februar 2000 ) poštnina plačana pri pošti 1270 Litija Kulturni praznik na GEOSS-u Sončno in toplo vreme je v “središče Sloveni¬ je” privabilo veliko ljudi. S pevci moškega pevskega zbora Lipa z Vač, Zasavskimi rogisti, igralci Jože¬ tom Logarjem, Dare¬ tom Valičem in Polde- tom Bibičem so doži¬ veli lep dan, posvečen Francetu Prešernu in slovenski kulturi. Slavnostna govornica je bila sloven¬ ska igralka in ambasadorka pri Uni¬ cefu, Milena Zupančič. Svoje misli, ki bi jih lahko morda poimenovali kar “manifestslovenski kulturi”, je name¬ nila poeziji in Francetu Prešernu, ča¬ su, ki si ga nekateri tako zelo žele ulo¬ viti, ukrotiti in ga po svoje interpreti¬ rati, slovenski državi, pravici in svo¬ bodi in predvsem otrokom, ki jim je treba vrniti pravljice in sanje. Med obiskovalci je bilo dosti znanih Slovencev: zunanji ministerdr. Dimit¬ rij Rupel, pesnika Ciril Zlobec in Dane Zajc, dr. Lev Kreft in nekaj poslancev Državnega zbora. Rudiju Mogetu je Slove¬ nec leta sedmič v Litiji Slovenec leta po izboru bralcev Nedelj¬ skega dnevnika po¬ staja tradicionalna prireditev, ki jo orga¬ nizira ta najbolj brani slovenski tednik. Proglasitev Slovenca leta je bila 14. januar¬ ja v Športni dvorani v Litiji, zabavna priredi¬ tev z znanimi gosti pa je v dvorano privabila več kot 2 tisoč gledal¬ cev. Bralci Nedeljskega dnevnika so naj¬ več glasov oz. povabil na kosilo izro¬ čili predsedniku države Milanu Kuča¬ nu, ki ostaja najbolj priljubljen politik in sploh javna osebnost. Na drugo mesto seje uvrstil alpinist Tomaž Hu¬ mar, na tretje pa pevec Adi Smolar. župan občine Litija Mirko Kaplja jav¬ no izrekel zahvalo za njegova prizade¬ vanja pri oblikovanju kulturnega tolar¬ ja, torej sredstev, ki mnogim društvom pomagajo živeti, ustvarjati in obliko¬ vati ter širiti kulturo. V središču Slovenije je bilo izrečenih že mnogo besed. Izrekli sojih mnogi slavnostni govorniki, katerih besedi¬ la najdete v novem zborniku, ki je iz¬ šel ob letošnjem kulturnem prazniku, v letu kulture, ko bomo proslavili tudi 200-letnico Prešernovega rojstva. Foto: Slavnostna govornica Milena Zupančič in Peter Svetik, predsednik Društva za razvoj in varovanje Geossa. (J. Drnovšek). Na Vačah je bilo tudi v torek, 8. februarja, slovesno. Ob slo¬ venskem kulturnem prazniku je Zavod za izobraževanje in kulturo skupaj s krajevno skupnostjo Vače pripravil Ve¬ selo popoldne na Vačah. Kul- turno-zabavno prireditev so popestrili Ivan Sivec, sloven¬ ski pisatelj in pisec besedil, citrar Miha Dovžan, pevka Jo¬ žica Kališnik, harmonikar Franc Flere, pevski zbor Upa Vače in učenci osnovne šole Vače. Sledijo še Slavko Avsenik, Janez Dr¬ novšek, Srečko Katanec, Janez Jan¬ ša, Štefka Kučan, Milena Zupančič in Lojze Slak. Poleg vseh povabljenih znanih Slo¬ vencev, manjkali so Slavko Avsenik, Janez Drnovšek in Janez Janša, so v zabavno-glasbenem programu na¬ stopili: Leseni rogisti iz Kresnic, ved¬ no atraktivni s svojimi instrumenti, iz katerih so zadonele pozdravne fanfa¬ re, ansambel Zasavci in Slovenski muzikantje, Alfi Nipič, kije s pesmijo Še 100 let voščil predsedniku Kuča¬ nu za rojstni dan, Helena Blagne, re¬ vijski orkester luventus s tercetom Katrinas ter akademski godalni kvar¬ tet, kije navdušil z Mozartom. Občinstvu seje predstavil prenovlje¬ ni Moped Show - prenovljen zaradi nove članice, vedno enako pa navdu¬ šuje občinstvo Tone Fornezzi-Tof, ki je m V — r gl a 6 i l o občanov , rt „ ia -s^KaUWe20.ma.ca •SES.-*- 1 - zapel oziroma potožil o zapitem udbovcu. Kaj lahko še novega pove prvouvrš- čeni predsednik Kučan, ko ga leto za letom vprašujejo o njegovi proglasit¬ vi za Slovenca leta oz. o največ zbra¬ nih povabilih na kosilo? Letos je po¬ vedal, da bi jih polovico najraje raz¬ delil med tiste, ki so jih potrebni. Eno četrtino bi jih odstopil Tomažu Humar¬ ju, ki potrebuje veliko energije za svoje podvige, drugo pa Adiju Smolarju, da ljudje po svetu ob pogledu nanj ne bi mislili, da pri nas vlada lakota. Dodal pa je še, da ceni vsa povabila na ko¬ silo, saj je potrebno res premisliti, ko¬ ga povabimo k sebi domov - kaj pa, če res pride? Znane, predvsem pa priljubljene Slo¬ vence in Slovenke bodo na letošnjo prireditev spominjale imenitne repli¬ ke Vaške situle, ki so jih prejeli v ime¬ nu litijske občine. Foto: Predsednik Kučan ubranil las¬ kavi naslov. (M. Šuštaršič) A.Š. 71 * Predstavitev CRPOV Bo življenje na Dolah drugačno? V lanskem letu seje začelo uspešno so¬ delovanje med Podjetniškem centrom Litija in Krajevno skupnostjo Dole pri Li¬ tiji. S projektom Ocenjevanje vasi na Dolah in z razglasitvijo rezultatov na pri¬ reditvi Vas leta 1999 v mesecu oktob¬ ru so bili vzpostavljeni zametki usmer¬ jenega razvoja. Najbolje ocenjena vas, Čeplje, je za nagrado prejela kozolček, ki danes označuje vstop v vas. Ocenjevanje vasi na Dolah bo postalo tradicionalno, njegov glavni cilj pa bo nadaljnje vzpodbujanje k urejanju oko¬ lja, spreminjanju mišljenja in medse¬ bojnemu povezovanju ljudi. Na podlagi skupnega sodelovanja s Podjetniškim centrom Litija se je Kra¬ jevna skupnost Dole predstavila tudi na radiu Slovenija, v oddaji Dobrodoš¬ li. Na Osnovni šoli Dole je bila organizi¬ rana predstavitev podjetniškega krož¬ ka, ki naj bi mlade spodbudil k podjet¬ niški miselnosti. Krožek zaradi premajh¬ nega števila prijav žal ne bo organiziran. Potek projekta CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) je bil pred¬ stavljen v sredo, 9.2.2000 na Osnovni šoli Dole. Uvodno predstavitev je po¬ dala svetovalka iz Ministrstva za kme¬ tijstvo, gozdarstvo in prehrano Vida Ko¬ kalj. Na konkreten, slikovit način pa ga je prikazal dr. Marko Koščak, recenzent s tega področja. Prvi odzivi na omenje¬ ni razvojni projekt so bili dobri. Uvodne predstavitve seje udeležilo veliko kra¬ janov, njihov cilj pa je prav gotovo spre¬ meniti in ohraniti življenje na Dolah. Z vsemi dejavnostmi, ki so in ki bodo potekale na Dolah, želimo povečati mo¬ tiviranost tamkajšnjega prebivalstva za razvojne aktivnosti, preprečiti nadaljnje izseljevanje in pripraviti celoten razvoj¬ ni program za to krajevno skupnost. Saša Gradišek, foto Stane Kmetič Iz vsebine številke: f O delu obeh poslancev. Stran 2,3. Cerkev v Verneku delno že obnovljena. Stran 4. Uspešen projekt šmarske šole. Stran 5. Razstava dragocenih vezenin. Stran 6. Vpis v vrtec Litija. Stran 10. Uspeh mladih litijskih kegljačev Stran 10. Prebliski “urednice" Prva letošnja številka Glasi¬ la občanov je izšla v februar¬ ju. mesecu kulture. Tudi ča¬ sopisje zrcalo naše kulture: pove nam več. kot se zdi na prvi pogled. Strinjam se namreč z dr. Trstenjakom, ki je zapisal: človek je človeku človek po besedi. Želim si. da bi bilo v časopi¬ su kar največ besed, razno- tenh in pisanih, da bi v Gla¬ silu našli vsaj delček, ki bi vam bil všeč. V prihajajoči pomladi in vsem letu vam želim veliko lepega, vsem gospem in gos¬ podičnam pa prijetno praz¬ novanje dneva žena! Andreja Štuhec a Politika Liberalna demokracija Slovenije Občinski odbor Litija Proračun občine LDS Nedvomno je občinski proračun med najpomembnejšimi vsebinami dela vsake občine. Vsakoletna razporedi¬ tev denarja, ki se v obliki prihodkov zbere v občinskem proračunu, kar precej zaposluje občinski svet, upra¬ vo in politične stranke. Glede na lanski proračun, kije plani¬ ral okrog 1,6 milijarde prihodkov in odhodkov, se bo veijetno tudi letoš¬ nji gibal vteh okvirih. Glavnino prihod¬ kov proračuna predstavljajo razni davki (največ dohodnina) in sredstva, prejeta iz državnega proračuna.Seve- da je razporeditev odhodkov možno pripraviti in sprejeti le skladno z viši¬ no prihodkov. Tu pa običajno nasto¬ pijo največji problemi, saj je želja (in potreb) vedno krepko več, kot pa je na razpolago denarja. Ker občinski proračun sprejema občinski svet, te¬ ga pa sestavljajo članice in člani sve¬ ta, ki sojih postavile politične stran¬ ke, bo tudi letos, da bo proračun spre¬ jet, potrebno doseči konsenz med strankami. Liberalna demokracija Slovenije oz. občinski odbor Litija ima do letošnje¬ ga proračuna jasna stališča, kijih bo uveljavljal v postopkih sprejemanja proračuna. Osnovno stališče LDS je, da mora biti proračun naravnan raz¬ vojno, kar pomeni, da z njim postav¬ ljamo tudi osnove za naše življenje v prihodnjih letih. Razvojna naravna¬ nost se odraža predvsem v sprejema¬ nju prostorskih dokumentov, s kate¬ rimi bomo ustvarili pogoje za korist¬ no izrabo prostora. In tu smo že pri poglavitnih delih programa LDS, to je razvoj gospodarskih dejavnosti z no¬ vimi zaposlitvami in pridobivanje sta¬ novanj. Življenja v litijski občini, ki je gospodarsko šibka, namreč ne bo možno dvigniti na še višjo raven, če ne bodo vzklile nove gospodarske de¬ javnosti in se ne razvijale že obstoje¬ če. S tem se ustvarjajo nove zaposlit¬ ve, posledično pa bo tudi prihodkovv občinski proračun več, kar pomeni tu¬ di zadovoljevanje večjih potreb in že¬ lja občanov. Poleg tega se bo LDS za¬ vzela tudi za realizacijo programov s področja šolstva, konkretno za priče¬ tek gradnje gimnazije v Litiji in inves¬ ticije v osnovnošolske zgradbe za pri¬ dobitev ustreznih pogojev za 9-letko. V zvezi s tem se bodo predvsem v Li¬ tiji tudi eliminirale prostorske stiske v vrtcih. Komunalna dejavnost je prav tako ena od osnovnih nalog občine. Pri tem na občino še vedno prihajajo nenehne želje in predlogi za asfalti¬ ranje cest in poti, čeprav je treba res¬ nici na ljubo povedati, da imamo v li¬ tijski občini glede cest v primerjavi z drugimi kar visok standard. Večji so problemi pri vodooskrbi prebivalcev in pri ravnanju z odpadki. In prav tu bo potrebno letos narediti več, saj je oskrba z vodo temeljna potreba, od¬ padki pa že leta predstavljajo neneh¬ no nevarnost, ki se kaže tudi v kako¬ vosti pitne vode. Problemov, ki bi jih želeli rešiti, je še veliko. Naše vsakdanje življenje je prepleteno z mnogimi dejavnostmi, od kulturnih, športnih, gasilskih pa do osnovnih, kot so voda, energija, šol¬ stvo, zdravstvo, stanovanja, delovna mesta, sociala itd. Vseh se resda ne da razrešiti, tega niso sposobni nare¬ diti nikjer. Vendar po se bomo v LDS zavzeli za čim bolj smotrno in varče¬ valno politiko razporejanja sredstev občinskega proračuna, tako da bodo prebivalci občine spet kaj novega in koristnega pridobili. M. Brilej Združena lista socialnih demokratov Pozdravljeni, spoštovane ob- I ■ I 'V' ■ ■ canke in občani! Kar nekaj časa je že minilo, odkar smo se zadnjič srečali na teh stra¬ neh v Glasilu občanov, pravijo pa, da bodo naša obvestila spet pogos¬ tejša. Veseli smo, saj vas bomo ta¬ ko lahko redno seznanjali s svojim delom in načrti. ZLSD je v naši občini majhna poli¬ tična stranka. Iz malega pa lahko zraste veliko in taki so tudi naši na¬ črti. Stranka bo še v februarju ime¬ la svojo letno konferenco, svoj pro¬ gram bo predstavil tudi ženski fo¬ rum, mladi pa se bodo organizirali v mladi forum. V letošnjem letu bomo pri sprejema¬ nju proračuna predlagali in podprli več stvari, ki bodo občanom v po¬ moč, od občine pa ne bodo zahte¬ vale velikih finančnih sredstev. Oglejmo si le nekatere. Starši že vpisujete otroke v devetlet¬ ko, predšolske otroke pa v organizi¬ rano varstvo v vrtec. Nobena šola pa še nima zagotovljenih pogojev za delo devetletke, čeprav v dveh (to je v OŠ Gradec, OŠ Gabrovka in PŠ Dole) devetletka poskusno že pote- • ka. Svetniki smo devetletko podpr¬ li, zdaj pa moramo zanjo tudi zago¬ toviti denar. Enako velja tudi za predšolsko varstvo. Vsi