabimo namesto pravilne rabe znati ali obvladati slovenski jezik. Včasih tudi koga vprašamo: »Ali govoriš slovensko?« Lahko sicer rečemo, da kdo dobro pozna npr. evropsko književnost, lahko koga poznamo po glasu, navidez, po imenu; lahko poznamo domače razmere; strokovnjak pozna svojo stroko, in lahko bi nanizala še celo vrsto zgledov, pri katerih bi lahko uporabili glagol poznati in vse izpeljanke iz tega korena. Če pa rečem, da je za prevajanje treba dobro poznati oba jezika, moram glagol poznati takoj zamenjati z znati ali obvladati. Za prevajanje iz enega v drugi jezik je torej treba dobro znati (obvladati) oba jezika. Obvladati pomeni bi- ti sposoben uspešno opravljati kako delo ali dejavnost. Lahko rečemo, da kdo dobro obvlada teorijo česa, plavanje, tipkanje, pa tudi, da aktivno ali pasivno obvlada tuji jezik. Šlenc je to povedal s stavkom: avere la padronanza attiva, passiva di una lingua. Človek lahko obvlada svoja čustva, jezo, strah, kar pomeni, da odločujoče vpliva na pojav čustev. V italijanščini bi temu rekli dominare i propri sentimenti. Za glagola obvladati in obvladovati imamo v italijanščini na razpolago kar nekaj glagolov: dominare, padroneggiare, superare, fronteggiare; pa tudi conoscere a fondo, avere controllo (della situazione), ki pa niso sinonimi in jih ne smemo uporabljati po mili volji. Kaj pa glagol znati ali celo vedeti? Pri teh dveh pa se v našem jezikovno mešanem okolju raba spet zaplete, a o tem prihodnji teden. Lelja Rehar Sancin / DNEVNE NOVICE Torek, 26. avgusta 2008 3 moskva - Nasilje v Gruziji spremlja stopnjevanje napetosti med Rusijo in Zahodom Ruski parlament za neodvisnost Južne Osetije in Abhazije Medvedjev izrazil pripravljenost za popolno prekinitev odnosov z zvezo NATO MOSKVA/TBILISI/CHINVALI - Ruski parlament se je soglasno izrekel za priznanje neodvisnosti gruzij-skih separatističnih pokrajin Južna Osetija in Abhazija. Glasovanje v parlamentu sicer ni pravno zavezujoče, saj je končna odločitev v rokah ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. Ta je medtem izrazil pripravljenost za popolno prekinitev vezi z Natom. Najprej je 130 članov zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacije, kmalu zatem pa še 450 poslancev spodnjega doma parlamenta, dume, včeraj soglasno sprejelo deklaracijo, v kateri predsednika Medvedjeva pozivajo, naj uradno prizna Južno Osetijo in Abha-zijo kot samostojni državi. Predsednik sveta federacije Sergej Mironov je ob tem poudaril, da odnosi med Rusijo in Gruzijo po genocidu slednje v Južni Osetiji ne bodo nikoli več enaki. Pred glasovanjem sta ruske poslance nagovorila južnoosetijski in ab-hazijski predsednik, Edvard Kokojti in Sergej Bagapš, in jih pozvala, naj podprejo neodvisnost njunih pokrajin. Bagapš je ob tem dejal, da Južna Ose-tija in Abhazija ne bosta nikoli več del Gruzije, ki je bila zadnjih 15 let agresor na njunem ozemlju, Kokojti pa je zatrdil, da so prebivalci obeh separatističnih regij storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi dosegli neodvisnost v skladu z mednarodnim pravom. Medtem ko je dal Medvedjev v minulih dneh vedeti, da bi Rusija separatistični pokrajini, ki ju je že doslej podpirala, lahko priznala, pa je gru-zijski predsednik Mihail Sakašvili na izrednem zasedanju gruzijskega kabineta v mestu Gori v ponedeljek zavrnil poziv obeh domov ruskega parlamenta in ocenil, da »ne more nihče uzakoniti aneksije gruzijskih ozemelj«. Pred tem je Sakašvili tovrstne načrte Rusije v pogovoru za francoski dnevnik Liberation označil kot poskus nasilnega spreminjanja evropskih meja, rezultat katerega bo, tudi za Rusijo, katastrofalen. Kot je dodal, sicer ne verjame, da bo kdorkoli v mednarodni skupnost »dovolj neodgovoren«, da bi sprejel neodvisnost Južne Osetije in Abhazije. Tudi več evropskih držav in ZDA je že zavrnilo glasovanje ruskih poslancev. V Washingtonu so morebitno priznanje neodvisnosti gruzijskih regij označili kot »nesprejemljivo« za ZDA in Rusijo pozvali k spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Kolona ruskih vojaških vozil je včeraj zapustila ozemlje Južne Osetije ansa Gruzije. Tudi v Berlinu so menili, da se ozemeljske celovitosti Gruzije ne sme postavljati pod vprašaj, k »izjemni previdnosti« pri odločanju glede uradnega priznanja Južne Osetije in Abhazije pa je med drugim pozval še italijanski zunanji minister Franco Frattini. Nasilje v Gruziji spremlja zaostrovanje odnosov med Rusijo in Zahodom, še posebej zvezo Nato, pri čemer je ruski predsednik Medvedjev včeraj izjavil, da je Rusija pripravljena tudi na popolno prekinitev vezi z Na-tom, a ob tem države severnoatlant-skega zavezništva pozval, naj tovrstno prekinitev preprečijo. Pri Natu so v odzivu na besede Medvedjeva ponovili, da je prihodnost odnosov med zavezništvom in Rusijo odvisna od tega, ali bo slednja spoštovala določbe mirovnega načrta, ki je končal nasilje v Gruziji in med drugim predvideva umik ruske vojske z gru-zijskega ozemlja. Rusija je Nato sicer že v četrtek obvestila, da je do nadaljnjega zamrznila vojaško sodelovanje z zavezništvom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je takrat zagotovil, da Rusija Natu ne namerava »zaloputniti vrat pred nosom«, da pa je vse odvisno od tega, ali bo dalo zavezništvo prednost Sakašvilijevemu »propadlemu režimu« ali partnerstvu z Rusijo. (STA) Barack Oba ma ansa cene - Za analitike tudi avgusta inflacija več kot 4-odstotna Proti draginji bomo hrano spet kupovali v »škrniclju« RIM - Čeprav bo Istat inflacijski podatek za avgust objavil čez tri dni, je analitikom že sedaj jasno, da bistvenih sprememb ni pričakovati. Večina jih napoveduje, da bo inflacijska stopnja tudi v tem mesecu ostala na julijski ravni, ko je znašala 4,1 odstotka (junija 3,8%), v mesečni primerjavi pa naj bi se življenjski stroški zvišali za 0,2 odstotka. Inflacijska žarišča se sicer ne ohlajajo, vendar je nekoliko nižja cena pogonskih goriv zaradi pocenitve nafte (čeprav v minimalni meri) v počitniškem avgustu le zavrla strmo rast inflacijske krivulje iz preteklih mesecev. Poleg cen energije ostajajo visoke tudi cene živilskih proizvodov, medtem ko naj bi se indeks cen obleke in obutve umiril po zaslugi sezonskih razprodaj. Italijanske družine pa se z inflacijo, ki presega štiri odstotke, še naprej le težko prekopljejo skozi mesec, kar se pošteno pozna pri gibanju prodaje na drobno. Trgovska mreža se zato pripravlja na september z novimi prijemi, s popusti in posebnimi ponudbami. To velja zlasti za velike trgovske verige, ki posebne ponudbe pripravljajo ne samo na področju prehrane, ampak tudi šolskih potrebščin in učbenikov. Za kruh, testenine, mleko, kavo in olje obljublja velika distribucija tudi do 50-odstotne popuste, zamrznjene cene in prihranke v razponu med 30 in 50 odstotki za proizvode pod lastno trgovsko znamko namesto za tiste, ki nosijo zveneče uveljavljene blagovne znamke. Da bi zavrli padanje prodaje, so si veliki trgovci zamislili še eno novo strategijo »največje ugodnosti«, in sicer prodajo nepa-kiranega blaga in s ponudbo tako imenovanih mono porcij, torej doz za eno samo osebo. V zaželeni količini in brez stroškov embalaže bo tako mogoče kupiti fižol in druge suhe stročnice, testenine, riž, kavo, suho sadje, bombone, hrano za živale in drugo blago, ki ga bomo preprosto usuli v škrnicelj, kot v »dobrih starih časih«. Cene bodo tako nižje za vsaj deset odstotkov, če pa se bo kupec odločil za manj znane znamke, se bo popust lahko dvignil celo do 50 ali 60 odstotkov. Le nekaj dni pred začetkom pouka se novosti obetajo tudi pri prodaji šolskih potrebščin, saj nekateri trgovci ponujajo komplete in učbenike po znižanih cenah. Popusti se gibljejo med 10 in 15 odstotki, tisto, kar bo prišlo posebno prav družinam z več šolarji, pa je možnost nakupa z odplačilom na obroke. Če so vse te akcije za kupce seveda dobrodošle, pa za združenja potrošnikov niti približno ne zadostujejo za omejitev krize tretjega tedna v mesecu. Adusbef, Federconsumatori, Codacons in Adoc so na bojni nogi in potrjujejo napoved o nakupovalni stavki. Ta bo 18. septembra, s posebno pozornostjo za vzdržanje od nakupov kruha, uperjena pa bo proti »imobil-izmu vlade« spričo nezadržnega naraščanja cen. EVRO 1,4767 $ -0,28 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. avgusta 2008 valute evro (povprečni tečaj) 25.8. 22.8. ameriški dolar japonski jen 1,4767 162,32 101126 1,4808 162,55 101188 kitajski juan ruski rubel 36,0795 7,4595 36,0899 7,4599 Ual IjIVa M Ul la britanski funt 0,79660 93510 0,79660 9,3777 jVCUjKo M Ul la norveška krona 7,9330 24,402 7,9335 24373 LO Ka l\l Ul lu švicarski frank estonska krona madžarski forint nAucI^i 7 At 1,6214 15,6466 233,93 3,3045 1,6228 15,6466 233,68 3,2963 UUIIjM LlUL kanadski dolar 1,5424 1 7021 1,5502 1 7020 CIVJUaljM UUICII bolgarski lev rrtmi mcKi 1,9558 3 5195 1,9558 35213 1 Ul 1 IU 1 IJI\I ICV slovaška krona litVn/CK i ifac 30,315 3,4528 30,308 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,7035 2,3979 0,7033 2,3893 ui CI^IM J M i cai islandska krona ti ircKa lira 120,75 1 7528 120,77 1 7562 LUIJKCI IIIO hrvaška kuna 7,1701 7,1708 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 25. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,47188 2,81 3,11375 3,2125 LIBOR (EUR) 4,47938 4,95563 5,15325 5,31238 LIBOR (CHF) 2,25 2,74833 2,88667 3,17667 EURIBOR (EUR) 4,484 4,965 5,161 5,319 ZLATO (999,99 %%) za kg 17.887,02 € -19,60 I TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 25. avgusta 2008 denver - Konvencija Demokratske stranke Napoveduje se podpora stranke Baracku Obami Denver - V Denverju v ameriški zvezni državi Kolorado se je včeraj začela nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri bo senator iz Illinoisa Barack Obama v četrtek 28. avgusta z velikim govorom na stadionu nogometnega moštva Denver Broncos pred 75.000 ljudmi uradno postal predsedniški kandidat stranke za volitve 4. novembra. Denver bo v naslednjih treh dneh pokal po šivih, saj se je vanj zgrnilo na tisoče demokratov, politikov, novinarjev iz vsega sveta, predstavnikov sindikatov, interesnih organizacij, korporacij in kot se za ameriško demokracijo spodobi tudi pro-testnikov, ki jih bo nadzirala vojska policistov in pripadnikov tajne službe. Uradni del konvencije bo potekal do srede v dvorani Pepsi center, ki sprejme 50.000 ljudi, poleg tega pa bo na obrobju potekalo veliko drugih prireditev in zborovanj, od zabavnih do resnih. Že v nedeljo je bila za uvod v konvencijo prvič doslej pri demokratih pripravljena velika medverska maša. Z molitvami se bo začel in končal tudi vsak dan konvencije. Več kot 4400 delegatov demokratske stranke bo v naslednjih dneh potrdilo Obamo za kandidata in politično platformo za naslednja štiri leta in čeprav bo glavna zvezda dogajanj Obama, pa bo imela opazno vlogo tudi senatorka iz New Yorka Hillary Clinton, ki je šele junija letos priznala poraz proti prvemu temnopoltemu kandidatu velike stranke v zgodovini ZDA. Vsak dan konvencije bo potekal pod uradnim geslom, začenši z geslom »Ena nacija«, ko je včeraj govorila soproga kandidata Michelle Obama. Danes je geslo »Obnova ameriške obljube«, nastopila pa bosta Clintonova in osrednji govornik konvencije, nekdanji guverner zvezne države Virginije Mark Warner. Jutri bosta pod geslom »Zavarovanje ameriške prihodnosti« na vrsti nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton ter Obamov podpredsedniški kandidat senator Joseph Biden iz De-lawarea, četrtek pa bo pod geslom »Sprememba v katero lahko verjamete« zaključni dan konvencije, ko bo na vrsti Barack Obama s svojim govorom. Po vseh pričakovanjih bo konvencija enotno podprla kandidata stranke na predsedniških volitvah, enotnost pa je tudi pogoj za uspešen spopad z močnim republikanskim kandidatom McCainom. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 29,87 IMTTIDCI IDDDA A -0,37 KRKA 1 1 IKA KOPER 89,52 -0,53 +0,07 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 54,78 223,68 51008 -1,14 +1,02 TELEKOM SLOVENIJE 229,44 -0,47 -0,03 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 80,64 DELO PRODAJA - mi 1 QQ 37 -1,68 ISKRA AVTOELEKTRIKA -' -' ICTD A D CM "7 77 QQ _"> OC NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMDTCCT 25,74 -0,46 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 77,00 27,49 +0,21 -0,07 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 398,96 +0,76 IERME ČAIEŽ ŽITO 200,00 -2,09 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 25. avgusta 2008 -0,68 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,074 6,340 1794 +1,27 -0,86 -1 75 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,824 1 726 +2,48 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,57 1192 -1,71 -0,91 EDISON ENEL ENI 6,195 2166 +1,19 +0,24 FIAT FINMECCANICA 10,54 1783 -0,28 -1,90 +0 17 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 19,756 22 31 -1,19 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,274 3415 -0,67 -0,63 -1 53 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 20,7 1628 +0,68 -1 63 LUXO I IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,743 9271 +0,23 -1 58 PARMALAT PIREMI e C 1,839 -0,05 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,4422 25,65 421 -0,85 -1,46 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,582 1 075 -0,31 +1,20 -1 29 TENARIS TERNA 17,756 -1,63 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,633 15,454 -0,34 -0,43 -1 28 MNIPOL 3,558 1,668 -2,68 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 115,21 $ +0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.430,97 -0,13 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.660,17 116,29 -0,01 +0,31 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 3.512,08 1.554,78 -0,76 -1 20 DII\J, Dal 1JC1 IU KCl FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.137,37 1.408,69 -1,74 -0,99 DCICA 1 J, DDJUICIU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 824,00 3.381,08 -1,08 -2,65 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 17.700,29 5.094,68 -2,31 +0,56 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.386,25 2.365,59 -2,08 -2,03 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.266,84 1.337,532 6.296,95 -1,96 +0,75 -0,72 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.355,8701 3.538,21 -1,01 +0,32 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.452,6 3.280,41 -0,19 -0,97 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.878,66 3.344,53 21.104,79 2.413,37 14.450,35 +1,68 +0,00 +3,50 +0,34 +0,34 4 Torek, 26. avgusta 2008 ALPE-JADRAN / boris pahor 95-letnik - Počastitev jubilanta v Pokrajinskem muzeju v Repnu Izvirni koroško-primorski večer Vse najboljše, Boris! Pripravile so ga slovenske kulturne organizacije iz Avstrije in Italije - S pisateljem se je pogovarjal Horst Ogris REPEN - Navezanost na korenine in identiteto ne more zamreti, spričo razvoja in obnašanja današnje družbe pa je nujno, da se človek spomni na grozote nacističnih taborišč. V teh dveh mislih je zaobjet »credo« Borisa Pahorja, ki danes praznuje 95. rojstni dan. Pisatelja in kritičnega spremljevalca slovenske stvarnosti bodo danes zvečer počastili v Pad-ni v slovenski Istri s predstavitvijo njegove av-tobiografije Moje suhote, ki je izšla pri slovenski študentski založbi Beletrina. Že sinoči pa so se mu poklonili ljudje s slovenskega obrobja z izvirnim primorsko-koroškim večerom na dvorišču Pokrajinskega muzeja v Repnu. Srečanje Vse najboljše, Boris!, ki so ga priredile Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Založništvo tržaškega tiska, založba Mladika, Kulturno društvo Kraški dom in Zadruga Naš Kras, je tja privabilo množico Pahorjevih občudovalcev, ki so jih uvodoma v imenu organizatorjev pozdravili Martina Kafol, Nadia Roncelli in Janko Malle, ki je opozoril, da so Korošci ob tej priložnosti izdali tudi zgoščenko z naslovom Varuhu jezika in modrijanu nad zalivom, ki vsebuje pogovor, ki ga je s Pahorjem naredil zdaj že bivši urednik slovenskih programov avstrijskega radia v Celovcu Horst Ogris. Prav Ogris se je sinoči pod »gankom« re-penskega muzeja tudi pogovarjal z jubilantom o nekaterih temeljnih vprašanjih. Prvič gre ravno za skrb za slovenstvo na obrobju oz. za narodno vprašanje, brez katerega po Pahorjevih besedah tudi ne more nastati noben interna-cionalizem, pri čemer je bil slavljenec zelo oster do levice, ki narodnega momenta ni upoštevala in je na koncu plačala povsod in, kot se je izrazil, »ostala v spodnjih hlačah«. Dalje je tu izkušnja nacističnega taborišča, ki spremlja človeka vse življenje: »Ko poberem drobtinice z mize, jih poljubim,« je dejal Pahor in s tem tudi najbolj nazorno prikazal, kako je nacistični sistem skozi lakoto hotel spremeniti ljudi v živali. Pa tudi danes so stvari, ki človeku dajejo misliti, začenši z družbo, »ki visi na nekem čudnem previsu« in vprašanje je, ali bo spričo npr. zločinov in krivic v imenu demokracije našla kako novo formulacijo. Zato je nujno, da se človek spomni taborišč. Besede, ki so se prepletale s klavirskimi melodijami, ki jih je izvajal Tonč Fejnig, je občinstvo seveda pozdravilo z daljšim aplavzom. A to je bil aplavz, ki ga je Boris Pahor posvetil vsem tistim, ki se iz taborišč niso vrnili. (iž) Večer, ki so ga Borisu Pahorju v čast sinoči pripravile slovenske kulturne organizacije iz Avstrije in Italije, je privabil veliko ljudi kroma FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Davidova ljubezen na prvo... plavut 13 kg in 127 cm dolge lice, ki jo je ujel v Baški Martina Croselli KRITIČNI SPREMLJEVALEC ŽIVLJENJSKEGA UTRIPA SLOVENSTVA toriju vrnil v Trst, kjer se je po diplomi na univerzi v Padovi zaposlil kot profesor na tržaških slovenskih šolah. Prav izkušnja fašističnega preganjanja in grozot nacističnih koncentracijskih taborišč zaznamuje veliko večino Pahorjevih del, od katerih lahko omenimo Mesto v zalivu, Kres v pristanu, Spopad s pomladjo, Parnik trobi nji in predvsem roman Nekropola, zaradi katerega je pisatelj postal - paradoksalno najprej v tujini in potem doma - slaven kot edinstven pričevalec enega najtemnejših obdobij človeške zgodovine. Razlog za to razmeroma zapoznelo priznanje slovenske srenje je predvsem v povojnem večkrat polemičnem razmerju med Pahorjem in novim slovenskim levičarskim »establishmentom« v zamejstvu in matici. Pisatelj se je namreč po vojni vključil v obnovljeno slovensko kulturno in politično življenje, pri čemer sta ga zaznamovala kritično gledanje na slovensko stvarnost in samostojnost mišljenja. Poleg zagovarjanja demokratične ureditve je polemika zadevala predvsem odnos levice do narodnega vprašanja, saj se Pahor kljub svojemu levičarstvu ni nikoli strinjal z nastopanjem Slovencev znotraj italijanskih levih strank, ampak je kot narodnjak zagovarjal samostojno politično nastopa-nje.Takratnemu komunističnemu režimu v Sloveniji pa se je zameril predvsem z izidom knjižice Edvard Kocbek pričevalec našega časa leta 1975, ki jo je skupaj z Aloj-zem Rebulo napisal ob 70-letnici Edvarda Kocbeka in v kateri je Kocbek prvič spregovoril o pokolu vrnjenih slovenskih domobrancev, zaradi česar so Pahorju jugoslovanske oblasti prepovedale vstop v državo. Boris Pahor je doživel ponovno ovrednotenje šele po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije s prejemom Prešernove nagrade in častnega znaka svobode Republike Slovenije. Kritično držo ohranja pisatelj še danes, na primer ob polemikah o italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus, pri čemer Italiji očita pozabljanje na fašizem, prijaznih besed pa nima niti za sedanje slovenske oblasti. Kot že rečeno, pa je Boris Pahor že veliko prej zaslovel v tujini. Zanj se je navdušila predvsem Francija, ki ga je 27. septembra 2007 odlikovala z redom viteza Legije časti. Še najkasneje je pisatelja odkrila tržaška kot širša italijanska javnost. Tako je v Trstu leta 2003 prejel nagrado Zlatega svetega Justa, lani pa je ob izidu novega italijanskega prevoda Nekropole postal za italijansko kulturno javnost pravi primer: »Primer Pahor«, so lani na svojih kulturnih straneh pisali osrednji italijanski dnevniki, pisatelj je januarja letos nastopil v televizijski oddaji Fabia Fazia Che tempo che fa, maja je prejel nagrado za življenjsko delo v okviru natečaja Trst obmejne pisave, v četrtek pa mu bodo v Via-reggiu podelili prestižno mednarodno literarno nagrado Viareggio Versilia. TRST - Boris Pahor, ki danes praznuje 95. rojstni dan, ni samo slovenski in evropski literarni pojem, ampak je v bistvu velik pričevalec ožje in širše polpretekle zgodovine 20. stoletja, njegovo ime pa je tudi povezano s kritičnim in prizadetim spremljanjem slovenske družbe, kulture in politike. Rodil se je v Trstu 26. avgusta 1913 in kot sedemletni otrok je 13. julija 1920 doživel fašistični požig Narodnega doma, pozneje pa fašistično preganjanje primorskih Slovencev, zaradi česar se je med drugo svetovno vojno vključil v narodno-osvobodil-no gibanje, a je bil leta 1944 aretiran in poslan v nacistična taborišča Dachau, Natz-weiler-Struthof in Bergen-Belsen. Preživel je in se po zdravljenju v francoskem sana- Ob častitljivem 95. rojstnem dnevu pisatelju Borisu Pahorju iskreno čestitamo. Njegovo vse bolj priznano prizadevanje za uveljavitev vrednot demokracije, slovenstva in humanega zgodovinskega spomina nepogrešljivo bogati vso našo narodno skupnost. aa SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA V prometnih nesrečah v Sloveniji minuli teden umrlo deset ljudi LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je v minulem tednu zgodilo 155 prometnih nesreč, v katerih je umrlo deset ljudi. 201 oseba je bila poškodovana. Samo zadnji konec tedna se je zgodilo 13 prometnih nesreč, v kateri so umrli štirje ljudje, 20 pa je bilo poškodovanih. Kot so sporočili s policije, sta bila najpogostejša dejavnika prometnih nesreč neprilagojena hitrost in nepravilno prehitevanje. Tudi ta teden se je začel nespodbudno, saj so že umrle tri osebe. Letos so slovenske ceste tako zahtevale 144 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 193. Za smrt Slovenca v Šibeniku osumljen 61-letni Zagrebčan ŠIBENIK - Šibeniška policija je po sobotni pomorski nesreči, v kateri je umrl 33-letni Celjan, zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče osumila 61-letnega Zagrebčana, krmarja ribiške ladje. Policija je tudi potrdila, da niti preminuli slovenski državljan, ki je krmaril gumijasti gliser, ni spoštoval pravil o izogibanju trčenju na morju. Kot je pojasnila policija, je do nesreče prišlo, ko je 4,5-metrski gumijasti gliser s slovensko zastavo z veliko hitrostjo prihajal iz smeri hrvaškega otoka Zlarin, jugozahodno od Šibenika, ko je vanj v bližini otoka trčila ribiška ladja. Zaradi trčenja je nesrečni slovenski državljan močno udaril z glavo v kabino ribiške ladje, zatem pa omahnil v morje in se utopil. Smrt zaradi utopitve je potrdila tudi obdukcija, je še navedla policija. Po poročanju hrvaških medijev so ponesrečenca našli po desetih minutah, kar pa je bilo kljub oživljanju prepozno zanj. V hladilni torbi tihotapil prepelice ZAVRČ - Cariniki na mejnem prehodu Zavrč so minuli četrtek v avtomobilu italijanskega državljana odkrili 58 ustreljenih prepelic. Ptice so zasegli, zoper kršitelja, ki je po plačilu varščine v višini 650 evrov lahko nadaljeval pot, pa je podan predlog sodniku za prekrške. Voznik je imel v terenskem vozilu pse in lovsko opremo, carinski kontroli ni prijavil ničesar, zato so se cariniki odločili za pregled vozila. V prtljažnem delu avtomobila je bila pod odejo hladilna torba, v kateri so pod steklenicami in hladilnimi vložki odkrili 58 mrtvih prepelic, težkih 5,8 kilograma. Ker so prepelice zavarovane po konvenciji Cites, so o prekršku obvestili tudi policijo in agencijo za okolje. Na primorski avtocesti zgorel avtomobil DIVAČA - Na avtocesti med Vide-žem in Divačo je v nedeljo nekaj pred 13. uro zagorel avtomobil z avstrijsko registracijo, so sporočili iz Policijske uprave Koper. Kot so zapisali, so potniki in voznik pravočasno zapustili vozilo in odklopili prikolico za kampiranje. Kljub hitri intervenciji gasilcev je avtomobil po navedbah policije skoraj v celoti zgorel. Promet po avtocesti v smeri proti Ljubljani je bil nekaj minut popolnoma zaprt, nato pa je potekal le po enem voznem pasu. / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. avgusta 2008 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it prečnik - Sprememba lokacije antene za mobilno telefonijo tokrat na jusarskih zemljiščih Vaščani so včeraj predlagali nove lokacije - Na potezi so sedaj tehniki družbe Ericsson Kot napovedano, se »afera antena« v Prečniku še ni zaključila. Včeraj so bili na potezi prebivalci Prečnika, ki so svojo »figu-ro-anteno« pomaknili na drugo polje. Pretekli teden je namreč družba Ericsson oz. Wind izjavila, da je pripravljena spremeniti lokacijo svoje antene za mobilno telefonijo, če bi ji vaščani ponudili novo alternativo. V Prečniku so se torej nemudoma aktivirali in poiskali nekaj ustreznih jusarskih zemljišč, na katerih bi lahko zrasla antena. Župan Giorgio Ret, odbornica Tjaša Švara, predstavniki jusarskega odbora, predstavniki vaščanov ter seveda občinski tehniki in pa tehniki družbe Ericsson so se včeraj srečali v Prečniku, da bi ponovno pognali igro, ki je bila doslej precej enosmerna. Na mizo so razgrnili zemljevid vasi z bližnjo okolico, na katerem so označili svoje predloge. Predstavniki družbe Ericsson z gospo Patrizio Pecoraro na čelu so jim pre-dočili pogoje, katerim mora zemljišče ustrezati, se pravi sorazmerno lahek dostop do izbranega zemljišča za vozila in pa dobava električnega toka v neposredni bližini. Vaš-čani so jim torej predstavili alternativi, ki sta od vasi precej oddaljeni, a so jih tehniki Ericssona prekinili, češ da bi bila prevelika oddaljenost antene lahko težava, saj jakost signala ni tako močna; obenem pa so jih »pomirili«, da bodo monitoraže agencije Arpa redne. Pecorarova je sicer poudarila, da želijo z vaščani in občinsko upravo sodelovati, hkrati pa poudarila, da morajo državnemu koncesionarju zagotoviti postavitev antene. Med predstavljenimi predlogi je bilo tudi zemljišče na poti ob križišču za Slivno. Signal bi od tod morda kril tudi Mavhinje in Cerovlje, so pomislili Prečenci. Tehniki Ericssona pa so jim pojasnili, da mora signal operaterja Wind kriti Prečnik »indoor« in »outdoor«, se pravi v hiši in na cesti, medtem ko bo Mavhinje oskrboval le na cesti. Odpeljali so se še do jusarskega zemljišča, ki je od vasi zračno oddaljeno kakih 250 metrov. Na prvi pogled bi lahko edino električna dobava predstavljala problem, pa tudi antena naj bi bila tu višja od prvotnih 24 metrov. Občinski, jusarski in vaški predstavniki so jim ponudili vso potrebno pomoč, le da bi se stvar rešila. Tehniki družbe Ericsson bodo sedaj izvedli vse potrebne meritve in pa simulacije, preverili zemljišča v zemljiški knjigi in se šele nato izrekli. Spet so torej oni na potezi ... (sas) Po predstavitvi alternativnih lokacij so se vsi skupaj odpeljali do enega izmed predlaganih zemljišč kroma APrimorski ~ dnevnik Nesreča v papirnici Burgo pri Štivanu V papirnici Burgo pri Štivanu je sinoči prišlo do nesreče pri delu. Trije delavci so bili ranjeni, vendar so vzroki nesreče še neznani. V Štivan so okrog 18. ure prihiteli rešilec in policisti iz Na-brežine, ki so ugotovili, da jo je huje skupil eden izmed trojice; po rokah in po nogah je bil opečen, zato so ga takoj odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo zdravil kakih 15 dni. Ostala dva so prepeljali v katinarsko bolnišnico, njuno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Vodstvo Kmečke zveze o Lokalni akcijski skupini Kras Ustanovitev Lokalne akcijske skupine Kras bo v ospredju današnje seje izvršnega odbora Kmečke zveze. Na srečanju, ki se bo začelo ob 11.