se še spo¬ minjate jesenskih razprav o pre¬ majhnem številu mestvvrtcih inza- časnih rešitvah za nekatere otroke v drugih krajih občine. Jeseni se ta¬ ko stanje ne sme ponoviti! ZLSD je na občinskem svetu tudi predlaga¬ la spremembo Pravilnika za sprejem otrok v vrtec. Kot jara kača se vleče tudi promet¬ na urejenost oz. neurejenost občin¬ skega središča. Semafor še vedno ne deluje, parkirni kaos v starem delu mesta in pri občini pa tudi ni rešen. Mesto Litija se že dolgo ne ši¬ ri več, vendar za občane ni prijazen kraj: nima ne mestnega parka, ne sprehajalnih poti (na Sitarjevec in Svibno vsi občani niso sposobni pri¬ ti), ne prostorov za delovanje kultur¬ nih društev in mladih. Kako do sta¬ novanja ali zazidljive parcele je vprašanje, ki je za mnoge mlade družine nerešljivo. Problemi pa ni¬ so le v Litiji, so v vseh KS. Na zadnji seji občinskega sveta je bil ustanovljen Podjetniški center Li¬ tija. Občani pričakujejo, da jim bo res odprl nove možnosti za delo in pripeljal dodaten denar v občino. Joža Ocepek Slovenska ljudska stranka^ B Sprejet državni proračun, vložen zakon o Geoss-u 21. januarja 2000 se je s sprejetjem državnega proračuna zaključila letoš¬ nja proračunska razprava. Lahko re¬ čem, da pomeni letošnji proračun ko¬ rak naprej pri regionalnem razvoju, razvoju temeljnih razvojnih programov obrambnih sil, še posebno pa bistve¬ ni premik pri podpori kmetijstvu. Letos bo tako uvedeno neposredno plačilo po hektarju obdelanih zem¬ ljišč. Mislim, dajeta odločitev države še kako pomembna za ohranitev kmetijstva, s tem pa tudi slovenske¬ ga podeželja. Pomembno pa se mi zdi poudariti, da sprejeti proračun vsebuje zelo pospe¬ šeno rekonstrukcijo in modernizacijo državnih cestv naši občini. Takojeza- gotovljeno dokončanje ceste Trebelje- vo-Gozd Reka, začetek modernizaci¬ je ceste Moravče-Čatež, nadaljevanje modernizacije ceste Vel. Reka-Vel. Preska, kakortudi preplastitev asfal¬ ta na cesti Šmartno-Bogenšperk. Bistveni napredek pa je bil narejen pri nadaljevanju rekonstrukcije ceste Ribče-Hotič-Litija. K predlogu amandmaja sem vložil amandma v višini 320 mio SIT. Vlada je ta predlog povzela v svojem amandmaju, ki ga je sprejel Državni zbor. V dogovoru z direkcijo za ceste pa se pripravlja s predobremenitvijo namera za javni razpis v višini 700 mio SIT, kar bi zadostovalo za zaklju¬ ček odseka Ribče-Jesenje in pripra¬ vo projekta na odseku Spodnji Hotič in Zgornji Log. Tako je podana osno¬ va za hitrejši zaključek modernizacije zasavske magistralne ceste. V proračunu so tudi zagotovljena sredstva za pričetek izgradnje nove¬ ga objekta Gimnazije Litija. Konec lanskega leta sem na pobudo Krajevne skupnosti Vače vložil zakon o geometričnem središču Slovenije - GEOSS-u. Predlogzakona govori, da se širše ob¬ močje geometričnega središča Slove¬ nije, ki zajema naselje KS Vače v ob¬ čini Litija in naselja KS Dešen in Gora pri Pečah v občini Moravče razglasi kot posebno varovano območje, ki naj bi ga država Slovenija zaradi svoje specifičnosti kakor tudi promocije razvojno še posebej podpirala. Zakon je zasnovan tako, da sta nosil¬ ca nalog občina Litija in občina Mo¬ ravče, na katerih področju se nahaja širše območje GEOSS-a, kakor tudi društva in združenja, ki na tem območju delujejo. Predlagane rešitve zakona tako daje¬ jo možnost, da se območje GEOSS-a uporabi za protokolarne namene dr¬ žave Slovenije in za njeno promocijo v celoti, saj je poleg Francije edina dr¬ žava v Evropi, ki ima določeno geometrično točko svoje države. Državnemu zboru pa je uspelo v me¬ secu januarju zaključiti tudi šestletni zakonodajni postopekza sprejem Za¬ kona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Lahko rečem, da je bilo z odločnim vztrajanjem Slovenske ljudske stran¬ ke v Zakonu doseženo, da družbeni kapital v zavarovalnicah ni izpuhtel. Tako bo dana možnost pooblaščenim investicijskim družbam, da bodo za zapolnitev certifikatne vrzeli dobile tu¬ di del družbenega premoženja olast¬ ninjenih zavarovalnic. Franci Rokavec Poplačilo vojne škode V zadnjem času se širijo določene “dezinformacije" v zvezi s sprejema¬ njem Zakona o skladu za poplačilo vojne škode. Poslanci Slovenske ljud¬ ske stranke smo se vseskozi zavzema¬ li, da so upravičenci po navedenem Zakonu žrtve vojnega nasilja, upravi¬ čenci po Zakonu o popravi krivic in upravičenci po Zakonu o žrtvah vojne za Slovenije (osamosvojitvene vojne 1991). Poslanska skupina DESUS pa je ob obravnavi navedenega Zakona v DZ vložila amandma, katerega namen je bil, da se pravice po zakonu v skladu s poplačilom vojne škode ne bi pri¬ znavale za udeležence po Zakonu o popravi krivic in Zakonu o žrtvah voj¬ ne za Slovenijo. Vsled navedenega smo prisotni po¬ slanci SLS po glasovanju na matič¬ nem odboru protestno zapustili sejo odbora, saj je bil amandma najprej sprejet, stem protestom pa smo omo¬ gočili ponovno odločanje, na kar pa je večina v odboru amandma Desus- a zavrnila. S tem bo omogočala pravičnejšo ure¬ ditev vojne odškodnine po vseh zgo¬ raj navedenih zakonih. Franci Rokavec Ob razrešitvi glavnega urednika in uredniš¬ kega odbora Glasila občanov v občini Litija Svetniki Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov v občinskem svetu smo ogorčeni nad nadaljevanjem političnih čistk v občini Litija. Na ponedeljkovi seji seje tako zgodila predčasna razrešitev glavnega uredni¬ ka in uredniškega odbora Glasila občanov ne, da bi bili svetnikom podani argumenti za tako odločitev in dovoljena razprava o težavah pri izdajanju Gla¬ sila občanov. Dejstvo je, da je bil osnovni namen svetnikov iz vrst LDS, SDS, ZLSD in DE¬ SUS, da z razrešitvijo preprečijo tudi možnost kritične besede do dela seda¬ njega občinskega vodstva, ki z grobimi pravnimi kršitvami dela škodo obča¬ nom, na kar so opozorila tudi že državna ministrstva in kateremu smo priča na vsaki seji občinskega sveta. _Svetniški skupini SLS in SKD v Občinskem svetu Občine Litija Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Litija Deset let ustano¬ vitve Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demo¬ kratov Litija Osemindvajsetega januarja 2000 je minilo deset let od ustanovitve Občin¬ skega odbora Slovenskih krščanskih demokratov. Takrat se nas je v šmar¬ skem kulturnem domu zbralo skoraj dvesto občanov, ki smo ustanovili Občinski odborSlovenskih krščanskih demokratov. Le malokdo verjel v sa¬ mostojno Slovenijo. Mesec zatem so bile volitve. Sloven¬ ski krščanski demokrati in s tem tudi slovenski državljani, ki so morali pol stoletja skrivati svojo krščansko tra¬ dicijo in svoje krščanske korenine, so imeli možnost demokratično izraziti svoje prepričanje na demokratičnih volitvah. Napredne sile so dobile ve¬ čino in začele vleči z mandatarjem Lojzetom Peterletom in takratnimi zbori republiške skupščine odločilne poteze. Do jeseni, do plebiscita, seje zgodil velik preobrat. Ves narod je do¬ bil toliko optimizma in delovnega za¬ gona, da jezveliko večino sprejel ple¬ biscitarno odločitev za samostojno Slovenijo. Pot do prave samostojnosti pa je bila še trnova in celo krvava. Pred plebiscitom smo se vse stranke, ustanovljene na območju občine Liti¬ ja, sestale na zboru v kulturnem do¬ mu v Šmartnem in sprejele izjavo in poziv občanom za podporo plebisci¬ tarni odločitvi. Skratka, Slovenski krščanski demo¬ krati, občinski odborUbja, smo sede- javno vključili v demokratizacijo ob¬ čine Litija v takratni občinski skupšči¬ ni in naprej v občinskem svetu. Sode¬ lovali smo pri vseh pomembnih odlo¬ čitvah za občino, pri oblikovanju ob¬ činskega statuta in odlokov. Seveda ne smemo pozabiti vojne za Sloveni¬ jo, kjer je Litija sodelovala z množič¬ no mobilizacijo in zadržanjem orožja TO. Ta del, sedaj že zgodovina, še ni natančno ovrednoten v podrobnostih prav tako ne prispevki in prizadeva¬ nja posameznikov. Nekateri zaslužni so še vedno skoraj anonimni. Vendar je Slovenija samostojna, de¬ mokratična država in na to smo Slo¬ venski krščanski demokrati ponosni, Desetletja hitro minevajo in ni nam vseeno, ali bodo prihodnji rodovi to znali ceniti. Naša skupna naloga je, da jim to vrednoto predstavimo kot pomembno in odločilno za prihodnost naroda in slovenske države. Sloveni¬ ja se ne sme izgubiti med množico na¬ rodov. Slovenija mora ostati, kljub svoji majhnosti, ključna država in na¬ rod na križišču Evrope. Na tej poti si lahko pomagamo le z znanjem, sode¬ lovanjem, vero in optimističnim po¬ gledom v prihodnost. Predsednik 00 SKD Martin Hostnik Sožalje . • Ob boleči izgubi Rebeke Meserko izrekamo njenemu možu, staršem in , članom SDS iskreno sožalje. • 00 SKD • Slovenski krščan¬ ski demokrati si prizadevamo, da bi se tudi v Litiji kaj premaknilo Verjamemo, da delo v parlamentu za¬ hteva celega človeka, vendar mesto župana v tako veliki občini, kot je Liti¬ ja, prav tako. V Litiji očitno tega ni mo¬ goče razumeti. Kljub opozorilom, pri¬ pombam, da naj bi župan vsaj pred¬ lagal imenovanje podžupana, le-tega do sedaj še ni storil. Seveda to še niso vse “cvetke". Ob tem, da ima župan za pomoč odbore občinskega sveta imenuje neke “by pas” odbore, ki ne delujejo v interesu občanov in občinskega sveta. Vse to vodi v anarhijo, nezaupanje in pasiv¬ no delo občinske uprave, saj si več¬ mesečno zavlačevanje pisanja zapis¬ nikov ni možno razlagati drugače. Se¬ veda pa župan ob vsem tem v občin¬ ski upravi veliko na novo zaposluje. Glede na to, da na tak način ne bo šlo naprej, saj občina gospodarsko in razvojno pada, da mladi v tako veliki občini nimajo možnosti zaposlovanja, da v Litiji vsako leto po več kot sto ob¬ čanov izgubi delo, da se različne da jatve vedno zvišujejo, predlagam žu¬ panu, da pridobi ekipo gospodarstve nikov. ki bi mu pomagala pripraviti sa nacijski program in v nadaljevanju program razvoja občine. Slovenski krščanski demokrati sme gotovo pripravljeni podpreti tak pto gram, ki bi prinesel nov zagon pri raz voju občine Litija, razvoj gospo ar stva, nova delovna mesta in hitrejše gradnjo komunalne infrastrukture. Tudi na občinskem svetu smo že po sredovali več pobud. Pripravljeni srn pomagati in sodelovati pri realizacij OOSKD član Občinskega sveta Martin Hostnik Delovanje projekt¬ nega sveta Crpov Možnosti za vizije in razvoj podeželja so tudi v programih, ki bodo imeli svojo zasnovo oziroma korenine v projektih CRPOV-a. Tu mislimo predvsem na podeželje in pa seveda na mlade kmete, ki bodo svojo bodočnost načrtovali mnogo bolj racionalno in gospodarsko uspešno. Razvoj podeželja vidim predvsem v povezovanju osnovne dejavnosti “kmetijstvo”, za kar bi morala drža¬ va v bodoče še bolj poskrbeti z raz¬ ličnimi programi ohranjanja kulturne krajine ter z dopolnilnimi dejavnost¬ mi na področju tako turizma kot tudi obrti. Mladi družini je potrebno na tem področju zagotoviti predvsem pomoč pri socialni varnosti, kajti pridnih rok in zagnanosti ne manjka, ni pa jasne vizije razvoja v bodočnos¬ ti, tu pa so projekti v okvirih CRPOV- a še kako dobrodošli. Reči moram, da so tako projektni svet kot tudi pododbori stvar vzeli zelo resno in da se predvidene ak¬ tivnosti odvijajo nad pričakovanji, zato želim s tem člankom vzpodbu¬ diti tudi ostale na tem področju, da se aktivno vključijo v projekt. Vse, ki se še niso, pa želim vzpodbudi¬ ti, da pri svojih vodstvih krajevnih skupnosti naredijo vse, da vaša ideja zaživi in da končno naš raz¬ voj tako domačije, vasi, občine prerase v širši interes, za napredek, ohranjanje naše kulture in nena¬ zadnje delovnih mest ter socialne varnosti kmetov in ljudi, ki živijo na podeželju. Če bomo v tem uspeš¬ ni, bo to širši družbeni uspeh in iz¬ ziv za napredovanje. Veliko sreče v tem letu želim vsem skupaj. Za Projektni svet CRPOV KS Št. Poljane Franci Černe Državni proračun in potrebe obči¬ ne Litija (Intervju z Mirkom Kapljo, poslancem DZ RS in županom občine Litija) Državni zbor Republike Slovenije je 21.1.2000 sprejel državni proračun za leto 2000. gre že za sedmi državni proračun, ki ni bil pravočasno spre¬ jet, država pa se je zopet znašla pred grožnjo takoimenovanega izrednega financiranja po dvanajstinah. Kertak- šno financiranje omejuje normalno delovanje države, so se poslanci po¬ trudili in v izjemno kratkem času pre¬ tolkli skozi proračun. Nekateri so me¬ nili, da gre za razvojno naravnan pro¬ račun (npr. kmetijska reforma), dru¬ gi, da gre le za stihijsko financiranje države brez vizije razvoja. Najpogos¬ tejši očitki poslancev vladi pa so bili, da državni proračun namenja prema¬ lo sredstev za regionalno razvojno po¬ litiko oz. da država namenja premalo sredstev za financiranje lokalnih in¬ frastrukturnih in drugih programov, ki prispevajo k razvoju. 