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, bo nadalje govor o novih možnosti zavarovanja ob trgatvi, o prizivu dežele Furlanije-Julijske krajine na državni svet zoper razsodbo deželnega upravnega sodišča o evropsko zaščitenih območjih, o obnovi deželne komisije za enake možnosti in škodi po divjačini. Rojan: svetnika DS za prosta parkirišča Tržaška občinska svetnika Demokratske stranke Alessandro Carmi in Mario Ravalico nameravati podpisati resolucijo o prostih parkirnih prostorih v Rojanu, ki sta jo pripravila svetnika Forze Italia Lorenzo Giorgi in Claudio Froemmel. Deklica podlegla poškodbam nedeljske nesreče na avtocesti Nedeljska avtomobilska nesreča, ki se je pripetila na avtocesti A4 med Pal-manovo in Vilešem, je bila usodna štiriletni tržaški deklici. Z dedkom in babico so se peljali z Desenzana proti Trstu, ko je avtomobil nepričakovan za-vozil s cestišča in se večkrat prevrnil. Deklica je pri tem utrpela hujše poškodbe v prsni koš, tako da so jo nemudoma prepeljali v katinarsko bolnišnico; njena dedek in babica pa sta bila le lažje ranjena. Po osemurnem trpljenju pa za deklico ni bilo več rešitve. sindikati - Na sedežu Zveze industrijcev srečanje o bodočnosti tržaškega obrata Stock: podjetje predstavilo komercialni plan Sindikalne organizacije so zahtevale celovit industrijski načrt, vodstvo se je omejilo na krizo komercialne dejavnosti - Danes novo srečanje Včerajšnje srečanje med vodstvom podjetja Stock in sindikalnimi organizacijami je bilo »koristno«. Vsaj tako ga je ocenil pokrajinski tajnik sindikata CGIL Adriano Sincovich. Koristno, ker je do srečanja vendarle prišlo, potem ko so ga sindikalne organizacije dolgo zahtevale. Na srečanju na sedežu Zveze in-dustrijcev bi moralo vodstvo podjetja predstaviti razvojni industrijski načrt, ki naj bi zagotovil nadaljnjo rast zgodovinske tržaške tovarne likerjev in žganih pijač. Tako je vsaj napovedal pooblaščeni upravitelj Claudio Riva med srečanjem na tržaški prefekturi v začetku avgusta. Riva in konzulent podjetja Umberto Signorini sta v dobri uri res predstavila zajeten in razčlenjen načrt, ki pa se je nanašal izključno na komercialno plat delovanja podjetja. Stock se je znašel v težavah s prodajo svojih proizvodov. Zato se je vodstvo odločilo, da preuredi komercialno mrežo, predvsem odnos z velikimi in malimi distributerji. V ta okvir naj bi sodila tudi za sindikate sporna premestitev upravnih in marketinških ura- dov iz Trsta v Milan s posledično »preselitvijo« štiridesetih uslužbencev v Lom-bardijo. Za Sincovicha in ostale sindikalne predstavnike naj bi to ne bi celovit razvojni industrijski načrt, temveč le izdelan komercialni načrt. Sindikati so zato zahtevali, naj podjetje predloži celovit industrijski načrt, vključno s predvidenimi investicijami za preureditev komercialne mreže. Po mnenju sindikatov naj bi premestitev 40 uslužbencev v Milan ne bila avtomatično povezana s preureditvijo komercialne mreže. Na sestanku so sindikati vendarle nekaj dosegli: rok 30. septembra, ki ga je dalo podjetje za premestitve uslužbencev v Milan ni dokončen. Na srečanju so se dogovorili, da bo vodstvo podjetja za danes pripravilo pismen dokument o reorganizaciji v podjetju, o katerem naj bi nato razpravljali. V tem dokumentu pa bi moralo vodstvo tudi nakazati, kakšna bodočnost se piše tržaškemu obratu v Ul. Caboto. Tovarna Stock v Ul. Caboto 6 Torek, 26. avgusta 2008 TRST / opčine - Razprava na sklepnem večeru Praznika demokratov Brez sodelovanja s Koprom pristanišče ne bo konkurenčno Na Fernetičih bi lahko nastalo največje logistično središče v srednji in južni Evropi Sodelovanje med tržaškim in koprskim pristaniščem je bila glavna tema razprave na nedeljskem zaključnem večeru Praznika demokratov, ki je potekal na Op-činah. O perspektivah tržaškega pristanišča so se pogovarjali tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, poslanec Ettore Rosato in pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini, razpravo pa je vodil publicist Franco Del Campo. Dogajanje v zadnjem času po mnenju razpravljalcev kaže, da se stranke oziroma politika končno umika iz pristanišča in da lokalne institucije vse bolj složno podpirajo razvoj največje tržaške infrastrukture. Zaradi strankarske lotizacije in navzkrižnih interesov s posledičnimi veti je bilo namreč pristanišče dolga desetletja skoraj zamrznjeno, zaradi česar je šlo mimo ničkoliko izgubljenih priložnosti. Zdaj je kot kaže le napočil trenutek novega zakona, čeprav nasprotujoči si glasovi še vedno niso povsem utihnili. Za tržaškega župana bodo tudi ti kmalu utišani, kajti izbira o usodi starega pristanišča je padla, saj je politiki tokrat uspelo najti skupni jezik in s tem zagotoviti uspešnost operacije staro pristanišče. Boniciolli je bil nekoliko manj optimističen, kajti institucionalno sodelovanje samo po sebi še ne zadostuje za zagon pristaniškega razvoja. Potrebne so infrastrukture, potrebno je zaledno logistično središče, brez katerega danes ne more nobeno moderno pristanišče. Pristaniška oblast je predlagala Fernetiče, a temu nasprotuje Trgovinska zbornica. Glede na bližino slovenskega tovornega terminala bi lahko vzpostavili največje središče za zbiranje in distribucijo tovorov za vso srednjo in južno Evropo, je bil prepričan Boniciolli. Da tržaško pristanišče brez sodelovanja s koprskim ne more biti konkurenčno s severnoevropskimi pristanišči, je prepričan tudi Ettore Rosato. Po njegovem mnenju je treba konkurenčni režim prepustiti terminalistom in drugim operaterjem, vzporedno pa je treba spodbujati sodelovanje med pristaniškima upravama. Podobno je tudi stališče Roberta Cosolinija, ki je opozoril na dolgoročne projekte, kot so logistična platforma, staro pristanišče in lesni pristan, ob katerih se utegnejo zbuditi stara nasprotovanja. Dovolj naj bo primer razpisa za upravljanje lesnega pristanišča, ob katerem se je vnela polemika zgolj zato, ker je član mešane družbe, ki se poteguje za koncesijo, tudi slovenski podjetnik, je opozoril Cosolini. Prisotne je ob zaključku praznika pozdravila tudi demokratska senatorka Tamara Blažina kroma opčine - Poseg senatorke Tamare Blažina Potrebno bo razjasniti odnose med Demokratsko stranko in SSk V svojem kratkem nagovoru na Prazniku demokratov na Opčinah se je senatorka Tamara Blažina dotaknila nekaterih političnih vprašanj, začenši z vlogo in nalogami Demokratske stranke (DS) v bližnji prihodnosti. Potrebno bo strniti vrste in ob organizacijskih naporih (včlanje-vanje, utrjevanje na ozemlju) posvetiti še večjo pozornost vsebinski razpravi znotraj stranke. To tudi glede na programsko konferenco, ki bo jeseni, in seveda glede na vlogo stranke kot opozicijske sile. Opozicija bi morala biti še ostrejša in konkretnejša, tako na krajevni ravni, kjer Tondova vlada ukinja pozitivne dosežke Illyjeve večine, kot na državni ravni, kjer se je večina doslej ukvarjala skoraj izključno z interesi predsednika vlade. Blažinova se je v svojem posegu odzvala na izjave deželnega tajni- ka SSk Damijana Terpina, ki se je v intervjuju za ljubljansko Delo večkrat spotaknil ob Demokratsko stranko, ki ni »šla po zlu«, kot trdi Terpin. Predvsem zaskrbljajo njegove izjave glede vloge slovenske stranke in njenih povezovanj. Trditev, da se bo stranka Slovenske skupnosti kot zbirna stranka Slovencev sproti odločala za koalicijo in da bi morala biti enako oddaljena od obeh polov, spravlja verjetno v težave marsikaterega volilca SSk. Je pa tudi popolnoma v nasprotju z deželnim volilnim dogovorom z DS, kjer je jasno izpostavljena opredeljenost stranke v levem centru. Zanimivo bi bilo torej vedeti, katera opcija je trenutno veljavna in kako misli Terpin za naprej. DS je vsekakor odprta za dialog (kot smo dokazali na zadnjih deželnih volitvah), vendar mora vsak dogovor sloneti na lojal- nosti, na vsebinskih in etičnih predpostavkah. Zaradi vsega tega bo potrebno razjasniti odnose med strankama (jasno je, da gre za dve ločeni stranki in potemtakem bo moralo biti ločeno tudi članstvo), upoštevajoč, da so Slovenci v Demokratski stranki ne samo prisotni, ampak si v teh mesecih prizadevajo za utrditev svoje organiziranosti v stranki in na ozemlju, za posodobitev vsebin delovanja in nenazadnje za obnovitev vodilnega kadra. DS je interetnična stranka, ki odraža tukajšnjo večjezično družbo; v tej stranki smo Slovenci prisotni polnopravno, z enakimi odgovornostmi in z enakim dostojanstvom. Celotna stranka si v sklopu svojih programov prizadeva za krepitev medsebojnega sodelovanja in sožitja v duhu evropske integracije, je sklenila senatorka Blažinova. višje srednje šole Včeraj začetek preverjanj Za 29 dijakov Poklicnega zavoda Jožefa Stefana, katerim je bilo junija dokončno ocenjevanje preloženo, se je včeraj začelo preverjanje znanja, brez katerega ne morejo prestopiti v višji razred. Dijaki, ki so v nekaterih predmetih ob koncu šolskega leta prejeli negativno oceno, morajo na podlagi novih določil ministrstva za šolstvo, ki jih je izdal že bivši levosredinski minister Giuseppe Fio-roni, potrdila pa zdajšnja ministrica Mariastella Gelmini, zdaj dokazati, da snov obvladajo, drugače zaostanejo. Ne gre sicer za vrnitev popravnih izpitov, saj so bili ti, nam je bilo povedano, zelo jasno strukturirani, s pisnimi in ustnimi preizkušnjami, zdaj pa je vse prepuščeno kriterijem posameznih profesorjev. Dijaki so se tako v poletnih mesecih (juniju, juliju in tudi avgustu) udeležili t.i. podpornega pouka oz. jim je bila nudena dodatna učna pomoč na šoli, zdaj pa je napočil čas preizkušnje. Včeraj so se dijaki trudili s slovenščino, pri čemer je prišel v poštev predvsem test iz celotne lanske snovi z vprašanji ter slovničnimi in jezikovnimi vajami ter vajami iz sporočanja. V glavnem bi morala zadostovati pisna naloga, če pa bo kdo še imel težave, ga bodo lahko tudi ustno izprašali, predvidevajo pa, da bo večina izdelala. Dijaki so bili precej mirni, nam je bilo povedano, saj je šlo za podoben način preverjanja znanja, kakršnega so vajeni med šolskim letom (v bistvu gre za nekakšno obsežnejšo kon-trolko). Po včerajšnjem testu iz slovenščine bo danes prišla na vrsto matematika, jutri politične vede in vede o zemlji, v petrtek pa fizika, italijanščina, mehanska tehnologija, zgodovina in uporabna mehanika. V petek bodo prišli na vrsto tisti dijaki, ki morajo popraviti ocene iz elektronike in angleščine, nakar bodo v soboto ocenjevalne seje, ki jim bo sledila objava izidov. Vsega skupaj mora preverjanje prestati 85 dijakov slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem. Poleg dijakov zavoda Stefan je tu še 20 dijakov Liceja Franceta Prešerna, 21 dijakov Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška in šestnajst dijakov Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa. Jutri in v četrtek se bodo s preverjanji ukvarjali dijaki liceja Slomšek in zavoda Zois, medtem ko se bodo na liceju Prešeren zaradi sorazmerno majhnega števila prizadetih dijakov in odsotnosti nekaterih profesorjev, ki se udeležujejo poletnega seminarja za šolnike na Bledu, preverjanja začela 1. septembra in bodo trajala do 4. septembra. (iž) okolje - Greenaction Transnational Spomeniško varstvo zavrnilo načrt za žaveljski uplinjevalnik opčine - V nedeljo Se gradnja kopenskega uplinjevalnika pri Za-vljah oddaljuje? Tako menijo pri okoljevarstveni organizaciji Greenaction Transnational, katere predstavniki so včeraj dopoldne na sedežu tržaškega kluba Prijateljev Zemlje opozorili javnost na že četrto negativno mnenje deželnega krajinskega spomeniškega varstva FJK glede načrta španske družbe Gas Natural. Spomeniško varstvo se je v svojem dopisu italijanskemu ministrstvu za okolje 11. avgusta o načrtu izreklo negativno zaradi kvarnega vpliva na krajino. Gre namreč za v preteklosti zaradi skladiščenja materiala iznakaženo območje, ki pa ga je v teku let zelenje ponovno prekrilo, tako da bi izgradnja objekta ponovno načela izgled krajine. Obenem je postavitev uplinjevalnika v nasprotju z deželnim urbanističnim načrtom in tudi z regulacijskim načrtom za tržaško pristanišče. Morebitno pozitivno mnenje ministrstva je mogoče na podlagi novih zakonov enačiti z varianto k regulacijskemu načrtu, vendar je v tem primeru potrebna strateška ocena o vplivu na okolje. Po besedah predsednika Greenaction Transnational Roberta Giurastanteja, ki je vodil tiskovno konferenco skupaj s Fabiom Longom iz odbora SOS Milje in Arnaldom Scroccom iz odbora za zaščito Tržaškega zaliva, deželno spomeniško varstvo ni klo- Tramvaj iztiril Ob cesti od Obeliska proti Opčinam - Po nekaj urah je tramvaj spet vozil nilo pritiskom italijanskega ministrstva za okolje, ki po njegovi oceni očitno pozitivno gleda na gradnjo uplinjevalnika. Če bo kljub negativnim ocenam ministrstvo vseeno izdalo povoljno mnenje, lahko pride do mednarodnega zapleta. Kot vse kaže, bo Slovenija izdala negativno mnenje o gradnji uplinjeval-nikov v Tržaškem zalivu, pri čemer se lahko proti italijanskim načrtom pritoži na evropske institucije s posledično arbitražo. Vsekakor je bila Slovenija pritegnjena zraven prepozno, Hrvaška pa sploh ne, prav tako ni bilo soudeleženo prebivalstvo, kar pomeni neupoštevanje Aarhuške konvencije. Zdaj Greenac-tion Transnational sodeluje s slovenskimi in hrvaškimi okoljevarstveniki v okviru mreže Alpe-Adria Green, ki bo od Evropske komisije in evropskega parlamenta zahtevala postopek čezmejnega ocenjevanja vpliva na okolje. Pri tem so na tiskovni konferenci spomnili, da je Deželno upravno sodišče Toskane razveljavilo pozitivno mnenje o gradnji uplinjevalnika pri Livornu ravno zaradi pomanjkanja soudeležbe prebivalstva, medtem ko je v Tarantu apulijska deželna uprava dala negativno mnenje o načrtu za gradnjo tamkajšnjega uplinjevalnika, ker je območje tam že dovolj onesnaženo. V Trstu se postavlja tudi problem varnosti, saj je tam blizu leta 1972 že prišlo do atentata na naftovod družbe Siot. (iž) Iztirjeni openski tramvaj kroma Openski tramvaj je v nedeljo dopoldne iztiril pri postajališču pri Selivcu. Malo po 9. uri je privozil iz mesta proti Opčinam. Po Obelisku je nadaljeval pot proti openskemu križišču s samo dvema potnikoma. Ta sta ob vstopu obvestila šoferja, da nameravata izstopiti pri Selivcu, to je postajališču med Obeliskom in openskim križiščem. Ker se tramvaj tam ni ustavil, sta opozorila šoferja, da je zavozil mimo postajališča. Šofer je tramvaj ustavil nekaj metrov po postajališču in skušal z vzvratno vožnjo pripeljati vozilo do postajališča. Pri tem manevru pa je nekaj koles iztirilo in tramvaj se je nekoliko nagnil. Šofer je takoj obvestil centralo o dogodku. Potnika sta medtem brez težav zapustila vozilo. Na kraj so prispeli izvedenci podjetja Trieste trasporti in mestni redarji. Ti so na tamkajšnjem odseku ceste Opčine-Trst uvedli izmenično enosmerno cesto, da bi omogočili poseg delavcev, ki jim je po nekaj urah uspelo premestiti tramvaj na tračnice. Vozilo so nato prepeljali v remizo na Opčinah, kjer so ga tehniki pregledali. V nesreči ni bilo poškodovano, prav tako ni bila poškodovana proga. Tako je open-ski tramvaj v popoldanskih urah spet redno vozil. / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. avgusta 2008 7 in memoriam Radi Suban v trajen spomin Nikakor ne morem dojeti, da se je Rada poslovila za vedno, da je ne bo več v pisarni nad knjižnico, da ne bo več mogoče stopiti do nje in da bo odslej živela samo še v spominu. Zdaj so samo še spomin tiste njene oči, ki so se iskreno razveselile ob vsakem srečanju. Posebno odkar sva se bolj poredkoma videvali, so bili najini stiki zelo prisrčni, saj sva druga drugo poznali kot lasten žep, v dobrem in slabem. Osem let vsakodnevnega skupnega dela, pač. Ko sem leta 1990 prvič postala odbornica za šolstvo in kulturo v na-brežinski občinski upravi in sem se za ta mandat počutila popolnoma nepripravljeno, sem se obrnila do svoje predhodnice, Marinke Terčon. Ta pa me je potolažila: "Saj imaš Rado, nanjo se brez skrbi zaneseš!" In res je bilo tako. Vse, česar sem se lotila, je šlo skozi njene roke, nekatere velike zadeve in tisoč drobnih. Za vse, kar mi je uspelo uresničiti in na kar sem še danes ponosna, sem hvaležna njej in njeni pisarni, ki jo je znala odlično in odločno voditi. Njeno življenje je bilo tesno povezano z njenim delom, saj je stopila v občinsko strukturo kmalu po ma- turi. Najprej je leta 1971 sodelovala pri popisu prebivalstva, približno leto dni kasneje pa se je prijavila na razpis za uradniško mesto in ga zmagala. Takrat je bil župan Drago Legiša. Zadolžena je bila za osebje, šolstvo in skrbstvo in nato je v vsej svoji čez 35 let trajajoči delovni dobi ostala zvesta temu področju. Ko so se v devetdesetih letih pisarne preuredile, je postala načelnica urada za kulturo, šolstvo in šport. Zavzela se je za večje prostore urada in za več osebja, kar je vse dosegla in zgledno uredila. Danes zmore njena pisarna opraviti brez zastojev veliko količino dela. V upravni strukturi devinsko-nabrežinske občine je bila Rada eden glavnih stebrov. Pogrešali jo bodo in jo bomo vsi! Pa ne samo zaradi njenega znanja. Pogrešali jo bomo predvsem zaradi njenega odnosa do stvari in do ljudi, zaradi njenega žara, s katerim je reševala zadeve ali pa samo poslušala probleme. V družbi je bila vselej pozitivna. Koliko smo ji znali biti drugi blizu in kako ji je bilo takrat, ko je bila sama s sabo, pa ostaja skrivnost. S spoštovanjem in hvaležnostjo jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Vera Tuta Ban Spominske besede podžupana Romite Rada Suban »Z Rado Suban odhaja res posebna oseba. Oseba, ki je bila steber enega od najbolj aktivnih uradov Občine Devin-Nabrežina; njen odhod pušča v vseh nas veliko praznino. S svojim togim, a iskrenim značajem je znala vedno vključiti vse svoje sodelavce v številne načrte, ki jih je v teh letih izpeljal urad za kulturo, turizem šport in izobraževanje. Vsakič, ko sva se slišala in sem ji predlagal kup dejavnosti in načrtov, je bil sprva na dnevnem redu "ne, to ni mogoče", a potem se je gospa Subanova s prepričanjem, odločnostjo, voljo in željo, da bi pomagala drugemu, navdušila za predlagane pobude in zamisli, ki smo jih v teh šestih letih izpeljali z velikim trudom. Bila je poštena in lojalna oseba, z veliko občutljivostjo. Ljubila je svoje delo, ki ga je opravljala z veliko poklicnostjo; prav tako je ljubila tudi združenja in umetnike z našega ozemlja. Kot upravitelj sem lahko le ponosen in srečen, ker mi je bila v teh šestih letih dana priložnost delovanja z gospo Suban, edinstveno osebo, ki si ji lahko zaupal, se z njo soočil in tudi živahno razpravljal, vedno v luči reševanja problemov. Njen spomin, njeni nauki, njena želja po dobroti bodo še nadalje temeljne točke pri našem nadaljnjem delovanju.« Massimo Romita Včeraj danes Danes, TOREK, 26. avgusta 2008 ALEKSANDER Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 13.34 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 17.26. Jutri, SREDA, 27. avgusta 2008 MONIKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,3 stopinje C, zračni tlak 1016,9 mb raste, veter 28 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, burja, vlaga 52-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,4 stopinje C. dog«; 17.20 »Il Cavaliere oscuro«. M Izleti ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romanje na Barbano in na Sveto goro v ponedeljek, 1. septembra. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan od 7. uri, s Proseka ob 7.15, s Sv. Križa ob 7.00, s Sesljana ob 7.30. Stroški romanja (avtobus, barka in kosilo) znašajo 35 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije kličite čimprej na tel. št. 040-220693 ali na št. 3479322123. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. ja zbora učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da bo 1. zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bo prva seja profesorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30. RAVNATELJSTVO DRŽAVNE NIŽE SREDNJE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA sporoča, da bo prva seja profesorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 14.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča učencem, ki so se prijavili na tečaj »Slovenščina v mezincu«, da se bo slednji začel v torek, 2. septembra, v prostorih svetoivan-skega sedeža s sledečim urnikom: učenci 1.r. katinarskega in svetoivan-skega sedeža od 8.30 do 10.30; učenci 2. in 3. r. katinarskega in svetoi-vanskega sedeža od 10.45 do 12.45. Učenci naj prinesejo s seboj zvezek, pero, svinčnik, radirko in barvice. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. Prispevki H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika Jezikajte (od 8. do 17. leta) do 29. avgusta v Postojni; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico Mišk@ (od 7. do 16. leta) od I. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor Mizica pogrni se! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Dodatna pojasnila in prijave do 23. avgusta na tel. št. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgusta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA sporoča, da bo prvi zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 11.30 na ravnateljstvu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE obvešča, da bo zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob II.30 v prostorih ravnateljstva. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo prva se- V spomin na Bruna Malalana darujeta Olga in Ludvik Grgič 20,00 evrov za SKD Grad Bani. V spomin na Bruna Malalana daruje brat Ernest in nečakinja Tanja z družinama 50,00 evrov za SKD Grad in 50,00 evrov za cerkev Sv. Florijana pri Banih. Ob 6. obletnici smrti dragega Zorota Starca daruje družina Starec 30,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Angela Bevi-lacque daruje družina Carpani 30,00 evrov za TPK Sirena. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič darujeta Albina in Damjan Milič 50,00 evrov za cerkev v Zgoniku. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič darujeta Renata in Ingrid 25,00 evrov za Casa via di Natale v Avianu in 25,00 evrov za popravilo cerkve na Padri-čah. V spomin na drago Sonjo Susič daruje Olimpija 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na teto Noro in teto Pierino daruje Olimpija 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob obletnici smrti moža Brunota Čuka daruje domača družina 40,00 evrov za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob Izidora Maurija (Dorčita) darujeta Nada in Darjo Zobec 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Lidio Paoletti daruje družina Pettirosso-Longo 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 2. obletnici smrti dr. Marka Udoviča daruje žena Marija 100,00 evrov za OPZ Kraški cvet. 26.8.1999 26.8.2008 Ob deveti obletnici smrti v Milana Svaba se ga z ljubeznijo v srcu spominja sin Igor Trst, 26. avgusta 2008 26.8.2002 26.8.2008 Čas mineva, a za nas je vse, kot je bilo pred šestimi leti Mirjam Brajkovič Tvoji starši in sestra t "Ne misli, ne besede, ne solze ne povrnejo te..." Pustila je veliko praznino v naših srcih Rada Suban Žalostno vest sporočajo hčerka Petra z Milošem, sestra Sonja z Nedrjem, nečak Zoran z Moj'co ter ostalo sorodstvo Njeno žaro bomo pospremili v četrtek, 4. septembra ob 11. uri na pokopališče v Šempolaj. Posebna zahvala gre dr. Irmengardi Schojer za njeno nesebično prisotnost in pomoč. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trnovca, Nabrežina Kamnolomi, 26. avgusta 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ciau Rada Magda in Slavko Draga Rada, prerano si nas zapustila. Tvoj nasmeh nas bo za vedno spremljal Sonia, Edi, Alenka, Ivan, Tjaša, Mitija Dragi Petri, Sonji in vsem sorodnikom topel objem ob boleči izubi Rade Suban Tatjana, Luciano in Marjoška Draga Rada, v mislih si z nami. Zelo te bomo pogrešali. Petri, Sonji, Nediju, Zoranu in vsem, ki so te imeli radi, izrekamo globoko sožalje Marija, Vesna, Milan Ob boleči izgubi ljube Rade izrekam iskreno sožalje Petri, Sonji in sorodnikom Nadja z družino Kratka in kruta bolezen je veliko prezgodaj iztrgala Rado iz kroga njenih najdražjih. Za njo žalujejo in izrekajo hčerki Petri, sestri Sonji in ostalim sorodnikom občuteno sožalje sošolci klasičnega liceja: Alenka, Andrej, Ivo, Jasna P., Jasna R., Joži, Mara, Marko, Martina, Mojca, Patricia, Ravel in Tamara Župan in Odbor Občine Devin Nabrežina izrekata hčerki Petri in sestri Sonji iskreno sožalje ob bridki izgubi drage Rade. Draga Rada, pogrešali te bomo. Petri, Sonji in ostalim sorodnikom izražamo ganjeno sožalje sodelavci Področja za šolstvo in kulturo Občine Devin Nabrežina Draga Rada, zadnji objem v slovo. Hčerki Petri in sestri z družino izrekamo občuteno sožalje kolegi Občine Devin Nabrežina Ob izgubi Rade Suban izreka Petri in svojcem iskreno sožalje Sosvet mladih Občine Devin Nabrežina Draga Rada, pot, ki smo jo skupaj prehodili, nama bo ostala vedno v spominu Maša in Primož Petrica, smo ti ob strani sošolci 5.C Ob boleči izgubi Rade izrekamo iskreno sožalje hčerki Petri in sestri Sonji vaščani Trnovce Ob boleči izgubi gospe Rabe Suban izreka svojcem globoko sožalje upravni odbor SK Devin t "Od nas si odšel, v naših srcih vedno ostal." Vittorio Gustin (Tojče) Žalostno vest sporočajo žena Adelina, sin Mauro s Silvio in vnuk Dean, brata Mario in Bruno z družinama ter nečaki Sedmakovi ter ostalo sorodstvo Pogreb bo 28. avgusta ob 13.20 iz ulice Costalunga. Zbrali se bomo pri kriškem spomeniku ob 13.45, od kodar se bomo napotili v cerkev. Križ, Maribor, Novo Mesto, 26. avgusta 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Žalovanju se pridružuje Nivea Ob prerani izgubi dragega Tojčija izrekamo ženi Adelini, sinu Mauru ter bratoma Brunu in Mariju ter ostalemu sorodstvu iskrene sožalje vsi pri ŠD Vesna Dragemu stricu Dorčetu zadnji pozdrav. Teti Silvestri iskreno sožalje Vilma, Ugo in Giulio Daniela in Massimo ter Caterina in Alessio Ob izgubi bivšega partizana in člana Izidorja Maverja sočustvujejo z ženo in svojci Zveza Borcev in Partizanski Klub Boljunec Ob nenadni izgubi dragega STOJANA izrekamo občuteno sožalje Odili, Nastji, Matiji in sestri Majdi Neva in Etko Jogan z otroki 8 Torek, 26. avgusta 2008 TRST / SLOVENSKA SKUPNOST Spoštovani prof. 'Boris IPahor, stranka Slovenska skupnost, Vam izraža iskrena voščila ob Vašem Q5. življenjskem jubileju. Ponosni smo, da imamo v Vas tako visokega predstvanika slovenskega naroda, katerega nam je bifo v čast imeti sea kandidata naSe narodne stranke. □ Čestitke Danes POLJANKA bo polnoletna postala. Da bi bila srečna in vesela ter da bi se ti izpolnila vsaka tvoja skrita želja ti iz srca želimo Elda, Genka, Just, Renata, Frančko in Mar-čela. Ljubi, zlati par EDA in MAR-ČELO sta doživela zelo lep božji dar. Mi se z njima veselimo in res prisrčno jima želimo, da mladostno in koraj-žno kot doslej, naj skupaj stopata v življenju še dolgo... dolgo naprej. »Bog vas živi« doni odŽPS Trebče in vseh, ki ju imamo radi. [I] Lekarne Do sobote, 30. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino cere Dave«; 16.10, 17.15, 18.10, 19.05, 20.15, 21.15, 22.00 »Le cronache di Nar-nia: II principe Caspian«; 16.10, 18.45 »Lui, lei e Babydog«; 16.15, 18.10, 20.30, 22.15 »Io vi trovero'«; 16.00, 18.15, 20.00, 21.30 »Il cavaliere oscuro«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.30, 21.30 »12«; 19.00 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Identikit di un delitto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Io vi trovero'«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00, 21.20 »Kako ugrabiti nevesto«; 21.50 »Po-najerevalci«; 17.50, 19.50 »Kung fu Panda«; 16.50, 19.10, 21.30 »Mumija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 19.30, 22.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 2: 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.20 »Piacere Dave«; Dvorana 3: 16.15, 18.35, 21.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 4: 19.15 »Lui, lei e Baby-dog«; 16.15, 17.45, 20.45, 22.20 »Denti«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Piacere Dave«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.15 »Denti«; Dvorana 4: 17.50, 20.10 »The Love Guru«; 22.15 »Ombre dal passato«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Lui, lei e Baby Ü3 Obvestila ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. ARISTON - 21.00 »Sogni e delitti«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Pia- KMEČKA ZVEZA vabi na sejo izvršnega odbora, ki bo danes, 26. avgusta, ob 11.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse člane in prijatelje, da se udeležijo večerje, ki bo v četrtek, 28. avgusta, ob 20.00 v restavraciji Križman v Repnu. Tečajnikom bodo ob tej priliki podeljene diplome. Za prijave in informacije kličite na tel. št. 333-4219540. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira do 29. avgusta celotedenski tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Odvijal se bo od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yccupa.org. 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali 4. oktobra na večerji. Za podrobnejše informacije lahko pišete na elektronski naslov ve-cerja83@gmail.com ali pokličene na 335-5316286. V naslednjih dneh bomo objavili tudi kraj našega srečanja. OB PRAZNIKU ZAVETNIKA, Sv. Jerneja, vabi openska župnija na Jernejev teden, ki bo potekal do nedelje, 31. avgusta. Danes, 26. avgusta, romanje na Trsat; v sredo, 27. avgusta, ob 20.30 v župnijski cerkvi na Opčinah koncert, ki POKRAJINA TRST 39 V skladu s 17. členom O.RR.-ja št. 327/2001 obveščamo, da je bil s sklepom odbora št. 153 z dne 11/08/2008 odobren dokončni projekt za »Rekvalifikacijo cestnega prometa in prometa pešcev na območju Devina« z razglasitvijo javne koristnosti dela. V K.0. Devin so podvržene razlastitvi sledeče kat. št.: 49/9,49/31, 29/3,29/10, 2/2,2/4,539/1,520/16,520/29; in kat. enote št. 49/2,49/4,49/3,78/1,79,83/1, 83/2. Lastniki si lahko ogledajo dokumentacijo - s predhodno rezervacijo na št. 040/3798 367-484-435, na Pokrajini Trst - ulica S. Anastasio 3, soba št. 318 - in lahko nudijo koristne elemente za določitev vrednosti območja v roku 7 dni od objave tega oglasa. Lastniki lahko tudi sklenijo akt o prostovoljni predaji območja, s predvidenimi poviškl odškodnine, v skladu s 45. členom O.PR.-ja št. 327/2001. Začne se tudi procedura za izdajo in izvajanje razlastitvenega odloka z nujno določitvijo začasne odškodnine, v skladu s 22. členom O.PR.