0 tem, ali je po¬ slancem vlado uspelo prepričati, da nameni več sredstev izdržavnega pro¬ računa regionalnemu razvoju, v na¬ šem primeru občini Litija, smo se po¬ govarjali z Mirkom Kapljo, poslancem LDS in županom občine Litija. Državni proračun je končno “pod streho”. Priča smo bili burnim in na¬ pornim zasedanjem državnega zbo¬ ra, ki pa so se kljub temu končala v nekaj dneh. Ali ste poslanci uspeli prepričati vlado, da nameni malo več denarja za okolja, ki jih pred¬ stavljate? Najprej moram povedati, daje bilo k predlogu vloženih kar preko 350 do¬ polnil, skoraj štiri na vsakega poslan¬ ca. Mislim, daje bilo rekordno število vloženih dopolnil, odkarsodelujem pri sprejemanju proračuna. Zahteve in želje posameznih poslancev so bili ve- Uki, saj smo na primer samo z dopol¬ nili, ki jih je vložila naša poslanska skupina, želeli prerazporediti okoli 7 milijard tolarjev. Vlada seje uspešno branila pred temi pritiski, vendar pa vseeno ni mogla argumentirano zavr¬ niti vseh vloženih dopolnil. Na koncu je bilo izglasovano 17 dopolnil po¬ slancev, ki so povzročili neskladnost razmerja med prihodki in odhodki proračuna. Sestati seje moralo de¬ lovno telo, ki je, če se izrazim nekoli¬ ko po domače, “premetalo” denar iz enega naslova na drugega in poskr¬ belo, da so se vsi računi izšli. Pri tem pa smo na moje veliko veselje prido¬ bili sredstva tudi za začetek gradnje Gimnazije Litija in telovadnice, ki se bosta pričeli graditi letos. Tako nam je po dolgem in napornem usklajeva¬ nju uspelo v proračun za letošnje leto zagotoviti dodatnih 135 milijonov to¬ larjev s predobremenitvijo 2001 145 milijonov tolarjev v proračunskih po¬ stavkah Ministrstva za šolstvo in šport. Uspeli ste torej pridobiti sredstva za izgradnjo Gimnazije. Ali je to ves us¬ peh v letošnjem proračunu? Bo dr¬ žava namenila še kakšna dodatna sredstva za občino Litija? Kot veste je za vlado prva prioriteta poleg kmetijske in nekaterih drugih reform tudi izgradnja avtocestnega križa, za kar so bila v proračunu na¬ menjena velika sredstva. Zaradi tega je primanjkovalo sredstev za vzdrže¬ vanje regionalnih cest. Zato smo po¬ slanci nekako uspeli prepričati vlado, da je del teh sredstev namenila tudi za regionalne ceste. Vlada je za do¬ polnjen predlog proračuna pripravila takoimenovano mega dopolnilo, kot smo ga poimenovali poslanci, s ka¬ terim je povzela naša dopolnila, pred¬ lagala zmanjšanje sredstev za avto¬ cestni program in povečala program Direkcije za ceste za nekaj več kot3,4 milijarde tolarjev. V tem mega dopol¬ nilu se je znašla tudi cesta Ribče - Ho¬ tič. Država bo za njeno rekonstrukci- Januarska seja občinskega sveta Med odmevnejše točke nedvomno sodi razrešitev dotedanjega odgo¬ vornega urednika Glasila občanov Matjaža Berčona in uredniškega odbora in imenovanje vršilke dol¬ žnosti odgovorne urednice Andre¬ je Štuhec. Sam postopek razrešit¬ ve je med svetniki sprožil polemi¬ ko o zakonitosti in demokratičnosti tega dejanja, saj se mandat ured¬ ništva še ni iztekel (bolj natančno o tej temi na straneh političnih strank), predsednik komisije za mandatna vprašanja in imenova¬ nja Zvone Šavor pa je povedal, da za časopis niso podali programske zasnove oz. sejeta od prvotne pre¬ več spremenila. Očitno je bilo, da stranke o zadevi še zdaleč nimajo konsenza, upa¬ mo pa, da so sicer rahlo, a vendar¬ jo vtem letu morala zagotoviti 36o mi- • lijonov tolarjev sredstev. To bi lahko * štel za enega od naših večjih uspe- • hov pri sprejemanju letošnjega prora- • čuna. Sicerpajebilookrogcesttudi * največ razprave, saj nas je del pred- • loga proračuna, ki opredeljuje sred- • stva za Direkcijo za ceste, zaposloval * kar cel dan. K njemu je bilo vloženih • preko 80 dopolnil. • • Menim, daje občina Litija iz letošnje- • ga državnega proračuna, spomnimo # se njegovega burnega sprejemanja, • pridobila precej sredstev. Na območ- • ju naše občine bo tako v državne ces- . te vgrajenih kar 826 milijonov tolar- • jev, karje veliko več kotv lanskem le- * tu. Letos pa bo izdelana tudi doku- v mentacija za rekonstrukcijo magis- • tralne ceste od odcepa za Jesenje do * Zg. Hotiča. • • Je dejstvo, da ste poslanec v DZ in • hkrati župan občine, prednost ali • ovira? # Rekel bi, da je prednost. V vsem tem . času, karsem prišel v Državni zbor kot • nadomestni poslanec, sem delal v * prid države kot celoto, kakor tudi v • prid občine Litija. Kar se tiče mojega • opravljanja funkcije župana, menim, . da mi je celo koristilo, da sem hkrati • tudi poslanec. Sicer je težavno oprav- # Ijati obe funkciji hkrati, vendar pa dol- • goročno to prinaša kar nekaj koristi. V Na primer lažje je priti do ministrov, • srečuješ se z njimi na sejah Državne- • ga zbora ali sejah poslanskega kluba. . Tako imašveč možnosti, da jim pred- • stavijaš oz. se z njimi pogovarjaš o . projektih in problemih občine, ki naj • bi jih sofinancirala tudi država. Takim * razgovorom, naj si bo z ministri, držav- • nimi sekretarji ali drugimi predstav- • niki vlade, dajem sam prednost pred « nastopi za govorniškim odrom v Dr- • žavnem zboru. Če se spomnim prej- . šnjega županskega mandata in časa, • ki gaje bilo potrebno vložiti, da si pri- # šel do ministra, jeto sedaj mnogo hit- • reje in tudi uspešnje. # Prepričan sem, da namjevveliki me- . ri uspelo zagotoviti vsaj del prepotreb- • nih sredstevza uresničevanje projek- * tov na različnih področjih življenja in • dela v naši občini, na krarsem še po- • sebej ponosen. • • Pogovarjal se je Erik Zrimšek • le neko enotnost pokazale s potrdit¬ vijo nove začasne urednice. Ta naj bi bila po mnenju mnogih pred težko na¬ logo, saj bo v volilnem letu strankar¬ ska neopredeljenost Glasila na pre¬ izkušnji. Pomembna točka na seji je bila tudi ustanovitev zavoda Podjetniški cen¬ ter, ki ga bo vodila Saša Gradišek. Morda mnogim še vedno ni čisto ja¬ sen pomen te institucije - Tone Pavli¬ ha je poudaril predvsem pomemb¬ nost koordinacije na tem področju, se pravi usklajevanja in komuniciranja med različnimi nivoji: od posamezni¬ kov, občine, različnih svetovalnih služb pa do države in njenih sredstev. Brez centra za pospeševanje razvoja se po njegovem mnenju odpoveduje¬ mo tudi možnostim za oblikovanje re¬ gije. Tema januarskega poslanskega veče¬ ra je bil zakon o Počastili Združenje veteranov vojne za Slovenijo, območni odbor Liti¬ ja je že petič organiziralo tur¬ nir v malem nogometu in stre¬ ljanju z zračno serijsko puško. Zdecembrskim turnirjem je zdru¬ ženje tudi tokrat počastilo dva zgodovinska dogodka: 58-letni- co bitke II. štajerskega bataljo¬ na na Tisju in državni praznik, dan samostojnosti. Sodelovale so naslednje ekipe: veterani iz Li¬ tije, veterani Sever iz Litije, slo¬ venski častniki iz Novega mesta in Litije ter policisti iz Litije. V malem nogometu so zmagali litijski veterani pred litijskimi častniki in policisti. V streljanju z zračno puško so ekipno zmagali domači policis- Pravzaprav pa so svetniki dokazali, da želijo premik na tem področju. Amandmaje k odloku so uskladili in potrdili zavod Podjetniški center Liti¬ ja, ki ga bo v treh četrtinah, to je 16 milijonov tolarjev, financirala občina, četrtino sredstev pa priskrbi država in obrtna zbornica Litija. Iz razprave svetnikov je bilo razvidno, da od no¬ vega zavoda veliko pričakujejo. Kaj bo mesto oz. občina z Elsnerjevo hišo? Nekateri si (morda nostalgično) želijo mestne kavarne, drugi menijo, da je to preživeta ideja, naša Litija pa vse premajhna za kavarniško vzduš¬ je. Najverjetneje bodo zadnjo besedo rekli potencialni investitorji, ki se bo¬ do javili na razpis, ki ga bo pripravila občina. In prav je tako, saj se mora občina kot dober gospodar obnašati tržno - ohraniti stavbo pri življenju in poleg še kaj iztržiti. Res pa je, da bo¬ do za obnovo stavbe morebitni kupci morali odšteti še zajeten kupček de¬ narja. javnih naročilih, ki ga sprejema Državni zbor. Poslanec Franci ti, drugi so bili častniki iz Novega mes¬ ta, tretji pa litijski veterani. Posamezno je bil najboljši policist Franci Kocilja, drugi litijski veteran Branko Groznik, tretji pa častnik iz No¬ vega mesta Simon Bobnar. Ob zaključku je o pomenu tekmova- Rokavec je v goste povabil pogajalca v koalicijski skupini SLS Javna naročila so manj zanimiva tema za širšo javnost pa vendar zelo pomembno investicijsko pod¬ ročje države ter drugih javnih sek¬ torjev, ki naročajo blago in storit¬ ve za svoje potrebe. Po grobi oce¬ ni v Sloveniji preko javnih naročil letno prelije karza 400 milijard to- laijev sredstev. Država lahko z nji¬ mi dosega stimulativno gospodar¬ sko rast, po drugi strani pa so jav¬ na naročila žal tudi zlorabljena, saj so predmetzlorab, korupcije in kli- entelnih povezav med naročniki in izvajalci naročil (predvsem gre za gradbeno področje). Zakon v sprejemanju je predmet usklajevanj, kjer kot koalicijska partnerica sodeluje tudi SLS, nje¬ na dva pogajalca in svetovalca vlade, Karmen MlinarinJanez Vuk, pa sta predstavila svoje poglede na javna naročila. Poudarila sta pomen kontrole nad sklenjenim naročilom v obliki urada za javna naročila, ki bi odpravil pristran¬ skost v sklepanju teh poslov, ena- kostpri kandidiranju na javnih raz¬ pisih za manjša podjetja in druge oblike garancij (ne le bančne). V razpravi, kije sledila, so udele¬ ženci spregovorili tudi o lokalni problematiki; kdaj je npr. izbira domačega izvajalca pametna in kdaj ne, strinjali pa so se, da je na¬ men zakona o javnih naročilih tu¬ di pripraviti slovenske izvajalce, da bodo enakopravno nastopali na evropskem trgu in ne le životarili na domačih tleh. Strinjali so se, da bo to streznitev za mnoga doma¬ ča podjetja, saj si na tak način ne bo več mogoče obetati po¬ sebnega dobička. nja in obletnic, ki so ju z njim počasti¬ li, spregovoril predsednik litijskih ve¬ teranov, g. Rihard Urbanc, in podelil pohvale in medalje zmagovalnim eki¬ pam ter posameznikom. Izrazil je tu¬ di željo, da bi se čez leto dni ponovno srečali. Tekst in foto: Boris Žužek Andreja Štuhec Poslanski večer: javna naročila Andreja Štuhec so dan samostojnosti Novice Maša v Verneku po štirih desetletjih Na obnovljeno cerkev Janeza Krstnika v Verneku so zdaj ponosni mnogi Na dan Jezusovega krsta, v nedeljo, 9. januarja, je bilo v cerkvi Janeza Krstni¬ ka v Verneku nadvse slovesno. Dočakali smo trenutek, ko je župnik Janez Zaletel daroval mašo v pre¬ novljeni cerkvi. Slo¬ vesnemu bogoslužju seje pridružil kaplan Klavdio Peterca iz Šmartna. Po pisnih podatkih je bilo zad¬ nje bogoslužje leta 1960, potem pa je bila cerkev prepušče¬ na nemilosti časa in nepridipravom. Ko seje leta 1993 pričela obnova, je bilo stanje zares ubogo. Streha je bi¬ la podrta, zidovi načeti in brez ome¬ ta, sstropa so pričeli padati prvi kam¬ ni, notranjost pa je bila povsem izro¬ pana. Pa vendar se je z izjemno voljo župnika Janeza Zaletela začela preno¬ va. Najprej je bilo potrebno zbrati doku¬ mentacijo, veliko vrat je bilo potreb¬ no odpreti, veliko je bilo zahtev, mno¬ go pristavljenih “piskrčkov", pa če¬ prav se prej za cerkev ni zmenil nih¬ če. Prišlo je že tako daleč, da je bil sprejet sklep, da se cerkev podre in zgradi kapelica, s čimer je soglašala tudi škofija. Največji problemje bil de¬ nar, vendar so nam priskočili na po¬ moč tudi iz sosednje župnije. Denar seje počasi nabiral, najprej toliko, da smo postavili novo streho in jo pokrili z “bobrovcem”, tako, kotje bilozahte- vano. Les so prispevali krajani. Po¬ stavljeni so bili žlebovi in prenovljena streha zvonika. Regionalni zavod za ohranjanje kulturne dediščine nam je preko občine namenil nekaj denarja, prav krepko seje bilo potrebno potem potruditi, da nam je občina denartu- di nakazala. Z veliko volje smo pričeli obnavljati še notranjost, tako da je cerkev čudovi¬ to obnovljena in prepleskana. Potreb¬ no je urediti še tla in prepričan sem, da bomo zmogli tudi to. Nekaj opreme smo kupili, največ pa je bilo podarjene iz različnih krajev, predvsem iz župnije Kresnice. Cerkev krasi dragocen lestenec, darilo doma¬ čina. Po naključju je ostal tudi kip Ja¬ neza Krstnika, ki je tudi že obnovljen. V cerkvi samevajo veliki okvirji, iz ka¬ terih so bila barbarsko izrezana čudo¬ vita platna slikarke Mire Pregljeve. Upanje, da te slike najdemo, še tli. In kako naprej? Najprej bomo cerkev uradno ponovno posvetili, in sicer spomladi, potem pa pogumno naprej. Prenoviti bo potrebno zunanjost, in si¬ cer z utrditvijo zidov, novo fasado in odvajanjem meteornih voda. Bomo zmogli? Prepričan sem, da z božjo po¬ močjo in izjemno pridnim in dobrim župnikom Janezom Zaletelom bomo. Vse ljudi dobre volje pa prosim za po¬ moč in sicer v obliki prispevkov na ŽR 50100-620-133 05 1023110- 3983/57 pri LB, agencija Litija, za Župnijski urad Hotič. Zbrana sredstva so namenjena izključno prenovi cer¬ kve. Na koncu naj omenim še izjemno le¬ po sodelovanježupnij Kresnice in Ho¬ tič. Župnija Kresnice je večja in boga¬ tejša, vendar vsi živijo in delajo v so¬ žitju, tako oba župnika kot tudi fara¬ ni. In to sožitje je bilo čutiti tudi pri ma¬ ši, ki se je je udeležilo veliko Kresni- čanov. Prepričan sem, da bo tako še naprej in da bodo Kresničani kmalu preko Save gledali tudi lepo zunanjost cerkve Janeza Krstnika v Verneku. Slavko Jalovec Srečanje družin v Polšniku Srečanje, ki ga je 28. no¬ vembra 1999 organiziral Krajevni odbor RK Polšnik, je potekalo pod geslom “Iz¬ brali smo življenje”. Name¬ nili smo ga našim druži¬ nam, ki se navkljub težkim pogojem ohranjajo v hribo¬ vitem podeželju. V kulturnem programu so nastopali učenci OŠ Polšnik, MPZ Polšnik in drugi, ki imajo radi glasbo, recitacije in pesništvo. Ob zanimivem programu je urica kar prehitro minila. Druženje seje ob prijetnem klepetu nadaljeva¬ lo še po kulturnem programu, kjer ni manjkalo dobrot, ki so jih pripravile gospodinje. Upamo, da bo lep spo¬ min na to srečanje trajal dlje kot šo¬ pek rož in se bo ohranil še dolgo v pri¬ hodnost. Tekst in foto Andreja Fele Veselo srečanje vKos- trevnici Krajevni odbor RK Kostrevnica je v so¬ boto, 18.12.1999, pripravil družabno srečanje starejših krajanov. Program so pripravili učenci OŠ Kostrevnica pod vodstvom svojih učiteljic, s skeči pa sta ga popestrila člana dramske skupine Javorje, Dušan Lesjak in Eri¬ ka Dragar. Za vesel zaključek je po¬ skrbel Peter Poglajen (član Liberških fantov) s svojo harmniko. Jožica Žurga Razvojni projekt na Vačah V preteklem letu je na Vačah na pobudo Podjetniškega centra iz Litje začel potekati razvojni projekt na turistično-kulturnem področju. Namen projekta je animacija lokalnega prebivalstva za organizirano turis- tično-kulturno ponud¬ bo Vač z Geoss-om. Wa t sej t r Tretje stanovsko in prijateljsko druženje litijskih obrtnikov ples brez DDV-ja Obrtniški Na tretjem srečanju obrtnikov v Športni dvorani v Litiji se je v petek, 10. decembra, zbralo več kot 500 povabljenih. Če hoče¬ mo biti malce hudo¬ mušni, so se obrtniki zbrali veseli, dobro razpoloženi, neobre¬ menjeni z DDV-jem. Zbrane je v uvodnem govoru pozdra¬ vil predsednik Območne obrtne zbor¬ nice Litija Oton Muzga. Poudaril je, da obrtnike ženejo pri ustvarjanju neče¬ sa lepega, koristnega zase in za svoje zaposlene izdelki in storitve, na kate¬ re so obrtniki ponosni. Opozoril je tu¬ di na težave, ki pa se ne bodo uredile same po sebi, uredili jih bodo obrtni¬ ki sami, združeni v obrtna združenja in z aktivnim delom v stanovskih or¬ ganizacijah. S tem obrt lahko zagoto¬ vi večjo vlogo in boljše upoštevanje pri razvojnem načrtovanjuobčine. Pri tem je opozoril, da v Litiji še vedno ni industrijske cone (prostorskega raz¬ voja). Ob dodatnih vzpodbudah s strani občine bi se litijski obrtniki s svojimi obratovalnicami še bolje raz¬ vijali. Gospodarski razvoj malega gospodar¬ stva je pri članicah EU hiter, podpiran, ker se Evropa zaveda pomena razvo¬ ja malega gospodarstva pri zaposlo¬ vanju nove delovne sile. Čas je, da tu¬ di v litijski občini stvari premaknemo naprej. Želja vseh prisotnih je bila, da bi predsednikove besede prišle v pra¬ va ušesa. Srečanja so se namreč ude¬ ležili župan občine Mirko Kaplja, po¬ slanec državnega zbora Franci Roka¬ vec in mnogi litijski direktorji. Država se bo morala končno odločiti: če želi razvito malo gospodarstvo, mu mora nameniti vsaj toliko, da bo na¬ mesto državi lahko več namenjalo za svoj razvoj. Kdaj bo to država spozna¬ la in se bolj zgledovala po Evropi, ki je malim gospodarstvenikom zelo na¬ klonjena? Država obljublja, da bo za obrt namenila v prihodnje nekaj več denarja, vendar koliko teh proračun¬ skih sredstev bodo na koncu obrtniki res deležni, je veliko vprašanje. Po uradnem delu programa pa so bo¬ gata gostinska ponudba in dobro raz¬ položenje, ki gaje ustvaril ansambel Ptujskih 5, pripomogli k temu, da so se litijski obrtniki zadržali dolgo v noč, do zgodnjih jutranjih ur. Zakaj pa tudi ne? Mnogi so izkoristili trenutek za sprostitev in zabavo, ki je je v tem po- slovno-obrtniškem svetu tako malo. Zahvala velja predsedniku obrtnega združenja in vsem organizatorjem, ki so vložili ogromno truda. Na končuje vsem skupaj in vsakemu posebej Oton Muzga zaželel, da bi od izteka¬ jočega leta vzeli tisto, kar je bilo dob¬ ro in v novem letu dosegli cilje, ki so si jih zastavili. "Bodite zdravi, pridni in delovni še na¬ prej! Vzemite si čas za prijateljsko kramljanje s kolegi in pozabite vsaj ta večer na vsakodnevne tegobe. Pa ve¬ liko delovnih uspehov in uspešen start v novo tisočletje.” Jožica Vrtačnik Dedek Mraz in DPM Litija Društvo prijateljev mladine Litija že več let v prednovoletnem času pripravlja aktivnosti, ki polepšajo otrokom ta težko pričakovani čas. Vstop v novo tisočletje je neponov¬ ljiv dogodek, zato smo v okviru Ve¬ selega decembra pričarali praz¬ nično vzdušje vsem otrokom litij¬ ske občine od prvega do osmega leta starosti na prireditvi, kije bila 21.12.1999 v športni dvorani v Li¬ tiji. Ogledali smo si igrico “Tri Grim¬ move pravljice” v izvedbi študen¬ tov Visoke zdravstvene šole oddel¬ ka za delovno terapijo, Ljubljana. Prepevala nam je tudi Neca Falk s svojo mačjo godbo, čarovnik je oblikoval figure iz balonov, prazno¬ vanje pa smo zaključili s prihodom dedka Mraza, kije vse otroke tudi obdaril. Da smo lahko obdarili več kot 1400 otrok, se zahvaljujemo do¬ natorjem in sponzorjem, ki nam že več let pomagajo pri obdaritvi ot¬ rok. za Društvo prijateljev mladine Litija Dani Sveršina V sklopu projeta je bil 7.9.1999 v Lajovčevi domačiji odprt Turis- tičnoinformacijski center (TIC), ki posreduje informacije o turistič¬ ni ponudbi Vač z okolico, organi¬ zira sprejem in strokovno vodenje po okolici, v zadnjem času pa se zbirajo mnenja domačinov o pri¬ hodnjem turističnem razvoju kra¬ ja. V okviru omenjenega razvojnega projekta je bila v sodelovanju s krajani organizirana razvojna de¬ lavnica, kjer so prišli do enotne¬ ga sklepa, da je na Vačah potre¬ ben nadaljnji turistični razvoj ob ponovnem oživljanju domačih obrti in nekdaj pomembnih vaš¬ kih prireditev. Prvi rezultat danih pobud je bil prav ponovno obu¬ jen Andrejev sejem, ki gaje v ne¬ deljo, 5. 12.1999, slavnostno odprl g. Janez Zaletel, vaški du¬ hovnik. Sejem je dobro uspel, do¬ mačini so ponujali od vizitk in mo¬ ke do rutic in žganja. Dogajanje je popestril kranjski lajnar, po sej¬ mu pa je družabno srečanje po¬ tekalo v gostilni Mrva ob veselih taktih harmonike. Domačinevabimoksodelovanju na drugem delu razvojne delav¬ nice z naslovom Zasnova turistič¬ nega produkta Vače z okolico, ki bo 1. marca ob 17. uri na Vačah. Saša Gradišek Kultura, sole Uspešen projekt šmarske osnovne šole Ljudski običaji v Šmart¬ nem in okolici Ljudski običaji so eden najmikavnejših delov ljudske tradici¬ je. Nekateri od njih so se v sodobnejših oblikah ohranili vse do današnjih dni, še več pa je takih, ki so utonili v pozabo. Novi časi in nov način življenja jih je prekril s prahom, tako da živijo le še v ljudskem spo¬ minu. Na šmarski šoli se že več let trudimo, da bi običaje ohranili pred pozabo, predvsem pa želimo, da bi učenci spoznali življenje svojih prednikov. Letošnji projekt smo naslovili Ljudski običaji v Šmartnem in okolici. Preko sto učencev je povprašalo svoje sta¬ re starše in druge starejše sorodnike, kako so nekoč praznovali najpo¬ membnejše praznike od pomladi do jeseni. Njihove pripovedi so zapisali, všoli pa smo jih uredili in si na podla¬ gi teh zapiskov oblikovali podobo nek¬ danjih prazničnih običajev. Sedmošolci so raziskovali šege in na¬ vade, povezane s praznovanjem pus¬ ta, cvetne nedelje in velike noči. Učenci osmih razredov so opisali bin¬ košti, praznik svetega rešnjega tele¬ sa, romanje v Štango, kres in veliki šmaren. Jesenski običaji so prikazo¬ vali praznovanje sv. Martina, godova- nje, sejme in veselice. To delo so us¬ pešno opravili učenci petih razredov. Šestošolci pa so prikazali praznike zimskega obdobja: sv. Barbaro, Mik¬ lavža, božič, tepežkanje, novo leto in sv. tri kralje. Skupine učencev so zbrale material za razstavo: pustne jedi, velikonočni žegen, butarico, instrumente za "oti¬ ranje”, stvari, ki so se prodajale na sejmih, “miklavževno”, bakle, s kate¬ rimi so si svetili na poti k polnočnici, stare jaslice - “popndekl”, poprtnik. Naredili so plakate in izdelali sceno za prikaze. Poleg tega so pripravili za¬ nimive točke za zaključno prireditev, na katero so povabili starše in druge krajane. Prizoreje popestril ljudski go¬ dec, mladinski pevski zbor z božični¬ mi pesmimi in plesna skupina. Ker pa je na višji stopnji preko 300 učencev in vsi niso mogli aktivno so¬ delovati pri prikazu ljudskih običajev, smo za ostale organizirali delo v ustvarjalnih delavnicah. V vseh so na¬ stajali izdelki, vezani na božično-no- voletni čas: različne voščilnice, cvet¬ lični aranžmaji, darilne vrečke, novoletni