-ja št. 327/2001. Zainteresirani si lahko akte ogledajo in predstavijo morebitne opombe ali dokumente, ki se nanašajo na predmet postopka v roku 7 dni od objave tega oglasa. Pristojna uprava je Pokrajina Trst, odgovorni za postopek pa je inž. P Stolfo. Odgovorni za razlastitveni postopek Dr. M. Romano ga bosta oblikovali sopranistki Mojca Milič in Barbara Tanze ob orgelski spremljavi Beatrice Zonta; v četrtek, 28. avgusta, ob 21. uri video večer pod lipami za cerkvijo. Na sporedu bo dokumentarni film o Jakobu Ukmarju ter film Loredane Gec Ygodba o volji in moči; v petek, 29. avgusta, ob 19. uri maša za otroke, sledijo stare družabne igre za cerkvijo; v soboto, 30. avgusta, maša na prostem za slovenske in italijanske vernike; v nedeljo, 31. avgusta, ob 17. uri vesel Jernejev popoldan. ZA FOTOVIDEO TRST 80 se začenja nova sezona. Prvi skupni sestanek bo danes, 26. avgusta, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, Ul. San Francesco 20. Vabljeni vsi člani, prijatelji, ljubitelji fotografije in video snemanja. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v sredo, 27. avgusta, zaradi tehničnih razlogov ne bodo delovali sledeči občinski uradi: demografski, računovodski in davčni. ŽUPNIJA IN ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME v Sv. Križu pri Trstu organizirajo drugi del oratorija za otroke zadnjih dveh letnikov vrtca, osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, ki bo v Slomškovem domu do 29. avgusta. Oratorij bodo vodili animatorji iz Slovenije. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040-220693. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za desetdnevno skupinsko bivanje v termah Radenci konec avgusta. Za podrobnejše informacije pokličite čimprej na sedež Krut-a v Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 6. do 12. leta »Skriti zakladi krajine« do 29. avgusta. Delavnica bo potekala v društvenih prostorih in v nabre-žinskem vaškem jedru od 9. do 12. ure. Vodila jo bo akademska slikarka Ani Tretjak. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 ali 339-4184635. VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI: V petek, 29. avgusta, se bomo poklonili 9 tovarišem, ki so jih Nemci pred 64. leti ustrelili v kraški dolinici na Opčinah. Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije tovariši v skupni grobnici padlih partizanov v bitki za Opčine. Nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici. Sodelovali bodo: taborniki RMV in skavti SZSO, Mladinska MlDPS Vesela pomlad in MoPZ Tabor. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. PORK FEST V ZGONIKU: V soboto, 30. avgusta, bo na prireditvenem prostoru pred Županstvom praznik, ki ga organizira A.C.M. Zamejski pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Odprtje kioskov bo ob 17. uri. Ob 21. uri ples skupino Prankster, ob 22. uri pa s skupino 3 Prašički. Toplo vabljeni! SKD TABOR-OPČINE sporoča vsem cenjenim članom, da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu. ANED - ZBD (Združenje bivših De-portirancev v Nacistična Taborišča) obvešča, da bo sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu v avgustu zaprt. PROSVETNI DOM NA OPČINAH bo v avgustu zaprt. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18. ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 3495196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@libero.it. FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi na odbojkarski turnir v ponedeljek, 1. septembra, ob 15. uri v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Vabljeni posamezniki in ekipe! Ob 18.30 nagrajevanje in otvoritev festivala z nastopom mlajše gledališke skupine SKK in plesne skupine društva MOSP. Od 1. so 6. septembra vabljeni na ustvarjalne delavnice v sklopu festivala! Info: 339-7046331, 340-0541721. FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi od 1. do 6. septembra v Finžgarjev dom na Opčinah k udeležitvi ustvarjalnih delavnic (gledališka, likovna, plesna, časnikarska, kolesarska, pevsko-in-strumentalna delavnica duhovne glasbe, delavnica za ustvarjalno ličenje in pričesko in druge). V ponedeljek, 1. septembra, ob 15. uri odbojkarski turnir, ob 18.30 nagrajevanje in slovesno odprtje festivala. Od torka do petka ustvarjalne delavnice in kulturni večeri. V soboto 6. septembra, ob 21. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah zaključni nastop udeležencev delavnic. Informacije in prijave na tel. št. 3397046331 (Rafaella). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Vabljeni! MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 Toplo vabljeni! O.P.Z. SLOMŠEK IZ BAZOVICE vabi osnovnošolce, ki ljubijo petje, da se udeležijo pevskega tedna, ki bo od 1. do 5. septembra v Slomškovem domu v Bazovici. Za informacije in prijavo: Sandra (040/226841). SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR vabi svoje člane in prijatelje filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 3. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. DRAGA MLADIH 08 O MEDKULTURNEM DIALOGU vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti« v soboto, 6.septem-bra, ob 10. uri, v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. Sodelujejo Aleksander Studen-Kirchner (Avstrija), dr. Vesna Mikolič (Slovenija) in dr. Edi Kovač (Slovenija). Vabljeni! Info: www.dragamladih.org, 339-7046331, 340-0541721. KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo na sporedu v nedeljo, 7. septembra. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 335-6140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej. TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa- dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. 81 Prireditve SKD GRAD prireja tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 30. in 31. avgusta, ter 6. in 7. septembra, na glavnem trgu pri Banih. Vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 31. avgusta Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulp-ture), Luisia Comelli (slike), Anita Ne-marini (slike), Viktor Godnic (slike), Lu-ca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TRST 80 vabi v ponedeljek, 1. septembra, ob 19. uri v galerijo Narodnega doma na otvoritev fotografske razstave - v sklopu festivala Triestefotografia - Prehajanja. Razstavljajo Tomaž Gregorič, Branko Cvetkovič in Bojan Salaj. SKD VIGRED pripravlja razne prireditve v mesecih september in oktober, kar pomeni pestro dogajanje na zamejskem Krasu. V ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30, v Štalci v Šem-polaju, gostovanje prosvetnega društva Štandrež s prizoroma »Gremo v teater« in »Stari greh«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v torek, 2. septembra, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na glasbeno-pripovedni večer z Vladom Kreslinom »VENCI - povest o Beltinški bandi«. OTVORITEV RAZSTAVE SLIK MARTE JAKOPIČ-KUNAVER NA VEČERU IMPROVIZACIJE Festivala Drage mladih bo v četrtek 4. septembra, ob 20.uri, v Dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Slike bo predstavil Matej Susič, sledila bo improvizacija plesne in likovne delavnice s sodelovanjem pevke Lare Puntar, kitarista Daria Vivianija in delavnice ustvarjalnega ličenja&pričeske. Vabljeni! ZAKLJUČNI VEČER FESTIVALA DRAGE MLADIH z nastopom udeležencev gledališke in plesne delavnice, razstavo slik likovne delavnice in skupno zakusko bo v Dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah v soboto, 6.septembra, ob 21.uri. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo občutena vsemanjšinska proslava na gmajni pri Bazovici v nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo zapeli pesmi Žrtvam, Prečuden cvet, Lipa in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo v sredo, 3. septembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. PRIMORSKA POJE posvečena bazoviškim junakom v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in SKD Lipa bo v petek, 12. septembra, nastopila v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Karlovice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, ŽPZ DU Idri-ja-Idrija, ŽPS Kalina-Ilirska Bistrica, MoPZ Provox-Nova Gorica in MePZ Lipa - Bazovica. S Poslovni oglasi STRADA GUARDIELLA - PRIVATNIK PRODA stanovanje, avtonomno ogrevanje, višje nadstropje, dvigalo, na zelenje, dnevna, dve sobi, kuhinja, kopalnica, shramba, balkon. 340-4642902 0 Mali oglasi KNJIGE za srednjo šolo prodam. Tel. 339-3280638 ali 040-213011. PRODAJAM KNJIGE trienija za znanstveni in jezikovni licej. Kličite na tel. št. 340-5348140 PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Girandole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 195.000 evrov. Tel. 040-327296. PRODAM LANCIO Y 1.2 - 16 V LX, letnik 2000, sivo metalne barve, klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, air bag, servo volan, elek. pomična prednja stekla, meglenke, prevoženih 28.000 km, lepo ohranjen. Po želji avtoradio MP3 z zvočnikoma, cena 3.500 evrov. Poklicati v večernih urah na tel. 333-4872311. PRODAM SKUTER HONDA 125 psi, plave metalizirane barve, letnik '07, 2000 prevoženih kilometrov, cena zanimiva. Tel. 334-3539564. PRODAM železna vrata (80 x 200), rolo za klet (250 x 190) ter posodo za grozdje (8 hl - bden). Tel. 040-814212. SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. 377-1274093. in Osmice IVO IN ANDREJ KRALJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel. 040-200415. MARČELO IN ERVIN DOLJAK sta odprla osmico v Samatorci 22. Toplo vabljeni! Tel. 040-229180. OSMICA je v Dolini pri Marju Žerja-lu. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl v Medjivasi 21 Paolo Pernarčič. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. Naši »predstavniki« olimpijskih športov o igrah v Peklingu 5 H n I i - r ^ 12 . T V" v ptičjem gnezdu živahna zaključna slovesnost 29. poletnih iger Zdaj na vrsti London Prireditelji so presenetljivo nespektakularno ugasnili olimpijski ogenj in olimpijsko zastavo predali prihodnjim organizatorjem Angležem - Največ zlatih kolajn na Kitajskem - Phelps in Bolt junaka iger i Roberto Cammarelle Lep, mišičast in simpatičen. S Kitajcem je v finalu supertežke kategorije opravil kot mačka z mišjo, prestop med profesionalce ga ne zanima, nastop na resničnostni šov je že zavrnil. Boljšega ni! Sapic in Sefik Srbski vaterpolist Aleksandar Šapic zaradi zloma noge ni mogel igrati na tekmi za 3. mesto proti Črni gori. Poškodbo je staknil med prepirom z vratarjem Denisom Šefikom (na sliki), saj je med prerivanjem padel po stopnicah. Kitajska prestolnica se je na stadionu Ptičje gnezdo s spektakularnim zaključkom, ki je minil v živih barvah in v prijetnem vzdušju, v najlepši luči poslovila od 29. olimpijskih iger. Prireditelji so na slovesnosti ob 21.23 po lokalnem času presenetljivo ne-spektakularno ugasnili olimpijski ogenj in olimpijsko zastavo predali Londonu. Zaključna slovesnost se je pričela s spekta-kularnim ognjemetom in kitajsko himno, ki jo je zapel tudi kitajski predsednik Hu Jintao. Fantazijska igra med tradicijo in modernostjo se je ujemala s sproščenim in razposajenim ozračjem, ki mu je na Ptičjem gnezdu prisostvovala okoli 91.000 glava množica obiskovalcev. Zaključni mimohod z zastavami je bil tokrat krajši. Na stadion so nato prišli tudi radoživi in sproščeni športniki, ki niso bili več ločeni po državah. »Razglašam, da so 29. olimpijske igre v Pekingu zaprte, ves svet pa pozivam, da se ponovno zbere čez štiri leta v Londonu na 30. olimpijskih igrah,« je na današnji zaključni slovesnosti dejal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Jacques Rogge, ki je uradno zaprl igre v Pekingu. »To so bile res izredne igre,« je prireditelje pohvalil Rogge in dodal, da je okoli 11.000 športnikov iz re- kordnih 204 držav prikazalo »povezujo-čo moč športa«. »Olimpijski duh živi!« je še dodal Belgijec, ki verjame, da so olimpijske igre spremenile Kitajsko. »Olimpijski ogenj bo ugasnil, navdušenje kitajskega ljudstva, da bi objeli svet, pa bo gorelo vedno,« je še dejal. Množico sta sicer nagovorila tudi Hu in predsednik Organizacijskega komiteja 29. olimpijskih iger v Pekingu (BOCOG) Liu Qi. Hu je pohvalil »uspešen konec« iger in omenil tudi impresivnih 36 svetovnih in 85 olimpijskih rekordov, Liu pa je še enkrat ponovil slogan pekinških iger »En svet, ene sanje«. Na slovesnem zaprtju iger pa so sodelovali tudi organizatorji naslednjih, 30. poletnih olimpijskih iger v Londonu leta 2012. V Aziji zelo priljubljena nogometna zvezda David Beckham je iz slovitega Trim'S 2002 Z S B Sk. 1. Kitajska 51 21 28 100 2. ZDA 36 38 36 110 3. Rusija 23 21 28 72 4. Velika Britanija 19 13 15 47 5. Nemčija 16 10 15 41 6. Avstralija 14 15 17 46 7. Južna Koreja 13 10 8 31 8. Japonska 9 6 10 25 9. Italija 8 10 10 28 10. Francija 7 16 17 40 41. Slovenija 1 2 2 5 britanskega dvonadstropnega rdečega avtobusa v množico brcnil nogometno žogo, kitarist rockovske skupine Led Zeppelin, Jimmy Page, pa je za predajo olimpijske zastave s pevko Leono Lewis pripravil priredbo legendarne pesmi svoje skupine iz sedemdesetih let »Whole Lot-ta Love«. Obiskovalcem sta se predstavila tudi operni zvezdi Placido Domingo in Song Zuying, nekaj akrobatskih spretnosti pa je prikazal tudi igralec Jackie Chan. Rogge je londonskemu županu Borisu Johnsonu nato predal olimpijsko zastavo, olimpijski ogenj pa bo v Londonu, ki bo po letih 1908 in 1948 olimpijske igre gostil že tretjič, svetil od 27. julija do 12. avgusta 2012. London tako čaka težko delo, če bo želel ponoviti igre v Pekingu. Na igrah v Pekingu so se sicer najbolje odrezali ravno domačini, ki so osvojili 51 zlatih, skupaj pa 100 medalj. Olimpijsko zgodovino sta tokrat sicer pisala ameriški plavalec Michael Phelps, ki je z osmimi zlatimi medaljami izboljšal dosežek legendarnega ameriškega plavalca Marka Spitza, in jamajški sprinter Usain Bolt, ki je postavil tri svetovne rekorde v tekih na 100 in 200 m ter v štafeti na 4 x 100 m. Primeri dopinga tokratnih iger niso zaznamovali v tako velikem številu, saj je MOK do konca iger poročal o le šestih primerih jemanja nedovoljenih poživil. Islandije Za Islandijo je letošnje srebro prvo olimpijsko odličje v rokometu in šele četrta olimpijska kolajna nasploh. Srebro so osvojili v troskoku v Mel-bournu 1956, bron pa v moškem judu v Los Angelesu 1984 in v skoku v višino za ženske v Sydneyju 2000. Volpi in drugi Kdor je v soboto zvečer gledal Rai 2, je ugotovil, da v hitri hoji na 50 km ni zmagal Schwazer, temveč Zvacer, Švarc ali Švarcer. Poddirektor Raisport Volpi in številni italijanski TV-komentatorji očitno ne vedo, kako se piše italijanski hi-trohodec (oz. kako se izgovarja njegov priimek), čeprav so skoraj vsi govorili o njegovi zmagi kot o najlepši na letošnjih OI. Pravi profesionalci, ni kaj ... Olimpijski maraton je osvojil kenijski atlet Samuel Italijan Roberto Cammarelle je v supertežki kategoriji (nad 91 kg) zlahka osvojil naslov Vaterpolisti so samostojni Srbiji po zmagi na evropskem Wanjiru, ki je obenem dosegel nov olimpijski rekord in olimpijskega prvaka. V finalu je s tehničnim KO zlahka opravil s Kitajcem Zhang Zhileijem prvenstvu leta 2006 v Beogradu z bronom priborili prvo kolajno postal prvi Kenijec z olimpijskim zlatom v maratonu in si po bronu v Atenah 2004 priboril še novo kolajno ansa na olimpijskih igrah ansa Kolajna za Kitajke v ritmični gimnastiki je zelo razburila tabor četrtouvrščenih Italijank. Domače ritmičarke so ne le Kitajski, temveč tudi Aziji pritelovadile sploh prvo olimpijsko odličje v tem športu. Desno: LeBron James, ZDA, a tudi Španija, so pričarali izjemno košarkarsko predstavo ansa (na zadnjih dveh igrah niso zabeležili poraza), ni bila tako prepričljiva, kot kaže končni izid. Reprezentanca ZDA, senzacija turnirja, ki je preprečila finalni nastop Srbiji, še prej pa presenetila tudi svetovne prvake Hrvate, je bila v prvem polčasu povsem enakovreden nasprotnik, v nadaljevanju pa je prišla do izraza daljša klop pri Madžarih. Bron so osvojili Srbi, ki so tako preprečili Črni gori, da bi osvojila svojo prvo kolajno na OI. Tekmovanja v atletiki je sklenil moški maraton, v katerem je zmagal Kenijec Samuel Wanjiru pred Maročanom Jaoua-dom Gharibom in Etiopijcem Tsegayem Kebedo (+3:28). Maraton je potekal večinoma v dokaj vročem ozračju, čeprav je ponoči deževalo. Enaindvajsetletni Wa-njiru je šokiral svoje tekmece šest kilometrov pred ciljem, ko se je s hitro spremembo ritma »otresel« vseh tekmecev. Pritekel si je tako veliko prednost, da je bil zaključni dan oi - Podelili so še zadnje medalje v sedmih različnih panogah Izenačen finale med ameriškim »dream teamom« in Španci ena najlepših tekem v zgodovini košarke Dobro minuto pred koncem je bil rezultat 108:104 - Madžarski vaterpolisti in ruske ritmičarke tretjič zapored zlati - Kuba prvič po 1968 brez zlata v boksu Dogodek zadnjega dneva OI je bil košarkarski finale med ameriškim »dream teamom« in svetovnimi prvaki Španci. Potem ko so Američani v Atenah 2004 zasedli šele tretje mesto, svetovni prvaki pa bili zadnjič leta 1994, so tokrat s svojo zvezdniško zasedbo vendarle osvojili olimpijsko zlato, čeprav so jim bili v finalu, eni najlepših tekem v zgodovini košarke, Pau Gasol in soigralci povsem enakovredni. V prvem delu je sicer kazalo, da bodo Američani po zaslugi neustavljivega Dwyana Wada tako kot v kvalifikacijah brez težav obračunali s svetovnimi prvaki, čeprav so slednji na začetku kar nekaj časa vodili, največ za pet točk (22:17). Toda Španci (igrali so brez enega največjih zvezdnikov Jo-seja Manuela Calderona), ki so na OI izgubili vseh deset dosedanjih tekem proti ZDA, tudi finale leta 1984 v Los Angele-su, so se počasi bližali in dobrih osem minut pred koncem s trojko Rudyja Fernan-deza prišli celo na dve točki zaostanka (89:91), dobro minuto pred koncem pa je bilo še 104:108, na koncu pa so Američani vendarle uveljavili svojo premoč. Najbrž največji zvezdnik svetovne košarke Kobe Bryant, ki je v soboto praznoval 30. rojstni dan, je bil po zmagi navdušen: »Ta naslov se ne more primerjati niti s šampionskim prstanom v ligi NBA. Mnogi so govorili, da smo igralci arogantni in sebični. Tukaj pa smo dokazali nasprotno. Združili smo se v moštvo in kot moštvo tudi igrali.« Tako kot v košarki so tudi v odbojki olimpijski naslov osvojili Američani. Da so v življenjski formi, so sicer dokazali že na finalu Svetovne lige, vseeno pa predstavlja zmaga Stanleyja in soigralcev presenečenje. Brazilci, ki so so se morali tokrat zadovoljiti s srebrno kolajno, razočarani pa so bili tudi zato, ker jim ni uspelo, da bi zmagali na dveh zaporednih svetovnih prvenstvih in na dveh zaporednih OI. Tretje mesto so osvojili tokrat presenetljivo konstantni Rusi, Italija, ki je tvegala, da se na OI sploh ne bo uvrstila, pa je na koncu ostala brez kolajne. V rokometu so se Francozi s prepričljivo zmago v finalu proti Islandcem navijačem oddolžili za četrtfinalni poraz v Atenah, kjer so bili prav tako veliki favoriti za odličje. Francosko zlato je tudi prvo najžlahtnejše odličje za galske peteline v dvoranskih moštvenih športih na OI po drugi svetovni vojni. Obenem je olimpijska zlata kolajna tudi kronski dosežek izvrstne generacije francoskih rokometa-šev, ki so se povzpeli na evropski, svetovni in olimpijski prestol. Za Islandijo, največje presenečenje rokometnega olimpijskega turnirja, pa je bila že uvrstitev v finale zgodovinska in rokometaše z daljnega severa je prišel spodbujat sam islandski predsednik Grimsson. Bron so osvojili Španci (že tretjič po letih 1996 in 2000), ki so v tekmi za 3. mesto premagali Hrvaško, zmagovalko iz Aten 2004. Madžarski vaterpolisti so z zmago nad ZDA postali prva reprezentanca s tremi zaporednimi uspehi (tretjič so olimpijski prvaki postali igralci Biros, Kiss, Ka-sas, Molnar, Benedek in Szecsi) po Britancih, ki pa so bili zadnjič prvaki leta 1920. Njihova zmaga v finalu, s katero so na igrah niz nepremagljivosti povečali na 17 tekem Končne odločitve (12) ATLETIKA - Moški MARATON: 1. Samuel Kamau Wansiru (Ken) 2:06:32; 2. Jaouad Gharib (Mar) 2:07:16; 3. Tsegay Kebede (Eti) 2:10:00; 4. Deriba Merga (Eti) 2:10:21; 5. Martin Lel (Ken) 2:10:24; 6. Viktor Rothlin (Švi) 2:10:35; 7. Gashaw Asfaw (Eti) 2:10.52; 8. Yared Asmerom (Eri) 2:11:11; 9. Dathan Ritzenhein (ZDA) 2:11:59; 10. Ryan Hall (ZDA) 2:12:33 ...; 12. Stefano Baldini (Ita) 2:13:25; 15. Ruggero Pertile (Ita) 2:13:39 ...; 23. Ottaviano Andriani (Ita) 2:16:10; 67. Roman Kejžar (Slo) 2:29:37 ODBOJKA - Moški ZA 1. MESTO: Brazilija - ZDA 1:3. ZA 3. MESTO: Rusija - Italija 3:0. KONČNI VRSTNI RED: 1. ZDA, 2. Brazilija; 3. Rusija; 4. Italija; 5. Bolgarija, Kitajska, Poljska in Srbija; 9. Nemčija in Venezuela; 11. Egipt in Japonska. NAJBOLJŠI IGRALCI: MVP, top scorer in servis -Stanley (ZDA); tolkač - Swiderski (Pol); bloker -Endres (Bra);obramba: Verbov (Rus); podajalec: Zagumny (Pol); sprejemalec: Winiarski (Pol); libero: Corsano (Ita). KOŠARKA - Moški ZA 1. MESTO: Španija - ZDA 107:118. ZA 3. MESTO: Litva - Argentina 75:87. KONČNI VRSTNI RED: 1. ZDA; 2. Španija; 3. njegov zadnji krog na stadionu Ptičje gnezdo zgolj veselo proslavljanje s kenijsko zastavo. Med Italijani je bil najboljši olimpijski prvak iz Aten Stefano Baldini, ki je osvojil 12. mesto (obenem je tudi napovedal konec mednarodne kariere), Perti-le je bil 15., Andriani pa 23. Edini slovenski maratonec Roman Kejžar je bil na koncu 67. in je tako kot Baldini napovedal, da je bil to njegov zadnji nastop na velikih tekmovanjih. V boksu so zadnji dan razdelili šest kompletov odličij. V polmušji kategoriji je zmagal dvakratni svetovni prvak in bronast iz Aten, Kitajec Zou Shiming, potem ko je njegov nasprotnik zaradi poškodbe rame predal dvoboj. V bantamski kategoriji je bil najboljši Mongolec Badar-Uugan Enhbat (to je bilo prvo mongolsko zlato odličje v boksu), v lahki Rus Aleksej Tiš-čenko, ki je tako ubranil zlato iz Aten, v vel-terski Kazahstanec pa Bahit Sarsekbajev, Nedeljski izidi Argentina; 4. Litva; 5. Grčija; 6. Hrvaška; 7. Avstralija; 8. Kitajska; 9. Rusija; 10. Nemčija; 11. Iran; 12. Angola. ROKOMET - Moški ZA 1. MESTO: Francija - Islandija 28:23. ZA 3. MESTO: Hrvaška - Španija 29:35. ZA 5. MESTO: Rusija - Poljska 28:29. ZA 7. MESTO: Danska - Južna Koreja 37:26. KONČNI VRSTNI RED: 1. Francija; 2. Islandija; 3. Španija; 4. Hrvaška; 5. Poljska; 6. Rusija; 7. Danska; 8. Južna Koreja; 9. Nemčija; 10. Egipt; 11. Brazilija; 12. Kitajska. VATERPOLO - Moški ZA 1. MESTO: Madžarska - ZDA 14:10. ZA 3. MESTO: Srbija - Črna gora 6:4. ZA 5. MESTO: Hrvaška - Španija 9:11. ZA 7. MESTO: Avstralija - Grčija 8:9. ZA 9. MESTO: Italija - Nemčija 10:8. KONČNI VRSTNI RED: 1. Madžarska; 2. ZDA; 3. Srbija; 4. Črna gora; 5. Španija; 6. Hrvaška; 7. Grčija; 8. Avstralija; 9. Italija; 10. Nemčija; 11. Kanada; 12. Kitajska. RITMIČNA GIMNASTIKA - Skupinske vaje IZIDI: 1. Rusija 35.550; 2. Kitajska 35.225; 3. Belorusija 34.900; 4. Italija (Elisa Blanchi, Fabrizia D'Ottavio, Marinella Falca, Daniela Masseroni, Elisa Santoni, Angelica Savrajuk) 34.425; 5. Bolgarija 33.550; 6. Izrael 32.100; 7. Azerbajžan 31.575; 8. Ukrajina 31.100. ki je presenetil glavnega favorita Kubanca Carlosa Banteauxa. Boksarska velesila Kuba pa je prvič po letu 1968 na OI, ki jih ni bojkotirala (1984, 1988), ostala brez zlata. V poltežki kategoriji je po sporni sodniški odločitvi slavil Kitajec Zhang Xia-poing (sodniki naj bi mu pomagali tudi v polfinalu), v supertežki pa je bil najboljši svetovni prvak, Italijan Roberto Camma-relle, ki si je po bronu v Atenah 2004 priboril še drugo olimpijsko kolajno. Tretji zaporedni naslov v skupinskih vajah pa so si, tako kot med posameznicami, zagotovile ruske ritmičarke. Vodilne po kvalifikacijah Belorusinje so se morale zadovoljiti z bronom, medtem ko so do naslova podprvakinj presenetljivo prišle Kitajke. Olimpijske podprvakinje iz Aten 2004, Italijanke so pristale na nehvaležnem četrtem mestu, po koncu tekmovanja pa so se pritoževale, da so jih sodniki močno oškodovali. BOKS - Finalni dvoboji POLMUŠJA KATEGORIJA: Shiming Zou (Kit) -Serdamba Purevdorj (Mon): Purevdorj je na začetku druge runde predal dvoboj. KONČNI VRSTNI RED: 1. Shiming Zou (Kit); 2. Serdamba Purevdorj (Mon); 3. Yampier Hernandez (Kub) in Paddy Barnes (Irs). BANTAMSKA KATEGORIJA: Yankiel Leon Alarcon (Kub) - Badar-Uugan Enkhbat (Mon) 5:16. KONČNI VRSTNI RED: 1. Badar-UUgan Enkhbat (Mon); 2. Yankiel Leon Alarcon (Kub); 3. Bruno Julie (Mau) in Veaceslav Gojan (Mol). LAHKA KATEGORIJA: Aleksej Tiščenko (Rus) -Daouda Sow (Fra) 11:9. KONČNI VRSTNI RED: 1. Aleksej Tiščenko (Rus); 2. Daouda Sow (Fra); 3. Yordenis Ugas (Kub) in Hračik Javahjan (Arm). WELTERSKKA KATEGORIJA: Carlos Banteaux Suarez (Kub) - Bahit Sarsekbajev (Kaz) 9:18. KONČNI VRSTNI RED: 1. Bahit Sarsekbajev (Kaz); 2. Carlos Banteaux Suarez (Kub); 3. Hanati Silamu (Kit) in Kim Jung Joo (J. Kor). POLTEŽKA KATEGORIJA: Kenny Egan (Irs) -Xiaoping Zhang (Kit) 7:11. KONČNI VRSTNI RED: 1. Xiaoping Zhang (Kit); 2. Kenny Egan (Irs); 3. Jerkebulan Šjnalijev (Kaz) in Tony Jeffries (VBr). SUPERTEŽKA KATEGORIJA: Roberto Cammarelle (Ita) - Zhilei Zhang (Kit): na začetku 4. runde je sodnik prekinil dvoboj in za zmagovalca proglasil Cammarelleja. KONČNI VRSTNI RED: 1. Roberto Cammarelle (Ita); 2. Zhilei Zhang (Kit); 3. David Price (VBr) in Vjačeslav Glazkov (Ukr). 2002 z S Sk. Kitajska ZDA Rusija 51 36 23 21 38 21 28100 36 110 28 72 Velika Britanija Nemčija 19 16 13 10 15 15 47 41 Avstralija Južna Koreja 14 13 15 10 17 8 46 31 Japonska Italija 9 8 6 10 10 10 25 28 Francija Ukrajina 7 7 16 5 17 15 40 27 Nizozemska Jamajka 7 6 5 3 4 2 16 11 Španija Kenija 5 5 10 5 3 4 18 14 Belorusija Romunija 4 4 5 1 10 3 19 8 Etiopija Kanada 4 3 1 9 2 6 7 18 Poljska Norveška 3 3 6 5 1 2 10 10 Madžarska Brazilija 3 3 5 4 2 8 10 15 Češka Slovaška 3 3 3 2 0 1 6 6 Nova Zelandija Gruzija 3 3 1 0 5 3 9 6 Kuba Kazahstan 2 2 11 4 11 7 24 13 Danska Tajska 2 2 2 2 3 0 7 4 Mongolija Severna Koreja 2 2 2 1 0 3 4 6 Argentina Švica 2 2 0 0 4 4 6 6 Mehika Turčija 2 1 0 4 1 3 3 8 Zimbabve Azerbajdžan 1 1 3 2 0 4 4 7 Uzbekistan Slovenija 1 1 2 2 3 2 6 5 Bolgarija Indonezija 1 1 1 1 3 3 5 5 Finska Latvija 1 1 1 1 2 1 4 3 Belgija Dominikanska rep. 1 1 1 1 0 0 2 2 Estonija Portugalska 1 1 1 1 0 0 2 2 Indija Iran 1 1 0 0 2 1 3 2 Bahrajn Kamerun 1 1 0 0 0 0 1 1 Panama Tunizija 1 1 0 0 0 0 1 1 Švedska Hrvaška 0 0 4 2 1 3 5 5 Litva Grčija 0 0 2 2 3 2 5 4 Trinidad in Tobago Nigerija 0 0 2 1 0 3 2 4 Avstrija Irska 0 0 1 1 2 2 3 3 Srbija Alžirija 0 0 1 1 2 1 3 2 Bahami Kirgizistan 0 0 1 1 1 1 2 2 Kolumbija Tadžikistan 0 0 1 1 1 1 2 2 Čile Ekvador 0 0 1 1 0 0 1 1 Islandija Malezija 0 0 1 1 0 0 1 1 Singapur JAR 0 0 1 1 0 0 1 1 Sudan Vietnam 0 0 1 1 0 0 1 1 Armenija Tajvan 0 0 0 0 6 4 Afganistan Egipt 0 0 0 0 1 1 1 1 Izrael Maroko 0 0 0 0 1 1 1 1 Mauritius Moldavija 0 0 0 0 1 1 1 1 Togo Venezuela 0 0 0 0 1 1 1 1 Ameriški odbojkarji so po 20 letih premora, zadnjič so bili olimpijski prvaki v Seulu leta 1988, svetovni Rusi proti Italijanom v tekmi za 3. mesto niso imeli težkega dela. Maksim Mihajlov je bil s svojimi 203 centimetri prvaki pa 1986, spet osvojili naslov na velikem tekmovanju. V finalu reprezentanc z dvema olimpijskima in dobrim napadom nerešljiva uganka za Italijane, poleg tega pa se je razigral še Aleksander Košarev. Končno četrto lovorikama so po odlični igri z obeh strani premagali branilce naslova in favorite, Brazilce ansa mesto je najboljši rezultat Italije v zadnjih dveh letih, a prvič od Atlante 1996 ni osvojila olimpijskega odličja obračun italije in slovenije Oboji zadovoljni, toda Italijani v vrhu in pred Francozi, Slovenci prvič osvojili kar pet kolajn - Flop: italijanske ekipe, plavalci in atleti, telovadec Petkovšek in kajakaš Kauzer Predsednik italijanskega olimpijskega komiteja CONI Gianni Pe-trucci se je zadnje ure 29. olimpijskih iger obnašal kot navijač. Brez dlak na jeziku se je hudoval nad sodniki, ki naj bi s krivičnim ocenjevanjem oškodovali četrtouvrščene italijanske ritmi-čarke, naposled pa se je le potolažil z zlato kolajno boksarja Cammarelleja. Orjaku je takoj po zmagovitem dvoboju skočil v naročje, novinarjem pa je nato razlagal, da ni nič slabega, če se predsednik veseli uspehov svojih olim-pijcev. Navijaške mrzlice se ni otresel niti po nekaj urah, ko so ga spraševali za obračun italijanskih nastopov v Pekingu. Pogrel je staro rivalstvo med Italijani ter Francozi in dejal, da je obračun pozitiven, saj je Italija na seznamu medalj pred Francijo. V treznejšem slogu pa je ocenil, da je izkupiček 28 kolajn zadovoljiv, saj je CONI pred začetkom iger računal na bero med 25 in 27 medaljami. Pe-trucci je želel predvsem poudariti, da je Italija uspešno prestala generacijsko zamenjavo, saj so med dobitniki medalj številni novi in mladi obrazi. »Pozabil« pa je na nekaj dejstev; italijanski izkupiček je bil pred štirimi leti bogatejši za štiri uvrstitve na prva tri mesta, v Atenah pa so si Italijani zagotovili deset prvih mest, letos pa le osem. Mimo Petruccijevih ocen vsekakor ni dvoma, da je Italija v marsikateri disciplini dosegla več od pričakovanega. Zlasti v boksu je obračun nadvse pozitiven, saj je s šestimi boksarji Italija osvojila tri medalje vseh treh kovin. Največ kolajn je tako kot vedno proizvedlo sabljanje, več od pričakovanega pa so prinesli športi, kjer se zahteva natančnost. Strelstvo je postreglo z zlatim odličjem Furlanke Cainero, drugima mestoma Pelliela in DAniella, lep uspeh pa je dosegla tu- di lokostrelska trojica z srebrom v ekipnem tekmovanju. Vredne poudarka so tudi zmage rokoborca Min-guzzija in judoistke Quintavalle, pa tudi prva kolajna v taekwondoju po zaslugi Sarmienta in vnovično srebro zimzelene Josefe Ideme. Ostale medalje pa so po svoje tudi delni neuspehi. V kolesarstvu je na primer Rebellin resda osvojil srebro, Italijani pa so odkrito računali na zmago Bettinija. Največji neuspeh pa predstavljajo skupinski športi, ki Italiji niso prinesli niti ene medalje. Prezgodaj so svojo pot končale tako vaterpolistke, ki so branile naslov, kot odbojkarice. Od-bojkarji so zatajili ravno v zadnji tekmi, ko je bil v igri bron, nogometaši pa so se po bronu v Atenah tako kot po tradiciji poslovili še pred polfinalom. Manj od pričakovanega so dose- gli tudi plavalci in atleti. Ze res, da je Pellegrinijeva postavila nov svetovni rekord, toda njena zlata medalja in srebro Filippijeve predstavljajo preskromen izkupiček. V atletiki pa sta edini medalji prišli po zaslugi hitre hoje, medtem ko je bilo pričakovati, da se bodo z odličji okitili skakalci (Howe, Martinez, Di Martino ...). Delno tolažbo predstavlja dejstvo, da so se italijanski atleti mnogo pogosteje uvrstili v finale kot pred štirimi leti. Nobene tolažbe pa ni najti pri gimnastiki, ki ni prinesla niti ene medalje. Tako Cassina kot Coppolino sta pristala na četrtem mestu, Ferrarijeva in ostali pa so se uvrstili mnogo nižje. Ne ravno spodbuden je izkupiček veslačev in jadralcev, ki pa mo v Barceloni 1992 jih je bilo pet, v Atlanti osem, v Sydneyju sedem in na zadnjih igrah pred štirimi leti v Atenah, od koder se je odprava vrnila s štirimi odličji, deset. Za primerjavo še podatek, da je bilo denimo v Barceloni uvrstitev med najboljših 16 skupaj prav 16, v Atlanti 15 in v Sydneyju prav tako 15, tukaj pa se je kar 12 športnikov zavihtelo med najboljšo osmerico. Slovenski junaki olimpijskih iger so nedvomno zlati metalec kladiva, Primož Kozmus, plavalka Sara Isako-vič, pri kateri tudi svetovni rekord ni zadostoval za zlato, jadralec Vasilij Junaki iger (od leve v smeri urinega kazalca): Primož Kozmus, edini »zlati« Slovenec; Federica Pellegrini, prva s svetovnim rekordom; Josefa Idem; do kolajne pri 44 letih ansa, sta Najuspešnejši udeleženci OI v Pekingu športnik šport medalje 1. Michael Phelps (ZDA) plavanje 8-0-0 2. Usain Bolt (Jam) atletika 3-0-0 Chris Hoy (VBr) kolesarstvo 3-0-0 Stephanie Rice (Avs) plavanje 3-0-0 Zou Kai (Kit) gimnastika 3-0-0 6. Lisbeth Trickett (Avs) plavanje 2-1-1 7. Leisel Jones (Avs) plavanje 2-1-0 Aaron Peirsol (ZDA) plavanje 2-1-0 9. Ryan Lochte (ZDA) plavanje 2-0-2 10. Yang Wei (Kit) gimnastika 2-1-0 11. Jason Lezak (ZDA) plavanje 2-0-1 12. Kenenisa Bekele (Eti) atletika 2-0-0 Chen Yibing (Kit) gimnastika 2-0-0 Tirunesh Dibaba (Eti) atletika 2-0-0 He Kexin (Kit) gimnastika 2-0-0 Kosuke Kitajima (Jap) plavanje 2-0-0 Li Xiaopeng (Kit) gimnastika 2-0-0 Ma Lin (Kit) namizni tenis 2-0-0 LaShawn Merritt (ZDA) atletika 2-0-0 Hinrich Romeike (Nem) konjeništvo 2-0-0 Britta Steffen (Nem) plavanje 2-0-0 Xiao Qin (Kit) gimnastika 2-0-0 Zhang Yining (Kit) namizni tenis 2-0-0 so vseeno presegli pričakovanja. »Običajni« medalji Alessandre Sensini se je pridružil bron Romera, veslači in ka-nujisti pa so poleg srebra Idemove zabeležili še srebro četverca in bron dvoj-ca. Slovenska olimpijska odprava se z 29. iger moderne dobe prvič v zgodovini slovenskega športa vrača v domovino s kar petimi osvojenimi medaljami. Kljub nekaterim manjšim spodrsljajem je bila odprava najuspešnejša doslej, slovenska delegacija pa je na igrah doživela tudi najslajše, Prešernovo Zdravljico in slovensko trobojnico na najvišjem drogu.Nada-ljevanje poti slovenskega športa v svetovni vrh potrjuje tudi statistika. Prvi pokazatelj je seveda rekordnih pet uvrstitev na stopničke za zmagovalce. Tudi druge primerjave, če vzamemo denimo atletsko ali plavalno finale, torej uvrstitev med najboljšo osmerico, kažejo na pozitiven trend razvoja slovenskega športa. Tokrat je bilo uvrstitev med najboljših osem kar 12, deni- Zbogar, ki je potrdil medaljo iz Aten, veteran s puško Rajmond Debevec in judoistka Lucija Polavder, ki ji je po uspehih na manjših tekmovanjih zdaj uspel še »olimpijski met«, s katerim je osvojila bronasto odličje. Ne le nosilci medalj, prepričali so tudi drugi slovenski športniki. Atletinji Mariji Šestak niti državni rekord, niti skok čez 15 metrov ni pomagal do medalje, v izredni olimpijski konkurenci se je morala zadovoljiti s šestim mestom. Enako uvrstitev je osvojila tudi debitantka na olimpijskih igrah kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko, ki je iz ozadja pripravila eno najprijetnejših presenečen v slovenski vrsti. Pozitivno presenečenje so pri- pravili tudi Rok Kolander, Rok Rozman, Tomaž in Miha Pirih med veslači v četvercu brez krmarja, ki so bili na najpomembnejši tekmi v najboljši formi, blizu medalji, na koncu pa so se morali zadovoljiti s četrtim mestom. Pozitiven pa je bil tudi nastop celotne plavalne reprezentance, saj so Slovenci z izjemo Nine Sovinek po vrsti popravili svoje osebne, v večini primerov tudi državne rekorde. Presenetljivo se je v finale skoka v višino prebil tudi atlet Rožle Prezelj, saj je velik del sezone celil poškodbe in dosegel enako uvrstitev kot daljinska plavalka Teja Zupan, ki je bila vse so zaključnega sprinta v vodilni skupini. Seveda je bila v Pekingu tudi peščica spodrsljajev. Telovadec Mitja Petkovšek je v Peking prišel kot evropski in svetovni prvak, uspešno prestal kvalifikacije, v finalu pa je po grobi napaki zapravil najmanj srebrno medaljo. Tudi svetovna prvaka Iztok Čop in Luka Špik sta želela več od finala, a se po neuspešni sezoni 2008 tudi na igrah nista uspela zbrati za najboljši letošnji nastop. Podobna ugotovitev velja za kajakaša Petra Kau-zerja, ki je vseskozi napovedoval medaljo, v kvalifikacijah deklasiral tekmece, nato pa v polfinalu po veliki napaki izpadel. Med neuspešne sodi tudi plavalec Peter Mankoč, ki je v kvalifikacijah z izjemnim državnim rekordom nakazal, da se morda lahko vključi tudi v boj za medalje, po ponesrečenem polfinalnem nastopu pa se je moral zadovoljiti z 10. mestom. Sem nedvomno sodita tudi 10. mesto Bri-gite Langerholc, ki je letos vseskozi napovedovala medaljo, 20. mesto Miroslava Vodovnika v suvanju krogle ter 22. mesto še enega finalista lanskega svetovnega atletskega prvenstva v Osaki, Matica Osovnikarja, ki ni našel prave forme in pristal na 22. mestu. Nekaj športnikov je žal nastopilo tudi poškodovanih. Kot vselej pa je bilo v ekipi tudi nekaj športnikov, pri katerih se je pojavilo vprašanje, ali jih sploh poslati na igre. Pri tem vprašanju pa so si pri Olimpijskem komiteju Slovenije enotni. Gre za mlade in perspektivne tekmovalce, ki so prišli po pomembno olimpijsko izkušnjo, v Londonu 2012 pa bodo pričakovanja tako pri njih, kot pri OKS večja. Zal pa tokrat ne moremo mimo neljube zapleta na atletskem stadionu, kjer je skakalec s palico Jurij Rovan prišel na reportersko mesto novinarja slovenske televizija Andreja Stareta in ga polil z vodo. Rovan se je za neumnost, ki nikakor ne sodi v šport, sicer opravičil, a se bo moral zagovarjati pred disciplinsko komisijo olimpijskega komiteja. 12 Torek, 26. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Si »naša ocena« - OI so ocenili predstavniki naših športnih društev, ki se ukvarjajo z olimpijskimi disciplinami Brezhibna organizacija Kitajci so prava športna velesila v v _ Človekove pravice? Šport in politika ne sodita v isti lonec - Bolt in Phelps ikoni iger - Zapletlo se je le pri jadranju 49-er Kaj o letošnjih olimpijskih igrah menijo predstavniki nekaterih naših tržaških in goriških društev, ki se ukvarjajo z olimpijskimi športi? Tako na kratko in jedrnato. Kitajci so se (v glavnem) izkazali. Človekove pravice? Šport in politika ne sodita v isti lonec. Glavna junaka sta plebiscitarno ja-majški šprinter Bolt in ameriški plavalec Phelps. Slovenski športniki so v glavnem izpolnili pričakovanja. Italijani pa le delno. Naše sogovornike smo vprašali: 1. Kako bi ocenili letošnje olimpijske igre? 2. Kateri športniki vam bodo najbolj ostali v spominu? 3. Kaj pa Slovenci in Italijani? 4. Kako bi ocenili tekmovanja v disciplini, s katero se ukvarjate pri vašem društvu? Radivoj Pečar, KK Adria: 1. Kitajci so zelo dobri organizatorji. Letošnje OI so bile nasploh zelo zanimive. Gledalce sta nedvomno največ navdušili atletika in plavanje. Pri teh dveh panogah smo videli številne svetovne rekorde. Slabo oceno si zasluži Rai. Tekmovanja so prenašali zelo slabo, saj so stalno prekinjali prenose. Pa tudi komentatorji niso bili primerno strokovno podkovani. 2. Pekinške olimpijske igre bodo ostale v spominu predvsem zaradi sedmih rekordov in osmih medalj Phelpsa ter treh rekordov Bol-ta. Tudi ruska skakalka s palico Isinbajeva se je izkazala. 3. Vsa čast Slovencem, ki so zbrali rekordnih pet kolajn. Pa tudi italijanska olimpijska košarica je bila kar polna. Izkazali so se športniki obeh držav. KOLESARSTVO: Tekmovanja so bila vrhunsko organizirana. Kolesarska dirka je bila spektakularna. V spominu mi bo ostal predvsem Švicar Cancellara, ki je zbral bron na cestni dirki in zlato v kronometru. Pri gorskem kolesarstvu me je razočarala Blaža Kle- Zvonko Simoneta, ŠK Kras: 1. Kitajci so OI organizirali dobro do potankosti. Od otvoritve do zaključne prireditve je vse steklo v najlepšem redu. Dokazali so, da so prava velesila. Človekove pravice? To je zelo delikatno vprašanje. 2. Ikone OI so Bolt, Phelps in Isinbajeva. Presenetil me je predvsem Bolt. Mislil sem, da so taki časi nedosegljivi. Upam le, da Ja-majčan ni dopingiran. 3. Italijani so me razočarali. Predvsem v ekipnih športih. Slovenci pa so se dobro odrezali. NAMIZNI TENIS: Kitajci so še vedno razred zase. V moški konkurenci so se jim Evropejci nekoliko približali, čeprav ostaja razlika še vedno velika. Pozitivno bi ocenil Slovenca Bojana Tokiča, ki je celo zmagal en niz proti olimpijskemu in svetovnemu prvaku. Robert Vidoni, ŠD Vesna: 1. Olimpijske igre so bile na zelo visoki tehnični ravni. Organizacija je bila brezhibna. Kitajska je s tem dokazala, da je prava velesila. Povrh tega bodo letošnje OI ostale v spominu zaradi vrhunskih rezultatov in številnih rekordov. 2. Bolta in Phelpsa se bodo prav gotovo spominjali tudi čez 50 let. Pa tudi italijanska ka-jakašica Josefa Idem spada med glavne protagoniste teh OI. Pri 44 letih se je uvrstila na 2. mesto. To so bile njene sedme OI in še ne misli odnehati. 3. Slovenija, čeprav je majhna država, je dokazala, da se lahko bori z najmočnejšimi. Slovenske medalje so dokaz, da je šport v Sloveniji dobro organiziran. Tudi Italijani so lahko zadovoljni, čeprav so odpovedali predvsem pri ekipnih športih in delno v atletiki. NOGOMET: Casiraghijevi varovanci so mogoče največji »flop« OI. Odkrito so ciljali na eno od medalj. V četrtfinalu pa so klavrno izpadli proti Belgiji. Argentina je povsem zasluženo osvojila zlato kolajno. Andrej Kosmač, JD Dolga krona: 1. Letos sem kar precej spremljal OI. Organizacija je bila zelo dobra in igre so lepo uspele. Kitajci so se izkazali. Angleži bodo s težavo organizirali boljše igre. 2. V spominu bo ostala Phelpsove rekordna bera olimpijskih kolajn. Slovenci se bodo ra- di spomnili na jadralca Vasilija Žbogarja. Glavni protagonisti pa so bili kitajski športniki, ki so zbrali kar 51 kolajn. V Londonu bodo z veliko težavo ponovili tak uspeh. 3. Tako Slovenci kot Italijani so lahko zadovoljni z nastopi na OI. Kar vem, so Italijani pričakovali nekaj več medalj. Odpovedali so predvsem športniki pri ekipnih panogah. Škoda za moško in žensko odbojko. Najmanj pa so pokazali nogometaši. KONJSKI ŠPORTI: Tekmovanja v konjskih športih so bila res kakovostna. Pravi užitek. Italijani, dokler ne bodo poenotili raznih zvez, ne bodo uspešni. ZDA, Kanada in Nemčija so upravičeno na samem vrhu. V teh državah imajo odlične pogoje za delo. Koliko lahko stanejo konji, ki nastopajo na OI? Okrog 300 do 400 tisoč evrov. Katja Raseni, ŠD Zarja: 1. Gledala sem malo vse športe. Organizacija je bila brezhibna. Za televizijskim ekranom se je zdelo, da je vse sleklo kot po olju. O kakih zapletih nisem bila seznanjena. 2. Ikone OI? Nedvomno Phelps, Bolt in Isin-bajeva. Omenila pa bi tudi ukrajinskega lo-kostrelca Viktorja Rubana, ki je v finalu premagal glavnega favorita iz Južne Koreje. To je bilo pravo presenečenje. 3. Slovenska olimpijska odprava je lahko ponosna na dosežene rezultate. Italijani pa bi lahko zbrali še kako medaljo, saj so dosegli številna 4. mesta. LOKOSTRELSTVO: Glavni protagonisti so bili Južni Korejci, ki so že 20 let v samem lokostrelskem vrhu. V Južni Koreji imajo odlično lokostrelsko šolo, zelo dobre trenerje in dobre infrastrukture. Pred leti je tudi italijansko reprezentanco vodil korejski trener. Najbrž je to pozitivno vplivalo na Di Buoja in Galiazza. Igor Može, OD Bor: 1. OI sem sledil občasno. Na vsak način je bila organizacija brezhibna. Zanimanje je bilo veliko, saj so bili stadioni polni do zadnjega kotička. Ne vem pa, če so bile te OI najboljše doslej, saj je imela vsaka izvedba svoje negativne in pozitivne plati. 2. Ikone letošnjih iger so Bolt, Phelps in kitajski športniki, ki so osvojili 51 zlatih kolajn. 3. Italijani so se znova izkazali pri tako imenovanih 'manjših športih.' Na žalost se o teh športih piše in govori le vsaka štiri leta. Razočarali pa so v atletiki in pri ekipnih športih. Slovenci so lahko zadovoljni s tistim, kar so dosegli. Slovenija je dokazala, da je uspešna športna država. ODBOJKA: Odbojkarji in odbojkarice Združenih držav Amerike so bili pravo presenečenje. Američanke so sicer morale v finalu priznati premoč Brazilk. Reprezentanci ZDA se na vsake OI dobro pripravijo. Uvrstitev Italijanov in Italijank je realna. Mogoče le Italijanke bi se lahko potegovale vsaj za eno kolajno. Italijani pa so imeli tudi precej smole s poškodbami. Jamajski šprinter Usain Bolt se veseli zmage in rekorda v štafeti 4x100 m. Njegova mimika (gesta puščice) je po svetu postala že prava modna muha. Košarkarskemu trenerju Andreju Vremcu je Jamajčan zelo simpatičen, »saj ima vse karakteristike čistega športnika. Vsi ostali stometraši so bili bolj podobni 'body builderjem'.« Krasov odbornik Zvonko Simoneta pa resnično upa, da je tako. Čeprav ne stavi rok na ogenj ansa Hugo Farneti, JK Čupa: 1. Pekinške olimpijske igre bodo ostale v kolektivni zavesti zapisane v lepem spominu. Organizacija je bila dobra in rezultati še boljši. Treba je priznati, da so se Kitajci izkazali. Tako organizacijsko kot športno. Le v jadralnem razredu 49-er se je nekaj zataknilo. Ne vem pa, če so bili za to krivi sodniki ali pa organizatorji. 2. Medijsko sta bila najbolj zanimiva Bolt in Phelps. Prava športna poslastica je bil tudi košarkarski finale Španija - ZDA. Španci so se častno borili vse do konca, Američani pa so bili pač boljši. 3. Italijani in Slovenci so izpolnili pričakovanja. Naš izolski jadralec Vasilij Žbogar je še izboljšal atensko 3. mesto. Je res odličen jadralec. JADRANJE: V glavnem sem sledil razredu 470. Avstralca Wilmot in Page sta trenutno res nepremagljiva. Slovenec Žbogar se je izkazal v razredu laser, škoda pa za Vinčeca v razredu finn. Italijanka Sensini pa je pričakovano osvojila srebrno medaljo v razredu RS:X. Andrej Vremec, ŠD Polet: 1. Organizatorji so zelo dobro speljali igre do konca. Vse je šlo v najlepšem redu. Kitajci so dokazali, da so prava velesila, ne samo športna. Izkazali so se tudi kitajski športniki, ki so se na OI začeli pripravljati že pred leti. Pozitivno oceno bi dal tudi televizijski oddajam po slovenski televiziji, Kopru in Raiu. Le večerna oddaja na italijanski televiziji ni bila najbolj posrečena. Italijani preveč slavijo preteklost in sedijo na starih lovorikah. 2. Ikon olimpijskih iger je več. Glavni sta Phelps in Bolt. Jamajčan mi je zelo simpatičen, saj ima vse karakteristike čistega športnika. Vsi ostali stometraši so bili bolj podobni »body builderjem«. V ožji krog protagonistov bi dodal še atleta Kozmusa, sablja-čico Vezzali, kajakišico Idem, hitrohodca Schwazerja, ameriške odbojkarje in še bi lahko našteval. 3. Slovenci in Italijani so z bero kolajn lahko povsem zadovoljni. Italijani so mogoče odpovedali v ekipnih športih (predvsem nogomet in ženska odbojka). Zelo pa sem kritičen do slovenskih košarkarjev in rokome-tašev, ki se sploh niso uvrstili na OI, čeprav imajo vrhunsko ekipo. Tu bi se morali marsikaj naučiti od ameriških trenerjev, ki so odlični pedagogi in motivatorji. KOŠARKA: Evropska zveza FIBA in ameriška NBA bi se morali glede pravil poenotiti. Če bi v finalu sodili striktno po evropskih pravilih, bi mogoče lahko celo zmagala Španija. Sodnika vsaj petkrat Američanom nista kaznovala s prekrškom korakov. Ameriški zvezdniki so se vsekakor letos res potrudili. Cirila Devetti, ŠZ Gaja: 1. Čudovito, brezhibno, Kitajci so se res izkazali. Kar se tiče organizacije igre jim nimamo kaj očitati. 2. Omenila bi italijanskega boksarja Camma-relle, ki je zlato medaljo osvojil v nedeljo. Jamajčan Bolt je pravi fenomen. Všeč mi je tudi hrvaška skakalka v višino Blanka Vlašic, ki pa žal ni zmagala. Pa seveda španski teniški igralec Nadal. 3. Slovenci so dokazali, da so športni narod. Od Italijanov sem si čakala še kako kolajno. Odpovedali so predvsem pri odbojki. TENIS: Nadal je trenutno številka ena inb to je dokazal tudi na OI. Federerjev izpad sploh ni bil presenetljiv. Švicarski teniški igralec preživlja hudo kriza. Pri ženskah so Rusinje povsem zasluženo in pričakovano odnesle domov vse tri kolajne. Pričakovala pa sem zmago Safinove in ne Dementieve. Katja Starec, Bor - ritmična sekcija: 1. Ocena? V glavnem je vse šlo kot po olju. Organizacija je bila dobra in nisem opazila nikakršnih težav. Kitajci so se izkazali. Tudi v športnih uspehih, saj so zbrali več zlatih kolajn kot Američani. 2. V spominu bosta prav gotovo največ ostala Phelps in Bolt. Omenila pa bi tudi italijansko sabljačico Valentino Vezzali, ki je že tretjič postala olimpijska prvakinja. 3. Slovenci smo lahko kar zadovoljni s peti- V SVETU ŽELJ Kdo od naših gre v London? Pekinške olimpijske igre bi se bile lahko vpisale v zgodovino našega športa kot tiste, na katerih bi sodelovalo doslej največje število naših športnikov. Na »kitajskem« seznamu so bili še pred šestimi meseci kar štirje naši športniki: odbojkarji Matej Černic, Loris Mania in Sandra Vitez ter metalka kopja Claudia Coslovich. Če se bi to uresničilo, bi naša slovenska manjšina postala pravi svetovni fenomen. Če ocenjujemo, da je pripadnikov manjšine približno 80.000, bi to pomenilo, da imamo olimpijca na vsakih 20.000 prebivalcev. Absurd? Ne, pri nas bi bilo nemogoče tudi mogoče. A kaj, ko smo po spletu okoliščin prvič po letu 1992 ostali brez našega olimpijca. Bodo OI v Londonu srečnejše? Štiriletni olimpijski ciklus je dolgo obdobje, med katerim se lahko še marsikaj zgodi. Možne so zato le napovedi oziroma želje, da bi že čez štiri leta pekinški manko zapolnili. Kdo pa so potencialni potniki, ki bi se lahko vkrcali na letalo za London? Loris Mania je mogoče najbližji, če vemo, da je standardni libero Mirko Corsano letos zadnjič nastopil v italijanskem dresu. Takrat bi Števerjanec, ki je bil letos trinajsti igralec, imel 33 let in petletno izkušnjo v izbrani vrsti. Moško odbojkarsko odpravo bi lahko dopolnjeval Matej Černic, ki bo takrat star le leto več, nikakor pa »prestar« za nastop. Letos je bil drugi poda-jalecMeoni s 35 leti najstarejši, Bovolenta in Corsano pa sta imela 34 let: zakaj ne bi uspelo tudi Mateju, ki bi svojo športno pot okronal z drugim olimpijskim nastopom? Željo o nastopu v Londonu sta za naš dnevnik že izrazila tudi perspektivna Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. 17-letnika sta letos novembra prav zato izbrala olimpijski razred 470. Se bodo želje uresničile? Želimo jim veliko sreče in predvsem vztrajnosti. Dvakratna udeleženka iger Arainna Bogatec je pred štirimi leti povedala, da je do cilja mogoče priti le s trudom, delom in ob premagovanju zavedanja, da se lahko na koncu požrtvovalnost sploh ne obrestuje. Londonsko odpravo pa bi lahko do- mi medaljami. Tudi Italijani so odnesli domov številne kolajne. Prav gotovo bi si zaslužili še bronasto v ritmiki (ekipno tekmovanje). RITMIČNA GIMNASTIKA: Pri posameznicah se zasluženo zmagala Rusinja, ki je trenutno res najboljša. Pri ritmiki še vedno prednjači vzhodno-evropska šola. Druga je bila namreč Belorusinja, tretja pa Ukrajin-ka. Italijanke so v zadnjih letih opravile zelo velik korak in se bodo lahko v prihodnje spet borile za medalje. Maurizio Zulian, društvo slovenski lovcev FJK Doberdob: 1. Atentatov, ki so jih napovedovali, ni bilo. To je zelo pozitivno, saj sta šport in politika dve različni stvari. Organizacija je bila zelo dobra. 2. Omenil bi italijanskega boksarja Camma-relle. Boril se je izvrstno. Glavni ikoni OI pa sta nedvomno Phelps in Bolt. 3. Italijani so bržkone pričakovali še kako medaljo. Slovenci pa so dosegli največ kar so zmogli. STRELJANJE: Italijani so dokazali, da so zelo dobri strelci. Tudi Slovenec Debevec je tekmoval zelo dobro. Strelska tekmovanja so bila na zelo visoki ravni. Denis Uršič, kajakaško društvo Šilec: 1. Organizatorjem res nimamo kaj očitati. V Pekingu so zgradili zelo moderne in tehnološke športne infrastrukture. Kitajci so se izkazali. 2. Glavna ikona letošnjih OI bo prav gotovo Jamajčan Bolt, ki je z veliko lahkoto zmagal v kar treh šprinterskih panogah. 3. Razočarali so me italijanski odbojkarji. Pričakoval sem medaljo vsaj pri ženskah. Škoda, da nismo videli na delu naših Slovencev Maniaja in Černica, ki pa je poškodovan. Slovenci so dobro opravili svoje delo. KAJAK NA DIVJIH VODAH: Škoda za Kau-zerja. Bili smo prepričani, da mu bo uspelo stopiti na zmagovalni oder. Biserka Cesar, PK Bor: 1. Vse skupaj je bilo zelo pozitivno. Organizacija je bila zelo dobra. Kitajci so se res izkazali. 2. V spominu nam bodo ostali Phelps in Bolt, pa tudi naš Primož Kozmus, ki ga tudi osebno poznam. Sodelovala sem na več mitingih, ki jih je organiziral Kozmusov klub iz Brežic. Ko je zmagal, sem se jokala od veselja. 3. Italijani so se slabo odrezali v atletiki. Pričakovala sem nekaj več medalj. Slovenci pa so dobro opravili svoje delo. PLAVANJE: Plavalci so se izkazali. Rekordi so padali kot za stavo. Videli smo res kakovostna tekmovanja. Jan Grgič polnjevala še dva naša mlada športnika. To sta Ivana Curri, skakalka v vodo, in Danijel Pozzecco, gorski kolesar. Oba že nastopata v sklopu mladinske reprezentance in na državnih tekmah dokazujeta, da sta konkurenčna. V svetu sanj je dovoljeno upati, da bi v Londonu res imeli šest naših športnikov. Lahko bi si drznili in napovedali še kako ime. Če že ne zaradi športnih uspehov, pa prav gotovo zaradi vztrajnosti, požrtvovalnosti in vloženega truda. Seznam bi tu zapolnila številna imena naših športnikov, ki bi si resnično zaslužili nastop na najprestižnejšem športnem dogodku. Zaenkrat lahko le čakamo na London in zaželimo vsem dobro delo. Upanje umre zadnje, zato bomo mi še naprej upali ... (V.S.) / m RADIO IN TV SPORED Torek, 26. avgusta 2008 13 olimpijske igre od a do ž Obračun iger, na katerih je viagra šla dobro v promet A kot Atene, Afganistan in Armenija Tednik The Economist že ve, kaj se dogaja z denarjem. Nazadnje je poročal o tem, da so Kitajci z olimpijskimi igrami izpeljali nadvse uspešno investicijo. Povsem drugače pa je z Atenami. Grki, ki so pred štirimi leti mnogo vložili in zelo malo dobili. Precej so pa dobili Armenci, ki se lahko pohvalijo z izkupičkom šestih medalj. Bera je bila zajetna, ne pa tudi bogata: vse kolajne so bronaste. Bron je pripadel tudi Afganistanu. Rohullah Nikpai je v taek-wondoju priboril prvo olimpijsko odličje svoji državi. Predsednik Kar-zai mu bo za nagrado podaril pets-obno stanovanje v Kabulu. Lepa reč, ta čas je še v Bagdadu varnejše ... B C C D dva slovenska svetnika v deželnem svetu FJK. Nameravali smo opraviti vzporedni intervju z obema, a eden se mu je izmaknil, rekoč, da ne sledi športu. Kdo je, vam ne razkrijemo. Povemo vam le, da mu je ime Igor. E i kot Emmons, Emmons in (E)mona Češka strelka Katerina Emmons je osvojila prvo zlato kolajno na kitajski olimpiadi. Isti priimek, a mnogo manj sreče premore Matthew Emmons, ki je pred štirimi leti streljal v sosedovo tarčo, tokrat pa je naredil neverjetno napako ravno v zadnjem strelu. Osrečil je Slovence v nekdanji Emoni in po celi deželi slovenski. Zlasti na Primorskem so ob Emmonsovem darilu pomislili: »Ta pa je res ...« F kot bakla, Baldini in Bolt Olimpijska bakla ni imela sreče. Preden bi prišla v Peking, so jo povsod skušali ugasiti. V kategorijo nesrečnih pa sodi tudi najbolj nesrečni italijanski priimek leta 2008. Baldini. Sabljača Andreo Baldinija so tik pred OI zasačili na doping testu, Stefano Baldini pa je na nedeljskem maratonu neuspešno branil naslov in neslavno končal kariero. Kariero pa šele začenja Usain Bolt, ki se je vrnil na Jamajko s tremi zlatimi medaljami in prav tolikimi rekordi. Šprinter je poleg plavalca Phepsa največji junak Pekinga. kot Fredericks, Francija in Facebook Nekdanji namibijski šprinter Frankie Fredericks je v svoji karieri zbral sama druga mesta, danes pa se kot Chiara, Cammarelle in Corsano Chiara je Cainero, Furlanka, ki je Italiji pristreljala eno od osmih zlatih medalj in edina predstavnica Furlanije Julijske krajine, ki je stopila na najvišjo stopničko. Tako kot Roberto Cammarelle, ki je veliki in bogati Lombardiji priboril edino zlato. Brez medalje, a z naslovom najboljšega libera na odbojkarskem turnirju se iz Pekinga vrača Mirko Corsano. V domovino se vrača kot najbolj osovraženi Italijan med zamejci. Slednji so svojčas najbolj sovražili fašiste, potem protislovenske politike, a odkar je Anastasi vpokli-cal njega namesto Lorisa Maniaja ... se je končal turnir hokeja na travi. Naj dvigne roko, kdor ve, kako se je na moškem maratonu uvrstil Kambodžan Hem Bunting, o katerem smo poročali, da se preživlja s štirimi dolarji dnevno in da ima stare, dotrajane čevlje. Če mu ne bo kdo kupil novih, bo kmalu kot hacalo. Naj dvigne roko, kdor ve, kaj pomeni hacalo. (Odgovor dobite v slovarju.) I kot Isakovič, Isinbajeva in Indija Sara Isakovič je plavala hitreje od državnega in svetovnega rekorda, a je vseeno plavala počasneje od Pel-legrinijeve. Nihče pa ne bo zlahka premagal rekorda Rusinje Isinbajeve v skoku s palico. Svojevrsten težko premagljiv rekord pa je postavila tudi Indija. Tako velika država, a s samimi štirimi medaljami ... J kot Jamajka, judo in Josefa Bob Marley ni več ikona svojega otoka. Jamajka je po letošnjih OI sinonim za hitrost, saj so Jamajčani v najkrajših tekih zmagali vse. Občudovanja vredna pa je sli, ko je nenadoma okrog sebe zagledal trume Italijanov. Pa tudi lepote se je nagledal kot še nikoli. Lepi so športniki, a lepi sta bili tudi otvoritvena in zaključna slovesnost. Zdaj je na vrsti London. M kot Margherita, Manadou in Minguzzi Z lepoto nadaljujemo še pri črki »m«. Saj, Tržačanka Margherita Granbassi si je zagotovila dve bronasti kolajni, hkrati pa tudi naslov najlepše italijanske olimpijke. Pravijo, da je lepa tudi Laure Manadou, za katero so tudi trdili, da bo dobila več medalj, odnesla pa ni niti ene. Eno, a najžlahtnejšo, pa si je priboril Andrea Minguzzi v rokoborbi. Njegovemu zlatu so Italijani najbrž posvetili najmanj pozornosti. N kot Nadal, Novak in nobena Teniški turnir je minil v znamenju črke N. Zmagal je Rafael Nadal, Novak Bokovič pa je Srbiji priigral bron. Srbija je sicer bolj računala na ženski del turnirja, a nobena od dveh visoko uvrščenih Srbkinj ni upravičila številnih pričakovanj. O kot organizacija, okroglo in 28 Vodstvo mednarodnega olimpijskega komiteja je pohvalilo organizatorje kitajskih iger. Kitajska se je torej izkazala, veselila pa se je tudi prvega mesta na lestvici medalj, kjer kot četrto mesto, Črna gora in Čavic Četrtih mest je bilo seveda toliko kot vseh ostalih uvrstitev. A bi jih nekateri želeli kar ukiniti. Ne prinesejo medalje, a samo jezo, bes in polemike. Italijani so samo v zadnjem tekmovalnem dnevu zbrali kar dve četrti mesti (v moški odbojki in ritmiki), Slovenci pa so bili četrti s (kajpak ... ) četvercem. Četrto mesto predstavlja tudi najvišjo uvrstitev Črne gore. Novinka na olimpijskih igrah je največ stavila na vaterpolo, kjer pa jo je v tekmi za bron premagala zatajena sestra Srbija. Srbi so največ dosegli s plavalcem Miloradom Čavičem. Če bi bil spretnejši pri zadnjem zamahu, bi svoji državi priplaval edino zlato medaljo, hkrati pa bi se zapisal v zlato knjigo olimpijskih iger kot tisti, ki je Phelpsu uspelo preprečiti rekordno bero. tolaži s tem, da se zlata dotakne ob vsakem nagrajevanju. Fredericks je namreč funkcionar, ki je v Pekingu postavil rekord prisotnosti na nagrajevanjih. S kravato in suknjičem učinkuje elegantno in simpatično, približno tako kot predsednik italijanskega olimpijskega komiteja. Gianni Petrucci pa je bil manj eleganten v eni zadnjih javnih nastopov. Italijanski obračun na OI je ocenil kot dobrega, češ, konec koncev smo pred Francijo ... Mnogo prijetnejše presenečenje pa je spletna mreža Facebook. Po vsakem uspehu kakega športnika se v njej pojavi vir-tualni fans club. Prav zanimivo je ugotavljati, koliko navijačev v Sloveniji (in po svetu) imata npr. Sara Isa-kovič in Primož Kozmus. G kot Debevec, 29 in deželna svetnika Rajmond Debevec si je (precej po sreči) pristreljal bron. S tem se je zapisal v zgodovino slovenskega športa kot edini, ki mu je uspelo dobiti kolajno tako v Sydneyju kot v Pekingu. Tudi po njegovi zaslugi je slovenski izkupiček na 29. olimpiadi dober. Kdo ve, kako bi ga komentirala kot Giulia, grozote in Gruzija Giulia Quintavalle je odpotovala v Peking, ne da bi Italija vedela za njo. Po štirih dneh olimpijade pa so jo hvalili od Trenta do Messine. V judu si je namreč izborila zlato in z lepim make-upom dokazala, da so lahko tudi boreče se športnice lepa dekleta ne pa grozote. Grozot je bilo pa precej v Gruziji. Država z brezglavim predsednikom in neusmiljeno sosedo se je lahko potolažila z lepim izkupičkom medalj. H kot hokej, Hem in hacalo Naj dvigne roko, kdor ve, kako zmaga Josefe Idem. Italijanska ka-nuistka sicer ni osvojila zlate kolajne, ampak srebrne. Toda prvo mesto je zgrešila le za štiri tiso-činke, drugo mesto pa je pri 44 letih zlata vreden uspeh. Jamstvo za uspeh je tudi judo, ki je že drugo olimpiado zapored razveselil tako Slovence kot Italijane. K kot Kozmus, Kenija in Križman Kozmusu lahko odslej rečemo Primož Veliki. Njegova zlata kolajna v metu kladiva je dogodek, ki ga slovenski šport ne bo nikoli pozabil. Tako kot Kenija ne bo pozabila letošnjega maratona. Zdi se neverjetno, a državi hitrih nog je šele letos uspelo zmagati v teku na 42 km in 195 m. Neverjetno, a vendarle resnično je tudi pričevanje Bruna Križmana v rubriki Bil sem tam. Spomine na njegove (ilegalne) podvige so bralci bržkone prebrali odprtih ust. L kot Longo, lepota in London Paolo Longo je italijanski novinar, ki je zadnja leta osamljeno poročal iz Pekinga. Kdo ve, kaj si je mi- je zbrala okroglih 100 odličij. Italija jih je zbrala 28. P kot Phelps, Pellegrini in Polavder Priimki, ki se začnejo na »p«, so očitno srečni. Michael Phelps je z osmimi zlatimi medaljami premagal Spitzov rekord. Rekorda in zlata se je veselila tudi Federica Pellegrini, za presenečenje pa je z osvojitvijo brona poskrbela tudi judoistka Lucija Polavder. R kot razočaranja, Rossi in RTV Bila so seveda tudi razočaranja. V italijanskem taboru slišijo na imena Cassina, Howe, nogomet, vaterpolo, pa tudi v zastavonošo Rossija je marsikdo verjel. Vesla so prinesla razočaranja tudi Sloveniji, skakalca s palico Rovana pa je razočarala RTV Slovenija. Njegov kozarec vode, ki konča na glavo komentatorja, je tudi spomin iz Pekinga. S kot Slovenska svatba, Schwarzer in 17. avgust Slovenska svatba je naslov ene izmed mnogih knjig Borisa Pahorja, ki prav danes slavi 95. rojstni dan. Vse najboljše! Zdi se neverjetno, da je Boris Pahor vitalno doživel 29. olimpijado, potem ko je kot sedemletni deček lahko spremljal že OI v Antwerpenu leta 1920. Slovenska svatba bi lahko bil primeren naslov za obračun slovenskih nastopov v Pekingu, saj so Slo- venci s petimi odličji dosegli lep izkupiček, ki je vreden praznovanja. Praznuje lahko tudi Alex Schwazer, ki je zmagal v najtežji disciplini, 50-kilometrski hitri hoji. Največje praznovanje pa je bilo 17. avgusta. Takrat je Kitajska nabrala največ medalj, kar so nam Kitajci v Terezijanski četrti napovedali že med našo reportažo tik po odprtju iger. s kot Španija, Švedska in Števerjan Že večkrat je bilo rečeno, da je letošnje leto najbolj zaznamovala Španija. Zmagala je na nogometnem EP, zmagala je na kolesarskem Tou-ru in tudi v Pekingu je marsikje presenetila. Razočarala pa je Švedska, ki ji ni uspelo osvojiti niti enega olimpijskega naslova. Še bolj razočarani pa so bili v Števerjanu. Razlog je znan, če pa se komu ne svita, o čem govorimo, naj pogleda C kot Corsano. T kot Tagliariol, Trst, Tibet Matteo Tagliariol je Italiji pri-sabljal prvo zlato na letošnjih OI, medtem ko je Ilario Di Buo v lokostrelstvu osvojil drugo mesto, kar je najboljša »tržaška« uvrstitev. Trst je pobral še dva brona z Granbassijevo, o kateri lahko poleg že rečenega pod črko M, dodamo še njeno prizadevanje za usodo Tibeta, leitmotiv letošnjih OI in protestov, ki so se vrstili med njimi, pred njimi in očitno tudi po njihovem koncu. U kot uspehi, uredništva in ugotovitev V športnih uredništvih po vsem svetu je bilo zadnja dva tedna mrzlično z zbiranjem in beleženjem raznovrstnih uspehov. Kolegi, ki poročajo o drugih temah, pa so ta čas imeli precej miru. Kolega na našem dnevniku, ki ne poroča o športu, si je lahko privoščil gledanje finala ženskega nogometa, sredi katerega je prišel do senzacionalne ugotovitve: »Ženski nogomet je najlepše, kar obstaja. Ženske in nogomet, oboje hkrati!« V kot Vezzali, viagra in Velika Britanija Valentina Vezzali je v floretu še tretjič zapored osvojila olimpijski naslov, četrtič zapored pa medaljo. Zdi se, da jo minevanje let ne prizadene. Kar pa očitno ne velja za vse goste olimpijske vasi. Baje so tabletke via-gre šle dobro v promet. Ni pa povsem jasno, ali so atleti jemali viagro za boljši uspeh v postelji ali med tekmovanji. Dober uspeh je zabeležila tudi Velika Britanija. Naslednja gostiteljica OI je v Atenah zbrala 30 medalj, tokrat pa jih je kar 47, podvojila pa je tudi izkupiček zlatih. Z kot ZDA, Zerial in zastavonoše Po številu osvojenih kolajn so sicer blestele ZDA, ki so pobrale 110 odličij, 10 več od Kitajske. Ni osvojil kolajne Tržačan Michele Zerial, ki si je pa prislužil precej točk med našim poizvedovanjem, kdo je najlepši olimpijec. Najbolj neuspešni olimpijci pa so ... zastavonoše. Izkazalo se je, da vihranje zastave na otvoritvenem mimohodu ne prinese sreče. Z ■ kot Žbogar, Žolnir in živio Tudi slovenski zastavonoši se ni posrečilo. Urška Žolnir namreč ni ponovila uspeha izpred štirih let. Podvig je pa uspel jadralcu Vasiliju Žbogarju, ki mu je uspelo dobiti medaljo tako v Atenah kot v Pekingu. Živio Primorci, dobitniki kolajn! Nogometaš David Beckham je med zaključno slovesnostjo na krovu dvonadstropnega londonskega avtobusa brcnil žogo med gledalce ansa Predaja olimpijske zastave med županoma Pekinga in Londona. London (zastavo je prejel v varstvo župan Boris Johnson) bo po letih 1908 in 1948 olimpijske igre gostil že tretjič, in sicer od 27. julija do 12. avgusta 2012 ansa Zaključna slovesnot je bila manj razkošna kot otvoritvena, v Ptičjem gnezdu pa si jo je ogledalo 91.000 gledalcev, medtem ko je več tisoč športnikov preplavilo igrišče ansa 2000 km od Pekinga »Olimpijske igre so spremenile kitajsko življenje in verjamem, da se Kitajska ne bo več vrnila nazaj.« Tak je splošen vtis, ki ga ima Gabrijel Beličič z Opčin, ki se je pred nekaj tedni že petič vrnil na Kitajsko. Prvo potovanje decembra 2004je 25-letnika popolnoma očaralo; vse do danes je v azijski državi preživel skupno preko 12 mesecev. V prestolnici province Guangdong, na ju-go-vzhodnem delu Kitajske, deli stanovanje s prijateljema iz Indonezije in Tajske, se uči kitajščine in nudi lekcije italijanščine. Od Pekinga je mesto Guangzhou oddaljeno več kot 2000 kilometrov. Velemesto, ki se nahaja v ekonomsko razviti delti Reke Biserov, nekaj deset kilometrov zahodno od Hong Konga, steje več kot 10 milijonov prebivalcev in je tretja kitajska metropola. Življenjski standard v mestu je sorazmerno visok, plače so celo višje od tistih, ki jih uslužbenci prejemajo v Pekingu ali Shanghaju. Olikano navijanje Kljub oddaljenosti je olimpijski duh zajel tudi mesto Guangzhou, a po Gabrijelovem mnenju v veliko manjši meri kot na severu, v bližini Pekinga: » Televizijski programi in časopisi so redno poročali o športnem dogodku. Pretiranega navdušenja pa nisem opazil. Najbrž na to vplivajo tudi razlike v kulturi med severno in južno Kitajsko. Prebivalci Guangdonga so do danšanjih dni, kot v preteklosti, obdržali precej hladen odnos do severne prestolnice, razlike so vidne v jeziku, kulturi, hrani in navadah.« Bučnega navijanja in veseljačenja po cestah ob številnih zmagah ni bilo: »Kitajci niso Italijani, ki ob vsakem golu rjovijo po cestah. Olikani so in to tudi med navijanjem,« je podal primerjavo. Na tekmah, kjer niso imeli kitajskega predstavnika, so Kitajci navijali najpogosteje za pripadnike manjših držav: »Vfinalu košarkarske tekme med ZDA in Španijo so navijali za Špance. Američani so njihov direktni konkurent in jih nasploh ne marajo.« Gabrijel Beličič (drugi z leve) je na Kitajskem od decembra 2004 preživel preko 12 mesecev. Kitajska kultura ga je tako očarala, da bi tam rad tudi ostal Kitajski vsakdan po OI Olimpijske igre so Kitajski v velik ponos. Svetu je velesila v dveh tednih dokazala, kaj velja in kaj pravzaprav je. Prebivalstvo je nenazadnje pridobilo tudi veliko zaupanja v lastni narod in državo: »Prepričali so se, da so povsod zelo konkurenčni, tudi v športu, marsikje pa že prednjačijo. In uspeh v športu je večkrat povezan z ekonomskim blagostanjem.« Kaj pa se bo spremenilo po OI? »Cene bodo ostale najbrž višje, cestna pravila bodo še naprej stroga, za tujce pa bo čedalje težje pridobiti vizum.« Prav priseljeništvo je eno izmed perečih vprašanj na Kitajskem. Ko je bil prihod tujcev omejen, so jih Kitajci radi sprejemali, saj so prinašali državi blaginjo. ».Sedajpa je tujcev res preveč. Vme-stu, kjer stanujem, so se izoblikovali pravi okraji, v katerih živijo izključno oni. Med priseljenci v mestu Guangzhou je največ Afričanov in Arabcev, ne manjka pa tudi Zahodnjakov in Avstralcev. Že res, da prinašajo denar, ampak tudi težave. . priseljevanjem se je razširila preprodaja drog in kriminal, ki prej nista bili tako razširjeni,« je povedal Gabrijel, ki to občuti na lastni koži. MIMOGREDE Bog daj, da bi sosedu crknila krava Slovenci smo (marsikdo od nas sicer nima nič pri tem) še enkrat pokazali, da smo najbolj zadovoljni, če sosedu crkne krava. To je prišlo do izraza v sobotni večerni oddaji TV .love-nija o olimpijskih igrah. »Krava« je bila tokrat hrvaška skakalka v višino Blanka Vlašic (naj nam oprosti to res nesramno oznako), dobrohotni sosed pa je bil, kdo drug kot .lovenec. Voditelj oddaje je namreč večkrat poudaril pomen srebrne kolajne hrvaške skakalke v višino Blanke Vlašic za Slovenijo! No, in zakaj je hrvaška srebrna kolajna pomembna za Slovenijo? Ker Blanka Vlašic ni osvojila pričakovanega zlata, je Hrvaška na posebni lestvici držav dobitnic olimpijskih medalj zaostala za Slovenijo, kije bila celo najuspešnejša med državami, ki so nastale na pogorišču nekdanje Jugoslavije. Za Slovenijo je najžlahtnejšo kolajno osvojil Primož Kozmus, v ostalih nekdanjih »jugo državah«pa zlata ni osvojil nihče. Slovenija je lahko upravičeno ponosna na uspehe svojih športnikov na olimpijskih igrah. In ocena bi bila enaka, tudi če bi sosedova krava ostala živa in osvojila zlato medaljo. Toda za nekatere zadovoljstvo očitno ni popolno, če sosedova krava preživi. (rg) Cenena delovna sila pa seveda privlačuje tuje podjetnike, ki so na Kitajskem vedno številnejši. Tudi oni pa so akterji nezadržne kitajske ekonomske rasti in blaginje. Zmotno pa je misliti, da lahko kitajsko življenje v razvitih mestih primerjamo z Zahodom. Gabrijel, ki našo realnost dobro pozna, kitajsko pa spoznava, je nad morebitno primerjavo zelo kritičen: »Kitajska in zahod nimata nič skupnega, pa čeprav se sedaj Kitajska razvija. Kultura je kitajska, orientalska. Kitajci na primer delajo veliko več. Borijo se za denar, ker jim omogoča življenje. Veliko študirajo, da bi si zagotovili čim boljše delovno mesto, nato pa trdo delajo, da bi zaslužili čim več. Pri nas, na Zahodu pa živimo v izobilju, smo leni in takega življenjskega zagona ne opažam. Mladina res veliko vlaga v študij, ima pa tudi druge interese. Dekleta rada nakupujejo, fantje pa se predajajo namiznemu tenisu, badmintonu, košarki, nogometu, konec tedna pa se zabavajo po restavracijah, karaokejih in klubih.« Razvoj in višji življenjski standard pa ne gre dlje od mest. Na podeželju se piše druga zgodba: »Ne smemo mimo dejstva, da je kar 80 % kitajskega prebiva-stva kmetov. Že res, da so se življenjske razmere izboljšale tudi na podeželju, ampak so tam še vedno v velikem zaostanku na higijenskem in sanitarnem področju. Preveč investicij gre še vedno v razvoj mest, tako da se razlike med mestnim in podeželjskim prebivastvom večajo. Dovolj je na primer, da se dvajset minut peljemo od predmestja metropole do prvih vasi in že opazimo, da gre v bistvu za popolnoma drugo realnost. Sam sem večkrat obiskal podeželje. Tu ima popotnik vtis, da so ljudje ostali kakih sto let za tistimi, ki se podijo po trgovskih središčih le nekaj deset kilemetrov od tam. Občutek je neverjeten,« pravi Gabrijel. Drugačnost pa je Gabrijelu všeč. Velike razlike med našimi navadami in kitajsko kulturo ga ne strašijo. Prej nasprotno. Očarale so ga do take mere, da bi v daljni deželi tudi rad ostal in delal. Zaenkrat bo tam zagotovo do naslednjega poletja, potem pa bo premislil. Poseben duh, barve, zrak, vlaga, zvoki, nebo in drevesa, ki so mu bili ob prvem obisku Kitajske povsem neznani, so mu sedaj vsakič bližji. Veronika Sossa Zmagali člani kategorije od 20 do 35 let Mladi do 35 let so zmagovalci naše igre Beibei Loto. Zbrali so 35 točk. S 27 točkami so se na drugo mesto uvrstili mladi do 20 let, točko manj so zbrali »napovedovalci« nad 50 let, zadnje mesto pa je pripadlo starostni kategoriji do 50 let. Ti so ostale vseskozi zasledovali, le dan pred zaključkom iger pa so nadoknadili zaostanek in prehiteli najstarejše napovedovalce. Veliki skok pa jim ni uspel, saj so jih zadnji dan »napovedovalci« nad 50 letom ponovno prehiteli. V boju za prvo mesto je bila prve dni kategorija nad 50 let, a so jo 7. dan iger prehiteli sogovorniki do 35 let. Najuspešnejši posameznik je bil Tomaž Špacapan (do 35 let): 13. avgusta je pravilno napovedal kar dva izida, in sicer prvo mesto italijanske plavalke Federice Pellegrini in prvo slovensko kolajno, ki jo je prejela Sara Isa-kovič. Za nogometno napoved med Italijo in Kamerunom pa ni prejel niti ene točke. Pet točk pa je osvojilo pet sogovornikov, med njimi dva iz kategorije do 35 let (Boris Kalc in Igor Bizjak), Matej Malalan iz najmlajše kategorije do 20 let, Marco Arduini (do 50 let) ter Damjan Pertot (nad 50 let). 13. avgust pa je bil daleč najuspešnejši, saj so naši napovedovalci skupno dosegli kar rekordnih 17 točk. Ob Tomažu Špacapanu so sodelovali Vera Balzano (4 točke, do 20 let), Vanja Jogan (3 točke, do 50 let) in Ennio Bogatez (4 točke, nad 50 let). Gostje naše rubrike 9. avgusta pa Tomaž Špacapan Damjan Pertot Boris Kalc Igor Bizjak Matej Malalan Marco Arduini so najbrž srečnejši v ljubezni. Diego Ge-ri, Robert Renčelj, Silva Meulja in Silvano Kuret so osvojil le dve točki, točko sta osvojila Diego Geri in Silvano Ku-ret. Takrat so napovedovali uvrstitev Bettinija in Turisinijeve ter rezultat ženske odbojke Italija - Rusija. Vrstni 6 TOČK 5 TOČK 4 TOČKE 3 TOČKE 2 TOČKI 1 TOČKA 0 TOČK red: Tomaž Špacapan Marco Arduini, Boris Kalc, Matej Malalan, Igor Bizjak, Damjan Pertot Ivana Gantar, Edy Sambo, Vera Balzano, Mateja Zavadlav, Marco Co-loni, Paolo Paoletti, Ennio Bogatez Bojan Makuc, Vanja Jogan, Nadja Rupel, Meta Starc, Danilo Niko Gla-vina, Erik Piccini, Andrej Vogrič Alex Kuret, Igor Pison, Stojan Žagar, Dušan Černic, Anja Grgič, Jar Martini, Niko Jevnikar, Iztok Gregori Benjamin Škrap, Vilko Frandolič, Miran Guštin, Sandi Rauber, Martina Mezgec, Mauro Cociancig, Tadej Lango, Daniel Skarabot, Denis Salvi, Klavdij Brajnik, Ivan Semolič, Marko Marega, Vojko Pahor, Guido Neubauer, Mitja Guštin, Malina Tedeschi, Diego Geri, Silvano Ku-ret Martina Kufersin, Robert Renčelj, Silva Meulja, Pino Rojc, Vojko Ko-cman, Lajris Žerjal DO 2D LET SKUPNO 27 Napoved Maline Tedeschi: Maraton: Stefano Baldini 6. M. odbojka: Italija-Rusija 3:2 Vaterpolo: Srbija-Črna gora +3 TOČKA DO SS LET SKUPNO 35 Napoved Iztoka Gregorija: Maraton: Stefano Baldini 9. Vaterpolo: Srbija-Črna gora -1 M. odbojka: Italija-Rusija 1:3 TOČKI DO SD LET NAD 50 LET SKUPNO 25 Napoved Marka Marege: Maraton: Stefano Baldini 4. M. odbojka: Italija-Rusija 3:1 Vaterpolo: Srbija-Črna gora +2 1 TOČKA SKUPNO 26 Napoved Vojka Pahorja: Maraton: Stefano Baldini 8. M. odbojka: Italija-Rusija 2:3 Vaterpolo: Srbija-Črna gora -2 1 TOČKA Francoski rokometni mojstri, prvič prvaki, so bili v finalu preprosto preveč za prav tako odlične in srčne Islandce, ki so si s srebrom priigrali edino kolajno na letošnjih igrah ansa Zou Shiming je prišel do sploh prve zlate olimpijske kolajne za Kitajsko v boksu, ki so ga na Kitajsko sicer že ob koncu 19. stoletja prinesli Britanci, a je bil pod vladavino Mao Zedonga dolgo prepovedan. Uradno so ga dovolili šele leta 1986 ansa Madžari so v moškem vaterpolu z zmago v finalu proti ZDA dosegli svojo že deveto olimpijsko zmago, tretji zaporedno. Skupno so osvojili že 15 olimpijskih kolajn ansa še sem tam - Nataša Gombač o svoji izkušnji na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu Zdaj ve, kako se sestavljajo oddaje Med OI je delala kot prevajalka za RAI - Fotografirala se je z vsemi italijanskimi dobitniki kolajn - Spoznala je tudi Gorio in Calligarisovo Na olimpijskih igrah v Pekingu prvič po OI v Barceloni leta 1992 ni nastopil noben zamejski športnik, vseeno pa smo imeli na Kitajskem svojo predstavnico. To je bila 23-letna Tržačanka Nataša Gombač, ki se je, potem ko je v Benetkah diplomirala na fakulteti za orientalske jezike in kulture, odločila za izpopolnjevalni študij kitajščine v Pekingu. Tam je Nataša preživela skupno eno leto (dvakrat po šest mesecev z vmesno štirimesečno pavzo v Trstu), prav ob zaključku svoje izkušnje na Kitajskem pa je po srečnem naključju med olimpijskimi igrami delala kot prevajalka za državno televizijo RAI. »Prostovoljce so izbrali že dve ali celo tri leta prej, v glavnem pa so bili to Kitajci. Baje je bilo več kot dva milijona domačih prostovoljcev. Bili so res vsepovsod, tudi pred javnimi stranišči, kjer so delili toaletni papir. V zadnjem obdobju pred OI pa se je začel pravi lov na prevajalce. Večina Kitajcev namreč ne govori angleško, tujci pa kitajščine v glavnem ne razumejo. Na pekinški univerzi se je kmalu razširil glas, da organizatorji še vedno iščejo prevajalce. Tako sem se tudi sama javila kitajskim organizatorjem, ki so me kot prevajalko dodelili italijanski državni televiziji Rai,« je povedala po zaključku olimpi-jade avtorica »našega« Pekinškega dnevnika, ki je imela tudi včeraj še vedno precej dela. »Moram še poskrbeti za to, da se vsa oprema, ki so jo v Pekingu potrebovali snemalci, režiserji in razni drugi tehniki, varno vrne v Italijo. Ko bodo še zadnji člani Rai odpotovali, pa se bom lahko nekoliko spočila,« nam je razložila Nataša med vožnjo v taksiju, svoje pripovedovanje pa je morala nekajkrat tudi prekiniti. Takrat smo jo lahko slišali govoriti kitajsko. »S temi taksisti se je treba vedno kregati,« je potem komentirala. Mlada Tržačanka med OI res ni imela časa za oddih, saj so morali biti v taboru Rai vedno pripravljeni za prenos v živo. »Delala sem praktično 26 ur na dan,« je s smehom odgovorila na naše vprašanje o njenem delovnem urniku. Potem pa je priznala, da je bilo po nekaj res nemogočih dnevih nekoliko boljše. »Na začetku sem delala približno od desetih zjutraj do treh ponoči, potem pa "samo" od dvanajstih do treh ali štirih ponoči. Dela je bilo ogromno, nihče ni mogel počivati, zaradi nemogočih delovnih razmer pa so skoraj vsi med OI zboleli. V Pekingu je bilo namreč 36 stopinj, na delovnih mestih pa le 12. Zato so morali tisti, ki so nadomeščali bolne, delati še več.« Nataša pa med olimpijado ni samo prevajala, saj so vsi, ki so bili imenovani za prevajalce, svojim sodelavcem tudi pomagali pri njihovem delu. Tako je na primer delala tudi kot ma-skerka in skrbela za ličenje športnikov pred njihovim nastopom v živo, pomagala v režiji, s športniki pred oddajo preizkušala, če je z mikrofoni vse v redu in podobno. »Zdaj vem, kako se sestavljajo oddaje, kdo skrbi za ozvo-čenje...Strokovne izraze pa zdaj obvladam tako v italijanščini kot v kitajšči- Nataša Gombač z »zlatim« italijanskim sabljačem Matteom Tagliariolom, fotografirala pa se je skoraj z vsemi ostalimi italijanskimi dobitniki kolajn ni, kar bi mi lahko v bodoče tudi koristilo.« Raieva prevajalka je med olimpijskimi igrami tudi srečala veliko znanih športnikov. Vsi so namreč morali zvečer v Dom Italija na srečanje z novinarji, poleg tega pa so zmagovalci tam prejeli simbolični ček v višini predvidene denarne nagrade. Nataša se je tako lahko tudi fotografirala z vsemi italijanskimi dobitniki kolajn in zbrala tudi njihove avtograme. Z nekaterimi je tudi poklepetala, čeprav se je poznalo, da so vsi zelo utrujeni. »Priprave na tekmovanje, nastopi in doping kontrole so vse zelo izmučile. Kljub temu pa so bili v glavnem vsi zelo prijazni. Najbolj prijazni so bili sabljači in sabljačice ter ju-doistka Quintavalle. Pri njej je bilo videti, da sploh ni mogla verjeti, da je zmagala. Razočarala pa me je predvsem plavalka Pellegrinijeva.« Prav zadnji večer pa se je v Domu Italija svoje zlate kolajne veselil boksar Roberto Cammarelle. »On je bil seveda nad svojo zmago navdušen, ritmi-čarke in njihovi starši pa so bili zelo razočarani in žalostni, tako da je marsikdo med njimi tudi jokal. Ko pa se je Cammarelle pomeril s Kitajcem, so vsi glasno navijali zanj, da bi se v imenu vseh italijanskih športnikov, ki so jih sodniki oškodovali na račun domačih predstavnikov, maščeval. V glavnem so bili sicer sodniki objektivni, nekajkrat pa so res oškodovali italijanske športnike. Takrat so se razvnele hude polemike.« Športniki in ugledni gostje pa so lahko vsak večer v »Domu Italija tudi večerjali. Tu so bile na voljo same italijanske specialitete, veliko je bilo italijanskih testenin, zelenjave, tudi olje, sir in razne začimbe so morali biti italijanski. Vsi glavni sponzorji italijanske olimpijske odprave so namreč tu predstavljali svoje izdelke, zmagovalca internega tekmovanja pa sta bila italijansko vino in olje,« je dodala Nataša, ki je tudi povedala, da je bilo v pri- merjavi z »domovi« drugih držav v italijanskem vse bolj formalno in povezano s sponzorji. Zjutraj so lahko v Dom prihajali najrazličnejši obiskovalci, zvečer pa samo ugledni gostje. Vsak pokrovitelj pa je lahko tu razstavljal svoje izdelke. »Ferrari je na primer razkazoval svoje avtomobile.« Nataša je v Pekingu sodelovala s številnimi znanimi novinarji italijanske državne mreže Rai. Spoznala je na primer Amedea Gorio, ki »je malce čudaški, a izredno delaven« in Novello Calligaris, ki je v živo prenašala tako otvoritev kot zaključno slovesnost. »Je zelo simpatična, energična in direktna,« je dejala o bivši italijanski plavalki in sedanji športni novinarki Rai News 24. »Ostali novinarji in komentatorji, ki so bili v Pekingu, so bili v glavnem vedno v IBC-ju (stolp, od koder so oddajale vse televizijske hiše, op.ur.), tako da sem jih srečala samo takrat, ko smo mi šli tja. Imeli pa smo vsi toliko dela, da ni statistika los angeles timesa Po številu osvojenih kolajn na prebivalca je Slovenija na tretjem mestu Bahami - država s 307.451 prebivalci - po statistiki dnevnika Los Angeles Times zasedajo najvišje mesto na lestvici osvojenih medalj glede na število prebivalcev. Ta otoška država je osvojila eno srebrno in eno bronasto kolajno, kar jo na lestvici osvojenih odličij uvršča na 65. mesto. Dve osvojeni kolajni pa hkrati pomenita, da so predstavniki Bahamov osvojili eno medaljo na 153.725 prebivalcev. Na drugo mesto se je uvrstila Jamajka, ki si je s pomočjo odličnih atletov priborila 11 kolajn, kar pomeni, da je osvojila eno na 198.285 prebivalcev. Takoj za Bahami in Jamajko pa sledi Slovenija, ki je osvojila pet odličij -eno najžlahtnejšega leska, dve srebrni in dve bronasti -, kar jo uvršča na 41. mesto med 87 dobitnicami. Na lestvici osvojenih odličij glede na število prebivalcev pa se je Slovenija uvrstila na sam zmagovalni oder, na tretje mesto, saj je osvojila eno odličje na 401.542 prebivalcev. V prvo peterico sta se uvrstili še Avstralija in Nova Zelandija, v prvo deseterico pa se je med drugim uspelo uvrstiti še Armeniji, Belorusiji, pa tudi Ba-hrajnu. bilo časa za klepet z njimi. Le Ivana Vaccari je nekajkrat prišla tudi v Dom Italija, ko je imela čas za počitek.« Največ stikov pa je imela Nataša seveda z režiserko Anno Cristino Giu-stiniani, s katero je sodelovala. »Ob po-vratku domov bom šla s prijatelji, ki jih zanima kolesarstvo, na svetovno prvenstvo v Varese, saj bo tam prav tako kot v Pekingu za režijo odgovorna ona.« V Pekingu se je zaradi olimpijskih iger način življenja precej spremenil, kar se v drugih kitajskih regijah ni zgodilo. »Zdaj bodo tu še paraolimpijske igre, potem me pa res zanima, če bo v Pekingu spet vse po starem. Takrat pa vsekakor upam, da bom že doma,« je ob zaključku povedala Nataša, ki bi se rada čim prej vrnila v Trst. Let ima rezerviran za 8. september, upa pa, da bo že prej na razpolago kako mesto na letalu. »Na olimpijadi je bilo res lepo, zabavno je bilo tudi pisati dnevnik, zdaj pa bi se res rada spočila doma.« (T.G.) 'i&e&cet^ Miss Nina Kolarič, Mister Rok Rozman Po anketi Slovenske tiskovne agencije STA med slovenskimi udeleženci iger je »Miss Slovenija« postala atletinja Nina Kolarič, »mister« pa veslač Rok Rozman.Gla-sovanje med slovenskimi olimpijci in olimpijkami, ki je potekalo od prvega do zadnjega dne olimpijskih iger, je na drugo mesto med dekleti ustoličilo »srebrno ribico« Saro Isakovič, tretje mesto pa je zasedla še ena atletinja Pia Tajnikar. Medfanti je prvi spremljevalec postal plavalec Matjaž Markič, drugi pa Peter Mankoč. Sanjski svet Za varnostnimi ograjami se začenja sanjski svet. Oziroma je to zaznati na vsakem koraku olimpijske vasi, saj povsod piše »Dream World«. Na 66 hektarjih se namreč nahaja vse, oziroma skoraj vse, kar si srce športnika poželi in vse je brezplačno. Poseben vtis zapusti ogromen šotor, kjer se športniki in športnice prehranjujejo, saj je velik kot tri nogometna igrišča. Na kilometre dolgih servirnih pultih je moč dobiti suši, zrezke in tudi testenine. Glasni prostovoljci Sedijo in na ves glas kričijo. Ob pekinški znamenitosti Ptičjem gnezdu sedijo številni prostovoljci in glasno usmerjajo obiskovalce v smeri podzemne železnice, k vhodom/izhodom in podobno. Sedijo na visokih stolčkih, kot sicer teniški sodniki in z višine dajejo napotke mimoidočim. Okrog vratu nimajo sodniških piščalk, pač pa mikrofon, ki jim daje avtoriteto. Kakor kmalu se kdo od gledalcev obrne na prostovoljca, ta že zagrabi megafon in na glas pove, v katero smer je potrebno iti. Rekord po gledanosti OI v Pekingu si je v prvih desetih dneh po ocenah tržnorazi-skovalne družbe Nielsen ogledalo 4,4 milijarde gledalcev po vsem svetu. S tem so igre v kitajski prestolnici že pred koncem najbolj gledane v zgodovini OI. Igre v Atenah pred štirimi leti sije skupaj ogledalo 3,9 milijarde gledalcev, v Sydney-ju pa je bilo gledalcev 3,6 milijarde. Slabost Španec David Cal se ni mogel prav veseliti svoje srebrne olimpijske kolajne, ki jo je osvojil v kanuju enokleku na 500 metrov. Pravzaprav se mu je odličje zdelo »za bruhat« - dobesedno. Kmalu zatem, ko so mu prireditelji v parku Shunyi podelili medaljo, je moral Španec ob zmagovalnem odru bruhati. Ni jasno, ali ga je slabost obšla zaradi vročine, slabega kosila, zgrešene zlate kolajne ali česa tretjega. Prijazni prostovoljci so nato prizorišče kaj hitro spet spravili v 483 Torek, 26. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI motociklizem - Predzadnja preizkušnja trofeje Kawasaki Mitja Emili tik pod vrhom Zdaj je imperativ zmaga V Mugellu je vodil vse do zadnjega kroga, na koncu je bil 2. - V Rimu 7. septembra za končno prvo mesto □ Obvestila KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo na sporedu v nedeljo, 7. septembra t.l. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 335-6140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej. ODBOJKARSKA SEKCIJA ŠD KONTOVELobvešča, da se bodo treningi za mladinske ekipe začeli 1. septembra po naslednjem urniku: minivolley (letniki 1997-2000) ob 16.30; U13/U14 (letniki 1995,1996) ob 18.00. V prvem tednu bo vadba potekala vsak dan v šolski telovadnici na Proseku. NOGOMETNA ŠOLA ZA OTROKE od letnika 1998 do 2003. Nogometni Klub KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke. Prvi trening bo v sredo, 3. septembra2008, ob 17.00 uri na športnem igrišču v Repnu. Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328 0350533 - 335 5746234. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTO-VEL obvešča, da od ponedeljka, 1. septembra do petka, 5. septembra bodo treningi za letnike 1997/1998 OD 17.30 do 18.30, za letnike 1999/2000 pa od 16.30 do 17.30 potekali v Prosvetnem domu na Op-činah ŠD VESNA - Nogometna šola vabi vse dečke in deklice, rojene od januarja 1998 do decembra 2003, da se nam pridružijo. Za informacije pokličite na 3389344927, 3386400523 ali na 040220497. S K D EV IN prireja družinski izlet z gorskim kolesom v nedeljo 31.avgusta 2008 v Rakov Škocjan/Cerkniško jezero, kjer je približno 27 km dolga kolesarska proga. Zbirališče ob 8.30 na mejnem prehodu Fernetiči (Bar G). Prijave do 28. na elektronski naslov info@skdevin.it. Informacije na 335 77944 AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Za informacije in prijave: 347-3591855 Boris Salvi, 3495196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.ste-fancic@libero.it. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). Mitja Emili je na peti od šestih dirk trofeje Kawasaki osvojil drugo mesto in ostaja v boju za končno prvo mesto. Predzadnja preizkušnja se je za Emilija začela povprečno. Prvi del kvalifikacij je namreč zaključil šele na sedmem mestu, drugega pa je zmotil močan poletni naliv. Premočena proga pa se je kmalu posušila in to je Emili odlično izkoristil. Z zadnjim razpoložljivim krogom se je s sedmega povzpel na tretje in tako imel odlično izhodišče za nedeljsko dirko. Dirko je Emili začel dobro. Po treh krogih je bil že na čelu in prvo mesto obdržal vse do končnih zavojev. Zadnji krog ga je Zerbo (tretji na skupni lestvici) prehitel, napaka Emilija na S-za-voju pa je bila odločilna: »Res škoda, ampak se to včasih zgodi. Tam sem nato izgubil stik s prvouvrščenim in na ciljni ravnini nisem uspel nadoknaditi 20 metrov zaostanka,« je bil po tekmi Emili nekoliko razočaran, saj se mu je zmaga že nasmihala. Dirkač s Proseka je med tekmo dosegel tudi najboljši čas. »Dirka je bila sicer zelo zanimiva, saj vse do zadnjega ni bilo jasno, kdo bo zmagovalec. Prvih sedem uvrščenih je čez cilj privozilo v razmahu ene sekunde in pol,« je še dodal Emili. Na skupni lestvici trofeje Kawasaki je drugi. Prvo nedeljo v septembru ga čaka v Vallelungi pri Rimu zadnja in odločilna preizkušnja. Imperativ je zmaga, ki bi mu prinesla tudi končno prvo mesto. Letos le enkrat ni bil na stopničkah, dosegel je dve drugi, eno prvo in eno tretje mesto. Doslej je najboljši rezultat na tem prvenstvu osvojil leta 2006, ko je bil skupno drugi. Emili se bo po končani trofeji Kawasaki posvetil prvenstvu Yamahe, kjer ga čaka še zadnja dirka prvenstva in zaključna dirka za osvojitev naslova »Su-percampione«, na kateri bo nastopilo 13 najboljših dirkačev iz vseh treh kategoriji (mladi, expert, master). V prvenstvu je Emili skupno četrti in še v boju za drugo mesto. (V.S.) NOGOMET NA MIVKI »Azzurri« z Leghisso četrti Italijanska reprezentanca nogometa na mivki, v kateri nastopa tudi naš Michele Leghissa, se s finala evrolige na Portugalskem vrača brez lovorike. Po pravem polomu v polfinalu proti domači reprezentanci (Portugalska je zmagala z 12:4) so v nedeljo na tekmi za tretje me- Mitja Emili na kawasakiju sto »azzurri« klonili tudi proti Rusiji. Tekma je bila vseskozi pod ruskim nadzorom, ki so povedli na 3:0. Gol Pal-maccija v tretjem tretjini je napovedoval preobrat, ki pa ga naposled ni bilo. NEDELJSKI IZIDI Zmaga Massi, skupno pa še vodi Hamilton VALENCIA - Brazilec Felipe Massa (Ferrari) je zmagovalec prve dirke formule 1 za novem prizorišču v Valencii. Na preizkušnji za VN Evrope je drugo mesto osvojil Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes), ki je po 12 dirkah tako zadržal skupno vodstvo v SP, kjer ima šest točk naskoka pred Brazilcem. Izidi (57 krogov, 310,080 km): 1. Felipe Massa (Bra/Ferrari) 1:35:32,339, 2. Lewis Hamilton (VBr/McLaren-Mercedes) + 5,611, 3. Robert Kubi-ca (Pol/BMW-Sauber) 37,353, 4. Heikki Kovalainen (Fin/McLaren-Mercedes) 39,703, 5. Jarno Trulli (Ita/Toyota) 50,684, 6. Sebastian Vettel (Nem/Toro Rosso-Ferrari) 52,625; SP skupno: 1. Lewis Hamilton (VBr) 70, 2. Felipe Massa (Bra) 64, 3. Kimi Räikkönen (Fin) 57, 4. Robert Kubi-ca (Pol) 55. Konstruktorji: 1. Ferrari 121, 2. McLaren-Mercedes 113, 3. BMW-Sauber 96. Superpokal Interju MILAN - Nogometaši Interja so letošnji zmagovalci superpokala. Tekma se je zaključila s 6:1. Naš nogometaš Leghissa je bil sicer med najnevarnejšimi, saj je imel kar nekaj priložnosti. Prvo mesto je osvojila Portugalska, ki je s 5:1 premagala Nizozemsko. Romo so premagali šele po streljanju enajstmetrovk. Po rednem delu je bil izid izenačen (2:2), odločilno enajstmetrovko za Romo pa je zgrešil Totti. Za portugalskega strokovnjaka Jose Mourinho je tako svojo trenersko pot v Italiji začel z zmago. Španski superpokal pa je osvojil Real Madrid. Po dveh tekmah je Valencio premagal z 6:5. Interblok visoko poražen LJUBLJANA - Izidi Prve Lige Telekom Slovenije po 6. krogu: Pri-morje - Rudar Velenje 3:1 (2:1); Labod Drava - Koper 2:1 (0:0); Nafta -HIT Gorica 1:0 (0:0); Domžale - Interblock 4:0 (1:0). Na skupni razvrstiti vodijo Domžale, Interblok je še na zadnjem mestu z le dvema točkama. Žagar že drugič LENDAVA - Slovenec Matej Žagar je že drugič osvojil naslov evropskega prvaka v speedwayu. Finalna dirka je stelka na stadionu v Pe-tišovcih pri Lendavi. Žagar je tudi edini voznik tega tekmovanja, ki mu je to uspelo že dvakrat - prvič mu je uspelo leta 2004. Danes Juventus, jutri Fiorentina Juventus bo danes (ob 20.45) igrala tretji predkrog lige prvakov. Povratno tekmo proti Artmedii iz Bratislave bo sodil španski sodnik Luis Medina Cantalejo. Fiorentina pa se bo jutri pomerila v Pragi proti Slavii. Tretja je Serena Williams LONDON - Na najnovejši ženski lestvici najboljših teniških igralk se je med prvo deseterico zgodilo kar nekaj sprememb. Vodilni sta sicer še vedno Srbkinji Ana Ivanovic in Jelena Jankovic, medtem ko se je s četrtega na tretje mesto povzpela Američanka Serena Williams. Mlajša od sester Williams je mesto zamenjala z Rusinjo Svetlano Kuznjecovo. Peta je Marija Šarapova, šesta pa Jelena De-mentjeva. Novost v družbi najboljših desetih Rusinja Ana Čakvetadze. Od Slovenskih tekmovalk je Srebotniko-va, zdaj 28., pridobila je eno mesto, Andreja Klepač je uvrstitev popravila za dve mesti in je 119. Najboljša Ita-lianka je Flavia Penetta, ki je iz 17. mesta zdrknila na 19., le mesto pred Sre-botnikovo pa je Francesca Schiavone. Kakšen skok! LJUBLJANA - Slovenski teniški igralec Luka Gregorc je z uvrstitvijo v polfinale na turnirju ATP v New Havnu pridobil kar 202 mesti na najnovejši jakostni lestvici najboljših igralcev sveta. Trenutno se kot najboljši Slovenec nahaja na 232. mestu, kar je seveda tudi njegova daleč najboljša uvrstitev na lestvici ATP. Božič odličen OSTENDE- Slovenski kolesar Borut Božič je v peti etapi dirke po Bene-luksu zasedel tretje mesto. Tekmovalec Cycle Collstropa je v ciljnem sprintu 172 kilometrov dolge preizkušnje med Ardooijem in Ostende-jem predse spustil le zmagovalca Nemca Carla Westphala (Gerolsteiner) in drugouvrščenega Belorusa Jev-genija Hutaroviča (FDJ). V skupni razvrstitvi dirke, ki šteje tudi za točke Pro Toura, je v vodstvu ostal Nemec Andre Greipel, ki ima enajst sekund naskoka pred Špancem Josejem Ivanom Gutierrezom. Božič je s 24 sekundami zaostanka napredoval na enajsto mesto. Ilka Štuhec poškodovana LJUBLJANA - Na pripravah slovenske ženske smučarske reprezentance se je huje poškodovala mlada in obetavna smučarka Ilka Štuhec. Več o njeni poškodbi kolena, bo znano šele po vrnitvi domov in opravljeni magnetni resonanci. Ostala dekleta pa ostajajo v Čilu pod strokovnim vodstvom Boža Jaklina. balinanje - Na zamejskem prvenstvu se je končal kvalifikacijski del Kras stalni gost polfinala, Zarja presenetila Vroč polfinalni dvoboj Mak - Gaja v Štandrežu V zadnjem kolu kvalifikacijskega dela smo dobili še zadnjega polfinalista zamejskega balinarskega prvenstva. To je zgoniški Kras, ki je tako postal edino zamejsko društvo, ki je bilo doslej vedno prisotno v polfinalu. Uvrstitev med prvo četverico je za Kantejeve varovance več kot zaslužena. Bistveno so bili boljši od njihovega večnega tekmeca Sokola (razmerje v točkah 10:6), čeprav so si Nabrežinci v povratnem srečanju s Krasom po lastni krivdi kar sami zapravili vstop v polfinale (v dvojicah so vodili namreč že z 9:1). Od polfinalistov so prav Kra-sovci tisti, ki razpolagajo z daleč najmanj številnim igralskim kadrom, saj v večini primerov nastopajo brez rezerve. Potemtakem imajo prav oni najmanjše možnosti za osvojitev zamejskega naslova, čeprav razpolagajo z nekaterimi res dobrimi posamezniki. Največje prijetno presenečenje letošnje izvedbe je uvrstitev v polfinale bazovske Zarje, ki je v zadnjem letu opravila lep napredek. Nastopanje v promocijskem prvenstvu in celo osvojitev pokrajinskega naslo- Balinarji Gaje in Krasa pred zadnjim nastopom v kvalifikacijah va nista le golo naključje. Bazovci so letos sposobni prekrižati račune vsakomur. Morda tudi prvakom Maka ali izkušenim ekipam, kot je npr. Gaja. Zadnji uspeh so dosegli v nedeljo, kjer so na turnirju v Plisko-vici na Krasu, katerega se je udeležilo kar 16 četverk z obeh strani meje, zasedli odlično 2. mesto (Zoch, Guštinčič, Abrami in Križ-mančič). Po večletnem nastopanju v A-skupi-ni so se poletovci na dokaj dostojanstven način poslovili od letošnjega prvenstva. V zadnjih dveh nastopih so bodisi proti Gaji kot proti Sokolu potegnili krajši konec, saj so utrpeli kar 8 zaporednih porazov. V prihodnji sezoni jih čaka nastopanje v B-skupini, kjer jim bo konkurenca mnogo bolj dosegljiva. Srečanje med Sokolom in Poletom se je pri- čelo z zmagama Bagozzia in Michelija na račun Kramarja in Viscontia. Malo večji odpor sta nudila le Taučer in Visconti proti V. Pertotu in Negriniju. A preko častnega poraza vendarle nista zmogla. Srečanje trojk pa se je končalo z gladko zmago Sokola (Lo-renzi, S. Pertot in Micheli), ki je bil s 13:5 boljši od Štoke, Visintina in Obada. Vse oči poznavalcev pa so bile uprte v dvoboj med Gajo in Krasom, ki je zasledoval polfinale. Za Krasovce se srečanje ni pričelo ravno obetajoče, saj sta tako Tence, kot Skupek morala položiti orožje pred San-cinom oziroma Calzijem. Na srečo, da je bil zadnji del srečanja veliko boljši, saj je bila najprej uspešna Krasova trojka v postavi Živec, Milič in Doljak proti Coverlizziju, katerega je nadomestil Žagar, Naturalu in Calziju. Sreča pa se je tokrat nasmehnila tudi dvojici (Mervic in Skupek), ki je bila uspešna proti M. Calziju in Boninu. V četrtek se obetata dve zanimivi in privlačni polfinalni srečanji. Najbolj vroče bo nedvomno v Štandrežu, kjer bodo prvaki gostili lanskega finalista, to je Gajo. Nedvomno ima marsikdo še pred očmi lanski fina- le, ko je Mak v Nabrežini na neverjeten način presenetil Balosa in ostale. Že v polfinalu se ponuja gajevcem edinstvena priložnost, da se Štandrežcem oddolžijo za spodrsljaj in jih tako izločijo iz boja za naslov. Nihče naj nas ne popravlja, če ugotavljamo (enako smo sicer menili tudi lani), da je prav Gaja največji kandidat za osvojitev letošnjega naslova. Nič manj zanimiv ne bo niti drugi polfinale med Krasom in Zarjo, saj bodo v Krasovem dresu nastopili kar štirje balinarji, to jso Doljak, Kante, Milič in Živec, ki so med letošnjo zimo branili barve Zarje v promocijskem prvenstvu. IZIDI: A Skupina: Sokol - Polet 8:0; Gaja - Kras 4:4. KONČNA LESTVICA: 1. Gaja 9 točk; 2. Kras in Sokol 7 točk; 4. Polet 1 točka. B SKUPINA: Primorje - Nabrežina 5:3; Kraški dom zarja 4:4. KONČNA LESTVICA: Zarja 12 točk; 2. Mak 11 točk; 3. Primorje 7 točk; 4. Kraški dom 6 točk; 5.Nabrežina 4 točke. Polfinalna para (četrtek, 4. septembra ob 18.30 v Samatorci): Kras - Zarja v Štan-drežu: Mak - Gaja. (ZS) o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it nova gorica - Do centra za ravnanje z odpadki pelje nova cesta V Stari Gori nočejo odpadkov iz Gorice Za deponiranje niso zainteresirani, kvečjemu bi sprejeli odlaganje skupaj s predelavo Krajani Stare Gore, predvsem tisti, ki živijo v neposredni bližini tamkajšnjega centra za ravnanje z odpadki, so si včeraj pošteno oddahnili. Mimo njihovih domov ne bodo nič več vozili s smetmi naloženi tovornjaki, saj je bila namenu predana nova cesta do odlagališča, ki njihove domove zaobide. Center za ravnanje z odpadki naj bi sicer kmalu postal tudi regijsko odlagališče, medtem ko direktor novogoriške Komunale Andrej Miška,pojasnjuje, da za deponiranje dodatnih odpadkov iz Gorice niso zainteresirani, kvečjemu bi sprejeli odlaganje skupaj s predelavo, za kar bi lahko zaračunali več. Junija sta se namreč predstavnika goriške pokrajine na ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani pogovarjala o možnosti izvoza dela odpadkov v Slovenijo v nujnih primerih, šlo pa naj bi za manjšo količino, okrog 4.000 ton na leto. Miška je že tedaj opozoril, da je slovenska vlada marca letos sprejela operativni program odstranjevanja odpadkov, v katerem prepoveduje uvažanje odpadkov v Slovenijo. Po njegovih informacijah se pogovori na to temo odtlej še niso nadaljevali. »Iz ministrstva so okrog tega prišla nasprotujoča si sporočila: po eni strani da, po drugi ne. Poleg tega sedaj ni primeren čas za reševanje takih stvari, po volitvah pa mislim, da bomo te stvari razčistili,« pravi Andrej Miška in dodaja svoje stališče glede »uvažanja« odpadkov iz Gorice: »Samo za odlaganje nismo zainteresirani, saj je treba ta prostor, ki je na razpolago, v čim večji meri ohraniti in ga čim kasneje zapolniti, saj je redka dobrina. Da bi sprejemali odpadke od vsepovsod - temu nismo naklonjeni,« pojasnjuje Miška in dodaja, da bi se jim, če bi že na to pristali, kvečjemu izplačalo odpadke iz Gorice ne samo deponirati, pač pa tudi predelati. Krajani Stare Gore so na nevzdržne razmere in neprimernost dosedanje cestne povezave opozarjali več kot trideset let; v začetku je bila pot mimo njihovih domov še makadamska, zato se je za tovornjaki še hudo prašilo. Celotna investicija je težka 1,3 milijone evrov. Izvedena je bila tako rekoč še pravi čas, saj bo starogorski center za ravnanje z odpadki kmalu postal tudi regijsko odlagališče, tedaj se bo povečala tudi količina in pogostost dovozov, tega pa stara in tudi preozka trasa, ki je potekala med stanovanjskimi hišami, kratko malo ne bi prenesla. Krajani pa tudi ne. »Nova cesta nam resnično veliko pomeni, čakanja je bilo dovolj,« pravi Bruno Komel, ki stanuje v neposredni bližini odlagališča. Obljube o novi trasi so se začele že več kot pred poldrugim desetletjem, še dodaja. Najhujši je bil ropot, prah, nesnaga. Pa tudi neprestano škripanje zavor, saj se dva kamiona nista mogla srečati na preozki cesti. Tudi nevarno je bilo. Stara trasa bo poslej za ves promet zaprta, po njej bodo do svojih domov dostopali le še tamkajšnji prebivalci, ki so sinoči dogodek spontano proslavili z zakusko. Nova, 500-metrska cesta je bila zgra- Poleg predsednika krajevne skupnosti Stara Gora Valterja Vodopivca in župana Mirka Brulca je cesto predala namenu tudi 78-letna krajanka Antonija Šaver (levo); tabla pred vhodom v center za ravnanje z odpadki (desno) foto k. m. jena s pomočjo ministrstva za lokalno samoupravo in evropskih sredstev - skupni znesek je 780.000 evrov, preostanek pa je prispevala novogoriška Komunala. Rekonstruirano je bilo tudi križišče z državno cesto in še njenih 250 metrov. Poleg izgradnje nove ceste je bilo treba urediti še meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo in manjši objekt preko Vrtojbice. Kot rečeno, starogorski center za ravnanje z odpadki bo postal regijsko odlagališče. Sedaj se tam zbirajo smeti iz šestih občin na Goriškem, odtlej se bodo iz vseh trinajstih severnoprimorskih občin. »Letos je bil glede tega storjen velik korak naprej. Župani so se junija dogovorili za podpis pisma o nameri, ki je bilo podpisano tudi s strani ministrstva. Sedaj ni več ovir, da center ne bi v najkrajšem možnem času tudi zaživel,« pojasnjuje Miška. Okoljevarstvenega dovoljenja sicer še nimajo, dodaja Miška, »vendar to ni več v naši pristojnosti. Vse zahteve ministrstva smo izpolnili, zato čakamo še na formalno podelitev dovoljenja.« Investicijo naj bi po dosedanjih pogovorih vodila novogoriška mestna občina, ki se bo v so- delovanju z drugimi občinami dogovorila kako bo z upravljanjem regijskega centra. Na Komunali upajo, da bodo upravljanje regijskega centra prevzeli oni. Sežigalnice odpadkov pa v Stari Gori ne bo. Na centru za ravnanje z odpadki sedaj predelajo 25.000 ton komunalnih odpadkov, vseh odpadkov pa se tam letno odloži okrog 40.000 ton. Na omenjenem centru se odlaga tudi gradbeni material, ki vsebuje azbest. Po julijskem neurju s točo se tam odlagajo predvsem večje količine poškodovane azbestne kritine. »Tudi na to smo pripravljeni. Takih odpadkov naj bi sicer sprejeli do šesto oziroma tisoč ton letno, toda letos bo ta količina presežena,« zagotavlja Miška. Sicer pa Center obsega trideset hektarjev površin, od tega dvajset hektarjev za odlaganje. Ko bo center postal regijski, in ko bodo začeli uporabljati vse predvidene tehnologije za obdelavo odpadkov, bo le-teh bistveno manj kot jih je sedaj za šest občin, pravi Andrej Miška. Torej bi regijsko odlagališče smeti z vse severnoprimorske lahko sprejemalo do leta 2045 ali 2050. Katja Munih Torek, 26. avgusta 2008 APrimorski ~ dnevnik Dokončni načrt za jasli Postopek za uresničitev slovenskih otroških jasli v ulici Rocca v Gorici napreduje. Jutri bodo namreč tehnični uradi goriške občine odprli kuverte s ponudbami za izdelavo dokončnega in izvršnega načrta. Med kandidati, ki so se prijavili na razpis do 8. maja in ki so izpolnjevali zahtevane rekvizite, bo namreč tehnična komisija, ki je bila sestavljena 13. maja, izbrala najboljšega ponudnika in še istega dne določila načrtovalca, direkcijo del ter koordinatorja za načrtovanje in izvedbo načrta. Okvirna vrednost navedenih storitev, ki jih bodo čez tri tedne zaupali enemu izmed prijavljenih podjetij, znaša 63.626 evrov, uresničitev celotnega načrta z gradbenimi deli vred pa 360 tisoč evrov. Pohod na Vodice V okviru proslavljanja 66. obletnice ustanovitve prvega primorskega partizanskega bataljona v Ozeljanu je v nedeljo popoldne potekal pohod na Vodice do kraja, kjer so se borci različnih čet prvič združeili v večjo operativno enoto. Celotnega vzpona se je udeležilo 25 ljudi vseh starosti, do kraja zgodovinske ustanovitve, pa je prišlo s približevanjem s pomočjo te-rencev nekaj več kot 70 oseb. Pozdravil jih je predsednik krajevnega odbora Zveze borcev Ozeljan, spomine na ustanovitev pa je prebral ter prisotne pozdravil šempetrsko vrtoj-benski podžupan Zvonko Mavrič. Ob spremljavi harmonike so pohodniki spontano zapeli nekaj borbenih pesmi. Pred sestopom proti prireditvenemu prostoru v Ozeljan so se vsi udeleženci odžejali na Ravnici. V Tržiču merijo hrup V tržiški mestni četrti Pancan bo agencija za okolje ARPA merila hrup in ugotovila, ali ladjedelnica Fincan-tieri spoštuje predpise o zvočnem onesnaževanju. Posebno napravo bodo namestili v stanovanje družine, ki živi v ulici Bonavia, in z njo bodo hrup merili neprekinjeno šestnajst ur. Prebivalci iz Pancana so na težave s hrupom opozorili pred nekaj meseci, in sicer potem ko so v ladjedelnici spremenili produktivni proces. V halo, ki stoji nedaleč od ulice Bona-via, so premestili naprave, ki pri svojem delovanju povzročajo močan hrup, ki ga slišati v vseh bližnjih stanovanjskih hišah. Stanovalci so že pripravili peticijo in jo posredovali občinskim upraviteljem. Ko bodo imeli na razpolago podatke agencije ARPA, se bodo na občini odločili za nadaljnje korake. gorica Zaradi kraje aretirali 16-letnico Preiskava goriške kvesture je omogočila, da policija iz Brescie je aretirala mladoletno dekle zaradi kraje. Gre za 16-letno V.S., ki je avgusta lani v sodelovanju s 36-letnim D.R., 33-let-no S.A. in 11-letno sodržavljanko V.M. kradla v nekaterih stanovanjih v ulici Faiti v Gorici. Zaslugo za začetek preiskave je imel agent goriške kvesture, ki se je avgusta 2007 peljal po ulici Terza Armata. Opazil je deklici, ki sta se skrivali za obcestnim zidkom, dokler ni mimo privozil avtomobil. Ko sta deklici stopili v avto, je voznik takoj odpeljal. Policist je obvestil kolege, ki so nemudoma posegli in kasneje ugotovili, da je prstni odtis v enem izmed oropanih stanovanj pripadal V.S. Policija pa je na podlagi dokumentov sklepala, da ima V.S. 13 let in da ne more biti obtožena zaradi kraje v ulici Faiti, medtem ko so kolegi iz Brescie ugotovili, da ima dekle 16 let. Zalotili so jo, ko je ponovno kradla s tremi drugimi mladoletnicami, nakar so jo odpeljali v kaznilnico Bec-caria v Milan. gradež Lastnika restavracij sta se pretepla V Gradežu sta se pretepla lastnika restavracij Da Luciano in Due rose, ki se nahajata ena blizu druge na drevoredu Dante. Že več let odnosi med moškima niso bili ravno dobro-sosedski, zato pa je bila konkurenca med lokaloma vedno ostrejša. Moška sta se potegovala vsakega turista in ga skušala privabiti v svoj lokal; v nedeljo okrog 19. ure sta se začela zmerjati, nato pa sta se drug drugega lotila s pestmi. Moška sta med prerivanjem razbila več kozarcev in krožnikov ter poškodovala opremo restavracij; enemu izmed dveh je priskočila na pomoč uslužbenka, medtem ko je priseljenec, zaposlen kot natakar, zbežal in se zatekel med množico turistov, ki so opazovali pretep. Na kraju so posredovali karabinjerji iz Gradeža, ki so aretirali oba moška in žensko; gostinca so prepeljali v goriški zapor, uslužbenko pa v tržaški Ko-ronej. Danes bodo Gradežanoma sodili na goriškem sodišču. gorica - Poletto povabil Pahorja k sodelovanju V krajevni zgodovini še veliko neraziskanih dogodkov V krajevni zgodovini je še veliko neraziskanih dogodkov, to pa še predvsem velja za deportiranja in internacije Slovencev, Hrvatov, partizanov in antifašistov. Goriški predsednik sekcije VZPI-ANPI Silvino Poletto zato poudarja, da je tržaški pisatelj Boris Pahor med predstavitvijo svoje knjige Nekropola v Gorici številnemu občinstvu izredno prepričljivo in podrobno spregovoril o obdobju, ki ga marsikdo slabo pozna. Pahor je namreč 13. avgusta v Pod-turnu govoril o svoji težki izkušnji v taborišču Natzweiler-Struthof, hkrati pa tudi o fašističnem zatiranju Slovencev. Med debato, ki je sledila predstavitvi knjige, je posegel tudi Po-letto; Pahorju se je zahvalil za njegov doprinos k spoznavanju temnih strani zgodovine, hkrati pa ga je prosil za sodelovanje pri raziskovanju goriške preteklosti. Poletto namreč poudarja, da je veliko govora o izginulih maja leta 1945, nikoli pa se ne omenja italijanskega in nemškega napada na Silvino Poletto bumbaca Boris Pahor bumbaca Jugoslavijo 6. maja 1941, ki mu je po par dneh med drugim sledilo odprtje internacijskega taborišča v tovarni Ritter v Podgori. Poletto je skupaj z Nerino Pit-tuelli med redkimi pričami, ki so videle, kako so v tovarno internirali na stotine Slovencev. Po njegovih besedah je treba spodbujati zgodovinarje, da raziskujejo te dogodke, zato pa je posebno zadovoljen, da se je zahtevne teme lotil Carlo Spartaco Ca-pogreco. V knjigi »I campi del duce« je namreč kalabrijski zgodovinar ugotovil, da so leta 1941 na Goriškem odprli več zbirnih centrov za Slovence, ki so bili pravi zapori pod direktnim nadzorom prefekture. Tovrstna internacijska taborišča so delovala v Zdravščini, v kostanjeviškem samostanu in podgorski tekstilni tovarni. V njih so bili zaprti moški, v določenih obdobjih pa tudi ženske. Poletto poudarja, da je treba Capo-grecove ugotovitve poglobiti, sploh pa je treba še dodatno raziskati tudi delovanje internacijskih taborišč v Viscu, Fossalonu in Gonarsu. 485 Torek, 26. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI romjan - Začela se je tradicionalna pobuda »prešola« Pri učenju slovenščine pomaga tudi razvedritev Včeraj se je zbralo okrog 60 otrok, v prihodnjih dneh pa se jim bodo pridružili še nekateri Slovenščine se ne učimo le iz knjig. O tem sta prepričana Združenje staršev slovenske šole in vrtca v Rom-janu in društvo Jadro, ki sta v šolskem poslopju v ulici Capitello v sodelovanju z občino Ronke in knjižnico Sandra Pertinija tudi letos organizirala »prešolo«. Nova izvedba pobude, ki jo pred začetkom pouka uspešno prirejajo že celo dvajsetletje, se je začela včeraj ob prisotnosti ronške podžu-panje in odbornice za šolstvo Marine Cuzzi. Starše in otroke, ki bodo »pre-šolo« obiskovali dva tedna, sta nagovorila tudi predsednik društva Jadro Karlo Mucci in predsednica Združenja staršev Damiana Kobal, ki je obenem koordinatorka hvalevredne pobude. Včerajšnjega uvoda v »prešolo« se je udeležilo preko 60 otrok iz Ronk, Tržiča, Štarancana in drugih krajev Laškega, v prihodnjih dneh pa se jim bodo pridružili še novi vrstniki. Tečaji so namenjeni učencem vseh razredov romjanske slovenske osnovne šole in malčkom, ki so obiskovali zadnji letnik vrtca. »Smisel prešole je predvsem kontakt s slovenskim jezikom. Med poletjem namreč mnogi otroci, ki prihajajo iz čisto italijanskih družin in okolja, nimajo priložnosti, da bi se soočali s slovenščino,« je povedala Ko-balova in pristavila: »Prešola je obenem pomemben socializacijski moment za malčke, ki bodo septembra prvič prestopili šolski prag.« Včeraj je Kobalova predstavila staršem program letošnje »prešole«, ki bo potekala od ponedeljka do petka med 8. uro in 12.30 in se bo zaključila 5. septembra. V središču vseh dejavnosti bo usvajanje slovenščine. V jutranjem delu bodo na vrsti učenje, opravljanje domačih nalog in branje -Pertinijeva knjižnica bo namreč tudi letos priskrbela otroške knjige za različne starostne stopnje -, v dopoldanskih urah pa se bodo otroci posvečali petju, likovni ustvarjalnosti, glasbi, športu in razbremenitvi nasploh. Organizatorji so povabili k sodelovanju društvi Val in Dom, ki bo- Damiana Kobal, Marina Cuzzi in Karlo Mucci pred začetkom »prešole« (zgoraj); mladi vzgojitelji in animatorji (desno) foto boris prinčič sta skrbeli za telesno vzgojo, svet instrumentov pa bodo otrokom razkrili člani Godbe na pihala iz Doberdoba. »Ob koncu bomo po vsej verjetnosti priredili praznik. Otroci bodo pokazali, česa so se naučili, na ogled pa bodo tudi njihova likovna dela,« je pristavila Kobalova. Včerajšnjega odprtja so se udeležili tudi mladi vzgojitelji in animator- ji, ki bodo v teh dveh tednih sledili otrokom, in sicer Elena Agostini, Karen Ulian, Martina Croselli, David Croselli, Karen Peteani, Martina Sivec in Mauro Peric. (Ale) višje šole Jutri se začenja preverjanje znanja V prihodnjih dneh se bodo tudi na slovenskem višješolskem polu v Gorici začela preverjanja znanja, ki bodo 43 dijakom tehničnega in li-cejskega pola omogočila prestop v višji razred. Junija je bilo namreč ocenjevanje preloženo 27 dijakom pola Trubar-Gregorčič in 16 dijakom šol Vega, Cankar in Zois. Le-ti bodo morali zdaj dokazati, ali so zapolnili vrzeli v znanju, ki so jim preprečile, da bi ob koncu šolskega leta izdelali razred. Večina tečajev, v teku katerih so profesorji nudili še neocenjenim dijakom navodila za pripravo na preverjanje učne snovi, se je že zaključila julija. Nekateri profesorji pa so izbrali drugo formulo dopolnilnega pouka in so se z dijaki srečevali tudi v mesecu avgustu. Na tehničnem polu Vega-Cankar-Zois bodo s preverjanji začeli jutri, dijaki pa bodo za ocene izvedeli že v petek popoldne ob 16. uri. Pisno in ustno preverjanje bo opravilo osem dijakov zavoda Cankar in sedem dijakov zavoda Vega, na zavodu Zois pa je bil junija neocenjen le en dijak. Na licejskem polu Trubar-Gregorčič bodo preverjanja potekala v četrtek, petek in soboto, nekatera pa bodo na sporedu tudi prihodnji teden. Na klasičnem liceju je bilo ocenjevanje preloženo devetim dijakom, na družboslovni smeri liceja Gregorčič desetim, na znanstveno-tehnološki smeri pa bo vrzeli moralo zapolniti osem dijakov. »Ker sta dve naši profesorici na izpopolnjevanju, smo morali preverjanje in ocenjevalno sejo preložiti še za nekaj dni. Rezultati bodo torej objavljeni v prvih dneh septembra,« je povedala ravnateljica licejskega pola Trubar-Gregorčič Mihaela Pirih, ki bo s prvim septembrom prevzela tudi mesto ravnateljice na tehničnem polu. Novo šolsko leto se bo na višjih šolah začelo v sredo, 10. septembra. Zvonec bo zazvonil ob 9. uri, dijaki pa bodo v razredih do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki v avditoriju lahko udeležili šolske maše. (Ale) sovodnje-štandrež - Povsem uspel 15. turnir Društva slovenskih upokojencev v ženskem balinanju Enajst ekip tekmovalo v zbijanju in bližanju Poleg domačink Društva slovenskih upokojencev in kluba Mak so se turnirja udeležile balinarke iz Medane, Kanala, Solkana, Nove Gorice, Vrtojbe, Prvačine, Renč, Ajdovščine in Vipave Društvo slovenskih upokojencev za Goriško je zelo dejavno tudi na balinarskem področju, zlasti med ženskami. Tako je bil v soboto na sporedu že 15. ženski turnir, ki ga je na baliniščih v Sovodnjah in v Štandrežu pripravila ta zelo dejavna goriška kul-turno-rekreacijska sredina. Turnirja se je udeležilo kar enajst ekip s širšega območja Goriške, kar je dovolj zgovoren podatek, da se tudi s tega vidika uveljavlja enoten kulturni prostor. Poleg dveh zamejskih trojk (ekipa Društva slovenskih upokojencev in štandrežkega Maka) so se na turnir prijavile še ekipe iz Medane, Kanala, Solkana, Nove Gorice, Vrtojbe, Prva-čine, Renč, Ajdovščine in Vipave. Omeniti velja, da ekipo sestavljajo tri igralke in ena rezerva. Z žrebom so moštva razdelili na dve skupini. Prva je igrala na dveh balinarskih stezah v Sovodnjah, druga pa na igrišču v Štandrežu, ki ga upravlja balinarsko društvo Mak. Po jutranjih kvalifikacijskih tekmah so se na popoldanski finale uvrstila štiri moštva, ki so zaključni del balinarsko obarvane sobote, odigrala na baliniščih v Sovodnjah. Po dokaj izenačenih dvobojih pri bližanju in zbijanju balinarskih krogel so zmagale igralke iz briške Medane, ki so v velikem finalu ugnale predstavnice Vipave, medtem ko je bila v boju za tretje mesto Nova Go- rica boljša od Prvačine. Naši dve ekipi sta žal igrali pod svojimi sposobnostmi in sta izpadli že v jutranjih kvalifikacijah. Nagrade zmagovalkam je izročil podpredsednik Društva slovenskih upokojencev in »duša« balinarskega turnirja Emil Tomsič. Igralke prvih Balinarka med metom (levo); tekmovalke med merjenjem (desno) bumbaca štirih ekip so prejele spominske kolajne, pokal, ki ga je ob svoji stoletnici poklonila Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. Omeniti velja tudi, da so med popoldansko pavzo vse prisotne igralke odigrale še tekmo v bližanju. Zmagala je domačinka Adrijana Uršič pred Ano Ivančič iz Gorice (obe sta članici Društva slovenskih upokojencev). Pred tekmovanjem v bližanju so gostoljubni Sovodenjci pripravili skupno kosilo; jedi na žaru so pripravili moški, raznovrstne slaščice pa iznajdljive in marljive članice društva upokojencev. Tudi s tega vidika taka srečanja pridobijo na vrednosti, saj družabnost pri dolgih balinarskih turnirjih ne sme manjkati. Naj ob koncu omenimo še, da se zamejski ženski ekipi udeležujeta številnih turnirjev na obeh straneh meje in s svojo prisotnostjo še utrjujeta vezi, ki so bile preveč let razrahljane. (vip) GORIŠKI PROSTOR Torek, 26 . avgusta 2008 1 Q /— medana Začenjajo se Dnevi poezije in vina Začenja se dvanajsti festival Dnevi poezije in vina v Medani. Tudi letos se bo dogodek kot Medana pred Medano začel z branji po različnih slovenskih krajih in mestih: v Ljubljani, Mariboru, Padni, Vol-čah, Vrbi na Gorenjskem in v Krškem, jutri ob 20.30 pa se na domačiji Alojza Gradnika v Medani festival tudi uradno odpre z nastopom pesnikov iz Madžarske, Estonije, Avstrije, Španije, Turčije in Irske. V Brdih se bodo tako ob večjezičnih pesniških branjih zvrstili koncerti, filmi, predstave, perfor-mansi, razstave in umetniške instalacije; vsak večer bodo tudi de-gustacije vrhunskih briških vin. Ob zajetnemu zborniku prevodov poezij vseh udeležencev bodo letos prvič izdali tudi dve pesniški zbirki častnima pesniškima gostoma festivala Larsu Gustafssonu in Paulu Muldoonu. »Praznovali bomo odprte mejne prehode med Medano in Italijo, zato bomo v petek, 29. avgusta, priredili branje in koncert tudi v Krminu,« napovedujejo pri Študentski založbi. Zaključek festivala bo v soboto, 30. avgusta, v kamniti vasici Šmartno z bogatim celodnevnim programom. Vstop na vse prireditve je sicer prost, le v soboto je vstopnina za celodnevno dogajanje 10 evrov; študentje, dijaki in upokojenci plačajo polovico, otroci do 14. leta pa lahko prireditev obiščejo brezplačno. (km) Magenta v Gradežu Na nabrežju Nazario Sauro v Gradežu bo jutri ob 21.30 koncert rock skupine Magenta, katere vodja je Andrea Sergo iz Doberdoba. V znamenju glasbe bo tudi četrtkov večer, ki po posvečen popevkam v gradeškem narečju. Nastopili bodo razni gradeški pevci in glasbeniki. Oba dogodka bosta s prostim vstopom. Mervičev video v Gorici Na dvorišču palače Attems Petzenstein v Gorici bodo jutri ob 21. uri v okviru niza »Austria! Da Auchentaller a oggi« predvajali video slovenskega umetnika Vanje Merviča »Austrian Überraschung Vergissmeinicht«. Za glasbeno popestritev bosta poskrbela Paolo Foscolo (saksofon, flavta) in Giorgio Pacorig (električni klavir). di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče PUPPET FESTIVAL V ROMANSU: danes, 26. avgusta, ob 20.30 na Trgu Atleti Azzurri d'Italia bo nastopila češka skupina Pavel Vangeli z lutkovno predstavo »Praga citta incantata«. PUPPET FESTIVAL V GRADEŽU: danes, 26. avgusta, ob 17.30 bo na prireditvenem prostoru pred glavnim vhodom na plažo nastopila skupina Gino Balestrino iz Genove s predstavo »Cappuccetto rosso« in ob 21. uri v kraju Campo Patriarca Elia skupina L'Aprisogni iz Trevisa z igro »Arlecchino cavadenti«; v sredo, 27. avgusta, ob 17.30 bo na prireditvenem prostoru pred glavnim vhodom na plažo nastopila slovaška skupina Divadlo Piki s predstavo »Pippi« in ob 21. uri v kraju Campo Patriarca Elia skupina Oltreilponte Teatro iz Turina s predstavo »Al paese di Pocapaglia«; v četrtek, 28. avgusta, ob 17.30 bo na prireditvenem prostoru pred glavnim vhodom na plažo nastopila skupina Paolo Papparotto iz Trevisa s predstavo »La casa stregata« in ob 21. uri v kraju Campo Patriarca Elia skupina Teatro Tages iz Cagliarija s predstavo »Il fil'armonico«; v petek, 29. avgusta, ob 17.30 bo na prireditvenem prostoru pred glavnim vhodom na plažo nastopila skupina La compagnia del melarancio iz Cunea s predstavo »Famelico lupo« in ob 21. uri v starem delu mesta skupina Theatre en vol iz Sassarija s predstavo »Macchin... azio-ne ed altre diavolerie«. GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEATRALE PER IL DIALETTO bo nastopila z gledališko predstavo »La strada ferata« v četrtek, 28. avgusta, ob 21. uri v Gorici (restavracija Alla Transalpina) in v torek, 2. septembra, ob 21. uri v Zagraju (kmetijsko podjetje Castelvecchio); vstop prost. GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEATRALE PER IL DIALETTO prireja gledališko predstavo v tržaškem narečju z naslovom »El campanon« v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 v palači Attems v Gorici. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Ca-spian«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Pia-cere Dave«. Dvorana 3: 18.00 - 21.15 »Il cavaliere oscuro«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe ca-spian«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Pia-cere Dave«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Den-ti«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 »The love Guru«; 22.15 »Ombre dal passato«. Dvorana 5: 17.20 »Il cavaliere oscu-ro«; 20.00 - 22.10 »Lui lei e babydog«. il Razstave 6 ZA ENO...RAZSTAVO je naslov 10. izvedbe fotografske razstave, na kateri sodelujejo fotoklub Skupina 75, Cir-colo Fotografico Isontino iz Gorice, fotografska skupina Lo scambio iz Gorice, fotoklub Lucinico, fotoklub Il Torrione iz Romansa in fotografski krožek Castrum iz Gradeža, gost bo fotoklub Nova Gorica. Razstava bo na ogled do 5. septembra, od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi v kavarno Ai Giardini v Ul. Petrarca v Gorici, kjer bo do 30. avgusta na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom »Folclore 2008«. IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu v petek, 5. septembra, ob 18. uri odprtje razstave slovenskega risarja Jurija Mikuletiča z naslovom Lov s čopičem in skicirko; na ogled bo do 14. septembra ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure; vstop prost; informacije na tel. 333-4056800, in-forogos@gmail.com. KNJIGARNA LIBRERIA EDITRICE GO-RIZIANA iz Gorice obvešča, da je prodajna razstava Stampantica 2008 na notranjem dvorišču knjigarne na Kor-zu Verdi 67 na ogled do 9. septembra od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto; informacije na www.leg.it, na leg@leg.it ali na tel. 0481-33776, 539210. KULTURNO ZDRUŽENJE 4. STOR-MO iz Gorice bo v petek, 11. septembra, v goriški državni knjižnici v Ul. Mameli odprlo fotografsko razstavo »Amedeo d'Aosta - il Duca ar-tigliere e aviatore«. Dan kasneje, 12. septembra, bo ob 11. uri na miren-skem letališču potekala slovesnost s polaganjem vencev k spomeniku. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini vabi na ogled stalne razstave Pilonovih del od torka do petka med 10. in 13. ter med 14. in 16. uro; informacije na tel. 003865-3689177, »pilonova.gale-rija@siol.net« ali v TIC Ajdovščina (tel. 003865-3659140). V BIVŠIH KONJUŠNICAH VILE CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je do 7. septembra na ogled razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. V sredo, 27. avgusta, bo ob 17.30 vodeni ogled razstave. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; brezplačni vodeni ogledi razstave bodo ob sobotah in nedeljah ob 16.30 ter vsak petek v avgustu ob 21. uri, ko bodo ogled razstave podaljšali do 22. ure; vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481-547541 ali musei@provin-cia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; do 30. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Koncerti KRAJEVNI SVET PEVMA - ŠTMAVER - OSLAVJE, OBČINA GORICA, GLASBENA ŠOLA Citta' di Gorizia v sodelovanju s KD Sabotin in župnijo Sv. Mavra in Silvestra vabijo na koncert »Note v mestu 2008«. V petek, 29. avgusta, ob 20.30 v cerkvi v Štma-vru bo nastopil kitarist Gabriele Del Forno; vstop prost. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: 29. avgusta, ob 20. uri v gradu Kromberk koncert tria Eccentrico; vstop prost. H Šolske vesti MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v Ulici don Bosco 60 v Gorici do 29. avgusta zaprt zaradi poletnega dopusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka, 5. septembra, od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008-09 na tel. 328-3155040 ali 0481-536455 (goriški urad SSO). RAVNATELJ DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA v Ulici Brolo v Gorici obvešča, da bo prva seja vzgojiteljskega in učiteljskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 16. uri na sedežu ravnateljstva. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih osnovne šole Petra Butkoviča-Domna v Sovodnjah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovod-njah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), So-vodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pričetkom ob 7.45. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj na Goriškem v četrtek, 28. avgusta, ob 9. uri na licejskem polu Trubar-Gregorčič v slovenskem šolskem centru v Ul. Puccini, 14 v Gorici. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi na dvodnevno turo v Dolomitske ferate v Tofanah v soboto, 30., in v nedeljo, 31. avgusta. Obvezna sta samovarovalni komplet in čelada, pa tudi dobra kondicijska pripravljenost. Organiziran bo avtobusni prevoz, število prostih mest bo omejeno. Sestanek z udeleženci na sedežu društva danes, 26. avgusta, ob 19. uri. □ Obvestila AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniod-bojko vsak torek in četrtek v štan-dreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Verdijevem Kor-zu v Gorici zaprt do 30. avgusta. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo do 31. avgusta urnik urada od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Ul. Garzarolli - danes, 26. avgusta, 17.30-18.30; Drevored 20. septembra - petek, 29. avgusta, 9.30-10.30. OK VAL obvešča, da bo v sredo 27. avgusta, ob 20. uri informativno srečanje v občinski telovadnici v Doberdobu za predstavnike društev, ki nameravajo v šolskem letu 2008-09 uporabljati telovadnico. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice (pri Rdeči hiši) bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v Ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v Ulici Valentinis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. SLOVENSKA SKUPNOST IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ sta sklenila, da nudita pomoč za čimprejšnjo sanacijo škode, ki je nastala ob hudih nalivih v Sloveniji. Najbolj prizadeta je občina Desternik, kjer je 15. avgusta divjala močna nevihta s točo, ki je poškodovala veliko večino stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, prav tako so uničene poljščine, vinogradi in sadovnjaki. V ta namen je na razpolago tekoči račun na Zadružni banki Doberdob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini Dester-nik - Slovenija«, na katerega lahko vsakdo daruje za pomoč oškodovanim prebivalcem občine Desternik. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO Emil Komel obvešča, da se začne reden pouk v ponedeljek 15.09.2008. Urnik skupinskega pouka in koledar srečanj staršev s predmetnimi učitelji bo na razglasni deski šole od 8. septembra dalje. Lanski učenci lahko še potrdijo vpis do 29.avgu-sta. Nove vpise sprejemamo do 5.sep-tembra. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad do 31. avgusta odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice prireja v okviru pobude »Estate serena« razna srečanja in prireditve: danes, 26. avgusta, ob 20. uri prijekcija filma »LAntartide«; 2. septembra ob 18. uri slovesnost ob zaključku pobude »Estate serena«. ZSŠDI obvešča, da sta urada v Trstu in Gorici odprta od ponedeljka do petka s poletnim urnikom od 8. do 14. ure. Prireditve »INTERLINEA ZERO 2008 - Austria! da Auchentaller a oggi« je naslov niza petih večerov v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici in v sodelovanju s kulturnim združenjem Equi-libri iz Gorice: v sredo, 27. avgusta, ob 21. uri Projekcija videa Vanje Mervi-ca (Slovenija 2008); za glasbeno spremljavo bosta poskrbela Paolo Pascolo (sax/flavta) in Giorgio Paco-rig (klavir fender rhodes). »PERCORSI DI-VERSI« je niz pesniških srečanj z glasbeno spremljavo, ki bodo potekala v centru Mare Pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 1. septembra, ob 18. uri srečanje z Gian-carlom Lombardijem in Antonello Bukovaz. KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN SLOVENSKA SKUPNOST GORICA prirejata slovesnost ob postavitvi plošče Stanislavu A. Kamenščku na rojstno hišo v Ročinju v soboto, 30. avgusta, ob 17. uri. Slavnostni govornik bo minister za kulturo Republike Slovenije Vasko Simoniti, sodelovali bodo MPZ Kras iz Opatjega Sela, Julijan Čavdek za Slovensko skupnost Gorica in Marjan Terpin za krožek Anton Gregorčič. SVETOVNI FOLKLORNI FESTIVAL: v petek, 29. avgusta, ob 20. uri, na trgu Battisti v Gorici koncert godbe na pihala Citta di Gorizia; ob 20.45 odprtje festivala; ob 21. uri nastopi skupin iz Polinezije, Srbije, kraja Florinas (SS) in Armenije. Sobota, 30. avgusta, ob 20.30 nastopi skupin iz Romunije, Indije, Venezuele in Rusije; ob 24. uri Praznik prijateljstva. Nedelja, 31. avgusta, ob 11. uri v ljudskem in spominskem parku koncerti godb iz An-cone in Lienza; ob 11.30 na trgu pred županstvom glasbeni nastopi; ob 16. uri odhod folklornih skupin iz Korza Italia, skozi Korzo Verdi, Ul. Petrarca in s prihodom v Trg Battisti; ob 18. uri na Trgu Battisti zaključna prireditev in nagrajevanje; ob 21. uri Folklorni gran gala z vsemi folklornimi skupinami. ZDRUŽENJE EX BORDER prireja ob 23. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica praznik kulture z naslovom »Care_Cassandre« v torek, 2. septembra, ob 18.45 v goriškem gradu. Prisotna bosta kitajski pesnik Yang Lian in kitajska pisateljica Yo Yo (Liu Youhong). 0 Mali oglasi DVA PSIČKA mešančka, majhne rasti (samček in samička ) iščeta dobrega gospodarja. Tel.: 0481-78154 (ob večernih urah) ali 347-1243400. KLAVIR ZIMMERMEN prodam. Tel.: 339-4484763 v večernih urah. PRODAM NEPREMIČNINO v ul. Pe-trogalli, ob slovenski meji, potrebno obnove, sestavljena iz 3 stanovanj (skupno 200 kv. metrov), 2 garaži in vrt (150 kv. metrov). Tel.: 3482230840 (Svetlana) in 393-5749234 (Enrico). PRODAM krompir. Klicati ob uri kosila na tel. 0481-78066. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Maria Lucia Livot vd. Quargnal (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Angelo Bianchi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in v Videm za upepelitev; 13.45, Natalina Cudin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. 487 Torek, 26. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI likovna umetnost - Danes slavi okroglih devetdeset let Bogdan Grom - vsestranski ustvarjalec, temperamenten slikar, grafik in kipar Že petdeset let živi in ustvarja v ZDA, vendar je ostal zvest in zavezan svojim kulturnim koreninam Da bi uresničil vse svoje načrte, bi potreboval vsaj še petindvajset let, tako se rad pošali Bogdan Grom, ki jih danes praznuje okroglih devedeset, vsestranski ustvarjalec, temperamenten slikar, grafik in kipar, aktiven tudi na področju uporabne umetnosti. Duhovit in živahen, a tudi duhovno bogat in čustven ima za seboj plodno likovno produkcijo, ki nakazuje nenehno pot prenove in razvoja ter obenem doslednost in prodornost. Čeprav že petdeset let živi in ustvarja v ZDA, je ostal zavezan svojim kulturnim koreninam in ohranil vez s svojim rojstnim krajem, vselej prisotnim v njegovih delih tako z oblikovnega kot tudi s čustvenega vidika. Navdih črpa umetnik iz okolja, najsi bo to narava ali družbeno dogajanje. Tankočuten pričevalec našega časa zna prisluhniti lepoti narave in človeku, a zna obenem podoživljati pomembne dogodke v svetu, na katere je bil od vedno izredno pozoren ter prispeva k širjenju družbene zavesti, v zaupanju v boljšo prihodnost, v podporo vrednot in etičnih načel. Ni naključje zato, da ga skicerka iz mladostnih let, ko je beležil vidne vtise iz svojega neposrednega življenjskega okolja, kjer se iz rojstne Devinščine proti Kontovelu na Ključu odpira pogled s Kraške planote na razprostranost morja, spremlja še danes kot tudi ni naključje, da se nahaja umetnikov atelje v Englewoodu v New Jerseyu, kjer živi in ustvarja s polnim zagonom, v objemu narave. Organski svet se zrcali tudi v umetnikovih delih: s svojo življenjsko silo in toplino, s smislom za harmonijo in skladnost. Podobo kraškega zidka iz svoje skicerke je predelal v ključu spomina in ponotranjenih doživetij v novem okolju v ZDA ter ustvaril tako svoje edinstvene izrezanke, cut-oute, ki predstavljajo tudi iz oblikovnega vidika zanimivost, saj gre za plastenje in zamika-nje izrezanih podob v različnih barvah, ki izhajajo iz ene oblike šablone, s katerimi dosega preko preprostih ploskih površin edinstvene prostorske efekte. Abstrahiranost oblik se poraja v Gro-movih delih kot prodorno raziskovanje bistva ne da bi pri tem preziral osnovne sporočilnosti in hrani zato vselej izrazno moč likovnega sporočila ter neokrnjeno življenjsko silo, ki veje iz narave. Res se številni umetniki vzporedno posvečajo različnim likovnim zvrstem, a dogaja se običajno, da katera od teh prevladuje. Bogdan Grom je enako uspešen, prodoren in zagnan pri vsaki svoji stvaritvi, kjer zaživi polnost izbranega medija: izpovednost slikarske poteze, klena prostorska nastavitev kiparskih del in objektov za javne prostore, živahna pripovednost in izvirnost knjižnih ilustracij, prečiščenost in bogastvo grafične govorice in še bi lahko naštevali. Gromova likovna dela poleg estetskega užitka se znajo gledalcu približati na emocionalni ravni in hkrati ponujajo bogato likovno sporočilnost. Lani je pri založbi Mladika v Trstu izšla monografija, zajetna troje-zična publikacija v slovenščini, italijanščini in angleščini, z naslovom Moje korenine, ki zaobjema ustvarjalno obdobje izpred odhoda v ZDA leta 1957, ki jo je umetnik posvetil svoji mami »Dolenčevi« Fridi in očetu Mirotu ter bratu Zdenkotu. V uvodniku se Bogdan Grom občuteno zahvali svoji hčerki Du-nji, ki je intenzivno sodelovala pri nastajanju knjige in prispevala zgovoren naslov. Njena risba iz leta 1955 na prvi strani pripoveduje o tem, kako je kot otrok bila priča porajanju številnih prikazanih del; vseskozi je dalje ljubeče spremljala očetovo ustvarjalno delo. Knjiga je bogata na slikovnem gradivu in zaobjema manj poznano umetnikovo obdobje petdesetih let, ko je bila osrednja motivika vezana predvsem na lepote Krasa in tržaške pokrajine. Umetnostna zgodovinarka in univerzitetna profesorica Vanja Strukelj poglo- Desno naslovnica knjige, ki je izšla lani pri Mladiki, pod njo akvarel Križišče Kontovel Prosek (1955)m spodaj pa Luka iz leta 1952 bljeno obravnava likovni razvoj umetnika v desetletju pred odhodom v ZDA z ozirom na njegovo zgodnje otroštvo in akademsko izobraževanje ter posebej v luči povojnih razmer Gromovo angažiranost na kulturnem področju ter še posebej delovanje v okviru galerije Scorpione, s prizadevanjem, da bi tudi širša tržaška stvarnost spoznala slovenske likovne umetnike, ki so tu delovali. Posebnost te nove publikacije je predvsem v objavi mojstrove skicerke, z izbranimi motivi po krajih, ki jih je najraje upodabljal: Kontovel, Prosek, Kras, obala. Vzporedno z izpovedno-pripovednim beleženjem vtisov iz okolja je bil že v tem razdobju Bogdan Grom prav tako aktiven tudi na področju uporabne umetnosti ter je dal svoj doprinos kot pionir sodobnega grafičnega oblikovanja. Pod Zavezniško vojaško upravo je ilustriral učbenike. V samozaložbi in s tehniko sitotiska je natisnil knjigo o slovenskih ornamentih, ki jih je sam zbral leta 1950 in tako prispeval k ohranjevanju naše etnografske dediščine. Istega leta je prav tako zbral značilne reke in pregovore ter jih duhovito ilustriral. Redno je objavljal svoje stripe v časopisih kot so Ljudski tednik ali v revijah kot je Galeb. V knjigi so objavljeni tudi scenski osnutki za gledališke uprizoritve Miška Kranjeca, Shakespeara in Moliera za Slovensko narodno gledališče, ki kažejo na Gro-movo mnogostranskost in izvirnost. Likovni kritik F. Peter Rose je v svojem prispevku o ethosu in pathosu Bogdana Groma obravnaval njegovo kraško nrav, saj je znal vplive impresionizma, ekspresionizma in futurizma prežeti s sebi lastnim pristopom, daleč od vplivov modnih umetniških gibanj, Rojen v Devinščini leta 1918 je svojo izobrazbo dopolnil na Akademijah za likovno umetnost v Perugii, Rimu in Benetkah. Specializiral se je v Munchnu v uporabni umetnosti. Živel je v Pragi, Trstu, Zagrebu, Su-botici, Beogradu in na Ptuju. Krajše obdobje je poučeval na Ptuju, v Trstu in New Yorku. Leta 1957 se je preselil v ZDA. Razstavljal je v Italiji, Jugoslaviji, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Bulgariji, na Japonskem, v Špa-niji,v ZDA. Njegova dela so prisotna v stalnih zbirkah v Galleria Na-zionale dArte v Rimu, v muzeju Revoltella v Trstu, v Narodni galeriji v Beogradu, v Moderni galeriji v Ljubljani, v Cincinnati Art Museum v Ohaio, v Guggenheimu v New Yorku, v White House Art Collection v Washingtonu. Aktiven je na področju slikarstva, kiparstva in grafike; značilne so slike v tehniki batika iz zgodnjega obdobja ter izvirne iz-rezanke. Posveča se knjižni ilustraciji ter je ustvaril vitraže za cerkve, opremil javne prostore z večjimi kipi; med posegi v prostor so tudi vodomet, spomeniki, kinetične skulpture, mozaiki, tapiserije. Leta 2007 je umetnik podaril slovenskemu veleposlaništvu v ZDA kip Straža, ki so ga namestili pred prenovljeno palačo. kar nakazuje močno likovno osebnost. V svojem zapisu sem zbrala umetnikova pričevanja izpred petdesetih let, v katerega se rad s spominom vrača, iz katerega sledi odlomek: »Leto 1928 je zaznamovano v mojem življenju kot prelomno leto. Puščam za seboj moja otroška leta, ki sem jih preživljal s starši in z bratom v Bar-kovljah ali na Proseku, v Devinščini pri noni in nonotu. Ostajajo spomini na dneve v «mestu» in nestrpnega pričakovanja sobote in nedelje «na vasi»: veselili smo se šole v Barkovljah, tečaja nemščine in francoščine v Trstu in zopet igre z bratranci in sosedovimi otroci v Devinščini in Proseku ob koncu tedna. To je tudi leto, ko sem se, desetletni otrok, prvič srečal z moderno umetnostjo. Oče mi je dal na ogled almanah, na katerem je bila natisnjena barvna slika Franceta Marca z značilno motiviko konja Der Turm der Bualen Pferde. Zelo mi je bila všeč predvsem zaradi barv, čeprav je bila neobičajna, ker abstrahirana in skoraj futuristična v obravnavi. Globoko se mi je vtisnila v spomin. Po odhodu v Jugoslavijo sva se znašla z bratom v popolnoma novem okolju, ki nama ni bilo najbolj prijazno, dokler smo bili eno tromesečje v Zagrebu. V Subotici sva našla prijetno družbeno atmosfero, nova prijateljstva, ki še zmeraj obstajajo, vkolikor nam to narava naklanja. Znašel sem se na klasični gimnaziji, v prvem razredu, med Srbi, Bunjevci, Židi, Madžari: katoličani, pravoslavci, protestanti, judi... Zveza s Trstom in Prosekom ni bila nikoli prekinjena. Nasprotno je res: odslej vsakoletne dvomesečne šolske počitnice so te zveze utrjevale in širilepri-jateljstva. Bili smo doraščajoči študentje, katerih krog se je širil na Kras. Bili smo fantje in dekleta, ki smo se s časom zmeraj globlje zavedali, da naš narod nima pravic, ki mu grejo. Tako smo, čeprav mladi, prišli do zaključka, da moramo vzdrževati medsebojne stike tudi po počitnicah. To ni ušlo oblastem. To je bil naš resni vstop v politiko, ki ga meja ni mogla preprečiti. Leto 1941 nas je razbilo na več kot en sam način... Osebno sem se znašel najprej v ljubljanskem zaporu, zatem v Coroneu«... Zadružna kraška banka je umetniku posvetila letošnji koledar z reprodukcijami akvarelov, perorisb, grafik in lepljenk, ki izražajo umetnikovo bogato izpovednost, poetiko v interpretaciji in vedrino. Gre za dela iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja iz povojnih let pred odhodom v Ameriko. Vedute, krajine in žanrski prizori izpovedujejo globoko navezanost na domače kraje, razpete med toplino kraških zamejskih odtenkov in živahnim barvnim utripom Sredozemlja ter predstavljajo z razdaljo časa obenem zgodovinsko pričevanje. 13. oktobra bo v Mestni galeriji v Ljubljani odprtje obsežnejše antološke razstave del Bogdana Groma, ki bo zaobjemala tako risbe in slike kot tudi kiparska dela in bo na ogled vse do 9. novembra. Jasna Merku POTOPIS Torek, 26. avgusta 2008 2 1 izlet primorskega dnevnika v uzbekistan Slavospev Timurju in njegovi dobi so izletniki dopolnili naslednje jutro z obiskom mesteca Šahrizabz, južno od Sa-markanda. Šahrizabz je zelo pomemben za domačine, kajti na poti iz Samarkan-da do njega morajo preko 1800 m visokega prelaza, proga pa je ob nedeljah in praznikih opremljena z okrepčevalnicami, kjer strežejo pretežno z ražnjiči. Cesta preko prelaza je bila za avtobus zaprta, najverjetneje zaradi vedno prisotnih »remontov«. Potreben je bil dolg obvoz, ki je podaljšal vožnjo za poldrugo uro. Na poti so izletniki naleteli na vaški sejem, kjer ni bilo na prodaj turistične šare, temveč kuhinjska posoda, plastični izdelki, novo in rabljeno orodje, povrtnine, semenski krompir in tudi živali. Ob drugem obisku je bil dan zelo vetroven in dvigovali so se oblaki prahu, ki so pobelil temnejša oblačila, vsem pa naložil večerno tuširanje. Nekateri so kupili tudi nekaj krompirjev in zanimivo bi bilo preveriti uspešnost pridelka pri nas in na uzbeških njivah. Sam Šahrizabz ni opravičil dolgega obvoza. Posebno zanimiva je bila kripta, ki jo je dal Timur zgraditi zase, ni pa bil v njej pokopan. Umrl je namreč daleč od Samar-kanda. Ostankov pa nato iz prestolnice zaradi snega na prelazu niso mogli prenesti v rodni kraj. Ostal je v Samarkandu.... na srečo kasnejših obiskovalcev. Buhara »by night« je le delno prevzela naše potnike, ki so tja prispeli v večernih urah po celodnevni vožnji s krajšim postankov v Šahrizabzu in niso imeli prevelike vneme, da bi že na predvečer obiska hodili po temnih uličicah in stikali po policah morebitno odprtih trgovinic. Na cestnem tlaku je marsikdo opazil nevarne odprtine, na dnu katerih so bile kanalizacija, cevi ali samo suhe smeti. Buhara spada v središče pozornosti, ko gre za zgodovino srednje Azije. Tu je bil sedež najmočnejšega od kanatov, tu so se med »veliko igro« Velike Britanije in Rusije srečevale poti vohunov, tu so domači samodržci prodajali ruske sužnje v Perzijo in Afganistan, perzijske in afgan-ske pa Rusom. Gospodarstvo je slonelo na pobiranju davkov karavanam in na odkupninah, ki so jih plačevali tisti, ki so se hoteli suženjstvu izogniti. Zgodovino Buhare označujejo ne samo krvavi, temveč tudi kruti dogodki. Po islamizaciji, ki so jo Arabci za- Živahno dogajanje na vaškem sejmu v okolici Šahrizabza (desno) in vrh minareta Kaljan (spodaj) čeli leta 709, so se v mesto posebno zagledali Perzijci. Ob zdravniku Aviceni je bil to rojstni kraj tudi pesnika Firdausija, ki je za Perzijce isto kot Shakespeare za Angleže. Leta 1220 se je pred njenim obzidjem prikazal Džingis Kan in jo osvojil. Današnji videz mesta sega v konec 16. stoletja. Navajajo, da je domača univerza tedaj gostila okoli deset tisoč študentov, kar je seveda pretiravanje v korist turistične vabljivosti kraja. S svojimi kani je postala Buhara pojem sovražnika, nekakšen »deserto dei Tartari« italijanskega pisatelja Dina Buz-zatija. Ob netočno določenih mejah vplivnih področij so bile v ruskem izročilu stepe na levem bregu Volge »buharska stran«, čeprav je bilo do mesta še par tisoč kilometrov. Iz »velike igre« (the Great Game, o katerem obstaja bogato zgodovinopisje) je na zahodu najbolj znan dogodek, ki se je tragično končal za angleška oficirja Char- lesa Stoddarta in Arthurja Conollyja. Polkovnik Stoddart je v mesto prispel leta 1839, prej navdan z nadutostjo kot s skromnostjo. Domačega vladarja je nameraval pomiriti po razburjenosti, ki se je razširila po britanski zasedbi Afganistana. Kanu je predstavil pisanje britanskega guvernerja v Indiji, Nasrullah Kan pa je pričakoval dopis same kraljice Vic-torie, ki jo je imel za enako samemu sebi. Sam Stoddart je zagrešil usodno napako s tem, da je s konjem prijahal skozi vrata v citadelo, medtem ko bi moral v znak spoštovanja razjahati in v trdnjavo stopiti peš. Kmalu se je znašel v temnici v družbi ščurkov, miši in v umazaniji. Leta 1841 je prispel v Buharo Conolly z nalogo, da bi izposloval odkupnino za tovariša. Kan ni poznal milosti in tudi možnega odre-šenika vrgel v temnico. Usoden za oba Angleža je bil 24. junij 1842. Privedli so ju na trg, ki se še danes širi pred vrati v trdnjavo. Angleža sta si morala skopati jamo, nakar jima je ra-belj snel glavi. Britanska vlada je sklenila, da na usmrtitvi ne bo reagirala, svojci ubitih pa so zbrali večjo vsoto denarja in v Buharo poslali čudaškega prelata Josepha Wolffa. Kan je denar sprejel, Wolff pa se je komaj rešil. Dobrih dvajset let kasneje se je po nekaterih spodletelih poskusih v pokrajini pojavila močna ruska vojska pod poveljstvom generala Kaufmana. Buharski kan je spoznal, da bi bil odpor odveč in je sprejel ruski protektorat. Železnica od Kaspijskega morja je Buharo dosegla l. 1888, tedanji kan Abdallahabad pa je izposloval, da so postajo zgradili v primerni razdalji od njegove palače. Oktobrska revolucija je pomenila nove pretrese. Ruska politična moč je bila negotova in kan Amir je prvo delegacijo boljševiške oblasti, ki je prispela iz Ta-škenta, ukazal pomoriti. Krajši konec je potegnila tudi manjša vojaška odprava, 2. septembra 1920 pa je prišlo do obračuna. Pred mestom se je pojavila rdeča armada z mladim in briljantnim generalom Mi-hailom Frunzejem. V Buhari na več mestih izsledimo slike slovitega minareta Ka-lon po sovjetskem napadu. Rdečearmej-ci so zavzeli mesto, tedanjemu kanu Ali-mu pa je uspelo zbežati najprej v gore in nato v Afganistan, od koder je nekaj časa vodil upor basmačijev, na koncu pa je prevladal Frunze, ki je bil zagovornik gverilskega vojskovanja. Alim je umrl v Ka-bulu v 40. letih. Kronike nepreverjene verodostojnosti pišejo o spolnih orgijah, v katerih naj bi se v Kabulu izživljal z otroki najrevnejših družin. Zgodovinopisje iz časov po oktobrski revoluciji prikazuje stvarnost iz ra- zličnih zornih kotov. V zahodnih virih prekipeva odpor proti boljševikom, v sovjetskih pa upor proti tradicionalni domači fevdalni družbi. V ta sklop spada demonstracija skupine domačih žena, ki so si javno snele pregrinjala in jih sežgale. Baje so skoraj vse pobili možje in očetje, ki so se smatrali za osramočene. Nekaj časa je bila Buhara »ljudska republika«, njeno vodstvo pa je začenjalo kazati preveč zanimanja za Ataturkov panturkizem. Z odpravo sovjetskega Tur-kestana je bila Buhara dodeljena Uzbeki-stanu, čeprav je v njej okoli 70 odstotkov prebivalstva tadžiške narodnosti in jezika. Buharo so že v sovjetski dobi obnovili, restavracijske posege pa je doživela tudi v zadnjih letih samostojnosti. V mestu vladata red in snaga. Minaret Kaljan (tudi Kalon = veliki) je pravi biser in je viden že od daleč. Visok je 47 metrov in zaostaja le za tistim iz Konje-Ugenča v bližnjem Turkmenistanu, ki pa je pri svojih 67 metrih v dokaj slabem stanju in podprt z notranjo strukturo. Vzpon na Kaljan je mogoč po 143 strmih stopnicah, ki se polževo vijejo v poltemi in so predvsem pri sestopanju zelo nevarne. Pogled skozi line pod vrhom na staro in novo Buharo je edinstven. Nad razgledom z visokega stolpa gotovo niso bili navdušeni tisti, ki jih je ra-belj metal na trg ob vznožju. Tako so kaznovali posebno hude prekrške, Rusi pa so prakso prepovedali. Minaret so zgradili daljnega leta 1127 in pri tem uporabili zelo napredne metode obrambe proti potresnim sunkom. Kaljan je navdušil tudi Džingis Kana, ki se ga ni dotaknil med opustošenjem mesta. (Se nadaljuje) Mnenja 74-letni podjetnik gradbene stroke Silvano Čok (na posnetku) od Ferlugov: »Ceste, ki jih tu videvamo so nepojmljive za naše razmere. Vse je razrito in polno odprtih kanalov. Ne zgodi pa se nič hudega, vse teče normalno. Pri nas bi nekaj takega botrovalo neštetim tožbam in odvetniki bi imeli veliko dela. Zgradbe iz sovjetske dobe so dejansko kasarne, revno zgrajene iz cementnih blokov. Ljudje živijo v barakah prekritih s pločevino. Nikjer nisem na strehah opazil strešnikov. Alternativa pločevini je eternit, kar pa ne pomeni že vnaprej nevarnost zaradi azbesta. Morebitna nevarnost izhaja iz načina, ki so ga uporabili za izdelavo. Če so dodali primerno lepilo, azbest v eternitu ni tako nevaren, posebno če se plošč ne lomi.« Erik Figelj z Goriškega je bil med najmlajšimi udeleženci druge skupine izletnikov. Tako je ocenil prva srečanja s tamkajšnjimi spomeniki: »Od blizu sem si želel spoznati eno od dežel, ki so bile pod vplivom islama v preteklih stoletjih in tudi arhitekturo, ki je kljubovala času in se obdržala do danes. Ob primerjavi na primer z Egiptom, ki beleži zelo velik obisk turistov, sem pričakoval, da bom tukaj našel večjo pristnost. Arhitektonske linije so zelo lepe, zgradbe in spomeniki pa so že tako popravljeni in predelani, da so izgubili nekaj svojega čara. Najpristnejša stvar, ki sem jo doslej videl, je bil vaški bazar, na katerega smo v oblakih prahu in peska naleteli na poti v Šahrizabz.« 22 Torek, 26. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI kanal ob soči - Prosvetno društvo Soča Kanal Kogojevi dnevi 2008 Začeli se bodo v petek, 29. avgusta - Na otvoritvi tudi predsednik RS Danilo Türk Prosvetno društvo Soča Kanal že 29. leto pripravlja festival resne glasbe Kogojevi dnevi, ki nosi ime primorskega skladatelja Marija Kogoja. Letošnja izvedba ohranja programsko usmerjenost povezovanja krajev, v katerih je Kogoj deloval, začela pa se bo v petek, 29. avgusta, ko bo zbrane v Kanalu ob Soči nagovoril tudi predsednik Slo- venije Danilo Türk. Kogojevi dnevi povezujejo kraje, ki jih je skladatelj zaznamoval: Kanal in Gorico, kjer se je šolal, Trst, kjer se je rodil, in Ljubljano, kjer je služboval. Festival, ki hkrati prinaša tudi predstavitve novonastalih skladb -vsak izmed 11 koncertov bo ponudil kakšno noviteto - vsako leto seže še v nekatere primorske in zamejske kraje. Letos bo tako s koncerti obiskal še Deskle, Gorenji Tarbij v Slovenski Benečiji in Reko na Hrvaškem, je povedala predsednica Prosvetnega društva Soča Kanal Milica Zimic. Na petkovem otvoritvenem koncertu bo ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kanalu ob Soči poleg komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Antona Nanu-ta nastopila še priznana flavtistka Irena Grafenauer. Med drugim bo krstno izvedla skladbo, ki jo je zanjo napisal skladatelj Ivo Jevtic, je poudarila Zimičeva. Festival se bo pol ure pred tem na kanalski Kontradi začel z nagovori predsednika organizacijskega odbora, akademika Cirila Zlobca in kanalskega župana Andreja Maffija. Slavnostni govornik bo predsednik Türk, udeležbo pa je organizatorjem napovedal tudi minister za kulturo Vasko Simoniti. Začetek Kogojevih dni bo zaznamovalo še odprtje razstave del akademskega slikarja Lojzeta Špa-capana. V okviru Kogojevih dni bodo tudi letos obeležili nekatere glasbene jubileje, je poudarila pred- sednica Prosvetnega društva Soča Kanal, ki je lani praznovalo 140 let delovanja. Tako se bodo 5. septembra v Kanalu spomnili stoletnice rojstva francoskega skladatelja Oliviera Messiaena, 25. septembra v Desklah pa desetletnice smrti domačega ustvarjalca Marjana Gabrijelčiča, čigar dela bodo izvajali solisti, zbor in orkester ljubljanske Opere. Uvodnih pet koncertov festivala bo v Kanalu ob Soči, nato pa se bo dogajanje preselilo še v druge kraje. Ob Desklah 2. oktobra v Gorico, kjer bo nastopil kvartet Fe-guš, 19. oktobra v Gorenji Tarbij, kjer bosta altistka Mirjam Kalin in pianist Žiga Stanič med drugim izvajala priredbe beneških ljudskih pesmi, 30. oktobra pa bodo na Reki predstavili stvaritve sodobnih hrvaških skladateljev. Zaključni koncert Kogojevih dni bo 6. novembra, ko bo v Trstu nastopil Simfonični orkester RTV Slovenije s sopranistko Olgo Kaminsko in baritonistom Markusom Finkom. Kogojevi dnevi so edini slovenski festival resne glasbe, ki se lahko pohvali s skoraj 30-letno tradicijo, a se kljub temu srečuje s finančnimi težavami, je poudarila Zimičeva. Po njenih besedah je nadaljnja rast festivala povezana z vključitvijo v evropsko združenje festivalov, kar pa je povezano s stroški. Proračun letošnje izvedbe je okoli 65.000 evrov, s katerimi pa le stežka privabijo vrhunske glasbene poustvarjalce, je še dodala Zi-mičeva. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ŠEMPOLAJ Dvorišče osnovne šole V sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. _SLOVENIJA_ VIPAVSKI KRIŽ Grajsko dvorišče V petek, 29. avgusta ob 21.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. GORJANSKO Kulturni dom V nedeljo, 31. avgusta ob 19.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. VOGRSKO Prireditveni prostor V četrtek, 4. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. SLOVENIJA ■ KOGOJEVI DNEVI Petek, 29. avgust ob 20.00, Kanal ob Soči, Kontrada Slovesna otvoritev festivala. Nagovor: g. Ciril Zlobec, predsednik organizacijskega odbora. Nagovor: g. Andrej Maffi, kanalski župan. Slavnostni govornik: predsednik države g. dr. Danilo Türk. Odprtje razstave del akademskega slikarja Lojzeta Špacapana - predstavitev: umetnostna zgodovinarka dr. Kerena Koršič Zorn. Kanal ob Soči ob 20.30, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije, Irena Grafenauer - flavta. Anton Nanut - dirigent. Petek, 5. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / V spomin na skladatelja O. Messiaena -ob stoletnici rojstva: Rok Zgonc - violina, Jože Kotar - klarinet, Igor Mitro-vic - violončelo in Mojca Pucelj - klavir. Nedelja, 14. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja. Torek, 16. september, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. Petek, 19. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. Četrtek, 25. september ob 20.30, Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic -dirigent. Četrtek, 2. oktober ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. Petek, 10. oktober ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček -klavir. Nedelja, 19. oktober ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mir- ganizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. PORTOROŽ V nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. LJUBLJANA Križanke V četrtek, 4. septembra / Goran Bre-govic z Orkestrom za poroke in pogrebe. Cankarjev dom V petek, 5. septembra ob 20.00,Lin- hartova dvorana / Marko Hatlak & Funtango. Marko Hatlak - harmonika, Bojan Cvetrežnik - violina, Sašo Voll-maier - klavir, Andrej Pekarovič - kitara in Piero Malkoč - kontrabas. jam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. Četrtek, 30. oktober ob 20.30, HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. Četrtek, 6. november ob 20.30, Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. ■ Tartini festival Piran in Slovenska Istra 23.08. - 13,09.2008. V soboto, 30. avgusta ob 20.30, Avditorij, Portorož / Salzburg Chamber Soloists, umetniško vodstvo in solisti, Lavard Skou Larsen - violina in Massimo Mercelli - flavta. V soboto, 13. septembra ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja. Na Tartini festivalu 2008 bodo tudi naslednji nastopi: Jutri, 27. avgusta, Manziolijeva palača, Izola / Fritz Kirchner - baročna violina, Isolde Hayer - violončelo in Florian Birsak - čembalo (Avstrija) V ponedeljek, 1. septembra, Pokrajinski muzej, Koper / Cecilia Bernardini - violina in Mirsa Adami - klavir (Nizozemska). V sredo, 3. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Maud Lovett - violina in Frédéric Lagarde -klavir (Francija). V petek, 5. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Tja-ša Zadravec - rog in Anja Gaberc - harfa (Slovenija). V ponedeljek, 8. septembra, Trg 1. maja, Piran / Tartini Junior: Koncert pod Zvezdami (Slovenija). V sredo, 10. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta (Slovenija), Sergio Az-zolini - fagot (Italija), Diego Cantalupi - kitara (Italija), Lavard Skou Larsen -violina (Avstrija), NN - viola in Milan Vrsajkov - vilončelo (Slovenija). PIRAN Tartinijev trg V soboto, 30. avgusta / Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Or- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra - »Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Gledališče Miela: do 31. avgusta od 17.00 do 21.30 bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Razseljenje«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 31. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caha-rija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Kulturni center Lojze Bratuž: do 12. septembra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 je na ogled fotografska razstava fotoklubov goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schengen-ska meja«. Razstavljata Bogdan Maca-rol in Boris Prinčič. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. avgusta 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2008: Mali kraški muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) 10.15 Film: Una donna scomoda (dram., it., '01, r. S. Martino, i. R. Alpi, B. D'Urso) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nan.: Don Matteo 5 16.50 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 22.55 Dnevnik 20.30 Nogomet: Artmedia-Juventus, Champions League 22.55 Dok.: Heritage 23.55 Koncert: Dalla Citta' proibita per le Olimpiadi di Pechino - Ad Oriente (sodeluje G. Allevi) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.30 6.45 6.55 7.00 10.00 10.20 10.35 11.20 13.00 13.30 14.00 14.50 15.40 17.10 17.30 18.10 19.00 19.50 20.20 20.25 20.30 23.05 0.30 Dok.: Panama, un filo di terra tra due oceani Dnevnik - Zdravje Aktualno: Quasi le sette Variete: Random Nan.: Otto semplici regole Dok.: In Italia Dnevnik, vremenska napoved in rubrike Dok.: Magazine sul Due Dnevnik Aktualno: Tg2 E...state in costume, sledi Zdravje Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 1.10 Nan.: Squadra speciale Lipsia Nan.: The District Nan.: La complicata vita di Christine Nan.: Due uomini e mezzo Dnevnik kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Nan.: Friends Risanke Žrebanje lota 22.50 Dnevnik Nan.: Supernatural Variete: Follia rotolante 2008 Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffè di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Un ettaro di cielo (kom., It, '57, r. A. Casadio, i. M. Mastroianni, R. Schiaffino) 10.30 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Športna od.: Pomeriggio sportivo, vmes Speciale Pechino 17.15 Nan.: Arsenio Lupin 18.10 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Film: Divorzio all'Italiana (kom, It, '62, r. P. Germi, i. M. Mastroianni, S. Sandrelli, D. Rocca) 22.55 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.30 Dok.: La stagione dei Blitz 0.30 Dnevnik - Vremenska napoved 0.40 Aktualno: Off Hollywood 2008 ► Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se- condo voi Nan.: Chips Nan.: Bella e' la vita Nan.: Charlie's Angels Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nan.: Carabinieri Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Siska Nad.: Sentieri Film: Ursus nella terra di fuoco (pust., It, '63, r. G. Simonellii. E. Fury) Dnevnik - vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: L'ultima eclissi (triler, ZDA, '95, r. T. Hackford, i. K. Bates, J. Jason Leigh) Film: Lo squalo 3 (pust., ZDA, '83, r. J. Alves, i. D. Quaid, B. Armstrong) 6.00 6.15 7.40 8.15 9.30 10.30 11.30 11.40 12.20 13.30 14.00 15.00 16.00 16.50 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 0.00 8.00 8.50 9.20 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.55 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Nan.: Tutti amano Raymond Film: Posta del cuore (kom., ZDA, '01, i. C. Sheen) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Nad.: My life Nan.: Una mamma per amica Film: Inga Lindstrom - L'aquilone (dram., Nem., '04, r. M. Steinke, i. V. Niehaus, A. Lutz) Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Film: In her shoes - Se fossi lei (kom., ZDA '04, režija C. Hanson, igra Cameron Diaz) 22.00 Dnevnik in vremenska napoved 23.40 Nan.: Dirty Sexi Money 1.30 Nočni dnevnik O Italia 1 6.05 Nan.: Zanzibar 6.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 7.50 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.30 Nan.: Buffy 11.30 Nan.: Smallville 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: Lupin III 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Summer Dreams 16.50 Nan.: Un genio sul divano 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition Nan.: La vita secondo Jim Film: The Medallion (akc., Hong Kong/ZDA, '03, režija Gordon Chan, igrajo Jackie Chan, Lee Evans, Claire Forlani) Nan.: Un Ciclone in Famiglia 2 Resničnostni šov: Mistery C.S.I. -Oltre la scena del crimine 20.45 21.10 23.00 0.05 ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'età non conta 9.30 Dokumentarec o naravi 10.35 Nan.: Casa famiglia 12.35 Aktualno: Automobilissima.com 13.35 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.00 22.30 Glasb. oddaja: La grande musica classica 15.15 Aktualno: Il meglio di...Giovani a confronto 19.00 Aktualno: Scivolando sull'onda 20.00 Aktualno: Ratatouille 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Ostacolo alla giustizia (triler, '95) 23.30 Inf. odd.: Incontri al caffè de la Ver-siliana LA 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 23.50 La l Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Il riposo del guerriero (dram., Fr./It., '62, i. B. Bardot) Nan.: Il ritorno di Missione Im- possibile Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Variete: Crozza Italia - Exsclusive Film: Death of a President (dram., V.B. '06, r. G. Range) Nan.: Sex and the City Dok.. La storia proibita del '900 italiano |r Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 8.00 Na zdravje! 9.10 Igrana nan.: Na potep po spominu 9.45 Lutk. nan.: Bisergora 10.00 Igrana nan.: Podstrešje 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Dok. serija: Kronika morskih ljudstev 11.45 Dok. oddaja: spomini na Prekmurske jude (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 19.55 Nad.: Britanska kraljica, osemdesetletnica 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Trojčice 16.10 Slov. ljudska pesem 16.15 Zlatko Zakladko 16.30 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.35 0.10 Dok. odd.: Pohorje 18.05 Z glavo na zabavo (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 21.00 Dok. oddaja: Veliki olimpijski do- pinški škandal 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Zgodovina komunizma 23.50 50 let televizije 0.35 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 9.30, 12.30, 1.20 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 11.00 Otroški infokanal 14.35 Dober dan, Koroška (pon.) 15.05 Dok. oddaja: Svetloba (pon.) 15.35 Studio City 16.35 20.00, 0.05 50 let Tv 16.55 Prisluhnimo tišini (pon.) 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 Slovenija danes - regionalni program 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Film: Življenje in dan balerine Nene Vrhovec Stevens 20.30 Film: Dediščina Evrope 22.10 Film: Roparja (pon.) A 13.45 14.00 14.20 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 21.00 21.30 22.15 22.30 23.00 23.45 1.20 Koper 11.30 12.00 18.00 18.45 19.00 19.55 20.20 20.30 21.30 22.00 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Film: I due orfanelli (It., '47, r. M. Mattoli, i. Toto', C. Campanini) Sredozemlje Pogovorimo se o... Artevisione Mladinska oddaja: Fanzine Med valovi (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti Alpe Jadran Potopis Srečanje z... Dok. oddaja Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.45 Vsedanes - TV dnevnik Biker Explorer Arhivski posnetki Folkest Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 23.30 Videostrani Mladi @ - a + e Pravljica (pon.) Spoznajmo jih (pon.) Epp Kultura Predvolilna soočenja strank - 10 okraj, Nova Gorica Asova gibanica Šukham Mi znamo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - kuhajmo z Emilijo; 12.00 Ženske v renesansi; 13.15 Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta Knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (15. del); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 26. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan lÜ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 11/25 ..K} CELOVEC O 11/24 TOLMEČ O 11/23 TRBIŽ O 10/22 O 7/22 KRANJSKA G. & ^¡■i ČEDAD O VIDEM O 15/28 14/29 O PORDENON \—> 15/28 27/29 O TRŽIČ 8/24 _ O KRANJ 0 10/24 S. GRADEC CELJE 9/26 O MARIBOR o 11/24 PTUJ O M. SOBOTA 010/25 O N. GORICA , 12/28 o< LJUBLJANA 12/25 N. MESTO 11/26 ZAGREB 13/26 O O 12/23 KOČEVJE V . o" J ČRNOMELJ ÎNAPOVED ZA DANES' V nižinah in ob obali bo jasno. V gorah bo zmerno oblačno, zvečer ni izključena kakšna krajevna ploha. Ob obali bo pihal šibek do zmeren severovzhodnik. Precej jasno bo, a sredi dneva in popoldne bo ponekod občasno zmerno oblačno. Burja na Primorskem se bo malo okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju 16, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do okoli 29 stopinj C. Nad deželo pritekajo suhi severni tokovi, anticiklon iznad Azorov pa se razširja proti Evropi. Nad srednjo Evropo in zahodnim Balkanom se zadržuje šibko območje visokega zračnega pritiska. nad naše kraje doteka s šibkim severovzhodnikom nekoliko toplejši in razmeroma suh zrak. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.07 najnižje -46 cm, ob 9.13 najvišje 27 cm, ob 14.24 najnižje -2 cm, ob 19.42 najvišje 33 cm. Jutri: ob 2.47 najnižje -57 cm, ob 9.36 najvišje 36 cm, ob 15.04 najnižje -12 cm, ob 20.36 najvišje 42 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m............9 1000 m ..........17 2500 m............6 1500 m...........12 2864 m............5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 8, po nižinah pa 7. & & TOLMEČ O TRBIŽ O 11/25 10/24 O GRADEC 11/25 CELOVEC O 11/25 O 8/23 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 15/28 14/30 O PORDENON gorica O ° N- GORICA 15/28 17/30 ^ 14/29 O TRŽIČ 9/25 O KRANJ o 10/24 S. GRADEC CELJE 10/27 O MARIBOR 012/25 PTUJ O M. SOBOTA O 11/25 T, -O 12/25 21/30 O LJUBLJANA A /v 13/26 N. MESTO 12/27 AVPOSTOJNA O O 12/25 KOČEVJE ZAGREB 13/28 O PORTOROŽ O 16/30 N KA 18/30 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo v nižinah in ob obali jasno. V gorah, kjer bo zmerno Jutri bo zjutraj in dopoldne precej jasno, nato bo občasno oblačno, bodo zvečer možne posamezne plohe. Ob obali zmerno oblačno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. bo pihal šibak do zmeren severovzhodnik. Na primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. V četrtek bo po jasnem jutru čez dan nekaj več spremenljive oblačnosti, popoldne ni izključena kakšna kratkotrajna ploha. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tel.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 10)5 627 B410 SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO O AdrtdKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotova nj.si D opis iz pariza Spomeniki malo drugače Spomeniki in muzeji! Znanje in kultura! V Parizu (in Franciji nasploh) je vsega na pretek. Vsako leto trume turistov obiščejo Francijo ter njeno prestolnico in sami Francozi so veliki ljubitelji zgodovinske in kulturne dediščine - lani je bilo ob dnevih kulturne dediščine 12 milijonov obiskovalcev. Od kod in zakaj to zanimanje? Spomeniki nam govorijo o preteklih obdobjih, zgodovina fascinira in nam pomaga razumeti sedanjost. Sicer pa se v spomenikih pogosto skriva veliko več, kot izgleda. Začnimo z Louvrom, najbolj poznanim muzejem, ki pa je veliko več kot muzej. To je bila kraljeva palača, tam je bival tudi Ludvik XIV preden si je zgradil Versailles in kot vsak grad ima tudi Louvre veliko skrivnosti. Zid, ki loči salle Henri II in salle des Sept Cheminées (soba sedmih dimnikov) je debel tri mete! - to je par soban naprej od Mone Lise. Poglejte bliže in opazili boste, da so bila tam skrivna vrata. Od tam je Ludvik XIV hodil k svoji ljubici madmoiselle de Valée; sončni kralj je v teku svojega življenja imel 16 favoritinj in 23 otrok, legalnih in ne. Privatna stvar? Niti ne, saj so favoriti-nje bile večkrat veliko več kot ljubice. Toda gremo dalje s temi „neuradnimi» pričevanji preteklosti. Na križišču ulice Roquette z ulico Croix-Fabien (v 11.okrožju) so na robu pločnika vidni pravokotni kamni: tu je stala giljotina zapora »La grande Roquette« in kamenje so uporabili za vodoravnost smrtonosne naprave, torej zato, da se rezilo ne bi zataknilo. Dalje na št 11. ulice »de la Ferronnerie« je na kamnu vklesana lilija: tam je leta 1610 bil umorjen kralj Henrik IV. Tovrstnih pričevanj je v Parizu skoraj za vsakim vo- galom, včasih pa bi radi dokaze, ki se jih ne najde. Leta in leta so strokovnjaki iskali ostanke keltskega naselja na Ile de la Cité (otok na Seni in srce mesta), ker so bili prepričani, da so tam živeli Parisi (keltsko pleme). Leta 2003 so jih res našli, toda ne v centru Pariza, ampak v kraju Nanterre (bližnja periferija na severo-zahodu prestolnice). Ironija usode: Pariz naj bi nastal v lastni periferiji! Skritih sporočil in prostorov je veliko in to ne le v Parizu. V Bretaniji je mnogo megalitskih najdišč iz neo-litika, sicer pa eden izmed njih še posebno izstopa: dolmen na otoku Ga-vrinis, sestavljen iz velikih kamnitih blokov, je visok 7m in širok 50m. Spek-takularno, toda velikost ni njegova posebnost: ta dolmen je poznan po vklesanih ornamentih, ki pokrivajo notranje stene in so edinstven primer na svetu. Njihov pomen je nepoznan, kot je nepoznana funkcija tega kraja. Običajno so bila to grobišča, toda tu niso našli nobenih dokazov, ki bi podprli to teorijo. Je bilo torej svetišče? Francoski Stonehenge? Misterij. Tako ostaja tudi neznano, zakaj so zgradili 10km dolg in 5m visok zid na hribu St. Odile (Alzacija). Je bilo to obzidje keltskega naselja? Svetišča? Grobišča? Tudi tu le domneve. V spomenikih se prepleta sedanjost in preteklost, resničnost in domišljija. Sicer pa so tudi kraji, ki so vezani na znane, toda ne ravno realne dogodke. Se spominjate Lupina, mojstra vseh tatov? Po legendi naj bi skrival svoj plen v strmi skalnati obali pri mestu Etretat (Normandija), toda zaman bi iskali ta zaklad, ker je kavalir-ski tat fiktiven junak, ki se je rodil izpod peresa pisatelja Mauricea Lablan-ca (1864-1941). In dalje. Če boste potovali med Korziko in Italijo ter boste zagledali na morju zapuščen mali otok, je to Montecristo, kjer je po Du-masovem romanu bil zaprt Edmond Dantes alias grof Montecristo. Pisatelj je na potovanju spoznal otok, ki ga je tako fasciniral, da ga je izbral za kraj pripovedi. Skalnati otok je razburil umetniški duh tudi zato, ker je po legendi tam skriti zaklad. In za zaključek še globlje v fascinanten svet domišljije. Gotovo vsi poznate Trnuljčico, toda malokdo ve, da se lahko obišče njen grad: to je Chateau d'Usse, nedaleč od mesta Tours, ki je pisatelju Charlesu Perraultu dal navdih za znano pravljico (ki jo je sicer povzel iz ljudskega izročila). K zgodbi je pripomogel tudi gozd Chinon v okolici grada, ki je tako gost, »da ne človek ne žival ne moreta skozi«. Skrivnosti preteklosti so zapisane vsepovsod. Včasih je dovolj, da jih poiščemo. (Se nadaljuje) zagreb Slovenski •v* •I • ribici naj bi ukradli mreže ZAGREB - Hrvaški ribič iz Sa-vudrije Michael Latin je včeraj policiji prijavil, da mu je prejšnjo noč nekdo ukradel približno 20 ribiških mrež, ki jih je pustil v Piranskem zalivu. Hrvaški mediji ob tem navajajo Latinovo izjavo, da naj bi njegove mreže v vrednosti 3000 kun (415 evrov) ukradli slovenski ribiči. Latin zatrjuje, da hrvaških ribiških ladij v času od takrat, ko je v nedeljo popoldne postavil mreže, pa do včeraj, ko jih je neuspešno iskal, ni bilo v tem delu morja. Obenem je dejal, da je bilo pet slovenskih ribiških ladij prejšnji teden v hrvaških ozemeljskih vodah oziroma kakšne štiri milje južno od sredinske črte v Piranskem zalivu. Po njegovih besedah sta bili med njimi tudi Riba 1 in Riba 2, ki sta lovili v hrvaškem morju. Latin je dejal, da je mreže pustil v nedeljo okoli 17. ure kakih 1,3 milje od obale Savudrije in 1,8 milje južno od sredinske črte v Piranskem zalivu. Dodal je, da včeraj ni več našel mrež, ki jih je uporabljal za lov na lista. Istrska policija je včeraj potrdila, da je dopoldne sprejela La-tinovo prijavo proti neznanemu storilcu. Dodala je, da so hrvaški ribiči prejšnji torek obvestili policijo o vstopu slovenskih ribiških ladij v hrvaško morje ter da so omenjene ladje zapustile območje 15 minut preden je prispela hrvaška policija. Latin je še dejal, da ribiči v hrvaški Istri pričakujejo vse več podobnih vplutij s strani slovenskih ribičev v času kampanje pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, je še poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. (STA)