okraski, košarice, drobno pecivo, hlevčki in figurice za jaslice ipd. Izdelke so učenci ponudili na stojni¬ cah in sojih večino tudi prodali. De¬ nar so namenili šolskemu skladu za socialno ogrožene učence. Uspeh projekta, ki smo ga pripravljali dva meseca, je torej rezultat zavzete¬ ga dela vseh sodelujočih (vsi učenci višje stopnje, preko sto pripovedoval¬ cev in pedagoški delavci šmarske os¬ novne šole). Veseli smo, da smo pro¬ jekt zaključili tako, kot smo si zamis¬ lili. Naše delo pa še ni popolnoma končano, saj si želimo, da bi zbrano gradivo objavili v knjižici o prazničnih običajih Šmarčanov. Danica Sedevčič MALA SAGA O PRIJATELJSTVU Srce ti bije, dihaš. Ali živiš? Že, že. Vendar ali si srečen? Prijatelj je tisti, ob katerem Se ne spomniš zle besede, ničesar mračnega, Zahrbtnega, škodoželjnega. Prijatelj je moja polovica srca. Kaj pa ti? Svet pust je in oblačen, Človek črn in temačen Odet je v svet, Kjer čas mineva Zvrha gnil, znotraj zlat. Kaj je tisto, kar žene te, ljubezen? Morda nekaj iz ostankov starih dni Ko se ti zdi, da si bil prijatelj! Žarki se krivijo in spet ravnajo A ti ponujaš mi izdajo. Si res prijatelj? Epilog Za prijateljstvo so včasih potrebne solze In brezmejno srce. Največja umetnost življenja je ljubiti. Ljubiti tako, da bo mavrica spet zaživela. Dobimo se na mostu ljubezni! Urban Kolman Miheličev “Včerajšnji svet” V litijski knjižnici jev januarju razstavljal Polde Mihelič. Raz¬ stavo so odprli v četrtek, 20. januarja, ko so na kulturni prireditvi predstavili tudi novo slikarjevo monografijo z naslo¬ vom Včerajšnji svet. Polde Mihelič je slikar, ki pravi, da je slikanje zanj praznik, molitev in pritr¬ kavanje vseh zvonov njegovega srca in duše. Malo je slikaijev, ki bi pisano po¬ javnost stare slovenske vasi oživeli v tako sklenjeni podobi, stakšno občut¬ ljivostjo kot Polde Mihelič. 0 njem so zapisali, da je pravljičar in pripovednik, v srcu otrok in v duši modrec. Polde Mihelič nam je v Litiji še poseb¬ no blizu in lahko bi dejali, da je tudi Li¬ tija gorenjskemu slikarju, ki je bil ro¬ jen v Kamniku, dokaj blizu. Dejal je, da je v naših krajih preživel nekaj najlep¬ ših let svojega življenja - kot likovni pe¬ dagog je namreč deloval v litijski šoli. V pogovoru z avtorjem je dr. Bogan Jur- kovšek obiskovalcem razstave pred¬ stavil tudi novo likovno monografijo Včerajšnji svet, ki v uvodu o umetniku pravi, da je slikar, ki gradi mostove med preteklim in sedanjim, med tra¬ dicijo in aktualnostjo ter osebnim in splošnim in prav v tem je vrednost in pomen njegove umetnosti. Miheličeva razstava slikje bila 39. sa¬ mostojna in je bila v litijski knjižnici na ogled do 11. februaija. A. Š., foto M. Šuštaršič Koncert na Dolah Božična pesem polepšala praznike V nedeljo, 26.12.1999, se je s pestro izbiro božič¬ nih pesmi že tretjič predstavil širšemu občinstvu mešani pevski zbor Zlati žarek s pevovodkinjo Petro Tekavec, tokrat v cerkvi na Dolah. Dedek Mraz pri Čebelicah v Gabrovki V vrtcu Čebelica že nekaj let lepo sodelu¬ jemo s starši. Starši se na različne načine trudijo, da razveselijo svoje otroke. Zbrali smo se na začetku decembra na delavnici, kjersmo šivali nahrbtni¬ ke, ki jih je kot darilo otrokom prine¬ sel dedek Mraz. Starši so se izkazali tudi kot dobri lutkarji in otrokom zaig¬ rali lutkovno igricoTri zvezdice, zajček in novoletna smrečica. Po najbolj pričakovanem dogodku, obisku dedka Mraza, pa smo se še posladkali ob lepo obloženi mizi, ki so jo pripravile mamice. Ob tej priložnos¬ ti se staršem lepo zahvaljujemoza so¬ delovanje. Marinka Lenart, Helena Kotar Poslušali smo lahko Tezejske speve, ki so dobili ime po romarskem mestu Taize v Franciji, ki ga obiskujejo ljudje iz vsega sveta. Spevi so pisani in za¬ peti v latinščini. Pesmi so skušale od¬ govoriti na vprašanje, kako naj toliko romarjev različnih jezikov in narod¬ nosti poje enotno. S pomočjo fran¬ coskega glasbenika je skupnost po¬ časi odkrila način petja, to je kratke stavke, katerih besede sije lahko za¬ pomniti, melodija pa gre hitro v uše¬ sa. Tem spevom so sledili kanoni. Pet¬ ju seje pridružila glasbena skupina s Polšnika; Katja, Erika, Špela in Petra so zapele dve božični pesmi. Čudovi¬ to je v ustrezni akustiki dolske cerkve zazvenela pesem za violino in klavir v izvedbi Špele Kos in Tine Logar. Sku¬ pina sedmih deklet iz Šentruperta, ki jih druži veselje do petja, je popestri¬ la praznični dan. Pojejo pri mašah, v cerkvi na Dolah so nastopile prvič. Za konec božičnega koncerta smo vsi skupaj zapeli Sveta noč, blažena noč in si zaželeli obilo božičnega veselja, notranjega miru in poguma za čase, ki prihajajo. Jožica Vrtačnik Miklavž v Kostrevnici V soboto, 4.12.1999, so otroci in njihovi starši napolnili dvora¬ no v Kostrevnici. Pričakovali so obisk Miklavža. Pred njegovim prihodom jih jessvojimi ča¬ rovnijami zabaval čarodej Daniel Gor¬ jup. Skupaj so nato priklicali Miklav¬ ža in njegovo spremstvo. Seveda le¬ ta ni prišel praznih rok. Njegov koš so napolnili sponzorji. Zahvaljujemo se jim za prispevke. Za¬ hvala velja tudi Miklavžu in njegovim spremljevalcem, ki so se pripeljali z Liberge. Tekst in foto Jožica Žurga CD 4 Novice, šele Utrinki iz slovenske vezeninske umet- Decembrskaj)redavanja na osnovni šoli Šmartno nosti Svojevrsten prispevek k praznovanju sloven¬ skega kulturnega dne je bila razstava Ustvarjalnega središ¬ ča Breznikar, ki je bila na ogled v šmarskem kulturnem domu v pričetku februarja. Razstavo vezenin, ki so se in se še da¬ nes uporabljajo v okras stanovanj in cerkva, je zasnovala Magda Brez¬ nikar. Prizadevala si jezbrati dela moj¬ stric tovrstne umetnosti od blizu in da¬ leč, predvsem pa je z razstavo veze¬ nin še najbolj povezan dogodek iz¬ pred štiridesetih let, ko so v Ljubljani Iz Fondacije Villa Litta Srebrni¬ ki, ob¬ letnice Fondacija Villa Litta iz Litije stopa v šes¬ to leto delovanja. Doslej je fondacija po¬ delila za blizu 2,5 milijona sit raznih šti¬ pendij in donacij za kakovostne dosež¬ ke na področju kulture. Razmeroma ve¬ liko sredstev je fondacija Villa Litta na¬ menila tudi za soinvestiranje v kulturne objekte in organizacijo kulturnih priredi¬ tev. Osnovni namen Fondacije je v podpira¬ nju kakovostnih dosežkov v kulturi, tako zdenarjem kot drugimi sredstvi in tudi v organiziranju samostojnih prireditev. Fondacija pridobiva sredstva iz članari¬ ne članov, od podjetij, občine in z lastno dejavnostjo. Lani je Fondacija ponovno izdala pokov litijskega srebrnika, ki so ga izdelali leta 1886 izsrebra, pridobljene¬ ga v takratni litijski toplarni. Ker je bilo za srebrnik veliko zanimanje, so serije iz prvega pokova pošle. Orodje za izdela¬ vo srebrnika je sofinanciralo podjetje Pravno svetovanje - vodenje poslovnih knjig, Golobinek Alberta s. p., Šumniki), Polšnik. Srebrnik je tako ponovno mož¬ no dobiti v litijski knjižnici. Lani, ob 150- letnici prihoda železnice v Litijo in 100- letnici litijskega pihalnega orkestra, je Fondacija izdelala različne spominske kuverte in poskrbela za priložnostne po¬ štne žige na litijski pošti. Kot soorgani¬ zator je poleg Občine Litija in Mestne skupnosti Litija sodelovala pri tradici¬ onalni prireditvi O kresu, ki je v Litiji na kresni večervsako leto. Pri reditev je bila združena s proslavljanjem dneva držav¬ nosti. V letu 2000 bo fondacija Villa Litta fi¬ nančno podprla nekaj knjižnih izdaj do¬ mačih avtorjev, obeležila pomembnejše obletnice, če pa bo zbrala dovolj finanč¬ nih sredstev, bo podelila tudi kakšno šti¬ pendijo in podprla kakovostne dosežke v kulturi. M. Brilej OGLAS Starejšim in ostarelim kuham ko¬ sila ter jih dostavljam na dom. GSM: 041-821-920 ukinili veziljski oddelek na Šoli za umetno obrt. V tem času je presahnilo izobraževanje ročnih del tudi na os¬ novnih in nižjih gimnazijah. Pa vendar tudi tovrstna umetnost sodi med kul¬ turno dediščino slovenskega naroda, na katero smo lahko še posebej po¬ nosni, kar je poudarila tudi predstav¬ nica Nacionalnega urada Unesca, ki je 4. februarja odprla šmarsko razsta¬ vo. Snovalki razstave je uspelo nekaj dra¬ gocenih vezeninskih umetnin pridobi¬ ti tudi iz etnografskega muzeja, raz¬ stavljeni izdelki pa pričajo tudi o ob¬ lačilni kulturi šmarskega okolja. Andreja Štuhec Mesec december si je pridobil sloves tistega časa v letu, ko se zdi, kot da vse preneha z delom. Kar vidim vas, kako vas je tole razje¬ zilo, pa rečem :”0, vem, da ste tudi vi v decembru še močno delali!” Tudi na naši šoli je bilo tako! Ob vsa¬ kodnevnih dejavnostih smo pripravili še tri srečanja za starše. Prvo srečanje je nastalo kot odmev družinskega dne in je bilo namenje¬ no staršem osmošolcev. Dr. Milojka Juteršekje staršem razkrila dileme nji- Zveza društev diabeti¬ kov SLODA (Ljubljana) je letos prvič organizi¬ rala tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni za učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol ter za srednješolce. Iz šmarske šole se je prijavilo kar 36 učen¬ cev in učenk. Šolsko tekmovanje smo izvedli 14. oktobra 1999 in bili zopet prijet¬ no presenečeni. Dvaindvajset tekmo- hovih otrok, ko se na poti odraščanja srečujejo z vprašanji telesnosti in spolnosti. To so aktualna vprašanja, ob katerih je v družinah še vedno ve¬ liko zadrege. Čeprav se srečanja niso udeležili vsi starši, pa so prisotni po¬ kazali zanimanje za to, o čem in kako razmišljajo njihovi otroci. Drugič so se v decembru v šoli zbrali starši učencev razredne stopnje in podružničnih šol. Gospa Majda Lasič, zasebna učiteljica in specialna peda¬ goginja, namje spregovorila o “Stvar¬ nostih, napakah in problemih pri vzgoji otrok". Svoja predavanja je po¬ pestrila z osebnimi izkušnjami in ta¬ ko pritegnila pozornost kar 90 star¬ šev. Tretji večer pa je bil namenjen star¬ šem učencev predmetne stopnje. Med nami je bil gospod Urban Grole- ger, zdravnik, specialist psihiatrije. valk in tekmovalcev je doseglo bro¬ nasta priznanja, od teh pa: ena učen¬ ka vseh 40 možnih točk, osem učenk pa po 39 točk. Te učenke naj bi se na osnovi Pravilnika o tekmovanju ude¬ ležile tudi državnega tekmovanja 23. oktobra 1999 v Škofji Loki. Ven¬ dar se je tu zataknilo. Tekmovalcev s tako visokimi rezultati je naenkrat po¬ stalo preveč. Predvidena mesta so se zapolnila, potrebno je bilo skrčiti šte¬ vilo tekmovalcev za državno tekmova¬ nje. Organizator se je uštel, pa si te¬ ga, očitno, ni kaj prida jemal k srcu. Začele so so neskončne vsakodnev¬ ne “telefonijade” v Ljubljano in nazaj, dokler se (le 4 dni pred državnim tek¬ movanjem ) ni izkazalo, da smemo pripeljati v Škofjo Loko le 4 tekmoval¬ ke. Dekleta so se med seboj dogovo¬ rila, sedmošolke so dale prednost os- mošolkam: Helenci Hostnik, Anji Sirk, Naslov njegovega predavanja je bil “Mladostnikove odločitve in prevze¬ manje odgovornosti za dejanja”. Za to temo je pokazalo zanimanje 80 star¬ šev in mislim, da nikomur ni bilo žal tega večera. Predavatelj je s svojo ne¬ posrednostjo in človeško toplino ori¬ sal težavno pot odraščanja, mogoče pa s svojim znanjem in izkušnjami ob srečanjih z mladimi katerega od staršev dobesedno potolažil in ga od¬ vrnil od prevelike zaskrbljenosti za svojega mladostnika. Na šoli smo bili veseli obiska staršev, saj seje predavanj udeležila kar po¬ lovica. Zato nam ni žal, da smo prej¬ šnjo obliko srečevanj Šolo za starše zamenjali s tovrstnimi srečanji.Tu se nihče ne počuti posebej izzvanega, vsak pa je lahko nagovorjen. In to je tisto, kar pravzaprav tudi želimo. Martina Benedičič Neji Strmljan in Tanji Zaman, čeprav bi vsa rada ponovno preverila svoje znanje in preizkusila srečo. Tudi na državnem tekmovanju so na¬ ša dekleta dosegla odlične rezultate in si stem pridobila zlata priznanja. Vsem skupaj in obema mentoricama čestitamo! Še nekaj: če ste do danes mislili, da krompirspada med zelenjavo, potem ste se pač motili. Krompirvendarspa- da k živilom iz vrste ogljikovih hidra- tovITo je zelo pomemben podatek pri sestavi jedilnika sladkornih bolnikov. Če “imaš krompir”, lahko na tekmo¬ vanju dobiš eno točko, pri dieti slad¬ kornih bolnikov pa... Martina Benedičič, OŠ Šmartno Sladkorna bolezen - moja najzvestejša “prijateljica” Balon za otroke s posebnimi zahtevami Mesec december je bil tudi lan¬ sko leto za Podružnico s prilago¬ jenim programom pri OŠ Litija na¬ poren, tako za učence kot tudi za učitelje. Poleg rednega pouka so učenci izdelali veliko novoletnih voščilnic, ikeban in drugih izdel¬ kov. Naša učiteljica Slavi Govekar je pridnim učencem in učiteljem za nagrado pripravila čudovito presenečenje. Dogovorila se je z Balonarskim klubom Litija, pois¬ kala sponzorja Marka Kovača, in že nas je na Ježi 21. januarja ča¬ kalo nepozabno doživetje. Videli smo, kako se balon pripra¬ vi, kako deluje, in postavili vrsto vprašanj. Učenci, ki so imeli do¬ voljenje staršev, so se z balonom dvignili. Prestrašeni, preseneče¬ ni, predvsem pa neizmerno sreč¬ ni nasmehi so se pojavljali na obrazih otrok, ko so se dvigovali proti sončnemu dnevu. Zahvalju¬ jemo se Balonarskemu klubu Li¬ tija in Marku Kovaču. Marjeta Mlakar-Agrež V pričakovanju novega leta V novoletnem času so še posebno ot¬ roci zelo veseli drobnih pozornosti, saj se znajo neizmerno veseliti in jim pri¬ jetni dogodki dolgo ostanejo v spomi¬ nu. Da bi se otroci v vrtcu Medvedek po¬ čutili kar najbolje, poskrbimo na raz¬ lične načine. Včasih jih z lutkovno ig¬ rico razveselimo vzgojiteljice, drugič pa povabimo v vrtec kar prave igral¬ ce. Nasmejali smo se ob veseli in raz¬ igrani igrici Medvedka na snegu. Komaj smo malo pozabili igrico, žeje bil tu petek, 3. december. To je bil za nas zelo lep, prazničen dan. Zanj se zahvaljujemo vsem staršem, še po¬ sebno ga. Dacarjevi. Zjutraj smo odšli na železniško posta¬ jo, počakali nekaj minut in žeje bil tu potniški vlak, ki je vseh 120 otrok s spremljevalci odpeljal v Ljubljano. Dobili smo vozovnice in prestopili na Miklavžev vlak (muzejski). Še toliko smo počakali, da smo si dobro ogle¬ dali notranjost vlaka, potem pa smo se odpeljali proti Borovnici. Na vlaku pa nam ni bilo dolgčas. Zabavala sta nas klovna, tudi glasbe in petja ni manjkalo. In ko smo bili vsi veseli in nasmejani, nas je z veliko vrečo obis¬ kal še Miklavž. Bil je čisto pravi, kajti za vse otroke je imel darila. Otroci so bili daril in vožnje zelo veseli. Miklavž pa ni edini mož, ki razveselju¬ je otroke. V vrtcu nas je obiskal tudi dedek Mraz, kije otroke obdaril, in si¬ cer jim je prinesel igrico Trije pujski, ki so jo zaigrale sodelavke. Otroci so ob gledanju zelo uživali. Želimo si še veliko lepih presenečenj, pa ne le od mož, ki nas obiščejo v de¬ cembru. Morda nas bo kdaj razvese¬ lil še kdo drug? Slavi Hostnik Nove knjige Z voščil¬ nicami v novo tisočletje Podružnica s prilagojenim pro¬ gramom pri OŠ Litija je v decem¬ bru izdala priročnik Z voščilnica¬ mi v novo tisočletje. Avtorji pri¬ ročnika so vsi učitelji v Podruž¬ nici s prilagojenim programom, uredila pa ga je Marjeta Mlakar- Agrež. Priročnik je primeren za uporabo v vrtcih, šolah in doma, saj so v njem natančna navodila, kako iz¬ delati 75 vzorcev voščilnic. Razpo¬ rejene so po materialih, kijih upo¬ rabljamo pri pouku: papir, les, us¬ nje, umetne mase, tekstil in narav¬ ni materiali. Predstavitev priročnika je poteka¬ la v OŠ Litija, 16.12.1999. V krat¬ kem kulturnem programu so so¬ delovali učenci in učitelji Podruž¬ nice s prilagojenim programom pri OŠ Litija, Ženski pevski zbor OŠ Li¬ tija in študenti Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani. Učenci so prisotnim tudi pokazali, kako se iz¬ dela voščilnica. Marjeta Mlakar-Agrež Pisma bralcev, sole Pisma bralcev V trgovini Zalokar očitno snemajo tajno Konec decembra sem se odločil za nakup televizorja, ga kupil v tr¬ govini Zalokar v Litiji (podružnica iz Trbovelj) in ga plačal z gotovi¬ no. Čez nekaj dni sem v trgovini videl, da imajo enake modele, le z večjim ekranom. Izrazil sem že¬ ljo zamenjati televizor z doplači¬ lom, vendar sem ob tem spozna¬ val pravi obraz tega podjetja. Za¬ menjavo so sicer odobrili na se¬ dežu v Trbovljah, vendar pa prodajalec kasneje v trgovini ni hotel zamenjati televizorja, kernaj bi bil le-ta opraskan. Kako je to opazil le po nekaj sekundah? Mar se je zavedel, da mi je takšnega že prodal? V trgovini sem izpadel baraba pred drugimi kupci, saj je prodajalec vztrajno trdil, da se pri njih ni mogel opraskati, čeprav mi ga je ob nakupu vzel s prodajne police in ga v zaupanju do proda¬ jalca niti nisem pregledal.Žal! Če¬ prav lahko z veseljem pokažem vse te “praske” na televizorju! Nad njegovim odnosom sem bil presenečen. Niti na svidenje mi ni odgovoril, ko sem odhajal. Kasne¬ je sem to poskušal vseeno urediti in na upravo poslal pismo s po¬ jasnilom in prosil za razrešitev pri¬ mera. Pozneje sem se seveda sprijaznil, da bom obdržal kar pr¬ votni televizor, saj tudi na dve pis¬ mi nisem dobil odgovora, med¬ tem pa sem večkrat klical po te¬ lefonu. Ko sem končno le dobil “šefa” v Trbovljah (niti predstavil se mi ni) in skušal to rešiti preko telefona, pa sem spoznal poslovno (ne)moralo, neprijaznost in ne¬ sramnosti v tem podjetju. “Šef” meje nadrl, da lažem, da sem si vso zgodbo izmislil in da mi tele¬ vizorja zanesljivo ne bodo zame¬ njali (to sem ugotovil že pred tem) in da imajo vse moje zadrževanje v nji¬ hovi trgovini v Litiji posneto! Nato pa treščil slušalko. Nerad tako zaključujem telefonske pogovore, zato sem še enkrat pokli¬ cal, se predstavil in takoj zvedel, da nimam pravice obremenjevati njiho¬ ve linije in da mi je vstop v njihovo tr¬ govino prepovedan. Name seje usu¬ la toča žaljivk, zato sem bil prisiljen prekiniti zvezo. Seveda, pustilsemjim preko 135 tisočakov in televizorja ne kupujem vsak mesec. Zato opozarjam vse obiskovalce trgo¬ vine v Litiji, da v Zalokarjevih trgovi¬ nah očitno protizakonito snemajo, da so zelo neprijazni in ne kupujte pre¬ več pri njih, ker vam lahko prepovejo vstop v trgovino. In kaj si o vsem tem mislijo pri Comingu kot uvozniku te opreme? Kupujte raje v podobnih tr¬ govinah v Litiji, kjer so prodajalci vsaj prijazni in pošteni. Odgovorne pri Za¬ lokarju pa javno pozivam, da mi do¬ stavijo očitno tajne in protizakonite posnetke, s katerimi mi je “šef” grozil po telefonu! Pri Zalokarju nisem edi¬ ni takšen primer in upam, da se bo na to temo oglasil še kdo. Dan odprtih vrat razgalil katastrofalne pogoje dela Šmartno pri Litiji - V soboto, 18. de¬ cembra, so vsem zainteresiranim od¬ prli vrata v obrat Industrije usnja Vrh¬ nika v Šmartnem pri Litiji. V tem vrh¬ niškem obratu (nekoč je bila to Knaf- ličeva tovarna usnja, ki je po Evropi slbvela po odličnosti) smo lahko spoznali vso bedo in nečloveške po¬ goje dela, s katerimi se vsakodnevno sooča še okoli 350 tukajšnjih delav¬ cev. Ne poznam drugih tovrstnih to- Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani in naj bodo podpisani s polnim imenom in naslovom. Za vsebino prispevkov uredništvo ne odgovarja. varn po svetu, toda upam si trditi, da tako zastarele tehnologije najbrž ni mogoče najti nikjer drugje kot na za¬ ostalem Balkanu ali v Afriki. Torej so temu primerni tudi pogoji dela. Nečlo¬ veški in izkoriščevalski! Človek se sprašuje, kako je mogoče, da denimo zdravstvene službe na pragu tretjega tisočletja dopuščajo, da ljudje v tem obratu predelave usnja lahko delajo v tako zdravju škodljivih razmerah. Kam so vrhniški vodilni vlagali deset¬ letja dober zaslužek oz. dobiček, ustvarjen v šmarskem obratu? Zakaj je občina, ki je brez takratnega dinar¬ ja odškodnine celotno Knafličevo to¬ varno prepustila Vrhniki, ves čas brez¬ brižna do svojih občanov? Ne vem, če je kdo od občinskih svetnikov prišel na dan odprtih vrat; tudi strankarskih veljakov ni bilo videti, pa čeravno v ča¬ su volilnih bojev nekateri zelo poudar¬ jajo skrb za človeka, ekologijo, čisto vodo... Zdramite se, odgovorni! Zahtevajte od zdravstvenih ustanov podatke o rakastih obolenjih, o kožnih boleznih, o poškodbah hrbtenice in drugih obo¬ lenjih, ki izvirajo iz delovnih mestv us- njarni, o dejavnikih tveganja zaradi onesnaževanja okolja v Rakovniku... Zahtevajte podatke o pomoči države iz različnih naslovov Industriji usnja Vrhnika in koliko teh sredstev je dobil šmarski obrat. Podatki morajo biti do¬ stopni tudi občanom, zato jih objavi¬ te vsaj v občinskih medijih. In nena¬ zadnje, namenite eno občinskih sej samo razmeram v IUV Šmartno. Za zdravje ljudi - naših občanov gre. Ne pošiljajte čestitk za zdravje, za zdrav¬ je je treba storiti kaj več! Magda Breznikar, Ustje 6, Šmartno pri Litiji Rudi Bregar Grbinska cesta 24, Litija Delaj tako, da bo tvoja dejanja in misli vodila ljubezen. Litijski skavti in ostali po svetu, se z veseljem v srcu in veliko hvaležnostjo Bogu spominjamo rojstnega dne našega ustanovitelja in učitelja Badena- Povvella. Dne 22. februarja pred skoraj 150 le ti, seje rodil v Angliji kot šesti otrok v družini. Že v mladosti je izgubil očeta, ki mu je bil vseeno velik zgled v življenju. Imel je zelo razvit čut za pravičnost in je že pri svojih osmih lotih napisal “svoje zakone, za takrat, ko bo velik”: ‘Žetim si, da bi bili revni ljudje tako bogati kot smo mi. Vso Pravico imajo biti tako srečni in vsak, k' prečka cesto, bi lahko dal revnim nekaj denarja. Zahvaliti se moraš Bogu za to, kar nam je dal. On je revne ljudi napravil za revne in bogate za bogate in lahko ti povem, kako biti dober. Sedaj ti bom povedal. Moliti moraš k Bogu kadarkoli moreš, vendar samo od molitve še nisi dober, ampak se moraš zelo truditi, da bi bil dober.' Kljub temu, da je že v rani mladosti natopal tako idealistično, ga je njegova življenjska pot peljala v vojaško službo, kjer je bil zelo uspe¬ šen vojskovodja, tako da je imel poklicno kariero zagotovljeno. Mno¬ gim ljudem ni všeč ta del Bi-Pi-jevega življenja in daje danes najštevilčnejše mladinsko gibanje (op. a. preko 30 milijonov) ustanovil vojak. V vojski si je pridobil mnogo izkušenj iz ogled- ništva, ki jih je nato želel posredovati tudi ostalim. Presenečen je ugotovil, da se za njegova znanja zanimajo predvsem mladi. Tako se je pričela njegova pot velikega mirovnika, ko je z dvaindvajsetimi fanti leta 1907 imel svoj prvi tabor, ki ga štejemo za začetekskavtstva. Skavtstvo seje pod Bi-Pi-jevim vodstvom nato kot blisk razširilo po vsem svetu in v svoje vrste sprejelo tudi dekleta. 8. januarja 1941 je zaprl svoje oči v Afriki, kjer je tudi pokopan in na njegovem nagro¬ bniku piše: “Svojo pot sem izpolnil in odšel domov." Bi-Pi, kot ga kličemo skavti, je naš veliki vzornik, ki je videl v prihodnost. Pri svojih osmih letih je napisal otroške besede in nevidna Božja roka gaje vodila do tega, da je te besede kot mož tudi uresničil in da se še vedno uresni¬ čujejo danes po vsem svetu. Ska¬ vtstvo je vzgojno gibanje iz preteklosti, v sedanjosti in za prihodnost, kar podpirajo besede Bi-Pi-ja: “Glej daleč, in ko misliš, da že gledaš daleč, glej še dlje!" Hvala tebi Bog, da si nam dal tako velikega človeka in hvala tebi lord Robert Baden-Powell Stephenson Smyth of Gilwell (op. a. dolgo ime kajneda), da si bil pripravljen živeti svoje življenje tako, kot ti je bilo namenjeno in si dovolil preko sebe zapustiti svetu in nam bogastvo Življenja. Litijski skavti Odšla sva spet vsak svoji samoti naproti, pa sva komaj občutila, kako je lahko topel stisk dveh rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, hčerke in sestre REBEKEMESERKO roj. Železnik sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v oporo v času njene bolezni. Hvala vsem, ki se jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali sveče in cvetje in nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala sosedom iz bloka CKS 12 in TNS 2,3, sodelavcem podjetja Elevator Ljubljana, sodelavcem KSP Litija, Nadzornemu odboru SDS in 10 SDS Litija za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za lep obred, g. županu Mirku Kaplji in g. podpredsedniku 10 SDS Antonu Koviču, za ganljiv govor, godbenikom in trobentaču, pevcem Okteta Valvasor za lepo zapete pesmi. Posebna zahvala dr. Milojki Juteršek iz ZD Litija, prof. dr. Marku Snoju, vms. Štefki Koderman, prim. dr. Jožici Červek, vms Kseniji in osebju oddelka DII Onkološkega inštituta Ljubljana za zdravljenje in pomoč pri bolezni. Zahvala družini Prašnikar, Vehovec, Jurjevec, Dacar, Barbek in Razboršekza oporo med boleznijo. Vedno bo v naših srcih: mož Igor, atek Janez, mami Jelena in bratJanoš se zahvaljujemo vsem Na izlet kar v Litijo... Učenci 4.razredov podružničnih šol Velika Kostrevnica in Štangarske po¬ ljane so se z učiteljicama konec lan¬ skega novembra odpravili na ekskur¬ zijo v Litijo. Ogledali so si pomemb¬ ne novejše in starejše zgradbe in se seznanili z zgodovino mesta. Učenka Sandra Poglajen je v svojem spisu med drugim zapisala tudi: “Litija je v majhnem kotlu - kotlini, kaj¬ ti obdajajo jo Sitaijevec, Svibno in Ve¬ liki vrh. Skozi Sitarjevec je bil izkopan rudnik, kjer so kopali svinec, živo srebro in tudi nekaj pravega srebra. Rude so topili v topilnici na drugi stra¬ ni reke Save. Litija je do elektrike pri¬ šla prej kot Ljubljana, saj sojo potre¬ bovali, ker je topilnica delovala na elektriko.” Tekst in foto Jožica Žurga Pravljice na potepu Pravljičarka Zlati vas vabi v družbo pravljic, pesmic in igric. Obiskala vas bo po naslednjem razporedu: r - Nisi rekel, da zapuščaš nas, da to bil je tvoj poslednji glas. Nisi rekel, da to je slovo, pustil si nam le solzno oko. ZAHVALA ZA MATEVŽA MRVO Ob tragični in prerani izgubi našega dragega Matevža se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in sveče, izrečena, poslana sožalja in spodbudne besede. Iskrena hvala dobrim sosedom za lepe misli in darovane prispevke v sklad za diabetike, vaškim pevcem, župnikom, vaškim gasilcem za odlično organizacijo, mladincem, sošolcem, prijateljem in vsem, ki ste ga imeli radi. Skratka vsem, ki sočustvujete z nami in ste pomagali na kakršenkoli način, iskrena hvala. Nada, Ciril in Matic Mrva. Zdaj hiša je prazna in temna povsod, v naših srcih pa praznina in nama bolečina. ZAHVALA Po enem letu in 5 mesecih od smrti očeta Franca nas je 01.01.2000 v 73. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica LJUDMILA RESNIK iz Laz pri Gabrovki. Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, ge. Heleni Perko, pevcem, pogrebcem in vsem ostalim, ki ste sodelovali pri njenem poslovilnem obredu. Iskrena zahvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Litija za požrtvovalno skrb in nego v času, ko ji je bila le-ta potrebna. Žalujoči: hčerki Danica in Fani ter sin Milan z družinami. Ni več bolečine ne trpljenja to je vzela zemlja. V domu ostala je praznina, v srcu bolečina. ZAHVALA 14. januarja letos nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata - - — Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, vse to si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA v 86. letu je za vedno zaspala naša mama MARIJA ČEBELA iz Leš. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno pisno in ustno sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Litija za vso pomoč v času njene bolezni, partronažni sestri in Miri Mahkovec. Hvala g. župniku za cerkveni obred in pevcem iz Kresnic za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA ob boleči izgubi naše mame ANGELE SIRK iz Mamolja 25 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, darove za maše in cerkev ter za pisne in ustne izraze sožalja. Zahvala tudi medicinskemu osebju ZD Litija, g. župniku za pogrebni obred, pevcem iz Polšnika in g. Franciju Repovžu ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni. MARIJA KOPRIVNIKAR iz Litije, Šmarska c. 4. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in številne sveče, darovali za obnovo župnijske cerkve in sv. maše. Hvala g. župniku Pavlu Okolišu, osebju Doma Tišje, zdravniku Stanku Ptičarju in vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Žalujoči vsi njeni! Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več med nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata PETRA POGLAJNA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom z Grbine in Štorovja, prijateljem in znancem za izrečene ustne in pisne izraze sožalja, za poklonjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste ga vtako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. dr. Benedičiču in sestri Moniki za skrb in pomoč ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Gabrovke za zapete žalostinke, g. Jesenšku in g. Cvetežarju za poslovilne besede in trobentaču za zaigrano tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Andrej in hčerka Vlasta z družinama. Ni več bolečine ne trpljenja, to vzela je zemlja. Ostaja pa praznina in tiha bolečina. ZAHVALA 04.01.2000 nas je po kratki, hudi bolezni za vedno zapustila naša draga AVGUST PRAŠNIKAR FRANJO GREGORINČIČ JOŽEFA PUSTI N EK, roj. Melin iz Klenika pri Vačah. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala gospodu župniku, gasilskemu društvu Vače, vaškim pevcem in govornikoma za lepo opravljen obred. Žena Majda, hčerke Mateja, Andreja in Darja z družinami. 1935-1999, izGolišč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, maše in sveče. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, jevniškim pevcem ter ge. Evi Kovič za izrečene poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Štefka, sin Zlatko in hčerka Jožica z družinama Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Doma Tišje, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Jože, hčere Joži, Erika in Irena z družinami in ostali sorodniki. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostal. ZAHVALA Ob prerani in nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta in brata Ne mine ura, dan in noč, da ti med nami ne bi bil navzoč. Kako boli, ko tebe, dragi sinko več med nami ni- V spomin mojemu ljubemu sinku TEREZIJA WITWICKY roj. 15.10.1922, iz Litije. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno pisno in ustno sožalje.Posebej se zahvaljujemo g. dr. Benedičiču za pomoč in g. župniku za lep cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano tišino. Vsi žalujoči. STANISLAVA ZAJCA iz Kresniških Poljan 87, 25.10.1941 9.12000, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje,sveče, svete maše in izrečena sožalja ter vsem^ ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, pogrebcem, pevcem, fr |Petku, ge. Evi Kovič za poslovilne besede, g. Setničarju za zaigrano ’ tišino, ge. Miheli za zvonenje in g. Jerantu za izredno pomoč. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Rozi, otroci Helena, Vesna in Stanko ter brat Tone. VILIJU CERARJU iz Litije 17. februarja mineva 10 let, ko te je težka bolezen iztrgala iz naše sredine. Dragi sinko, v naših srcih boš vedno živel. Hvala vsem, ki se ga spominjate ter postajate ob njegovem tako preranem grobu. Njegova: mamica, Marjan in sestrica Špela. Le v temni noči je lepo verovati v svetlobo samo v tišini je prijetno poslušati utripe Očeta. To je vera, ki premika gore in daje vernikom nepremagljivo moč. ZAHVALA Ob boleči, nepričakovani izgubi našega dragega moža in očeta, sina, brata in strica JOŽETA RESNIKA (19.09.1950 02.01.2000) izGobnika pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ki ste nam pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih Hvala za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala tudi vsem ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, MPZ iz Gabrovke, gasilcem in pogrebcem ter ge Heleni Perko za ganljive besede slovesa Vsem še enkrat hvala. ' Žalujoči: žena Marinka, hčerki Mihaela in Nina, mama, brat Tone ter brata France in Miro z družinama. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. Usoda je tako hotela in tebe nam je vzela. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, brata in strica JOŽETA GROZNIKA - Le srce in duša ve, kako boli, ko te ved ni. Usoda je tako hotela in tebe nam je vzela. ZAHVALA Po dolgi težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek FRANČIŠKE JELNIKAR ŠTEFAN BELOŠEVIČ vsem, ki ste nama pomagali in stali ob strani. Hvala g. Župniku, g. Dularju, g. Pepelnaku, pevcem in g. Setničarju za zaigrano tišino. Še posebno pa hvala družini Brunček. Jože s Heleno V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 7. januarja 2000 je minilo 3 leta žalosti odkar nas je po hudi bolezni prezgodaj zapustil moj mož, naš oče in dedek iz Litije (14.07.1937 16.12.1999). Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v času žalovanja izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Kokotovi in dr. Benedičiču, ki sta mu pomagala v času bolezni. Hvala g. župniku za lep cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Setničarju za zaigrano tišino. Še enkrat iskreno hvala! _Žalujočh_žena_Arn ! _hčerki Branka in Jadranka z družinama. MARTIN ZUPANČIČ FRANCE SMRKOU 16.07.1926 04.11.1999, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, lovskim in gasilskim društvom ter upokojencem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govornikom za tolažilne besede slovesa, pogrebcem, pevcem za zapete žalostinke in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Neutolažljivi vsi njegovi Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga še spominjajo in prinašajo cvetje ter sveče na njegov grob. Vsi njegovi! iz Ribč. Hvala vsem, ki mu prinašate sveče in cvetje ali postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Marija, hčerke Sonja, Jelka in Marija z družinami. Zbogom nisi rekla, nisi nam roke podala, tiho si od doma šla, ker te Teja je klicala in pri njej si ostala. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljuba žena, mami, hčerka, sestra, teta, sestrična in nečakinja MARINA HORVAT 04.08.1960-23.10.1999, laboratorijski tehnik. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče ter nam kakorkoli drugače pomagali v najtežjih trenutkih in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej iskrena hvala dežurni ekipi in vsem sodelavcem zdravstvenega doma Litija, njenim sošolcem iz osnovne šole Litija in sošolkam laboratorijske šole iz Ljubljane, Klarinim sošolcem in profesorjem. Hvala sestri Maji za poslovilne besede. Posebna hvala gospodu župniku Pavlu, za lepo opravljeno sveto mašo in cerkveni obred. Zahvala tudi pevcem iz Polšnika in Žigu Toriju za zaigrano melodijo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Njeni: mož Ivan, hčerka Klara, mama Antonija, sestra Marjeta, nečakinja Suzana in Sebastjan in vsi ostali sorodniki. V domu našem je praznina, V srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi, Čeprav te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, tasta, strica in brata Kako pust in tih je naš dom, ko tebe več ni, a vedi, da v srcih naših boš živel vse dni. V SPOMIN BOŽIDARJA KODRETA 30. januarja je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in dedek. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi! Ob vetru zimskem solza v očesu se iskri, ko prerana usoda ti prekrižala je vse poti. Ne cvetja vonj in luči toplina ne ogreje nas, ko brez slovesa odšel si v ta zimski čas ZAHVALA ob boleči in nepričakovani izgubi dragega moža in očeta MARTINA OBLAKA iz Brezovega 26, 30.10.1935 05.01.2000 Skromnost, delo, poštenje, tvoje je bilo življenje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše ter ustno in pisno izrekli sožalja. Hvala tudi govornikoma, duhovniku za opravljen obred, pevcem, pogrebcem in godbi. Žalujoči: žena Romana, hči Darja z družino in ostalo sorodstvo. CIRILA TOMAŽIČA iz Šmartna pri Litiji, 23.05.1948 19.01.2000, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi g. duhovniku za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Usoda je tako hotela, da si odšla, še prej hudo trpela. Ostali pa sadovi tvojega so dela, dobrota tvoja večno bo živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete PAVLE VRHOVEC, roj. Štrus Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmartna za lepo petje, trobentaču za odigrano Tišino. Vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, ter jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: sin Demko, hči Nataša, vnukinja Tjaša in sorodstvo. A/e boš več hodil po gozdovih zelenih, ne boš ved na vrtu nabiral sadežev rumenih, ne boš več slišal ptičjega petja, ne boš ved videl pomladnega cvetja in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 75. letu zapustil mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat IVAN SKUBIC Iz Volčje Jame. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnicama dr. Kokot in dr. Zelinka iz ZD Litija ter patronažni sestri Moniki za pomoč in nego na domu. Hvala sodelavcem in sodelavkam MOSIOVNE iz Ljubljane in PLETILJE iz Litije, sindikatu SKEI MOSIOVNA, ZD Litija in sodelavcem firme VRISK iz Senožetov. Najlepša hvala gasilcem iz Št. Poljan in govorniku g. Černetu, pevcem iz Šmartna ter kvartetu trobil iz Logatca. Hvala tudi duhovniku Klavdiju Peterci za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala Metki Otrin za neizmerno splošno pomoč v zadnjem obdobju. Žalujoči: žena Maksa, sin Janez z Marijo, vnukinji Nataša z Alojzem m Klementina z Darkom ter pravnukinja Tamara in pravnuk Tercisio. Vpis v enoto MEDVEDEK (Graška dobrava) 13., 14., 15. MARCA Vpis v enoto NAJDIHOJCA (Rozmanov trg) 20., 21., 22. MARCA Vpis v enoto CICIBAN (Šmartno) 27., 28., 29. MARCA Vpis v enote vrtca v Litiji Vpis v JASLI (Medvedek, Šmartno) 6., 7., 8. MARCA Vpis v enoto JURČEK (Jevnica) in KRESNIČKA (Kresnice) 3., 4. APRILA Vpis v enoto SONČEK (Vače) in KEKEC (Sava) 5. APRILA, od 13.00 do 16.00! Za vse ZAMUDNIKE bo vpis od 10. DO 13. APRILA, v vrtcu MEDVEDEK od 11.00 do 15.00! Za VSE enote velja, da je vpis v vrtcu, v katerega se otrok vpisuje, razen za JASLI, za katere je vpis v vrtcu MEDVEDEK! Vpis poteka: V PONEDELJEK od 11.00 do 15.00, V TOREK in SREDO od 13.00 do 17.00! Za SONČEK, KEKEC in ZAMUDNIKE velja razpored ZGORAJ! Dodatne informacije: VVZ Litija Enota Medvedek, Bevkova 1, Litija Tel. 881-378 Dunja Požaršek, dipl. ped. Kadeti Litije državni ekipni prvaki v kegljanju Na kegljišču Golovec v Celju je bilo 15. in 16. januarja 2000 ekipno državno prvenstvo v kegljanju za kadete in kadetinje. Po lanski dokaj presenetljivi zmagi so Litijani že drugič zapored premagali vse svoje vrstnike in ponov¬ no osvojili naslov državnih prvakov. Po prvem dnevu tek¬ movanja so bili z zaostankom 19 kegljev na tretjem mes¬ tu. Drugi dan tekmovanja so z odlično igro cele ekipe na¬ doknadili zaostanek in si priigrali neulovljivo prednost, ki je ostali niso mogli nadoknaditi. Med kadeti je slavila Litija z 2586 keglji (Klemen Mahko- vic 920 kegljev, David Selovski 851 kegljev, Pregrad Čo- lič 815 kegljev in Boštjan Kolenc 800 kegljev), na drugem mestu je bila ekipa Konstruktor Mari borz2538 keglji, na tretjem pa Adria Convert Ankaran z2532 keglji. Pri kadetinjah je bila prva ekipa Miroteks Celje 1.(2477 kegljev), druga ekipa Konstruktor Maribor (2402 kegljev), tretja pa Miroteks Celje II. (2319 kegljev). Resnično sijajna generacija mladih Litijanov obeta še ve¬ liko športnih dosežkov, seveda ob normalnih pogojih de¬ la, ki pa jih Kegljaški klub Litija ob pomoči drugih v seda¬ njih razmerah zelo težko zagotavlja. Milan Amon O nogometu: malem in velikem Kvaliteta se strmo dviguje V teh zimskih mesecih oziroma dneh seje in se bo tudi v bližnji prihodnosti veliko govorilo o malem nogometu. Ne¬ sporno je le-ta glede na uspehe trenutno v Litiji šport šte¬ vilka ena. To potrjuje tako udeležba 17 ekip v zimski liti malega nogometa, kakortudi pravkar končano prvenstvo krajevnih oz. mestne skupnosti. Prvenstvo so na tribunah litijske športne dvorane sprem¬ ljali številni gledalci in privrženci malega nogometa. Le-ti so na račun prišli v začetku meseca, ko sta se v prestiž¬ nem obračunu pomerila oba savska ligaša, KMN Lesna industrija Litija in KMN Sevnica, ki seveda krojita malo- nogometni vrh Slovenije. Rezultatje bil na koncu neodlo¬ čen 4:4, vendar ni s tem za nobeno ekipo konec sanj o naslovu državnih prvakov. Obe se bosta namreč spet po¬ merili že 1. marca v polfinalu slovenskega pokala v Sev¬ nici. Povratno srečanje bo na sporedu 15. marca v Litiji, pričakovan pa je tudi obračun v “play offu” državnega pr¬ venstva. Še prej pa bo nekaj prvenstvenih obračunov, ki bodo odločili o tem, katera ekipa bo imela prednost sre¬ čanja več na domačem igrišču. Tudi mladi malonogometaši so uspešni. Na prvenstvu medobčinske zveze Ljubljana so osvojili prvo mesto in se stem uvrstili na polfinalni turnirza meddržavno pr¬ venstvo, ki bo konec tega meseca v Kopru. Nekaj dni prej so učenci os¬ novne šole Litija v domači dvorani do¬ segli še en uspeh in se uvrstili me 16 najboljših osnovnošolskih ekip v Sloveniji.Te igralce trenirata IgorČar- man in Tomaž Barbek, ki tudi sodelu¬ jeta pri delu s člansko ekipo. V letošnji sezoni je številne tekme odigrala tudi slovenska reprezentač- na vrsta. Mnogi ste si ogledali del kva¬ lifikacijskega turnirja, ki je bil v Litiji in je zmagovalno ekipo popeljal na svetovno prvenstvo v malem nogome¬ tu, ki bo novembra v Gvatemali (otem več v prihodnji številki). V reprezen¬ tanci Slovenije imamo Litijani kar dobro zasedbo. Povsem na vrhu je ponavadi selektor in ta je naš krajan, Dušan Razboršek, kapetan reprezen¬ tance in rekorder po številu nastopov je Vojko Majcen, v izbrani vrsti pa sta še Andrej Vrhovec in Mito Kos, vsi tri¬ je pa so člani litijskega kluba. Član mlade reprezentance do 21 let je Bo¬ rut Kristan. Pravijo, da iz malega zraste veliko. No, ne bomo se trdili, da seje pred velikim no¬ gometom najprej igral mali, verjetno to ni moč raziskati. Vseka¬ kor pa se je počasi za¬ čelo prebujati delo tu- di v klubih velikega nogometa. Kresnice in Litija, ki tekmujeta vtretji slovenski liti, in Jevnica, ki igra v prvi ljubljanski ligi, bodo potrebovali karveliko znanja in moči, da ob¬ držijo mesta, ki so bi¬ la osvojena v jesen¬ skem delu in ki zago¬ tavljajo mirno plovbo do konca ligaškega tekmovanja. V začetku junija pa bo Slovenija spet na nogah. Pričelo se bo namreč evropsko nogometno prven¬ stvo v Belgiji in Nizozemski, kamor smo se Slovenci prvič uvrstili in je ob tem "ponorela”kar precejšnja množi¬ ca ljudi. Saj ste slišali za tisti rek, kije kar ponarodel: kdor ne skače, ni Slo¬ venec. Za konec naj vas še povabim na vse športne prireditve v litijski občini, tak¬ šne ali drugačne, in upam, da boste tudi vi kdaj poskočili od veselja ob us¬ pehu Litijanov. Stane Kokalj ■ m ^ glasilo , občanov] Mali nogomet Gradis občinski prvak Litijski klub malega nogometa Lesna industrija Litija je bil tudi letos orga¬ nizator občinskega prvenstva krajev¬ nih oziroma mestne skupnosti obči¬ ne Litija v malem nogometu. To tek¬ movanje je postalo tako rekoč tradi¬ cionalno, ob tem pa je tudi onemo¬ gočeno, da bi si ena ekipa privoščila vse “najboljše” igralce in tako z lah¬ koto zmagala. Letos se je tekmovanja udeležilo 13 ekip, v katerih je igralo 130 igralcev. Ekipe so se najprej pomerile vsaka z vsako, prvi dve ekipi pa sta se uvrstili naprej v četrfinale. Pri tem ni bilo pre¬ senečenj, le Polšnik seje med osem uvrstil z dvema ekipama. Prvi četrfi- nalni obračun bi skoraj presenetil, saj je Šmartno (igrali pa so rokometaši Šmartna!) že vodilo z 2 : Oprati lan¬ skim prvakom, a na koncu vendarle izgubilo s 3 :2, potem ko so zmago¬ valci igrali tudi z igralcem namesto vratarja. Nekaj težavje imela tudi eki¬ pa TSC Laba, ki je šele po izvajanju kazenskih strelov ugnala prvo ekipo Polšnika. Polfinalna obračuna sta bi¬ la oba odločena po kazenskih strelih. Več sreče ali pa znanja sta imeli ekipi EPP (lanski zmagovalci) in Gradis. Za¬ nimivo je, da sta obe ekipi iz iste kra¬ jevne oziroma mestne skupnosti Liti¬ ja. Pred končno odločitvijo smo dobi¬ li še tretjeuvrščeno ekipo, to je ekipa z Vač, ki seje premaknila za eno mes¬ to višje kot lani. Finale je bil zanimiv, spremljalo pa ga je preko 100 gledalcev, ki so tudi si¬ cer prvenstvo spremljali v velikem šte¬ vilu. Po zadnjem žvižgu sodnika so slavili igralci ekipe Gradis, ki so se si¬ cer branili, a bili nevarni in uspešni iz protinapadov. Pregled izidov od četrfinala naprej: četrtfinalni: TSC Laba (levi breg): Pol¬ šnik ( 1 ) 4 :2 ( 1 : 1 ) po 6 m; Šmartno : EPP (desni breg) 2:3, Sava: Vače 0 : 2, Gradis (desni breg): Polšnik (2) 2 : 1 . Polfinale: TSC Laba : EPP 3 :4 (2 :2) po 6 m, Vače: Gradis 2 :3 (1:1) po 6 m. Za tretje mesto: Vače: TSC Laba 4:3. Finale: Gradis: EPP 4 ; 3 Pa poglejmo kdo je igral za najbolj: štiri ekipe: GRADIS: Pilipovič, Uršič, Jozič, Han- danagič A, Handanagič V., Lajovic Voršič. EPP: Kokalj, Kos, Barbek, Fele, Vi- demšek, Avdič A, Avdič E., Širca Gnjatič, Grbič. VAČE: Hiršel, Kristan B., Kristan R., Vrhovec A., VrhovecT. Osolnik, Indof. TSC LABA: Barukčič, Simič D., Simič B., Gajič, Krupič, Rekanovič. Vsa srečanja je sodil sodnik igralec Lesne industrije Litija Tomi Horvat, po¬ magal pa mu je Vojko Majcen. Tekmovalno vzdušje se bo počasi po¬ leglo do naslednjega leta, ko se bo vse spet ponovilo. Uspehi že na prvem gostova¬ nju Najmlajši člani (letnik 1989-1991) rokomet¬ nega kluba Šmartno so se v nedeljo, 12.de¬ cembra 1999, udele¬ žili rokometnega turnirja v Dolu pri Hrastniku. To so bile njihove prve tekme, osvojili so tudi prve medalje. Njihov trener je Marjan Cenkar. Foto: Šmarski rokometaši na levi stra¬ ni; pozdravljajo se s svojimi soigralci. Jožica Žurga Ustanoviteljica in izdajateljica: Občina Litija - Naslov uredništva: Jerebova 14, 1270 Litija Uredništvo: Andreja Štuhec (v. d. odgovorne urednice), - Lektoriranje Lea Klopčič - Grafično oblikovanje: Matej Zupančič, Aleš Bregar, Blaž Babnik - Grafična priprava: Studio Leonardo (Brodarska 13, Litija) - Tisk: Tiskarna Aco. Litija - Nenaročenih fotografij ir prispevkov ne vračamo. - Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom.