-'oStntna plačana v gotovini Leto XVI, št. 224 Ljubljana, petek 27. septembra I935 Cena 2 Din .yiavoistvo: ujuoijana Knafljeva ulica a. — reieton St. 3122, 3123, 312*. 3125. 812b. inseratni -Kldeieit; Ljubljana. Selen« Durgova mi— Tet 34Ö2, 2492. foaruimca Maribor: Gosposka ulica it. IL — ГеЈ et on fit 2455 'ouružnica Jejje «.ocenova ulica et. a. — Telefon fit 19U tačum pn poŠt бея zavodih; Ljubljana fit. 11.842. Praga fiislo 78Л80. Won -V IHR 241. Naročnina znafia mesečno Düd 25.— Za mozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon S122. 3123. 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon et. 2440. Celje, Stroesmayeifjeva ulica Stev. Д_ Telefon St. 65. Rokopisi se ne vraftajo. — Oglasi po tarifi. Napetost v Evropi in Japonska V zvezi z italijansko-abesinskim konfliktom se je ponovno imenovala Japonska in sicer v tem smislu, kakor da je Abesiniji cd nje pričakovati kake pomoči. Izkazalo se je seveda kmalu, da so bile take domneve povsem neutemeljene. Res se je Japonska zanimala za Abesinijo tako v gospodarskem kakor v političnem pogledu. V gospodarskem je stvar zelo preprosta. Velika gospodarska ofenziva je japonsko blago dovedla daleč po svetu, celo v Evropo samo. Kaj čuda. da jo je pripeljala tudi v edino še samostojno afriško državo. Dalje pa je res, da se japonski gospodarski interes s posebno vnemo razteza po južni Aziji ter onih delih Afrike, ki so vzhodnoazijskemu imperiju najbolj dostopni-Saj je tu domena, kjer domačini še najlažje zapadejo japonskim geslom o emancipaciji od Evrope, zlasti ker imajo v Japonski sami najlepši vzgled za svoje prizadevanje. V ta splošni okvir se ie jako dobro v,jemalo japonsko prizadevanje, da si pridobi tal tudi v Abesiniji. Toda preko prvih poskusov stvar še ni dospela, kaj šele, da bi se razvilo tako tesno razmerje, ki bi Japonsko angažiralo v nastali italijansko-abesiineki aferi. Pa vendar ima tudi Japonska posredno neko vlogo v sedanjem napetem položaju. Do neke mere sicer pasivno, pa vendarle jako pomembno. Zelo se je opazilo, kako previdno rezervirano se obnaša v sodobnih aferah Nemčija. V Berlinu se ogibajo komentarjev in jako skoparijo s kritiko pogajanj, ki se pleto v ženevskih sferah s toliko brezuspeš-nostjo, dasi bi bilo ravno za Nemčijo ja,ko hvaležno izreči kako ostro na račun Društva narodov ter njegovih težav. Nemčija se dobro zaveda, kako dobrodošla je ta velika 'in komplicirana afera za njeno politiko, zakaj težko si je misliti, da bi se sedanje homatije in te, ki se bodo danes, jutri pričele, iztekle drugače kakor tako, da se bodo dale izrabiti za osnovo nadaljnji nemški taktiki. Nemčija misli biti vsekakor pripravljena ter porabiti in izrabiti prvo priliko, ki se ji bo nudila. Za enkrat je naznačitla klajpedsko zadevo, kamor se bo koncentrirala njena pozornost. In v tej zvezi se v ozadju polagoma p. javlja Japonska. Moglo bi se pričakovati, da bi sovjetska Rusija ne bila ravnodušna, ako bi se Litva znašla v težavah, ki bi prihajale od nemške strani. Toda tam daleč na Daljnem vzhodu preži Japonska, ki jo morajo hočeš nočeš v Moskvi smatrati za stalno pret-n;o, za veliko oviro v kakršnihkoli akcijah. Dobro se zaveda Evropa, da se je Moskva odločila za sodelovanje z Ženevo ter sploh z Evropo pred vsem zato, ker si ie morala iskati neke opore, nekega varnega zaledja za hrbtom, da bi mogla uspešneje odbijati japonski pritisk. To dejstvo ima tudi obrnjen smisel, namreč ta, da je vrednost ruske politične aktivnosti v Evropi toliko manjša,, kolikor bolj jo obremenjuje japonska. nevarnost v Aziji. In agresivni hi-tlerizem to situacijo spretno izrablja ter vzdržuje dobre, zveze s Tokiom, že-leč jih izkoristiti še bolj. Med Moskvo in Tokiom je sicer manj konfliktov, odkar se je Rusija odrekla mandžurski železnic. Toda ponavljajo se še vedno, netiva še vedno ni zmanjkalo. Moglo bi se sicer pričakovati, da prav za prav med njiima ni nič lažjega ko sjkorazuim iin sicer sporazum, ki bd dal Japonski premoč v vzhodni Aziji, v kolikor leži v bližini Tihega oceana, dočim bi Rusija prevladala v notranjosti. Saj vidimo tu še v zadnjem času rusko napredovanje. Ruske pozicije v zunanji Mongoliji so trdne in tjakaj bodo Japonci težko segli. Moskovska politika je dosegla velike uspehe tudi v kitajskem Turkestanu, ki ima z Moskvo že brez primere tesnejše zveze nego z Nan-kingom. kamor formalno še vedno spada. Težko si ie misliti, kdo bi mogel rusko silo pregnati iz teh predelov. Tudi Japonska glede osrednje Azije ni preveč zainteresirana. Toda tu je vzhod, tu ie rusko primorje okrog Vladivostoka, ki je Japonski preblizu, M ji je neprijetno, zakaj cd tamkaj se da z avioni ogražati otočje, matična dežela japonskega imperija. Zato je že dolgo na programu japonske vojne stranke, daje treba rusko primorje pridobiti zlepa ali zgrda. Te japonske aspiracije vežejo napetost v Evropi z vzhodno Azijo. Moskva se ne more angažirati v popolni meri na evropsko stran, ker mora njena težnja ostati, da se ne da odriniti od Tihega oceana. In to je krepka hipoteka na aktivnost njene evropske politike. Morda bo v klajoedskih aferah, ki jih prav gotovo še ni konec, ta moment še krepko odmeval. Japonska se je v zadnji dobi še bolj utrdila v svoii nevezanosti. Odkar se je Amerika desinteresirala na politični usodi vzhodne Azije, so pozicije Japonska še izda+no bolj trdne. Prav te dni moramo zabeležiti korak dalje v tej smeri. Filipini se zares urejajo v samosvojo državo, zaenkrat v obliki nekakega dominiona v širokem okviru Združenih držav. Pravkar so si izbrali svo- V ŽENEVI PROGLAŠENO STANJE VOJNE NEVARNOSTI Po odboru petih je bil na včerajšnji seji sveta Društva narodov izvoljen sedaj še odbor trinajstih, da izdela poročilo o abesinskem problemu — Možnost obnove spravne akcije Ženeva, 26. septembra, n. Za današnjo sejo sveta Društva narodov je vladalo v vseh ženevskih političnih krogih izredno zanimanje. Pred prostori, v katerih je zasedal svet, se je zbrala velika množica novinarjev in diplomatov, ki so nestrpno pričakovali izida posvetovanja. K javni seji so bili pripuščeni novinarji in drugo občinstvo, toda le v omejeni meri. Ob 10 dopoldne je imel svet Društva narodov tajno sejo, ki so se je udeležili samo voditelji poedinih delegacij. Na seji je bilo v glavnem pripravljeno gradivo za javno sejo. Na dnevni red so postavili: Poročilo odbora petih o celokupnem stanju italijansko-abe.sinskega spora; prošnjo kitajske vlade, ki zahteva svojega zastopnika v svetu Društva narodov: upravne zadeve, ki jih je treba čim prej urediti. Smatrajo kot gotovo, da se bo glede na spor med Abesinijo in Italijo uporabil odstavek 4 čl. 15 pakta Društva narodov. Če se spor ne bo mogel urediti, bo objavil svet DN po sog'asnem sklepu ali po sklepu, večine poročilo o podrobnostih spora in predloge, ki jih smatra za ureditev vprašanja za naj-pravičneiše. in najprimernejše. Na podlagi 9. odstavka istega člena ima svet pravico spraviti spor pred skupščino Društva narodov. Če bo prišlo do vojaške akcije, bi pomenila na podlagi čl. 16 vojaško akcijo proti vsem ostalim članicam Društva narodov. Na svoii tajni seji se je svet načelno sporazumel, da bo glede na napeti položaj postopal zelo previdno. Javna seja je bila otvorjen a takoj po tajni. Presledek je bil le kratek, da so zasedli svoja mesta še ostali člani in delegati, novinarji in občinstvo. Ker sta bila prisotna tudi delegata Abesinije, Tekle Havariate in prof. Jeze. italijanska delegacija ni prišla k seii, kar so v ostalem glede na nieno iziavo, da noče sedeti pri eni in isti mizi skupno z Abe-sinei, že pričakovali. Predsednik odbora petih, španski delegat Madariaga, je najprej prečital poročilo odbora skupno z odgovorom abe-sinske vlade in .pripombami italijanske vlade. Nato je abesinski delegat Havariate izjavil, da bo abesinska vlada z vso resnostjo proučila sleherni predlo? sveta Društva narodov za mirno likvidacijo spora z Italijo. Zasedanje sveta 1ЭМ ne bo zaključeno Predsednik sveta Društva narodov, equadorski delegat Gnynazo, je v daljšem govoru med drugim predlagal, naj odbor petih obstaja še nadalje z na-losro, da v primeru potrebe takoj posreduje ter predloži svetu Društva narodov vse potrebne predloge. Pozval je člane sveta, naj z vsemi sredstvi pospešijo sleherno akcijo, ki bi omogočila mirno poravnavo spora med Italijo in Abesinijo. Ker sta sedaj znani stališči obeh spornih strank, zato predlaga, naj svet izda vse r-efrebne odredbe v snusbj 4. odstavka 15. člena pakta Rmštva narodov. kakor turfi da naj se rasedauie sveta ne zakl juči, kakor je Min to чк'^е-nieno prvotno, nesro naj traja dal'e, doMer se ne naide primerna formula za mirno likvidacijo spora. Edesis Anglija sie odstefta Angleški minister Eden je v svojem kratkem govoru poudaril: Kljub iskrenim prizadevanjem, da bi se spor mirno poravnal, moramo z obžalovanjem ugotoviti, da ga doslej še vedno ni bilo mogoče urediti. Naša naloga je, da najdemo obliko za ureditev tega spora, za kar se moramo zavzeti jega predsednika republike in sicer Manuela. Quenzona, starega prvoboritelja za filipinsko osamosvojitev. Za deset let ostane sicer tej samostojnosti provi-zoren značaj, ali jasno je, da se dežela v stare odnošaje ne bo več vrnila po tolikih uspehih. In s tem se zaključi era, ko se je zdelo, da bo ameriška Unija aktivno posegla v politični razvoj vzhodne Azije. S tem se hkrati gibljivost Japonske silno poveča, pač ne na korist ruske moči. Evropa je v stanju precejšnje negotovosti. Ni treba, da smo pesimisti, j>a vendar je naša dolžnost, da kritično ocenjujemo vse faktorje, ki bodo imeli vloge in funkcije v tem kritičnem razpletu prihodnjih mesecev. In rusko-ja-ponsko razmerje je eno važnih med njimi z vsemi silami in z vso pozornostjo. Obenem se ne smemo ozirati na nikake predvidene ali nepredvidene naloge, ker drugače tudi te svoje naloge ne bomo izpolnili. Dokler je svetu naložena dolžnost, da sestavi poročilo in predloge za pomirjenje, nas pri tem delu ne sme nič motiti, opustiti pa ne smemo nobene prilike in nobenih sredstev, ki jih določajo pravila Društva narodov, da izpolnimo svojo nalogo. Zato se popolnoma strinjam s predlogi predsednika. Svet Društva se nahaja pred uporabo odstavka 4 čl. 15 pakta Društva narodov. Ta naloga se mora pričeti z veliko resnostjo, vendar pa brez izgubljanja časa. Določbe odst. 4 čl. 15 imajo to prednost, da more poravnalno postopanje ostati toliko časa v veljavi, dokler ne bo izdelano in od sveta sprejeto poročilo. VlarV imajo nadalje med izdelavanjem poročila dolžnost, proučiti tudi druge ukrepe za ohranitev miru. Politika angleške vlade je bila pred kratkim v tem smislu docela jasno označena z merodajnega mesta. Lahko samo še dodam, da se je naša vlada še trdneje odločila vztrajati pri svoji dosedanji politiki. Laval se strinja z Edenom Francoski ministrski predsednik Laval je v svojem govoru naglasil naslednje: Francija ostaja zvesta pravilom Društva narodov. Svet bo izvršil svojo težko nalogo v smislu pravil Društva in bo sestavil svoje predloge in nasvete. Popolnoma se strinja z naziranjem, ki ga je očrtal zastopnik Velike Britanije. Svet Društva narodov bo izvršil svojo nalogo v duhu in po pravilih Društva narodov in bo sklenil , o čemer sem prepričan, ko bo proučil vse okoliščine, vse potrebno, da se izdajo take odredbe, ki se bodo morale po splošni sodbi smatrati kot najbolj pravične. Rusija odločno za ohranitev svetovnega miru Ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov je dejal: Nikakega dvoma ni več o korakih, ki bi jih napravila Sovjetska unija v Afriki ali v kateremkoli drugem delu sveta, čim bi se pojavil kak dogodek, spričo katerega bi bilo treba energično intervenirati za ohranitev miru. Danski delegat dr. Münch je izjavil, da se v celoti strinja z izjavami pred-govornikov, in je izrazil prepričanje, da bo svet Društva narodov pokazal dovolj sposobnosti in pripravil povsem primerne odredbe, ki bodo zalegle, če bo treba dejansko posredovati za ohranitev svetovnega miru in braniti pravila in načela Društva narodov. Predlogi odbora petih so bili sprejeti brez debate in je bil končno na predsednikov predlog izvoljen odbor trinajstih, ki bo sestavil poročilo za skupščino Društva narodov. S tem ie bil dnevni red izčrpan in je predsednik sporočil, da bo sklical plenarno sejo, čim bo nastala potreba. Nadaljnji postopek sveta Društva narodov Ženeva, 26. septembra g. Sklepi sveta Društva narodov se v Ženevi splošno odobravajo. Na podlagi dogovorjenega postopanja ni izključena obnova poravnalne akcije. S tem bi se francoski in angleški diplomaciji dala možnost, da napravita v Rimu zadnji posredovalni poizkus. Pri tem se ima ohraniti obvezni značaj načel Društva narodov. Odbor sveta Društva naro- dov bo pričel izdelovati priporočila in poročilo v katerem bo 6vet zavzel svoje končno stal šče glede na rtalijansko-abesinski spor in odgovornosti. Menijo, da se bo zasedanje v prihodnjih 14 dneh zopet pr čelo. Če bi ее pojavili resni zapletljaji bi se takoj sklicala plenarna seja. Danes je bilo definitivno sklenjeno, da se sedanje zasedanje po končanem dnevnem redu ne bo uradno zaključilo, temveč enostavno prekinilo. »V Ženevi se je proglasilo stanje vojne nevarnosti«, je označil neki diplomat sedanji položaj. Novo spravno postopanje I London, 36. septembra, n. Angleški vladni krogi pričakujejo, da se bo Eden v nedeljo vrnil v London im predložil vladi svoja poročila. Po sprejemu novih navodil se bo vrnil v Ženevo. Glede zasedanja sveta Društva narodov so splošno mnenja, da bo zaključeno z imenovanjem novega odbora za italijansko - aibesinski spor, ki naj bi permanentno zasedal 10 do 14 dni in stalno zasledoval razvoj nadaljnjih dogodkov. Ta dva tedna naj bi se porabila za nova diplomatska pogajanja. Nekateri celo zatrjujejo, da se bo v tem času -rešila nekje v severni Italiji posebna konferenca zastopnikov Italije, Anglije in Francije. Novi italijanski transporti Neapel j, 25. septembra w. Parnik >Prin-eipessa Maria« je s četami in vojnim ma-terijalom med živahnimi manifestacijami za kralja in Mussolinija odplul v Messino, odkoder bo nadaljeval vožnjo v vzhodno Afriko. V pristanišču je pripravljenih še deset ladij za pot v vzhodno Afriko. V prihodnjih 24 urah bodo odpeljali 8.000 vojakov in veliko količino vojnega materi-jaia. Zbiranje angleške mornarice Port Said, 26. septembra. AA. Semkaj je prispelo tretje brodovje angleške sredozemske mornarice. London, 26. septembra AA. V Gibraltar so prispeli angleški rušilci »Faulkner<, »Fari« in »Orester«. London, 26. septembra. AA. Iz Najro. bija v angleški vzhodni Afriki poročajo, da je tjakaj prispelo 5 angleških bombar-derjev in 4 pomožna letala. Za primer ita. lijansko-abesinske vojne bodo ta letala opravljala stalno patroino službo vzdolž severne meje angleške vzhodne Afrike, da di preprečila neželjene incidente, predvsem prehod nomadnih plemen in beguncev iz Abesinije. Napačni račun! Times" o odločnosti Velike Britanije v italijansko- abesinskem sporu M London, 26. septembra. AA. »Times« во priobčile o italijaneko_abesinskem eporu naslednji komentar: Kakor je bilo pričakovati, je Abesinija sprejela predloge petih, italijanska vlada pa jih je odbila. Angleži dobro vedo, kaj hoče Italija, čeprav pogostokrat njenih protislovnih razlo&ov niso mogli doumeti. Prvotno so se Italijani sklicevali na incident pri Ualualu, mnogo pred tem incidentom pa so že zbirali svoje čete, da bi Podjarmili Abesinijo. Nato so navajali svoje popolnoma neutemeljene razloge glede ekspanzije in deleža pri sirovinaih Afrike, kar Angleži prav dobro razumejo- Vendar pa nasprotuje vojna, ki naj te cilje doseže, paktu Društva narodov. Ta pakt so podpisali tudi «Italijani. Po mnenju Angležev je Društvo narodov sredstvo za mirilo reševanje eporov, ne pa sredstvo га striktno ohranjevanje sedanjega stanja. V tem pogledtu Velika Britanija ne soglaša z nekimi celinskimi državami Sir Hoare je v svojem velikem govoru v ženevi jasno povedal, kako mi eli angleški narod. Po negovem govoru ne more nihče trditi, da bi bila Velika Britanija zagovornica statusa quo» 2al pa sedaj kaže, da hoče Museollni podjarmiti Abesinijo i® prestižnih razlogov. Po obmejnem incidentu, po potrebi ekspanzije, po obrambi italijanskih kolonij p^ed vpadi barbarskega naroda gre sedaj za to, da ее naj evropski interesi branijo proti črnemu plemenu in sicer s strojnicami in letali To je novi smisel aktivnega nacionalizma, ki ga proglaSa Mussolini. Omenjajoč poraz pri Adui priznava Mussolini vojno kot sredstvo oeve. te. Govori, kakor da bi mu bilo žal, če ne bo prelivanja krvi. Pozabiti ne smemo, da je Mussolini diktator, ki ее mu morajo laskati, laskanje pa postane vsem diktatorjem fatalna stvar» ker jih zavaja k podvigom v tujini, da bi si okrepili položaj doma. Nihče ne veruje, da Mussolini ne bi imel zdrave razsodnosti v navadnem pomenu besede, pač pa je za vse avtokracije značilno, da jim ni treba računati z javnim mnenjem. To okol-nosti je poslabšala tudi ogorčena borba italijanskega časopisja proti Veliki Britaniji. Italijansko časopisje je uradno in-spirirano, odkar ni več samostojno. Angleške vojne ladje se ne mude n» Sredozemskem morju, da bi obstreljevale Benetke ali kakšno drugo mesto, marveč, da varujejo pomorske poti in narode, za katere skrbi Velika Britanija. Kadar se Pojavijo napetosti med narodi, morajo ang. vojne ladje varovati mir in nedotak. Ijivoet mednarodnih poti V skrajnem primeru morajo takoj odbiti vsak incident, ki bi lahko zanetil ogenj v Evropi- Zakaj nastopa Italija proti Abesiniji Milan, 26. septembra. AA. »Popoio d* Ita-toa« piše, da se Italija dobro zaveda tež-koč, ki pa niso niti s političnega niti z zgodovinskega in niti s splosnoäloveškega stališča upravičene. Nekatere države so barbarske in goloroke, druge pa oborožene in proevetljene. Abesinija pomeni izjemo, ker je docela barbamska, obenem pa dobro oborožena in pripravljena za napad na sosede. V sedam jem primeru gre za lokal i-zirano in čisto kolonialno zadevo, ki je Italija nikoli ne bo prenesla v Evropo. I talil ja ne zahteva od Evrope ničesar drugega kakor razumevanje za potrebe velikega naroda, ki je veliko dal evropski pro-sveti. »Gazzetta del Popoio« piše med drugim, da je odbor petih poslabšal položaj, ker je predlagal ab es kiek emu cesarju izhod na morje, kar bi še bolj pospešilo oborožitev Abesinije, talko da bi nekega dne postala cek> pomorska sila. Glede na aibeski-sko mobilizacijo naj se nikdo ne čudi, če Italija pomnožuije svoje obrambne ukrepe. Ford predsedniški kandidat Washington, 26. septemibra. AA. Kakor znano, išče republikanska stranka že ne_ kaj časa najprMjubljenejšega kandidata za predsedniške volitve, ki bodo 1- 1936. Pri poizkuenih glasovanjih so ее pokazala velika nesoglasja v vrstah stranke. Da prepreči nadaljnjo cepitev republikanskih eiL predlaga sedaj skupina profesorjev pensil-vanskega vseučilišča Henryia Fonda za kandidata. Ford je svoj čas glasoval za Witeona. Kasneje je stopil med republikance, zdaj pa je hud nasprotnik Roose-wettove gospodarske politike. Ford velja za kandidata republikanskih desničarjev. žene ob strani moz Abesinska cesarica o pripravljenosti Abesink, da skupno z moškimi branijo svojo domovino Pariz, 26. septembra. AA. »Paris Soir« objavlja razgovor z abesinsko cesar oo Meneno, ki je izjavila med drugim: Naše ženske so na bojišču na strani svojih mož, kakor so vedno bile v naši zgodovini. Abe-sinke hočemo mir iti ne vojne, toda, če bodo naši možje prisiljeni bojevati se, bomo znale izpolniti svojo dolžnost, kakor že pred 40 leti. Cesarica Taitu IV., žena Me-nelika II., se je borila tedaj v prvih vrstah pri Adui, kjer smo izvojevali sijajno zmago nad Italijani. Hrabrila je abesinske čete in sama osebno skrbela zanje. Bila je prav tako pogumna kakor najboljši vojaki. Italijani so se ji rogali, kmalu pa so jo bolj cenili kakor kateregakoli moškega-Tako je postala za naše vojake ž;v simbol. Vlivala jim je poguma, da so mogli bojevati zmago. Po zmagi je cesarica Taitu jahala na konju med vrstami premaganih Italijanov fn jim delila darove, hrane in denaT. Če pride zoper našo željo do vojne, bomo žene spremile svoje može na bojno po-lie. Pripravljale bomo hrano vojakom, da- jale jim bomo poguma in obvezovale rane. Če bo treba, bodo naše žene stopile skupaj z možmi v bojne vrste in se skupaj z njim1 borile za neodvisnost domovine. Če bo vojna neizogibna in če bi možje vrgli orožje proč, ga bomo me žene pobrale. Če imajo naši možje pasti v vojni, rajši še me poginemo z njimi. Abesinske čete so se umaknile 30 km od meje Ženeva, 26. septembra. A!A. Abesinski cesar je poslal Društvu narodov brzojavko naslednje vsebine: Zaradi čimdalje močnejšega izzivanja Italije m da ne bi bilo dvoma, kdo je napadalec v sovražnih dogodkih, ki so bili pred mesec», smo odredili svojim četam vzdolž meje, naj se umaknejo 30 km v notranjost in naj ostanejo na teh položajih ne glede na izzivanje Italijanov, da ne bo incidentov, ki bi jih mogli ItaFjani izrabiti za napade. Ta naš nalog so naše čete izvršile v polnem obsegu. Zborovanje rudarskih nameščencev Irig, 26. septembra, p. Udruženje rudarskih nameščencev je imelo v Vrbnaku svoj letni občini zbor, ki so se ga udeležili zastopniki vseli rudarskih nameščencev v držaji. Zborovanje je otvoril predsednik udruženja ing. Sime Milosevic iz Sarajeva. Poročila uprave so bila soglasno sprejeta. Izvoljen je bil nov upravni odbor z dosedanjim predsednikom inž. Miloševičem na čelu. Za podpredsednika je bil izvoljen dr. Matišek iz Sarajeva. Po daljši raizpra-vi o težavnem položaju rudarskih nameščencev je bila ob zaključku izvoljena d»-putacija, ki bo poeetila resornega ministra fcer mu obrazložila zahteve rudarskih nameščencev za ureditev njihovega položaja» Žrtev eksplozije stare bombe Jagodina, 26. septembra, p. Snoči okrog 17. je na polju v bližini Jagodine eksplodirala bomba, ki so jo našli otroci med grmovjem, kjer je ležala še iz časov svetovne vojne. Otroci so skušali bombo razde ja ti, prisilo pa je do eksplozije, katere žrtev je postal Borivoj Dimitrijevič, sin občinskega stražnika. Bomba je dečka docela raztrüala. Gömbösov obisk v Nemčiji Sestal se bo s Hitlerjem, da posreduje za zboljšanje razmerja med Italijo in Nemčijo Budimpešta, 26. septembra. AA. Pred eednik ministrskega sveta general Julij Gömbös je davi ob 8.45 na povabilo pred. »ednika pruske vlade generala Goeringa odpotoval z letaiom v Nemčijo. V njegovem spremstvu so Poslaniški svetnik Men gele, ravnatelj tiskovnega oddelka zuna njega ministrstva, poslaniški svetnik ba. ron Besenyei, ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministrstva, in major Sa quari? pribočnik ministrskega predsednika. Med svojfm bivanjem v Nemčiji bo mi nistrski predsednik Gömbös obiskal tudi državnega kancelarja Adolfa Hitlerja in konferiral z raznimi vodilnimi nemškimi politiki. V zvezi z Gömbösovim odhodom v Nem. «jo trdijo v poučenih krogih, da se je Gömbös te dni sestal s Hitlerjevim odposlancem Ribbentropom. Tedaj se je peka ваЛа potreba po neposrednem sestanku Hitlerja z Gömbösom in tako je prišlo do sklepa, da bo Gömbös odpotoval v Nem čijo. Priprave za potovanje so bile izvr. šene v največji tajnosti, ker pa so medtem Italijani izrazili željo, da bi Gömbös interveniral v Berlinu za zboljšanje razmerja med Italijo in Nemčijo, ni bilo več razloga za diskrecijo o tem sestanku. V zvezi s tem se doznava, da je Gömbös že večkrat hotel posredovati md Rimom in Berlinom Vest o njegovem odhodu v Nemčijo je v političnih, posebno v diplomatskih krogih vzbudila veliko pozornost. Po uradnem poročilu se bo Gömbös naj. prej udeležil lova, ki ga bo priredil predsednik pruske vlade in na katerega so povabljene tudi nekatere ugledne poljske osebnosti, med njimi državni podtainik poljskega vojnega ministrstva general Fabrici. Amerika bo ustavila izvoz orožja Z novembrom bo izvoz orožja iz Zedinjenih držav postavljen pod državna nadzorstv Washington, 26. septembra. AA. Predsednik Roosevelt je na podlagi zakona o nevtralnosti Zedinjenih držav podpisal uredbo, da je treba do konca novembra sestaviti seznam vseh industrijskih in trgovskih podjetij v Zedinjenih državah, ki se bavijo z izvozom ali uvozom vojnega gradiva. Dotlej morajo vsa ta podjetja dobiti posebna dovoljenja za ta posel. Uredba navaja blago kakor puške, karabinike do minimalnega kalibra, strojne puške, avtomatske pištole vseh kalibrov, revolverje nad predpisanim minimalnim kalibrom, havbice, možnarje vseh kalibrov, topove, municijo za vse vrste orožja, bombe, ročne granate, torpede, mine, tanke, akiopne avtomobile, oklopne vozove, vojne ladje vsake vrste, letalske motorje, priprave za metanje min, vojni plimi itd. Izvoz tega blaga bo novembra postavljen pod posebno nadzorstvo, izvoz v države. ki bi stopile v vojno, pa bo sploh prepovedan. v črni gori Cef in je, 26. septembra, r. Predsednik vlade g. dr. Stojadinovic je v spremstvu gradbenega ministra Bobiča in presvetnega ministra Stošoviča danes prispel na Cetinje. Včeraj je v Nikšiču položil temeljni kamen za železniško postajo V programu javnih del je namreč med drugimi tudi gradnja proge iz Bileče v Hercegovini v Nikšič, ia-ko da bo ta del Črne gore dobil priključek na ozkotirno železniško omrežje Bosne in Hercegovine ter preko njega na železniško omrežje ostalih pokrajin države. V načrtu je nato še podaljšek ozkotirne železnice iz Nikšiča do Podgorice. kjer se bo priključila na projektirano normaliiotirno jadransko železnico Beograd — Kotor. Polaganje temeljnega kamna za kolodvor se je zato izvršilo v Nikšiču z velikimi svečanostmi in ob veliki udeležbi prebivalstva. Iz Nikšiča se je ministrski predsednik s svojimi spremljevalci odpeljal v Podgorico. Tudi tam so mu priredili svečan sprejem. Obljubil je, da t.o podpiral stremljenje Podgorice, da ostane še nadalje gospodarski center črne gore, in da se bo zavzel za zgradbo prepotrebnega mostu preko reke Mora ve. Slovesno so bili predsednik in drugi člani vlade sprejeti tudi na Cetinju, kamor so dospeli danes ob 11. dopoldne. K sprejemu so se zbrala vsa društva s Sokoli na čelu. Obolelega bana g. Sočico je zastopal podban g. Jevtič. V imenu občine ga je pozdravil župan, narodni poslanec Zuber. Opoldne so med velikimi svečanostmi položili temeljni kamen za novo poslopje cetinjske realne gimnazije. Svečanost se je razvila v velike patriotične manifestacije, pri katerih je množica prirejala viharne ovacije kralju Petru, kraljevim namestnikom in Jugoslaviji. Cetinjska realna gimnazija, ki obstoja že 58 let, je dobila dovoljenje, da se bo imenovala, ko se preseli v novi dom, po Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Poslopje bo zgradila država. Po slovesnosti so predsednik vlade in oba ministra na občini sprejemali deputacije, potem pa je g. dr. Stojadinovic obiskal bolnega bana Sočico na njegovem stanovanju. Popoldne so se predsednik vlade in njegovi spremljevalci odpeljali proti Baru. Vojni minister Živkovic na inšpekciji V sredo dopoldne se je pripeljal v Pe-trovgrad (Veliki Beekerek) z avtomobilom minister vojske in mornarice, ar-nijski general Peter Živkovic v spremstvu šefa kabineta polkovnika Trifunca. Do 12. je obiskal vse vojaške edinice in ustanove petrovgrajske gairnijzije. Dalje časa je bil tudi v poveljstvu vojnega okrožja in v divizionu težke artiljerije. Pri vseh edinicah ia v vseh ustanovah se je informiral o napredku vežb, posebno pa se je zanimal za nastanitev in prehrano vojaštva. Ogledal si je vse prostore, v katerih prebivajo vojaki. Posebno zadovoljen je bil s poslopjem nove vojašnice kralja Aleksandra, v kateri vojaštvo še ni nastanjeno. Točno ob 12- se je po dovršeni inšpekciji podal v Oficirski dom, kjer je obedoval б častniki garnizije ter se z njimi raz-govarjal o njih življenju im o razmerah V garniziji. V Oficirskem domu je spre- jel tudi predsednika mestne občine na daljši razgovor. Ob 13. se je odpeljal v Veliko Kikin-do ia tudi tam po vrsti.obiskal vse oddelke in vojaške ustanove. V vojašnici so bili zbrani vsi častniki s komandantom mesta polkovnikom Baničevičem na čelu. Tudi v Veliki Kikindi si je vojni minister general g. Živkovic z največjo pozornostjo ogledal vse vojaške sobe, kuhinje in skladišča ter povsod našel vzoren red in snago. Dosti se je razgo-varjal tudi z vojaki, jih vpraševa.1, od kod so, kako se počutijo v garniziji in posebej še, če so zadovoljni s prehrano. Iskreni odgovori vojakov so ga vidno zadovoljili. Ob 4. popoldne je biila inšpekcija končana ln mioister se je odpeljal v Stari Bečej. Ko se je vozil skozi mesto, ga je prebivalstvo prisrčno pozdravljalo. Za vojake obeh garnizij je bil ministrov obisk pravcati praznik. Politične konference v Sarajevu Sarajevo, 26. septembra, р. V tukajšnjem hotelu »Central« je bila danes zaupna predkonferenca jugoslovenskih nacionalnih politikov, pristašev pohorske deklaracije. širši sestanek, ki bi se moral po prvotnih dispozicijah jutri vršiti v kopališču Ilidži pri Sarajevu, je premeščen in se bo tudi on vršil v Sarajevu v dvorani hotela »Central«. V nedeljo prispe v Sarajevo ministrski predsednik dr. Stojadinovic, ki se mudi sedaj na potu skozi črno goro. Pristaši Radikalske zajednice, bivši bosanski radikali in muslimani, mu pripravljajo svečan sprejem. Poleg obeh ministrov gg. Bobiča in Stošoviča, ki spremljata g. dr. Stojadinoviča na njegovem potovanju, bodo v nedeljo v Sarajevu tudi ministri gg. Komnenovič, dr. Spaho, dr. Behmen in Kaludjerčič. Vsi se bodo udeležili javnega političnega zborovanja JRZ. na katerem bodo prvič skupno nastopili nekdaj hudi nasprotniki v bosanski politiki, bivši radikali in muslimani. Novi gojenci vojne akademije Beograd, 26. septembra, p. »Vojni list« je objavil seznam kandidatov, ki so bili po sklepu vojnega ministra sprejeti za gojence 63. razreda nižje šole vojne akademije. Ogromen požar v Londonu London, 26. septembra. w. Nocoj je izbruhnil v londonskem pristanišču ogromen požar, ki je bil največji v zadnjem stoletju in ki je uničil sedem nadstropno skladišče, polno kolojinalnih produktov kakor kavčuka, čaja itd-Vrednost uničenega blaga znaša nad milijon funtov. Požar so končno udušffi šele proti 5. zjutraj. K gašenju je prihitelo 58 požarnih bramb, 9 vodnih stolpov in 5 gasilnih ladij. Čeprav so gasilci imeli maske proti plinu, jih je več tucatov zbolelo na zastrupljenju z dimom. Požar se je videl po vsem Londonu, ker so plameni gorečega kavčuka švignali 50 m visoko. Več sto-tisoč ljudi se je zbralo, da gleda strahoviti prizor. Policija je imela mnogo dela, da je v .zdrževala red. Program nove španske vlade MADRID, 26 septembra. w. Nova vlada Chapapriete se bo 1. oktobra predstavila parlamentu, kjer j-i je močna večina zagotovljena Izmed 440 mandatov jih bo imela zase 259. Program nove vlade vsebuje tri važne točke: 1. sprejetje volilnega zakona, 2. nadaljevanje finančnih reform, ki stremijo po izenačenju državnega proračuna in 3. ustavno reformo. Beležke „Slovenec" o depolitizaciji uradništva »(Slovenec« je v sredo napisal uvodnik o tem, da bo vlada g. Stojadinovia in dr. Korošca depolitizirala uradništvo. Pravi, da je ta depolitizacija za državnega uradnika »naravnost pravi evangelij. Kajti vrača mu to, kar človeka šele napravi človeka, to je njegovo moško čast in dostojanstvo, posredno pa mu omogoča stalnost v njegovi službi. 2e leta in leta vsi čutimo, kako popolnoma zgrešena je bila naša notranja politika v pogledu uradništva. Kolikorkrat so se menjali politični režimi, tolikokrat se je menjala tudi uradniška garnitura. Nele pri glavah, ampak pogosto prav doli do zadnjega pisarja.« Kakor vedno, seveda »Slovenec« tudi pri tej priliki napada JNS in ji očita, da je »nagnala celokupni uradniški aparat, da v državnem imenu organizira in snuje politično stranko, da fabrioira volitve in po-tvarja volilne rezultate.« Stem je bil ustvarjen »tip državnega uradnika, ki je vsega pomilovanja vreden; mož, ki je moral delati neprestano proti svoji vesti in svojemu boljšemu prepričanju, se je moral hliniti in klečeplaziti pred strankarskimi borci, kriviti hrbet pred političnimi veličinami. Predobro se je zavedal, da ne odločujeta strokovna usposobljenost in vestnost v službi, marveč več ali manj goreča strankarska prizadevnost«. Sedaj pod režimom JRZ vsega tega na več. Uradnik ne Ie lahko, marveč mora delati le po zakonih in svoji vesti. Odločujeta samo strokovna usposobljenost in vestnost v službi. Ne bo več premestitev in penzioniranj zaradi politike. Od tega bo imela koristi tudi državna blagajna: »Ako je naš finančni minister pred nekaj dnevi moral ugotoviti, da gre skoraj polovico državnega proračuna za osebne izdatke, si tako visoke postavke moremo le talko razložiti, da je vsakokratni režim pometel le-gione državnega uradništva v penzion. kjer razmeroma še mladi in delavcijni ljudje brezdelno uživajo pokojnino, mesto da bi delali za državo«. Iz glasila g. Marušiča Če se ne motimo, smo že enkrat opozorili na kurioznost, kako »Glas Naroda« indiirektno napada svoje gospodarje. V včerajšnji številki se je v uvodniku zopet spravil kar nad svojega glavnega šefa g. dr. Marušiča, ki ga je pred nedavnimi meseci slovesno proklamiral za voditelja Slovencev. Včeraj pa je napisal na njegov in drugih takih voditeljev račun med drugim tudi to-le lekcijo. »Na vse to (na vsakdanje skrbi te nadloge malega človeka) pa ne pade milostni pogled voditeljev ljudstva. In vendar Ы mora® vsi ti ljudje spoznati, da so sicer ljudje velikih idej, da pa niso stvaritelji niti majhnih dejanj. Zato bi bik) potrebno, da že končno zaključimo paradne govore o visakodonečih idejah in usmerimo javno življenje skitbi in brige neštetim malim stvarem, ki predstavljajo v svojem kolektivu vso tetžo današnjih dni«. „Domoljub" o cenzuri »Ooraoljub« je priobčil uvodnik o treh glavnih problemih, ki tarejo našega kmeta: o dolgovih, nizkih cenah pridelkov in 0 davkih. V svojem članku je napisal tudi, da je bilo »o teh vprašanjih jako težko razpravljati zato, ker so režimi gg. Puclja, Marušiča in Krämer ja samo mašili usta, da ravno o najbolj perečih vprašanjih sploh ni bilo mogoče govoriti. Gospodje so se pač bali resnice in se hoteli zgolj obdržati na svojih stolčkih.« Kaj je bila svrha cenzure poprej, ko imenovani gospodje še niso bili v vladi, in pa potem, ko niso več bili v vladi, o tem «•Domoljub« ne pove ničesar. O kmečkih dolgovih pravi »Domoljub«, da sta jih Krämer ki Pucelj uredila untaristično, torej za vso državo enako. Obresti se niso nič znižale, dolgovi pa so bili pravzaprav spremenjeni v kratkoročne in ne v dolgoročne. To reševanje ubilo kmetu še ve» nadaljni kredit. Nastopile bi še hujš(e posledice, če ne bi prišla sedanja vlada. »Domoljub« to ureditev ostro napada. Morda je ravno z ozirom na razne pojave v zadnjih dneh zaoim-vo zabeležiti. da »•Domoljub« slovenskim članom vlade pripi suje vso odgovornost za vse vladne ukrepe. A preko tega je »Domoljubova« ostra kritika važna zaradi tega, ker smemo iz nje sklepati da bo sedanja vlada problem kmečkih dolgov ured la popolnoma drugače. Iz »Domoljubovih« izvajanj izhaja, da vprašanje ne bo rešeno uniteristično. torej ne za vso državo enako, marveč najbrž po banovinah. Tudi bo očividno obrestna mera še bolj 7Г1'žana, kakor je v sedaj veljavni uredbi ki določa 4 in pol odstotka obresti za dolgove denarnim zavodom n 1 odstotek obresti za dolgove privatnim up nikom. In končno napoveduje »Domolju-bova« ostra krtika proti dosedanji kletni odplačilni dobi, da bo tudi ta doba znatno podaljšana. Kmetie dolžniki bodo zadovoljni, ako se bodo »Domol'ubove« napovedi obistimle. Pokazalo se bo to kmalu. sa,j mora nova uredba iziti še ta mesec. WaleSki princ v Parizu Pariz, 26. septembra. w. Angleški prestolonaslednik je prispel iz Avstrije v Pariz. kjer bo ostal nekaj dni. Uvedba svobodne trgovine v Rusiji Moskva, 26. septembra, g. Sklep sovjetske vlade uvaja svobodno trgovino v Rusiji. Od 1. oktobra dalje se bodo glavna živila prodajala le v svobodn trgovini po min;malniih cenah, ki bodo uradno določene Osiješki proces se bliža svojemu zaključku Dokazno postopanje je končano — V sredo je začel govoriti državni tožilec — Prihodnji teden bodo govorili branitelji Našički proces, ki se je pričel v začetku meseca maja, se bliža svojemu koncu. V sredo je predsednik sodnega senata Роуг-zanovič naznanil, da je sodišče odklonilo predloge obtožencev dr. Nikiča in dr. Jp-vremoviča po zaslišanju nekaterih novih prič, ter nato proglasil, da je s tem dokazno postopanje zaključeno. Takoj nato je podelil besedo državnemu tožilcu dr. Benjaminu Mavrovicn. Izvajanja državnega tožilca. ki bo govoril polne tri dni, so izzvala velikansko zanimanje med občinstvom, ki je prihitelo od blizu in daleč, da prisostvuje zadnjemu aktu proslule našičke afere. Sicer dokaj prostrana sodna dvorana je bila dosti premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so se gnetli po hodniku, da bi dobili vstop v dvorano. Prvi del izvajanj državnega tožilca je bil bolj teoretičnega značaja. Dr. Mavrovič je najprvo ostro zavrnil očitke obtožencev in njihovih zagovornikov, da je preiskovalni sodnik pristransko in nezakonito postopal. Nasprotno je res: preiskovalni sodnik se je strogo ravnal po zakonskih predpisih, kar pa nikakor ni šlo v račun obtožencev. Zato so ga ovajali in zahtevali, da se preiskava poveri drugemu sodniku. Obtoženci niso hoteli verjeti, da bi bili pred zakonom vsi državljani enaki, in so zahtevali, da se z njimi kot uglednimi in premožnimi ljudmi z visokimi zvezami postopa drugače kakor z navadnimi državljani. Ko se je pričela preiskava o tej kazenski stvari, so se ti ljudje javno hvalili, da imajo tako močne zveze, da jim nobena državna oblast ne more škodovati. To dokazuje tudi pismo, ki je bilo zaplenjeno pri enem izmed obtožencev in prečHano tudi pri razpravi, v katerem se poudarja, da bo ministrstvo pravde zahtevalo vse akte iz tega procesa in da l>odo nato akti izginili, nakar bo seveda potlačen tudi proces sam. Zavračajoč ugovore, da bi se ne smelo kazensko postopati proti dr. Nikiču in dr. Jevremoviču, češ da sta bila narodna poslanca in kot taka nista bila državna nameščence, je državni tožilec dokazoval, sklicujoč se na ustavo in veljavne zakonske predpise, da je tudi narodni poslanec državni uslužbenec v smislu kazenskega zakona. Govoreč o kazenskih delih, ki so jih za- Invalidski kongres zaključen Beograd, 26. septembra, p. Na današnji püenarni seji kongresa vojnih invalidov iz Jugoslavije &o razpravljali o narodnem, invalidskem fondu, o višjih in nižjih in_ validskih sodiščih Ln o spremembi invalidskega zakona iz 1. 1929. Plenum je ugotovil, da so se v mnogih primerih nepravilno uporabljali dohodki narodnega invalidskega fonda in da so se izdali milijoni za Posojila zasebnikom in ustanovam, ki pa svojih dolgov še vedno niso vrnili. Skle. njeno je bilo naprositi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje za stroge odredbe, na podlagi katerih bo mogoče izterjati izposojeni denar. Kongres je nadalje ugotovil, da tako višja, kakor nižja invalidska sodišča če-etokrat povzročajo invalidom krivico, ker različno tolmačijo predpise invalidskega zakona. Na kongresu je bil sprejet predlog, da se tudi v tem pogledu naprosi mi. nister za socialno politiko, naj imenuje v sodni kolegij ljudi, ki so se udeležili svetovne vojne in ki se na invalidska vprašanja, dobro razumejo, poleg tega pa naj se izda enak statut za ves invalidski aparat. Kongres je e tem v glavnem zaključil svoje delo- Deputacija invalidov bo sedaj predložila vojnemu ministru in ministru za socialno politiko in narodno zdravje sklepe kongresa Dva odlična gosta v Ljubljani Ljubljana, 26. septembra. Ljubljano sta posetila dva odlična angleška gosta. V sredo zvečer je prispela angleška parlamentarke gdč. Irena Wardova, popoldne pa je prspel g. Kenneth John-stone, tajnik angleškega zunanjega ministrstva. Simpatično predstavnico britskega imperija gdč. W'ardovo so sprejeli na glavnem kolodvoru odborniki Angleškega društva s podpredsednikom dr. Mejaronom na čelu. Gdč. Wardova bi morala že ob 18. predavati v prostorih Avtomobilskega kluba, ker pa je sedla na napačni vlak, je prišla šele okrog 20. v Ljubljano. S predstavniki Angleškega društva je nato odšla v hotel Union, kjer jo je številnemu občinstvu in prijateljem angleškega naroda predstavi dr. Majaron, nato pa je WaTdova poljudno predavala o angleškem parlamentu. Takoj v uvodu je naglašala bistveno razliko med angleškim parlamentom in parlamenti drugih držav. Posebna značilnost ie ta da mona vsqk angleški poslanik preden stavi kak predlog v parlamentu, biti siguren po-trdHa od stTani javnega mnenja. To ima s-:cer svojo slabo stran, ker ovira naglo delovanje. zlasti v notranji ln zunanii, politiki, ko so često potrebne nagle odločitve. V zvezi s tem se ie Wardova dotaknila tudi aktualnih mednarodnih problemov, zlasti italijansko-abesmskega konfTkta, zatrju joč, da "me Anglija v tem vprašanju za svoi energični nastop -vse javno mnenje za seboj. M;mogrede ie sicer omenila, da 'Anglija ni tako energično n^stonMa v mand-žnrskem vnašanju in ob prilik' izotopa Nemčije ir Društva narodov. češ da takrat anglešk' d^egat' niso bili zadostno informiran?, kakšno je iavno mnenie doma. Za-nirpnva so ЬПя tudi njena l7v?naTija «lede "io?1 eng^ešk1?^ nai-l^inerita k' ie tolit-Sn4 nima v *;cer T»^-4sani u«tav? nobenih <-i"-! Pokažem vam, da se ne smejo iz-podkopavati temelji države in da je država dovolj močna, da nastopi proti vsakomur, ki krši zakone«? Ali more država trpeti, da se del njenih državljanov pritožuje, da eksistirajo privilegirane osebe, ki lahko vse delajo, pa nikomur ne odgovarjajo. Nikdar! Ali se sme o državnih oblasteh in organih govoriti, da se lahko doseže zaželjena rešitev, ako se le pokaže tobačna doza? Ah se sme govoriti o državnih organih, kako ее tega ali onega lahko kupi za toliko in toB-ko? Ali se sme molčati na sramotne očitke, da je to narodni običaj? Ali mora nad nami viseti kot neko prekletstvo obdolžitev, da lahko pri nas zlato poruši največje ideale? Evo, to so notranji razlogi, da moramo take žalostne pojave v javnem in državnem življenju preganjati brez pardona in brez usmiljenja postopati proti vsem, ki hočejo državo izkoriščati v svoje samopašne namene.« Državni tožilec je končno zavračal podtikanje, kakor da bi bil našički proces naperjen zgolj proti tujemu kapitalu, poudarjajoč, da se ta proces ne vodi proti tujemu kapitalu, marveč samo proti osebam, ki so stečajno predstavniki tujega kapitala, pa so ее pregrešili proti pozitivnim zakonom, ki veljajo enako za domači, kakor tudi za tujf kapital. Državni tožilec dir. Mavrovič je popo&dbe nadaljeval svoj govor in se je bavfl največ z glavnim obtožencem dr. Grginom. Skušal je točko za točko ovreči obtožeo»-čeve zagovore in vztrajaš! na rvoji prvotni obtožbi, da je dr. Grgiin prejel na provizij ah en milijon v švicarsikih frankih in več milijonov v dinarjih. Državn tožilec bo svoj govor dovrsä Sole v petek zvečer. Nato bodo prišli na »to zagovorniki, tako da je vsekakor treba računati še s partedesnekim trajanjem procesa. düo zvečer majhen banket, ki sta ga omogočili baneka uprava in mestna občina. Angleško zunanje ministrstvo se je odločilo organizirati britanski svet za odnoša-je s tujimi državami in kot zastopnik te institucije potuje sedaj Mr. Johnstone po Jugoslaviji. Stopil je v stik s funkcionarji Angleškega društva, ki so mu razložili delovanje društva in mu razkazali tudi knjiž-oioo. G. Johnstone je na podlagi dobljenih informacij obljubil od strani angleškega zunanjega ministrstva tukajšnjemu društvu primerno pomoč, da se bo lahko še bolj uveljavilo. Prejemalo bo revije in knjige Popoldne se je odlični ang. gost v spremstvu dr. Majarona peljal na Bled. Biser Gorenjske, ki se prav sedaj odeva v najlepše jesenske barve, je napravil na gosta lep vtis. Danes ,je odpotoval g. Johnstone v Zagreb. Po nesreči ustreljen berlinski študent Beograd, 26. septembra. AA. Notranje ministrstvo objavlja: V torek okoH 23 je prispela iz Podgorice v Peč na potu v Dečane skupina 13 nemških študentov in 6 študentov beograjske univerze ter tam prenočila Včeraj okoli 10 dopoldne se je odpravila skupina z avtobusom v Dečane. Ko je prišla na žitni trg ▼ Peci, jo je napadlo več mladih komunistov, in jo začelo obmetavati z raznimi živežnimi odpadki in vzkliki: »Doi fašisti!« Miljutin Petrovič, študent prava te Smederevske Palanke, ki je tudi potoval z avtobusom v družbi nemških in nažih študentov, je skozi odprto okno avtobusa sprožil revolverski strel v zrak, da preplaši napadalce. Ko je hotel revolver spraviti, se mu je sam sprožil še enkrat. Strel je zadel v želodec Otona Ma-ckensena, študenta berlinske univerze, in ga nevarno ranil. Ranjenca so takoj prepeljali v banovinsko bolnico, kjer so ga operirali ter mu odstranili kroglo. Po zdravniški izpovedbi je njegovo stanje resno. Študent Petrovič je svoje dejanje priznal in so ga še isti dan izročili sreske-mu sodniku, ki je takoj uvedel preiskavo. Pri napadu na avtobus je sodelovalo 7 mladih študentov, komunistov. Vse so identificirali in jih takoj izročili sreskemu sodniku. Na lice mesta je prišel tudi banski inšpektor, da pomaga pri preiskavi Vsa druga, doslej po radiu in v listih o tej stvari izdana poročila so neresnična. Vpokojitve Beograd, 26. septembra, p. S kraljevim ukazom je vpotkojen dr. Ljudevit Valjavec, finančni direktor v Sarajevu. Na njegovo mesto je imenovan za direktorja Ljubiša Vinter, načelnik finančnega oddelka banske uprave v Nišu. Pri železniški direkciji v Ljubljani je vpokojen železniški zdravnik višji svetnik dr. Josip Tičar. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, zelo spremenljivo, mestoma bolj vedro, drugod prehodno deževno vreme, v splošnem vetrovno in hladno. Dunajska vremenska napoved za petek: Naglo zboljšanje z zapada, hladno, zjutraj slana, vetrovi bodo popustili. j aši kraji in ljudje Nad 21.000 mladih borcev za kruh Številke o srednjih in meščanskih Šolah v Sloveniji Armada učeče se mladine, ki se ji odpirajo hrami učenosti na srednjih in meščanskih šolah, se je v enem letu silno po-množila, dasi dravska banovina ne zaznamuje večjega prirastka na prebivalstvu. Naval v prve razrede vseh šol je velikanski, vendar se število dijakov do male in velike mature hudo razredči. Sicer pa je umevno, da se v I. razred vpisuje zelo veliko učencev, saj se za razne praktične poklice zahtevajo že najmanj 4 razredi srednje ali meščanske šole. Na vseh realnih in klasičnih gimnazijah v Sloveniji, od katerih je 12 državnih in 3 zasebne, je letos vpisanih 11.060 dijakov in dijakinj, lani 9S32. Posamezne gimnazije so prenapolnjene. število oddelkov na vseh gimnazijah je letos za 20 višje kakor lani in jih je 229. Najbolj natrpana je H. realna gimnazija na Poljanah, kjer je vpisanih 1735 dijakinj in dijakov; morali so 8 oddelkov preseliti v učiteljišče na Resljevi cesti. Državni učiteljišči, v Ljubljani, kakor v Mariboru sta edini v Sloveniji, kamor ee je prijavilo le malo začetnikov, že dve leti je bil na obeh zavodih ukinjen L oddelek. Letos je bil dovoljen vpis v L oddelek tudi onim dijakom, ki so napravili malo maturo le z dobrim uspehom, dočim je bilo poprej predpisano z odličnim ali prav dobrim. Letos je bilo določeno, da lahko oba zavoda sprejmeta v I, razred 25 dijakov in 10 dijakinj. Toda Maribor je sprejel le 15 dijakov in 10 dijakinj, Ljubljana pa 11 in 10. Vseh učiteljskih kandidatov je 115 in kandidatinj 162. Velikanski je bil dalje naval na meščanske šole. Lani so bile otvorjene 3 nove meščanske šole: v Mostah, 2alou in Litiji. Na vseh 35 državnih meščanskih šolah je letos vpisanih 7859 učencev in učenk (lani 7136). Na 8 zasebnih šolah pa je letos vpisanih 1448, lani 1412. Tudi meščanske šole so ponekod v zadregi zaradi prosto, ra. Na vseh državnih je 133 razredov s 75 vzporednicami. Armada srednješolcev to meščanskošoi-cev v dravski banovini šteje letos 21.135 borcev za vsakdanji kruh, lani jih je bilo 19.018. Kako se bo naša mladina prebila skozi študije in kam jo bo zanesel val življenja? To so vprašanja, ki teže starše in vzgojitelje. Kljub pomanjkanju učnih moči so šolski uspehi povoljni, toda profesorji so preobremenjeni. Lahko bd ЬШ nameščeni vsi absolventi filozofije, ali, ovire so t državnem proračunu, * Solčava je dobila vodovod Zdaj potrebuje še elektrifikacijo Solčave, 36. septembra. ZaTadi pomanjkanja pitne vode je bila v Solčavi nujno potrebna zgraditev vodovoda- Ta znani letoviščni kraj se je do-sedaj moraj zadovoljiti z vodo iz potoka Savinje, ki je bila kolikor toliko onesnažena (pranje perila višje vasi, polno žaganja od žag, v deževnem vremenu je voda kalna in še kaj). Obč na se je zavzela, da zgradi vodovod in po vnetem delovanju g. predsednika Franca Ošepa in delovodje Petra Pobrež-nika so pričeli v začetku junija graditi vodovod, ki je zdaj že dovršen. Naort za vodovod je izdelala kr. banska uprava ter prispevala 50.000 Din. to je tretjino celotnih proračunskih stroškov, iz banovinskega fonda za javna dela. Drž. Ы-gijenski zavod je pa dal 220 m Mannes-mannovih cevi premera 40 mm, ki so zadoščale za vso progo od zajetja do rezer-varja. Ostale stroške je krila občina, delo eo pa odslužili interesenti s kulukom. Zajeli so studenec na desnem brežnem hr bu, 400 m daleč od vasi, odkoder je doslej župnišče imelo speljan vodovod. Najmanjša kapaciteta studenca je 0.15 1 na sekundo, kar povsem zadošča tudi ob suši. Rezervar v obsežnosti 60 kubičnih metrov leži na strmem hribu nad cerkvijo. Da so dobili potrebni gradbeni materijal na vrh tega hriba, eo napravili vlačilno napravo. Delo je obtežkočal tudi izkop jarka, ki je bil v pretežni večini v sami skali. Glavni cevovod od rezervarja v vas je iz Iitoželeznih cevi premera 80 mm. Postavljena sta dva hidranta. ki dobro varujeta vas proti požaru. Ena javna izlivka skrbi za žejne potnike in revnejše vaščane, ki si niso mogli napeljati vode v h;šo. Dela je vodila kr. banske uprava po ba-novinskem tehniku g. Francu Bidovcu, ki je z izvrstnim strokovnim znanjem dogo-tovil to pomembno delo. Z novim vodovodom je vas Solčava mnogo pridobila v gospodarskem in tujeko-prometnem pogledu. Zdaj ee gradi kanalizacija in v načrtu je še mnogo drugih del za povzdigo vasi, med nj mi najnujnejše in najpotrebnejše: elektrifikacija. 12 ljudi brez strehe po požaru na Gozdu Iz plamenov so v zadnjem trenutku rešili otroka Kamin fk, 26. septembra Včeraj okrog 11. dopoldne se je v vasi Gozdu, ki leži na 800 m visoki planoti nad Kamnikom, dvignil iz skupine hiš velik plamen, ki je opozoril vse meščane na veliko nevarnost. Takoj ob prvem klicu so popustili delo na polju in prihiteli na kraj požara. Gorelo je v hiši št. 6, ki je last posestnika Antona Osolnika. Stara, lesena in s slamo krita hiša, v kateri je stanoval posestnik Osolnik z ženo in devetimi otroki ter s 83 letno prevžitkarico, je bila vsa v plamenih. Leseno stanovanje je prasketalo in se rušilo, s strehe so leteli goreči kosmiči slame, vročina je bila tolikšna, da nihče ni mogel vdreti v hišo in rešiti vsaj najpotrebnejše obleke in opravo. Edina in največja skrb pa je veljala vsemj da otmejo iz plamenov 4 mesece staro dete, ki je spalo v sobi. To se jim je tudi posrečilo. Iz hiše je oganj preskočil na svinjak in kaščo, ki sta seveda pogorela. V hiši je zgorelo vse imetje številne družine, obleka, perilo in oprava, v kašči pa vsi letošnji pridelki. Niti košček kruha ni ostal Osolnikom od vsega revnega imetja. Poslopja so bila zavarovana samo za 5.000 Din. Ogenj, ki je tako hitro uničil Osolmiko. vo hišo, je ogražal tudi sosednje hiše, ki so povečini krite s slamo. K sreči pa je drevje okrog gorečega poslopja branilo ostale hiše, pri katerih so ljudje vsak pojav ognja takoj pogasili. Požar je nastal morda zaradi premajhne previdnosti domačih, ki so odšli na polje, doma pa so pustili pod svinjskim kotlom ogenj. Plamen se je razgorel in ker ni bilo nikogar, ki bi pazil na kotel, se je ogenj razširil na lesno tramovje. M N. Jasinski f Rusko kolonijo v Ljubljani je zadela težka izguba: dne 25. t m. je v Nišu umrl za pljučnico eden izmed njenih odličnih članov. prof. M N. Jasinski. Mihail Nikitič Jasinski se je rodil L 1862. na jugu Rusije. Od leta 1893. dalje je predaval zgodovino ruskega prava na univerzi sv. Vladimirja v Kijevu, kjer je prevzel stolico svojega učitelja, M. F. Vladimirske-ga — Budanova. Od L 1912. do 1917. je bil prorektor kijevske univerze. Posvečal se je zlasti študiju zgodovine ruskega prava v zvezi z litvanskim pravom in pravom južnih Slovanov. Veliko znanstveno vrednost ima njegova 1, 1901. izišla monografija o litvanskem tribunalu. potem meščanska šola ваша zase, ж modernimi učimcami. Stroški za tako preureditev bi znašali okoli 30.000 Din. Otvoritev bi bila prihodnje šolsko leto. Meščanska šola v Zagorju je neobhodno potrebna. Mnogo bi prpomogla rudarski mladini k strokovni izobrazbi. Na vseh zagorskih osnovnih šolah je nad 1300 učencev in učenk. L. 1920. je bil prof. Jasinski povabljen na ljubljansko univerzo, da tu predava pravno zgodovino južnih Slovanov. To stolico je zavzemal do 1. 1929. Razen tega je od leta 1931. do 1934. na povabilo fakultete predaval isto vedo kot honorarni profesor. Za časa bivanja v Ljubljani je spisal razpravi o kastavskem in veprinačkem statutu ter celo vrsto drugih pravno-zgodovinskih del. Pokojnik je bil markantna osebnost v krogu tukajšnje ruske kolonije in do 1. 1935. njen predsednik. Užival je ugled in simpatije v vsej naši družbi, zlasti pa med znanstveniki. Njegova nagla smrt v Nišu, kjer je bival na oddihu, je globoko presu-nila vse. ki so ga poznali. Prof. M. N. Jasinskega so pokopali včeraj na pokopališču v Nišu. V nedeljo, 29. t m. ob 11. bo v tukajšnji pravoslavni kapeliei opravljen parastos za pokoj njegove duše. Bodi zaslužnemu ruskemu učenjaku ohranjen trajen spomin! Stavka v celjski cinkarni traja dalje Celje, 26. septembra. Stavka v celjölc* cinkarni se nadaljuje. Pri pogajanjih med vodstvom cinkarne in zastopniki delavstva je bil včeraj sklenjen začasni dogovor, ki je določal: Cim se stavka zaključi, sprejme cinkarna spet vee dosedanje delavstvo v službo. Vodstvo cinkarne izplača delavstvu dvojno božično nagrado in sicer prvi obrok pri prvem rednem izplačilu, drugi obrok pa o Božiču. Delavstvu je bil stavljen rok do danes opoldne, da se odloči, ali odobri ta dogovor in se vrne na delo. Dogovor je bi sporočen delavstvu včeraj ob 17. Delavstvo je po daljšem posvetovanju odklonilo dogovor in sklenilo, da nadaljuje stavko. Ostalo je še dalje v obratu in se drži mirno. Rimsko cesto in Napoleonov denar so našli Maribor, 26. septembra Pri gradbi pravoslavne cerkve eo danes dopoldne naleteli delavci v globini 7 m na staro rimsko cesto. Obenem so našli tudi denar iz Napoleonove dobe. Denar je izredno dobro ohranjen. A točno se razločuje tudi gradivo, iz katerega je bilo zgrajeno staro rimsko cestišče. Inž. Dev, ki nadzira delo, sodi, da je bil trg svoje-dobno 7 m nižji, toda v teku stoletja so tod nasipali različen materijal, da se je površina toliko zvišala. твшшттятшшш Jutri nastopita slavna komika VOSKOVEC-WEKICH v socialni farsi НО-ВДЖ Godba, smeh, petje in veselje. Zagorjani dobijo meščansko šolo Zagorje, 26. septembra. Komisija pod vodstvom šefa prosvete prof. Josipa Breznika je včeraj ogledala šolo v Zagorju, izolirnico, topi ško šolo ter ekspozituri na Lokah in Izlakah, komisija je ugotovila, da eo prostori topliške šole preveliki ад da so tam 4 družinska stanovanja za učitelje. Stanovanja se ukinejo in preurede za šolske razrede, v velikih učilnicah pa se postavijo vmesne stene. Na ta način bo na razpolago 14 učil-nc. To bi zadostovalo, da bi se poleg osnovne šole za 3 leta provizorično nastanila nova meščanska šola. Sčasoma pa bi ee topliška šola toliko dvignila, da bi bila »Nikdar več! Zbogom!« -in je skočil v Savo Medvode, 27. septembra. Veraj okoli 16.45 so bili mnogi ljudje priča pretresljivemu dogodku. Na železni most čez Savo se je v diru pripeljal na kolesu starejši, čedno opravljen človek. Kolo je naslonil na ograjo, nato slekel dolg suknjič, se prekrižal, kriknil: »Nikdar več! Zbogom !< — in se je pognal čez ograjo v deročo Savo. Ljudje so osupli hiteli k bregu. Videli so le, kako se je obupanec nekajkrat pojavil na površini vode, nato pa so ga valovi pogoltnili in odnesli dalje proti Mednemu. Kdo je neznanec, še ni točno dognano. Na kolesu so našli listek, pisan z okorno kmečko roko. Vsebina je bila kratka: j^ajiskre-neje prosim. Kdor dobi ta listek, naj pošlje kolo Štucinu Petru v Štožioah pri Ljubljani. Njegovo je. Peternelj Josip, Selca«. V suknjiču so našli drug listek z naslovom: »Gospod Peternelj Josip, posestnik in član občinske uprave Selca nad Škofjo Loko 67.« Orožniki v Medvodah so se obrnili na selško orožniško postajo, da ugotovi kdo in kaj je domnevni Peternelj in kakšen je vzrok njegovega obupa. Utopljenca do davi niso našli. Pod dekletovim oknom je zaklal tekmeca Medvode, 27. septembra. V Trbojah pri Smledniku se je odigrala fantovska tragedija zaradi dekleta. Sredi vasi sta prišla k Miciki ponoči v vas dva kmečka fanta iz Mavčič, ki leže onkraj Save. Vasovala sta, klicala dekle, ki se jima je tudi odzvalo. Eden je stal na lestvi, drugi je oprezoval spodaj. Mimo je takrat pri-vozil čevljarski pomočnik, 231etni Ivan Bizjak, po domače Cilarjev iz Vogel. Ustavil se je sredi vasi in hotel tudi sam potrkati na Miciki no okno, kajti njega je vaška kra-sotica rada videla in je bil vanjo močno zaljubljen. Našel pa je tam že lestvo in kar dva tekmeca. Ko ju je opazil, sta oba planila nadenj in ga podrla. Eden je zamahnil PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI _ vzeti zjutraj na prazen želodec čažo рнгоао. Franz Josefove ^ Beettmr.no od ministrstva e. »oo. pouttto m «d»,*, a. №. 15485 od 25. V. 1936. KAVO НЛО PRISTNO Z D RAVO ZRNATO KAVO ZAJAMČENO KOFEINA PROSTO z nožem proti vratu in je Bizjaku prerezal žilo odvodnico. Bizjak je ves v krvi zakli-ca-1 na pomoč, fanta sta pobegnila. Prišli so sosedje in skušali ranjencu pomagati. Zal je pomoč bila zaman, v pol ure je Bizjak izkrvavel. O tragediji so bili obveščeni smledniški orožniki, ki so dali truplo prepeljati v mrtvašnico, sami pa takoj začeli poizvedovati za ubijalcem Napadalca, ki sta z nožem napadla še nekega drugega fanta, sta pobegnila in se skrila. Včeraj pa so ju orožniki aretirali, pišeta se Filip Bohinc in Jože Jeraj. Odpeljali so ju v zapore sreskega sodišča v Kranju, ki je tudi obduciralo ulitega in ogledalo kraj zločina. Oba aretiranca sta sprva skušala tajiti in se izgovarjata, da ju ]e Bizjak sam napadeL Po preiskavi v Kranju bosta prepeljana v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Železna poroka, Id je že nad 100 let ni Mo Maribor, 26. septembra Kronika Maribora in prostrane okolice ne beleži Uličnega družinskega dogodka, kakor so ga danes praznovali pri Sv. Duhu na Stari gori. železno poroko sta slavila zakonca Verzela, roditelja uglednega mariborskega gostilničarja Franca Verzela. Njuna skupna starost znaša 184 let. Toda železni ženin ta nevesta sta še tako čila, da oba bereta časnike brez naočnikov. Izredni dogodek je bil proslavljen т širokem družinskem krogu. Remo Satan Ljubljana sd želii dobrih kulturnih filmov. Oni iz živalstva, iz pragozdov, iz daljnih kontnentov, odkritja in senzacije iz divje prirode in etični so najbolj priljubljeni. Za enkrat ni večjega » pomembnejšega filma te vrste kakor je Foxovo delo »Vražji tiger« ali »Remo—Satan«. Filmska ekspedicija je prodirala globoko v azijske pragozd« in v malajske džungle. Drzni lovci so e kamero odkrili zakon močnejšega, tam se neprestano vrsti večna borba. Levi in tigri, leopardi panterji, hijene. krokodili, zloglasni malajski medved, silni sloni in udavi, vse se kolije mrcvari in eovraži. Najhujši med njimi pa je Vražji tiger. Po silnih borbah, ki jih je morala ekspedicija prestati je bil film srečno zaključen. Tudi dejanje se končuje z Iju-bavno idilo. Dane« ob 14.15 bo ZKD priredila krstno predstavo tega filma v кита Matici. Vstopnina je od 3-50 do 6.50 in lahko film vsakomur priporočimo. Spominjajte se CMDf Rak je ozdravljiv z rentgenom! Upov polne napovedi rentgenologa dr. Kunsta V zdravniškem tečaju o raku je predaval tudi g. dr. Alojzij Kunst, šef ren-t-genovega zavoda dTŽ. splošne bolnišnice v Ljubljani. Njegova zanimiva in pomembna 'izvajanja objavljamo v naslednjem dialšem izvlečku. Rak je v prvi vrsti bolezen civiliziranega Človeka in morda ni samo slučaj, da je tudi zdravljenje raka mogoče le z modernimi tehničnimi pripomoSri. Primitivnih metod" za zdravljenje raba je več in se v medicini periodično ponavljajo, ker so tudi vsa naj'-moclernejša sredstva v pretežni množini pri-mf>rov ?e nezadostna. _ ^ Razen operacije se danes rabi izključno le mduini in oa rentgenov; žarki. Na nekaterih klinikah se uporablja izključno le ob-eevanie brez operacija, to pa je mogoče le tam. kjer imajo zadostna sredstva za nabavo dragocenih aparatov. Kožni rak i': nekateri rakast'" tvori v us-tni votlini s» ozdTBv'ijo docela že z malimi dozami žarkov, dočim so podobne afekciie v notranjosti telesa že trdovratne i^e. Za obsevanje raka_ v telesu je potrebna posebna epretnosl in zadosti močna aparatura za proizvajanje rentgeno-v"h žarkov. Najlepši uspehi Dopolne ozdravili vosfi «e dosežejo pri raku ženskih spolnih organov. kar posnemam iz svetovne statistike naivečiih rentgenolnskih zavodov. Profesor Wertheim, ki je znašel in izpopolni znane operacije rakaste maternice, je sam priznal, dia ie ta njegova operacija odveč, ker se dajo z obsevanjem doeeai še lepši uepehi. Ker pa je rak v zadnjih desetletjih postal zelo opai&na bolezen za človeštvo, ee je za zdravljenje mčelo zanimati tudi Društro narodov v Ženevi in je bila leta 1928. ustanovljena posebna radiološka komisija, ki (ima nalogo, da proučuje vsa vprašanja raka in daje direktive z>a uspešno zdravljemje z žarki. Ta komisija zbira vse gradivo z vsega sveta in ga kritično obdela na večkratnih sestankih. Na ta način je prišlo po toliknh poskusih in veliki zmešnjavi v svetovni literaturi do kritičnih rezultatov in natančnih navodil, kako je treba ravnati pri zdravljenju nsika ir«, je za vsra »o seseda zanič. 5e iih ne nadzira spretnost in umetn-ost zdravnika, ki mora nri vsakem bolniku ?e «am preudarno •modificirati enlosno znane itn priznnne po-d^ tkf za obsevan'e Ver niti en» hoW«»n ni ponolroma nodohna drugi in tn^i vs^k človek no svoio reagira na rawna zdravila. Mnogo прап'а na uspešno zdravi ?етге raka stavimo danes na najnovejše konstrnk-riiA г^т» tare novih aparatov. ki dovoli" 5e;o oheoranio z d'rektinmi kontaktom an+ikfl-fode. tnko. da se renceno>va cev * primernem nastavkom r«>lo*i rnriientu naravnost na rakasti tv*r sVori katerokoli votunn v teie®u in ee na način keikor z radijem obseva dirftVVlO Prvi poskusi s lo aparaturo so se siiaino obnesli in bodo v mnogih primerih radinm popolnoma izpodrinili, ker ie to obsevan*"« desetkrat cenejše kakor radium in je tudi ravnanje bolj enostavno. — Dr. Kunst je zaključil: Jaz upam, da se bo v bližnji bodočnosti vendarle posrečilo ozdraviti večji del rakastih obolenj in da bomo nedvomno lahko trdili: Bak je ozdravljiv t rentgenom! Poizkusi kemoterapije in biološkega zdravljenja raka Porfovno je povzel besedn brežiški primarij dr. Cholewa, ki je predaval o poizkus h kemoterapije in biološkega zdravljenja rakastih obolenj. V bistvu je izvajal: Zaradi zahrbtnega nastopanja rakastih obolenj pride nad 50% bolnikov v takozva-nem neoperativnem stadiju k zdravniku. Kljub velikim napredkom kirurgije in radiologije je mogoče ozdraviti dandanes le do BO9/« vseh rakastih bolnikov, ki iščejo zdravniške pomoči. Po prof. W. Denku (Eiselsber-gu je danes za zdravnika največja želja: prvič po zgodnji diagnozi pri rakastem obolenju in drugič po nekrvavih metodah zdravljenja. Ze stari zdravnikii. kakor John Hunterim drugi, eo skušali dijetetično zdravljenje družiti s kirurškim. V dooidanašn ji dobi vemo iz preiskav F. Blumenthala, E. Freunda in drugih, da je mogoče uplivati z določeno hrano na razvtok in na rast rakastih obolenj. Škodljivo je na primer preobilno uživanje jedi z viitamimom В in pal-m in inova mast. V poštev pride tudi terpenlinovo vplivanje na hiperalkalinezijo, na zmanjšano ok-eidecijo tkiva in na glikolizo. S takimr metodami so dosegli že opazovanja vredne uspehe. Nadalje pride v poštev kemoterapi- ja v zvezi в težkimi metali, eventualno z obsevanjem. F. Blumenthal priporoča kemoterapijo v zvezi z operativno in radiološko. Uporablja se že tudi organoterapija in terapija s hormoni endokrinih žlez. Ugotovljeno je, da ekstrakti raznih organov pospešujejo rast raka, drugi ga pa spet zadržujejo. To je ugotovil že naš veliki rakoslovec pok. prof. Gj. Joanovič, a G. Fischer je postavil teorijo tkzv. onkogen etičnega raviro^ težja. Predvsem je mogoče na rast vplirati z ekstrakti vranice, timusa, limfnih žle« in kostnega mozga. F. Blumenthal in njegova šola so ugotovili, da tudi ekstrakta duodena in Pankrease delujeta v zdravilnem smislu na to obolenje. Dalje sta B. in H. Zondeik ter W. Hartoch ugotovila tako delovanje na zmanjšanje rasbi za sprednji reženj hipofi-ze. Poizkusi kemoterapije in biološke terapije so, kakor vidimo, uspešni in dajejo zdravnikom pobudo, da na tem potu neope^ sajo. I _ KINO SLOGA Ljubljanski Dvor — Telef. Premiera sijajne veseloigre če žene stavkajo Trade Marlen — Paul Richter JAMČIMO 2 URI SMEHA! Ob 16., 19.15 in 21.15 uri V soboto ob 14.15 matineja NEKOČ JE BIL LEP VALČEK Po 4.50 Din enotna cena! Domače vesli * Potovanj« udeležencev pravniškega kongresa. Del udeležencev pravniškega kongresa, ki ее je vršil v Beogradu, je obiskal Kragujevac in tam prisostvoval spominski svečanosti v čat vojnih žrtev šumadije in upornih vojakov iz Češkoslovaške, ai so bili v Kragujevcu leta 1917 ustreljeni po Sodbi avstrijskega vojaškega sodišča Iz Kragujevca so se pravniki od. pravili v Kraljevo, od koder so napravili več izletov. Obiskali so tudi starodavni samostan žioo, potem pa odpotovali v Vr-njačko banjo- Od tam bodo jugoslovenski pravniki in njihovi gostje iz češkoslovaške Bolgarije in Poljske odpotovali v Krn. ševac. « O žalostni smrti bratranca šahovskega mojstra Aljehina je razpravljalo beograj eko sodišče. Bratranec slavnega šahi sta, Boris Aljehin je bil upravitelj rudnika v Velikih Crljenih v kotabarsketm srezu. Mož je bil udan pijači in živel v čudnih od-nošajih z rudniškimi nameščenci in de. lavci, kar je bilo tudi vzrok njegove tragične smrti. Letos 3. julija je prišel k njemu rudar Milivojevič ter ga vprašal zakaj ga ni pozval na šiht Aljehin mu je odgovoril, da so hunti pokvarjeni in da ga bo poklical, ko bodo spet popravljeni. Po tem razigovoru eta šla upravitelj in delavec v gost.—у in se tam napil а. V pijanosti eta se stepla, spet pomirila in dalje pila. Ob novem spopadu во drugi gostje inter. venirali ter upravitelja Aljehina s silo odvedli v njegovo stanovanje in zaklenili vrata. Rudar Milivojevič pa je še nekaj časa pil, potem pa vdrl v upraviteljevo stanovanje in nesrečneža ubil. Obsodiii so ga na 5 let robije. * Novi grobovi. Sinoči je umrl v Ljubljani mestni računska inšpektor g. Rudolf Est. Doma je bil iz Radeč pri Zidanem mostu, ljudsko šolo in gimnazijo pa je ab. sol viral v Ljubljani. Nato se je posvetil juridičnim študijam na Dunaju, k,i jih je pa prkinil in stopil v pisarno dr. Hribarja. Potem je prestopil v službo pri mestnem magistratu in je bil dolgo vrsto let bla-g nik in vov s mestne zastavljalnice. Slednjič je služboval do vpokojitve v mestnem knjigovodstvu. V pokoj je šel zaradi rahlega zdravja V dijaških letih je bil član slovenskih sabTjaških društev na Dunaju in pa v Ljubljani. Vojake je odslužil kot prostovoljec pri Bosancih, v njihovih regimentih ее je udeležil tudi svetovne vojne. Naravno, da je moral kot velik nacionalist tudi v vrsto koroških borcev. Ob njegovi rakvi žalujejo soproga, trije otroci, sorodniki in nešteto prijateljev. K večnemu počitku bodo uglednega pokojni, ka spremili jutri cb 16. V 64 letu je umrla na Novem trgu 1. v Ljubljani ga Fani Fortičeva, vdova postajenačelnika. Pogreb bo jutri ob 14. — V šfc0fji Loki je umrl zasebni uradnik g. Josip Kalan. Pokopali ga bodo danes ob 17. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so ž. a! je! * Kongres Jugoslovenskih in češk0slo. vaških ortopedov. Jugoslovensko združenje ortopedov bo leto« skupaj z združenjem češkoslovaških ortopedov priredilo svoj kongres v Brnu. Otvoritev kongresa bo 2-6. t m. Vcd;'a naše delegacije in referent na kongresu bo dr. Borivoje Gradoje-vič, privatni d.0cent beograjskega vseučilišča. * Peti semester na ljubljanski medicin. ski fakulteti! Tovariše, ki pridejo sedaj v 5. semester, opozarjamo, da jim ni tre. ba hoditi na druge univerze, ker bomo iir-eli letos v Ljubljani vsa potrebna predavanja. Podrobnejše informacije daje Društvo medicincev. Tajnik- * Novo okrevališče za poštne usmžbence. Združenja poštnih, telefonskih in brzojav. n i.a uradnikov gradi v Ohridu moderno okrevališče za svoje člane. Taka okrevali, šča obstojajo doslej že v Kaštel—Luksicu, Beogradu in Skopiju. četrto okrevališče v Ohridu bo imelo moderno plažo, urejenih pa bo tudi 14 spalnic pctieg velike obednice in tudi potrebnih prostorov. * Organizacija mladih samomorilcev. V Sarajevu so nekaj dni pogrešali 21 letnega filozofa Pavla Feldbauerja, sina sarajevskega odvetnika. Po dolgem iskanju so našli njegovo truplo ob nekem potoku v okolici. Mladenič se je popolnoma slekel in si potem z dolgo močno igro prebodel srce. Poleg trupla so našli nekaj zapiskov mladega samomorilca. Student je med drugim napisal tudi tole; Genija spoznate tedajt kadar se bedaki združijo proti njemu. Bolje je preživeti eno uro v premišljevanju, kakor 65-let v molitvi. če nočeš bedno živeti in končati,bodi priprav, ijen življenje vsak čas zavreči. Neki soso-lec: je pripovedal, da ie bil Feldbauer član organizacije mladih filozofov, ki so uravnali svoje življenje po filozofiji najdenih zapiskov. Sošolec je slutil, da si bo Pavel vzel življenje ob obletnici smrti nemškega filozofa Schoppenhauerja, kar se je tudi zgodilo. Ta prostovoljna smrt je pač ogledalo današnje dobe, ki s poveličanjem brutalne sile ter pomanjkanjem socialnega čuta in srčne kulture goni ljudi, zlasti pa mladino v pesimizem. «• Naši zdravniki in balkanski kongres za varstvo otrok. Kakor je »Jutro« že poročalo, se bo od 20. do 24. oktobra v Atenah vršil balkanski kongres za zaščito otrok, na katerem bodo zastopane vse balkanske države. Organizacijo za Jugoslavijo vodi vseučiliški profesor dr. Matija Ambrožič, ki bo tudi vodja naše delegacije. Mnogi naši zdravniki iz vse države so že pripravili referate v francoščini in nemščini, ki bodo na kongresu prečitam in potem tiskani v posebnih brošurah. * Dr. Nikola Radojčič v Zagrebu. з> Jutam ji list« piše: V Zagrebu nekaj dni dela v knjižnicah naš znani učenjak — zgodovinar profesor ljubljanskega vseučilišča dr. Nikola Radojčič, ki je po svojem znanstvenem delu in po sodelovanju na mednarodnih kongresih, zlasti na bi-zantološkim ter na kongresih slovanskih geografov in etnografov posebno čislan v tujem znanstvenem svetu. Hrvatska historiografija je dobila v dr. Radojčiču marljivega raziskovalca in je bil ugledni znanstvenik zaradi tega tudi izvoljen za člana Jugoslovenske akademije. Dr. Radojčič je napisal gotovo stotino študij in člankov iz zgodovine južnih Slovanov in bizantologije. Izvrstna je njegova študija o sv. Savi. V Zagrebu proučava dokumente o zgodovini Hrvatov v dobi hrvatske narodne dinastije. + Obisk uglednega francoskega učenjaka. Iz Splita je prispel v Zagreb ugledni francoski slavist dr. Andrč Vaillant ki je dal že mnogo izvrstnih in dragocenih prispevkov za zgodovinsko gramatiko srbohrvatskega jezika. Ugledni gost bo proučava! sedaj stare spomenike naše kul. ture v zagrebških arhivih. + Odposlanci ČJ Lige iz Prage bodo romali na Oplenac. češkoslovaško-Jugoslovenska liga v Pragi namerava poslati ob obletnici smrti jugoslovenskega vladarja večjo delegacijo v Beograd in na Oplenac. Delegacija bo prispela v Beograd 11. oktobra, bo istega dne obiskala grob neznanega junaka na Avali, naslednji dan pa romala na Oplenac. Delegacija bo štela od 30 do 40 članov, vodil pa jo bo najbrž naš znani prijatelj dr. Zenki. + Tramvajski promet med Zemunom in Beogradom bo otvorjen 1. oktobra. Za poizkus je po zemumskih ulicah že vozil prvi tramvaj. Od zemunskega mostu do glavnega kolodvora je trajala vožnja 5 minut, od Terazij v Beogradu do trga pred tovarno »Zmaj« pa 10 minut. Pred otvoritvijo redne proge bodo napravili še nekaj poizkusov tudi z velikim,i tramvajski vozovi. ♦ Sporazum v rudniku Ravni Reki. Ru. darjd rudnika v Ravni Reki во z ц^рейот zaključili mezdno gibanje. Dosegli so 25 odstotno draginjsko doklado na dosedanje mezde ter priznanje svoje organzacije in njenih zaupnikov. Ko je bi! sporazum skle. njen, so bili spet sprejeti na delo oni de. lavski zaupniki, ki so bili med mezdnim gibanjem odpuščeni iz službe, še istega dne, ko je bil sporazum sklenjen, so se vsi delavci vrnili na delo. ♦ Nenavaden geološki pojav je povzročil veliko razburjenje v Stcficu in okolici. Re_ ka Bregava, pritok reke Neretve^ ki izvira v bližini Stolca in je edina vodna arterija mesta in okolice, se je naglo posušila. Najprej so usahnili njeni izviri in kmalu je postala suha tudi struga. To nenavadno geBolni-ce milosrdnih brada« na vogalu Gajeve in Bogovičeve ulice. V novo palačo se bodo uselili vsi uradi >Napretkove« zadruge in uradi »Napretkac, kulturnega društva. To bo že tretja palača, ki jih je zgradila v zadnjih treh letih ta zadruga, ki je ena največjih in kapitalno najmočnejših zavarovalnih zadrug v Jugoslaviji. Kakor izvemo, namerava Napretkova zadruga razširiti svoje delovanje tudi na vso Slovenijo in se v to svrho nahaja v Ljubljani že nekaj dni njen glavni poverjenik g. Zvonimir Draganovič iz Zagreta, ki je obiskal tudi Maribor in Celje. * Najvišji in najlepši cerkveni zvonik v Južni Srbiji bo zgrajen v Bitolju. Te. melje tega zvonika so posvetili že lani baš na dan tragične smrti kralja Aleksandra. Cerkveni svet bitoljske občine je sklenii da bo zvonik nosil ime kralja Aleksandra. Stroški zgradbe bodo znašali 230.000 Din. Zvonik bo visok 25 m in v njem bodo 4 zvonovi, od katerih bo največji tehtal 2*500 kg. Zvonove bodo montirali že v prihodnjih dneh in prvič bedo zazvonili na Mitrov dan ob cerkveni slavi. * Otvoritev mornarske šole v Korčnli. V prvih dneh oktobra bo otvorjena prva strokovna šola za mornarje na Jadranu. To *je Mornarska šola kraljeviča Tomisla-va v Korčuli, ki to imela v prvem šolskem letu po razpisu prometnega ministrstva 20 gojencev. Ta šola vrši tudi važno socialno nalogo, ker se bo v njej vzgajal mornarski naraščaj v prvi vrsti iz vrst otrok ponesrečenih mornarjev in izseljencev.. Iniciativo in tudi podporo za ustanovitev te prepotrebne šole je dal blagopo-kojni kralj Aleksander. Šola je samostojna administrativna ustanova z lastnim upravnim. strokovnim in pomožnim osobjem. Pouk se bo vršil v šolskem poslopju, ki je urejeno kot internat- in na lastni šolski ladji- * Svarilo. Ker mi je bilo ukradenih iz mojega stanovanja mnogo knjig, svarim vsakega pred nakupom. Po večini So nosile knjige na naslovni strani moj Pod. pis. Tone Gaspari, ravn. mešč. šole na Ra. keku. * Brez sledu so izginili. Podicijska uprava v Ljubljani je prejela poročilo, da je 37-letni rudar Pavle Divjak, rojen v Es-senu v Nemčiji in pristojen v št Pavel pri Preboldu, nedavno izvabil svoji mate. ri Frančiški pri Sv. Magdaleni 3200 Din ter neznano kam pobegnil Z njim je šla tudi njegova nečakinja, 18 letna Marija Vodovnikova, rojena pri Sv. Magdaleni in tja pristojna. Baje sta bila namenjena v Nemčijo — S tiralico zasledujejo 27-letn0 Kristino Poberžnekovo, ki je nedavno zapustila svojega brata Franca v Meži pri Dravogradu in izginila. Domnevajo, da je obupala in si končala življenje. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LJubljane u— Dvojni jubilej. Danes praznuje в petdesetletnico rojstva petindvajsetletnico samostojnosti splošno znani in ugledni puškar Franc Kaiser. Rodil se je 27. septembra 1885. v Ljubljani, že oče je bil znan puškar. L. 1900 je sin odšel v Gra dec, kjer se je izučil. Bil pa je tudi v Trstu, Gorici in drugih mestih Leta 1910. je prevzzed trgovino Po očetu. Najhujši udarec je bil zanj, ko je ohromel in ko je moral pustiti lov, ki ga tako ljubi. Poročil se je z Marijo Gruberjevo. V sreč. nem zakonu se je redilo petero otrok. Francu Kaiserju, ki je dočakal oba jubi leja svež in čil, kličemo tudi mi iz srca: še na mnoga leta! u— Čarobni bar. Ne storite prav, če opustte priliko: eamo še danes sd lahko ogledate znameniti film v Elitnem kinu Matici. Vprašajte vse one, ki so film že videli in pritrdili vam bodo, da je to filmsko delo izredne vrste in da so zlasti baletni nastopi očarujočri. Jutri nastopita v socialni farsi »Ho-Ruk« slavna praška komika Voskovec in Verich. Ta velika glasbena komedija bo zanimala inteligenta kakor delavca. Vsi najdemo v tem filmskem delu mnogo stvari, ki nagibajo k šali, zabavajo in neprisiljeno dražijo k smehu. Delo nam svojevrstno slika današnje dni, krizo in splošno nestalnost, a vse je poda- no od vesele strani. Grenko zdravilo v sladkih pUulah. u— Naknadno vpisovanje v N. in HI. razred strokovno nadaljevalne šole za mehan-sko-tehniške obrti v Ljubljani bo v nedeljo 29. t m. od 9. do ll. v prostorih osnovne •šole na Ledini. S seboj je prinesti zadnje spričevalo in 22 Din. u— V četrtek 3. oktobra bo v veliki dvorani Kazine otvoritev vsakoletnih plesnih vaj Jugoslovenskega naprednega akademskega društva Jadran Igra Ronny jazz Vabila so razposlana, reklamacije na društvo-Tomanova ul. 3. tel. štev 2974 u— Sokolsko društvo Ljubljana — šiška. Drevi ob 20. predava dr. Pavel Breznik : Kalifornija, raj večne pomladi. Po predavanju film »Manolescu«. Vstopnina 3 Din. u— Sokolsko društvo v Šiški priredi drevi ob 20. predavanje »Kalifornija — raj večne pomladi«. Predava predavatelj ZKD g. dr. Brežnik Pavel. u— Otvoritev letošnje plesne sezone. Plesni mojster Jenko prične z vpisovanjem v svoje tečaje od 1. oktobra dalje v Kazini. u— Žrtev dela. 61-letni dninar Alojzij Tolstovrhnik iz vasi Hleve, občina Mo. ravče, je peljal naložen voz iz gozda na strmini mu je pa voz ušel in ko je hotel zavirati, je prišel Pod kolesa, ki So mu zlomila desno nogo. Prepeljali во ga у ljub" Ijansko «bolnišnico. u— JNAK edinstvo. Odborova seja bo danes ob 20. v klubovem lokalu. Udeležba za vse odbornike obveza! u_ Pokojna Marija Suličeva je bila stiL ra 32 in ne 23 let kakor je stalo v poročilu o njeni tragični smrti. u_ Ulico Pod Trančo urejajo od vče. raj mestni delavci. Ко во pred meseci iz-planirali cesto na obeh straneh čevljar skega mostu, je bila nujna potreba, da во še oba hodnika ob Olupovi in Urbančevi hiši, ki sta bila sedaj nekoliko nižja, zravnali in na novo asfaltirali. u— veiiKa tatvina v Vevčah. Ne samo Ljubljana, tudi ljubljanska okolica ni nikoli varna pred podjetnimi tatovi Nekdo se je splazil v stanovanje Ivane Jelnikar. jeve v Vevčah 64 in ji iz spalnice odnesel dve hranilni knjižici Ljudske posojilnice na njeno ime z vlogo 27.000 Din in na ime Roze Matjažičeve z vlogo 2000 Din. Po leg tega je pobral nekaj zlatnine in 1000 Din gotovine. Knjižici eta sicer vinkulira-ni, vendar ju bo tat skušaj spraviti v promet kar zdaj, ko cvete prekupčevanje s knjižicami, ne bo težko. Iz Maribora a— Maribor zapuščata dva generala, in sicer mestni poveljnik general Svetozar Ha-džič, ki je imenovan za pomočnika komandanta jadranske divizijske oblasti in ki si je v Mariboru pridobil obče simpatije, ter general Božo Putnikovič, ki nastopi s 1. novembrom službo mestnega poveljnika v Karlovcu in ki mu tukajšnje nacionalne organizacije pripravljajo prisrčno odhodnico. a— Tragična smrt vojne žr*ve. Kleče se je obesil na pokopališču v Kamnici 431et-ni kontrolor državnih železnic g. Ferdo ligo. V desnici je imel sliko svoje rodbine. Tragika rajnika izhaja iz živčne razkro-jenosti kot posledica strela, ki mu je med vojno prebil glavo. Zadnji čas je bil hudo potrt in ni z nikomur govoril. Tragična usoda vzornega očeta, ki zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka, ter odkritega tovariša, ki so ga vsi radi imeli, je zbudila obče sočustvovanje. a— Sir Hoarcjev tajnik v Maribora. Včeraj je prispel v Maribor tajnik britanskega zunanjega ministra Mr. Johnston. Prijatelji angleškega jezika so mu priredili lep sprejem. V Mariboru ostane še danes v petek. a— Veliko dragocenega zgodovinskega gradiva je našel za mariborski banovinski arhiv prof. Baš v Somfcoru. Prevladujejo >Panonica< in Prekmurje. a— Odlična dunajska pisateljica Antoane-ta Tinti se je mudila te dni v Mariboru. Zanimala se je predvsem za naše kul^nrne ustanove. a— Mladi grof pustolovec. I51etni Karel Matheis grof Thun — Hohenstein je svojim staršem vzel nekaj nad 1000 šilingov in pobegnil z nekim prijateljem v Jugoslavijo. Do mnevajo, da se nahaja nekje v bližini Maribora, in je tukajšnja policija prejela tiralico od policije v Lincu. a— šušterič prosi odvetnika, naj ne dela priziva. Odvetnika dr. Bramdstätterja je šušterič prosil, naj ne dela priziva, nakar je dr. Brandstätter pri razpravi napovedani priziv in zahtevo po reviziji umakniL a_ Mariborski »Abesinci«, 36 Mariborčanov, ki so svojčas služili v tujski legifl v ~ Zvočni kino Ideal Danes ob 4, 7. m uri SVETISLAV PETROVIČ v filmu Hišica v Grinzingu Godba LANNER—STKAUSS Vstopnina 4-50, 6.50 in 10 Din v nedeljo ob pol 11. matineja »DETE GARNIZONA« Vstopnina 3.50 Din. Maroku je izjavilo svojo pripravljenost za sodelovanje v abesinski vojni. a— Pričetek dramske šole glavnega režiserja J. Kovica bo v nedeljo 29. t. m. ob 10. dopoldne na gledališkem odru. a— Kap je zadela 6öletnega strojevodjo Rudolfa Anderleta, brata znanega nadvanjske ga gostilničarja. Bil je na mestu mrtev. a— Cesto Sv. Peter _ Ložane so pričeli včeraj zopet graditi in sicer gre za nadaljevanje cestnih del v dolžini 8 km. a— Drzni vlomilci so vdrli v Bruderma-novo gostilno v Bresternici ter odnesli večji znesek gotovine in druge predmete. a— Vrednost nepremičnin MP znaša pre-ho 52 milijonov. V ravnokar izišli bilančni knjigi MP za prvo letošnje tromesečje se navajajo naslednje zanimive številke glede vrednosti posameznih nepremičnin. Stanovanjska poslopja 23,574.979 Din, javna poslopja 11,644.917, obratna poslopja 100.408, kmetijska posestva 78.476.50, stavibišča, 3,529.225, obratna poslopja in zemljišča 8Д57-238, Mariborski otok 3,425.000, most na Mariborski otok 589.884, pašniki 106.430, gozd 75330, njive 241.075, vrtovi 9200, gra-moanioe 292395, pokopališče 177.788. Skupno predstavlja torej vrtdnost vseh omenjenih nepremičnin 52,13233530 dinarjev. Iz Celja e_ Ob prvi obletnici tragične smrti ga siiskega organizatorja Jerneja Vengusta, ki se je ponesrečil lani 30. septembra, bo v nedeljo ob 8. zjutraj v mestni župni cerkvi spominska maša za vse žrtve katastrofe celjskega gasilskega avtomobila. e— celjski šahovski klub bo otvoril v torek svoj epiošni šahovski turnir. Raz pisane so 4 nagrade. Kdor dobi dve tretjini veeh dosegljivih točk, se lahko udeleži glavnega turnirja. Vsak redni član ее lahko prijavi v kavami Evropi » vpisom, v poslovno knjigo. e— Tekme v odbojki med sokoiskkei župami Kranj, Ljubljana, Maribor in Celje bodo v nedeljo oto 13. na dvorišču mestne narodne šole v Celju. Nastopili bodo župni prvaki z vsemi oddelki. Zmagovalci ее bodo udeležili eaveznih tekem oktobra v Beogradu. Dosedanje prvenstvo je več let branil mariborski Sokol—Matica.Teto-me bodo zelo zanimive članstvo in občinstvo je vabljeno k udeležbi. Vstopnine ni Okrožne tekme sokolskega članstva bodo v nedeljo ob 8- v vseh oddelkih na orodju in lahki atletiki Za člane bodo na dvorišču Sokolskega doma v Gaberju, яа članice pa v mestni telovadnici. Tekme se udeleže vsa bližnja društva» v višjem oddelku pa poleg Celja tudi Trbovlje. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 veletfiLm «V zlatih okovih« in zvočni tednik. Iz Ptuja j— Odbor kmetijsko-oortne razstave vabi prebivalstvo Dravskega polja v stari Ptuj, kjer bo velika razstava od 28. tm. do 6. oktobra pokazala vee, kar nudijo na ši kmetje, vinogradniki, sadjarji, živinorejci, čebelarji in tuda lovci. Obširni razstavni prostor bo nudil pogled v vee gospodarske panoge. V veliki dvorani Društvenega doma bo oddelek za kmetijstvo, urejena pa bo tudi velika pokašnja sadja in grozdja in bodo producenti eami prodajali zbrano eadje in grozdje po zalo zmernih cenah. Tudi čebelarstvo bo imelo svoj oddelek, kjer bodo čebelarji твя stavili med, vosok, medioo, medeno pecivo, likerje, itd. panje od najprimitiv-nejših do najnovejših sistemov, čeibelar-eko orodje» itd. Na galeriji bodo raastavili obrtniki raznih etrok. Svoj raevoj bodo pokazali tudi domači denarni zavodi in se bo razstave udeležila tudi Zveza >u@o-Sik)venskih hranilnic. V obsežni, nalašč za razstavo preurejeni vinski Meti v Drn-štvemem domu bodo točili najboljšo kapljica Haloz in Slovenskih goric. Za lovSbo in gozdajsko razstavo bo rezerviran poseben oddelek, ki bo kazal vse najmodernejše pripomočke lovstva in gozdarstva. Živinorejci bodo priredili i&zstavo plemenskih živali, konj, goveda, svinj, drobnica perutnine, itd. Do danes во oddani že vel proetori, prijavljajo pa se še vedno novi razstavfljalci, ta. katere bo odbor ekučal dobiti primerne prostore. Ptuj bo na tej razstavi pokazal gospodarstvo ga okraja, ki Šteje 74.000 prebivalcev. Na kongresu slovanskih Krakowu Sprejeti so bili tudi važni predlogi naših delegatov Krakow, 20. septembra 14. in 15. septembra je bil v Krakowu kongres Asocijacije slovanskih planmskin društve, ki so se ga po dveletnem presledku poleg Potljakov, Čehov in Jugo-slovenov udeležili tudi Bolgari. Jugoslavijo eta zastopala kot delegata Zveze planinskih društev Jugoslavije predsednik SPD g. dr. Josip Pretnar in tajnik g. dr. Arno št Brilej. Kongresu je predsedoval načelnik stalnega sekretarijata Asocijacije, Poljak univerzitetni prof. dr. Valerij Goetel, ki jc podal tudi poročilo o delu stalnega eekre-tarijata. Poročal je, da je na kongresu mednarodne Unije planinskih društev v Barceloni kot zastopnik Asocijacije pred. lagal, naj se pristopi k Izvedbi obmejnega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Slednja je namreč že sklenila in praktič. no izvaja enake pogodbe s Švico, Francijo in Avstrijo, po katerih se smejo tu. neti v nekem obmejnem pasu svobodno gibati, ako se izkažejo s turist>vskimi le gitimacijami. Na juigoslovensko.italijan-ski mej,i pa se že sklenjena in od obeh držav odobrena konvencija še ne .zvaja Dr. Goetel je poudaril, da je imel vtis, da bodo italijanski planinski krogi forei. rali ugodno rešitev te zadeve. ЧкТаЛе je Poročal o razgovorih glede reciprocitete pri ugodnostih, ki jih uživajo pla.dnfi na podlagi svojih legitimacij ▼ veeh v uniji včlanjenih državah Tudi ta akcija ее pomika naprej in g. dr. Gbetel je v imenu Asocijacije 'izjavil, da je pripravljena k takemu mednarod aemu dogovoru. O po. zoril je, da razpolagajo v Asocijaciji včlanjena stlmanska planinska društva в 500 kočami, To je izzvalo veliko senzacijo, ker druga društva nieo imela prave predstave o moči slovansk h pi^nbiekth društev. Stalni «ekretarijal je vršil propagando za obisk planin. V podekem radiu je major Rotmanlcin predaval enkrat o Asocijaciji Ln drugič o Julijskih Alpah Vr^a bo to propagando tudi nadal je na ta način, dia "»o postopno v raJm objavlja: pre. davanja o drugih slovanskih ln jugoelo-venskih planinah. V razpravi o oblastveni zaščiti markacij tn drugih orientacijskih naprav ее je ugotovilo, da je akcija slovanskih planinskih društev do sedaj uspela samo v Jugoslaviji, kjer Je bila izdana posebna uredba za dravsko banovino ter se pripravlja sedaj za vso drža^ vo. Sledila во izčrpna poročila o deta društev posameznih včlanjenih držav. O de lovanju poljskega Towarzistwa Tatrzan-skiego je poročal g. major Romaniczyn, o klubu češkoslovaških turistov univ. prof dr. Kettner, o Zvezi planinskih društev kraljevine - Jugoslavije g. dr. Pretnar in o Dr. Fran Tominšek, podpredsednik Asocijacije Slovanskih planinskih društev Sojnzu na blgareko turtetičesko drttže. jako živahno delovanje tn napredek elo-stvo, g. dr. Kirov. Poročila эо pokazala vanskih planinskih društev. Med iniciativnimi predlogi velja omeniti Zlasti pobudo poljskih in jugoslovenskih delegatov; naj bi se v bodoče Vo možnosti prirejale efcspeddcije v inozemska» Se nepreiskana gorovja. Sestavljene naj bi bde iz pripadnikov vseh štirih slovanskih planinskih organizacij. Sklenjeno je bilo nadalje, da bodo slovanska planinska društva medsebojno izmenjavala predavatelje in fftme ter tako dosegla ožje etike ln vršile propagando za obisk slovanskih planin. Sprejeti eo bffl predlogi jaigosBoven. ekfii delegatov glede intenzivnejšega deüa stalnega sekretarijata, ki bo moral v bodoče četrtletno Pošiljati poročila o svojem dedu vsem članom. Na vsakem bodočem kongresu bosta po predlogu jugoslovenskih delegatov na programu vsaj dva aktualna referata in na prihodnjem kongresu ее bo Po predlogu jugoslovenskih delegatov stvarno razpravljalo že o dveh vprašanjih: o odnosu planinarstva do zimskega športa ln o enotni organizaciji reševalne službe veeh slovanskih planinskih organizacij. Na predlog naših dveh delegatov bo Asocijacija v bodoče mani. festirala povezanost slovanskih planinskih društev в tem, da bo prispevala vsem večjim alpinistično znanstvenim ekepedici. jam, ki jih bo priredila katera izmed včlanjenih organizacij. Prt volitvah ее je predsedstvo Asocija. dje za prihodnje leto prisodilo Bolgarom, ki bodo naknadno imenovali predsednika in tajnika, za prvega podpredsednika je bil Izvoljen g. ir Fra 1 Tominšek, za drugega, ki obenem, vodi posle stalnega sekretarijata v Krakowu, pa g. dr. Goetel. Prihodnji kongres Asocijacije bo pcde&r 1936 T Sofij*. - Gospodarstvo Pomen konoplje v jugoslovenskem gospodarstvu Na svetovnem trgu je bilo v zadnjih mesecih zabeležiti prav naglo dviganje cene konoplji, in sicer predvsem v Italiji. Dočim so tam lani v jeseni plačevali konoplje po 280 do 300 lir za metrski stot, se je letos v jeseni cena povzpela na fantastično višino 460 do 500 lir za metrski stot. Poleg okolnosti, da iz prejšnjega leta ni skoro nikakih zalog in da letošnja produkcija v Italiji navzlic povečanju površine za 25% ne bo po količini prekoračila lanske, vpliva na razvoj cene tudi nevarnost vojne v Abesiniji in s tem verjetnost večje potrebe. Visoke cene za konopljo pa ne bodo prišle v korist samo Italiji, temveč tudi naši državi, ki je poleg Rusije in Italije na tretjem mestu v svetovni produkciji konoplje. V naši zunanji trgovini zavzema konoplja v zadnjem času vedno vidnejšo vlogo, kar nam kažejo naslednje številke o količini in vrednosti izvoza konoplje v zadnjih letih: leta količ. v vag. vredn. v mil. Din 1932 639 31.4 1933 550 38.2 1934 834 73.2 8 m es. 1935 1025 76.2 Letos smo v prvih osmfh mesecih, torej še pred vnovčenjem nove letine, izvozili za preko 1000 vagonov konoplje v vrednosti 76 milijonov Din m je pričakovati, da bo ta izvoz do konca leta še precej prekoračil vrednost 100 milijonov. Gornje številke pa še ne predstavljajo skupine vrednosti izvoza konoplje, ker smo lani izvozili še 400 vagonov odpadkov od konoplje v vrednosti 16.6 milijona Din, tako da je lani vsa izvozna vrednost predstavljala vsoto 90 milijonov, ki se bo letos morda dvignila na 150 milijonov. Skupna produkcija konoplje se giblje v naši državi na višini okrog 300.000 meter. skih stotov (v Italiji okrog 600.000, Rusiji pa okrog 3 milijone). V letih krize je produkcija zaradi nizkih cen nazadovala, vendar se je lani zopet dvignila in smo pridelali skoro 400 000 meterskih stotov ter s tem dosegli največjo produkcijo od leta 1925. Tudi letošnji pridelek je po kakovosti in količini prav zadovoljiv. Naša konoplja se prodaja po večini v Nemčijo, verjetno pa je, da se bo izvoz pri velikem povpraševanju svetovnega trga usmeril tudi drugam, zlasti, ker mora naš izvoznik pri izvozu v Nemčijo dolgo čakati na izplačilo v kliringu I Trst notira nekofiko vff je. У privatnem • kliringu stanejo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.57 — 8.67. V zagrebškem privatnem kliringu je tli promet v avstrijskih šilingih po 8.58, v angleških funtih po 234.75, v grških bonih pa po 32.50, dočim so se španske pezete nudile po 5.54. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda ponovno nekoliko popustila in je bil za kaso zabeležen zaključek po 360 (v Beogradu po 360 — 362). V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2958.15 — 2972.75, Berlin 17.56.08 — 1769.95, Bruselj 740.24 — 7*5.31, Curih 1424.22 — 1431.29, Londo* 215.13 — 217.19, Newyork 4347 51 — 4383 82 Pariz 289.03 — 290.47, Praga 181.33 — 182.44, Trst 357.10 — 360-18. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2950, London 15 14, Newyork 307.75, Bruselj 52.06, Milan 25.1375, Madrid 42.05, Amsterdam 207.50,, Berlin 123.75 Dunaj 57.60, Stockholm 78.15, Oslo 76.15, Kobenhavn 67.65, Praga 12.7150, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 358 — 360, za sept. _ dec. 361 bL 7 % invest. 79 bl„ 4''» agrarne 46 bL, 7% Blair 70 — 70.25, 8% Blair 80 — 81, 6% begluške 62 — 63; delnice: PAB 228 — 238, Trboveljska 100 den.. Šečerana Osijek 120 den. Beograd. Vojna škoda 361 — 362 (360 -362), za nov. 361 — 362 (361). T'> stabiliz. 80.50 — 81 (81), 7% invest. 81 — 82 (82), T'* Blair 70.50 bi., 6% begluške 65.50 — 65.75 (65.75), 4% agrarne 47 bi., Nar. banka 5800 — 5900, PAB 230.50 — 231.50 ('230 — 231). Dotok deviz pri Narodni banki Tudi v tretji četrtini septembra je zabeležila Narodna banka ponoven dotok zlata in deviz, in sicer skupaj za 18.4 milijona Din (prejšnji teden za 25 milijonov). Od tega odpade na povečanje zlate in devizne podlage 1.4 milijona Din (podlaga je narasla na 1383.9 mil. Din (pod-povečanje deviz izven podlage pa 17.0 milijona Din. Postavka deviz izven podlage je narasla že na znatno vsoto 259.5 milijona Din. Nadaljnje spremembe v izkazu se tičejo meničnih posojil, ki so nazadovala za 3.7 na 1529.7 milijona Din. Obtok bankovcev se je v tretji četrtini septembra le nebistveno zmanjšal za 3.2 na 4653.9 milijona Din in je sedaj za okrog 450 milijonov večji nego lani v istem času. Obveznosti na pokaz pa so se zopet poveiale za 82.2 milijona Din in so dosegle že znatno višino 1356 milijonov Din (Od tega odpade na žirovne račune 657.5 milijona Din). Vrednost podlage skupaj s premijo znaša sedaj 1778.3 milijona Din in kritje v zlatu in devizah 29.58% (prejšnji teden 30.1), kritje v samem zlatu pa znaša 27.09% (27.45). Gospodarske vesti = Likvidna sredstva Državne hipotekarne lanke, ki so ob koncu julija dosegla rekordno višino 700 milijonov Din, so v teku avgusta [ю najnovejšem izkazu, objavljenem v >Službenih Novšaah«, nazadovala za skoro 30!> milijonov Din in so ob koncu meseca znašala 406.1 milijona Din. nazlic temu pa so ta gotovinska sredstva še vedno precej večja nego iani ob koncu avgusta, ko so znašala 243.9 milijona Din. Zmanjšanje razpoložljivih gotovinskih sredstev je v avgustu nastalo predvsem zaradi tega, ker se je v tem mesecu povečala zadolžitev finančnega ministrstva po tekočih računih od 437.5 na 707.6 milijona Din. Posojila na nepremičnine so se v avgustu zmanjšala za 8.8 na 2126.2 milijona" Din, povečala pa so se komunalna posojila za 12.3 na 649.3 milijona Din in lombardna posojila za 11.4 na 70.6 milijona Din. Na pasivni j/rani mesečnega izkaza vidimo, da so hranilne vloge na knjižice nazadovale za 2.8 na 1140.6 milijona Din. Vloge po tekočih računih so se prav tako skrčile za 34.7 na 256.1 milijona Din. Povečanje pa beležimo pri samostojnih fondih za 15.8 na 308.1 milijona Din in pri ostalih fondih in kapitalih javnih ustanov za 2.2 na 1399.0 milijona Din. = Split proti otvoritvi podružnice Poštne hranilnice v Banji Luki. V splitskih in dalmatinskih gospodarskih krogih se zadnji čas eujejo številni protesti proti nameravani otvoritvi podružnice Poštne hranilnice v Banji Luki, ki naj bi pričela poslovati že v kratkem. Splitsko združenje trgovcev je že ponovno zahtevalo otvoritev podružnice V Splitu, ne samo iz prometnih razlogov, temveč tudi zaradi velikega števil« lastnikov čekovnih računov iz Splita in primorske banovine. Po statistiki iz leta 1934. je bilo v samem Splitu 300 lastnikov čekovnih raču-iiki pa samo 38. V celoti pa Je v primorski banovini 1000 lastnikov čekovnih računov, v vrbaski pa komaj 350, tako da vrbaska banovina nima niti minimalnega števila čekovnih računov za otvoritev podružnice. Danes so trgovci iz primorske banovine prisiljeni držati čekovne račune pri podružnicah v Zagrebu in Sarajevu. kar ima za posledico, da morajo na denar čakati 3 do 5 dni. Upoštevati pa je tudi treba, da bi se število lastnikov čekovnih računov, če se otvori podružnica, znatno povečalo in to gotovo v večji meri v Splitu, nego v Banji Luki. — Pomološka razstava v Ljubljani. Na seji 24. t. m. je odbor za prireditev velike banovinske pomološke razstave sklenil, da se bo ta razstava vršila v dneh 23. in 24. oktobra. Kraj še ni definitivno določen. Odbor se je odločiL da bo zaprosil mestno občino, da mu da za razstavo na razpolago muzej v Auerspergovi palači ali pa Jakopičev paviljon v Tivoliju. Glavni odbor tvorijo viš. klet. nadzornik v pok. g. Gombač, sadjarski inšpektor g. Josip Strekelj, ravnatelj mestne vrtnarije g. Anton Lap in referent za sadjarstvo pri banski upravi g. Anton Flego. Razstavljene bodo vse znane pomološke, pa tudi domače sorte iz banovine. Razstavljeno sadje bo razdeljeno po srezih, posebej pa bo razstavljeno sadje ba novinskih kmetijskih zavodov in banovin skih drevesnic. Razstava to doslej prva v takem obsegu. Vsak srez bo razstavil za vsako vrsto sadja po 5 plodov, pri vsakem vejico z listom. Vsaka vrsta bo opremljena s pomološkim in krajevnim imenom, navedena bo rodovitnost vrste, višina in rast drevesa, čas cvetenja, čas zrelosti itd. Statistično bo navedeno, Koliko stotov jabolk donaša dotična vrsta v posameznih srezih. Želeti je, da bi odbor podprle občine in banska uprava. = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave papirja, mila, brunolina, solitrne kisline, denaturiranega špirita, bencina, mastenca. gume агаЫке, galuna in mizarskega kleja. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 10. oktobra ponudbe glede dobave 7500 vreten sukanca, 420 m satina in 750 m organtina, do 19. oktobra pa glede dobave 550 kg sive lepenke, 1000 komadov omotnega papirja, 5o m širting-pldtna, 550 m vrvice, 15 klop-čičev knjigoveškega sukanca, 500 kartonov za fascikle in 6000 etiket. Komanda pod-morniške flotilje Tivat sprejema do 20. ok tobra ponudbe glede dobave raznega orodja, do 25. oktobra pa glede dobave aparata za avtogensko varenje. Direkcija drž. rudnika Lubija sprejema do 14. oktobra ponudbe glede dobave 50 kg topljenega loja ter glede dobave 20 kom. baterij za instrumente. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 3. oktobra glede dobave 10.000 kg čiste vate in 200.000 m hidrofUne gaze, 5. oktobra glede dobave papirje, 7. oktobra glede dobave 500 m batneta in 200 kg guteperče-papirja, 9, oktobra pa glede dobave 4000 kg mila. Dne 14. oktobra se bo vršila pri inženjersko-tehničnem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave kotlovnih cevi, 15. oktobra pa glede dobave raznih strojev. Hmelj + Žalec, 26. septembra. Povpraševanje je zopet znatno živahnejše predvsem po prvovrstnem in tretjevrstnem, bolj rdečem blagu. Zdi se, da hoče trgovska špekulacija priti z živahnejšim povpraševanjem po tretjevrstnem blagu do drugovr. stnega, ki bi ее plačevalo po 22 in 23 Din in ki ga. je še največ v Savinjski dolini. Toda samo en trgovec у Žalcu je izvršil nekoliko kupčije za to ceno. V okolici Žalca eo včeraj plačevali za drugovrstno blago, ki je bilo še pred kakimi 8 dnevi Po 20 Din, po 27 Din in je bil ta drugovrstni hmelj prodan kot prvovrstni. Precejšnje število partij prvovrstnega hmelja eo sinoči v Žalcu prodali po 29 do 29.75 Din, eno partijo po 30 Din. Govorilo se je tudi o neki kupčiji po 31 Din. Računa se, da je prodano več kakor 80 odstot. letošnjega pridelka. Ponudba je spričo tega malenkostna, položaj zelo čvrst Hmeljski tržni nadzornik. j- Žatec, 26. septembra. Nakupovanje se v žateškem okolišu vrši nadalje mirno. Zanimanje je predvsem za cenejše blago. Cene se gibljejo med 1500 do i7Q0 Kč za 50 kg- Borze 26. septembra. Na ljubljanski borzi se je deviza Newyork po včerajšnji oslabitvi zopet dvignila, tudi 0 poizkus vas bo prepričal da Je SAMORAD pralni prašek, td je izdelan na podlagi olivnega olja najboljSi! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 26. sept. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 98.625, za dec. 98.75, za maj 98.75; koruza: za sept. 84.50, za dec. 58.25. -f Ljubljanska borza (26. t. m.) Tenden ca za žito čvrsta. Nudijo se (franko naklad, postaja): pšenica: baška 79/80 kg. po 150 — 155, prekmurska, 78 kg po 165 — 170 oves: slavonski po 120 — 125; koruza; baška po 100 — 102.50; banatska po 98 — 100; moka: baška in banatska »Ogc po 250 — 265; baška >2« po 230 — 240; >5« 219 — 220; otrobi: baški po 110 — 115. -f Novosadska blagovna borza (26. L m.) Tendenca nespremenjena, promet srednji. Pšenica (78 kg ): baska 146—150; baška ladja Tisa 152.50—155; ladja Begej 152—154; slavonska 147-50 — 150; sremska 117.50 — 15150; banatska 146 — 150. Oves: baški sremski in slavonski 112-50 — 115. Ječmen: baski in sremski 64 kg 124 — 126. Ko-uza: bašika in sremska 95 — 96; banatska 93 — 95. Moka: bašika iin banatska »Og« in »Ogg« 215 — 235; »2« 195 — 215; »5« 175 — 195; »6« 155 — 175; »7« 135 — 145; »8« 107 50 — 112.50. Otrobi: baški in banatski 85 — 87.50. Fižol: baški in sremski, beli 270 — 275. -I- Budimpeštanska terminska borz» (26. t m) Tendenca stalna. Pšenica: za oktober 15.46 — 15.47, za marc 16.25 — 16.26; korn-za: za maj 15.81 — 15.83. BO MB Л 2. + Liverpool 25. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 5.86 (prejšnji dan 5.89), za dec. 5.77 (5.79). -f Newyork 25. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 10.51 (10.56), za dec. 10.65 (10.57). Zanimiv koncert v Dobrni Dobrna, 22. septembra. 19. t m. je priredil krajevni odbor Rde« čega krža v Dobrni koncert, ki je nudil številnim še tu zbranim gostom izreden užitek. Koncert je pripravi 8 pravo ljubeznijo in velikim glasbenim razumevanjem stalni gost zdravilišča g. Vladimir Huber, sreski podnačelnik ▼ Zagrebu, ki je z znano virtuoznostjo spremljal na klavirju vse točke programa. Lahko trdimo, da Dobrna do danes še ni poslušala koncerta solistov, ki Ы bili na takri umetniški višini. Koncert je otvoril naš mladi kon« servatoriet Prevoršek Utoš, ki je znan kot virtuoz na violini že po vsej državi. Drugo točko je izvajal baritondst dar. Manzoni (Aleksander, zdravnik ortopedske klinike v Zagrebu. Poslušalci so bili do zadnjega očarani od njegovega krasnega, umetniško tako globoko izklesanega glasu. Prihodnja točka, izvanja od našega najboljšega, nepoklicnega violon-čelista iz Zagreba inž. Zepioa Stanka je izzvala med poslušalci iskreno navdušenje ter je bila nekak preludij za nadaljnjo točko programa, v kateri nam je gdčna Gjurgjica Mi-Vnkovičeva, članica zagrebške opere, pokazala vse bogastvo svojega simpatičnega in do podrobnosti izvežbanega glasu. Hvaležni poslušalci so z navdušenim odobravanjem in ploskanjem vedno znova klicali umetnike na oder in se jim zahva« ljevali ne samo za umetniški užitek, katerega so jim nudii-L temveč tudi za veliko in težko žrtev, katero so doprinesli vzviše* nemu patriotskemu namenu. Skrb za napredek obrtnih vajencev Ljubljana, 26. septembra. Zavoljo razgovora o vzgoji obrtnega naraščaja je Obrtniško društvo v Ljubljani v sredo zvečer sklicalo v svoj dom v Lipičevi ulci sestanek učiteljetva obrtno nadaljevalnih šol dn mojstrov. Sestanek je bil zelo dobro obiskan in ее je vabilu odzvalo okrog 60 mojstrov in učiteljev. Sestanek je otvoril predsednik g. Josip Rebek, ki je v nagovoru poudaril važnost č:m tesnejšega sodelovanja med učitelja m moj9tri v blagor vajenca. Podčrtal je pomen vajeniškega doma. kjer ве stori vse, da se vajenec v prostem času čim bolj izobrazi. V zavodu imajo vajenci pozimi razna predavanja, goje petje, imajo svoj tamburaški zbor in knjižico, v zadnjem času pa je bil napravljen tudi Kitkovni oder in so vajenci sami izdelali ves inventar in lutke. Letos se bo pričelo poučevanje nemščine. Predsednik je zatem na-glašal, da mora iti vzporedno tudi vzgoja mojstrov. Saj koliko je še konservativnosti! Premalo se pojmujejo zahteve modernega načina vzgoje v delavnici. Predvsem manjka pedagoška vzgoja, zato je potrebno, da mojstri večkrat prihajajo na pcsvet k učiteljem. Z UTedbo je preskrbi iena zaščita vajenstva, da ne narašča prekomerno- V debato eo posegli inž. arh. Kregaa; oStdJj HuKek äi Ambro Ät, zastopnik zbornice «a TOl dr. Pretnar in kroj. mojster Igfič- Vsi so poudarjali važnost vzgoje vajenca. Našim obrtno nadaljevalnim sod am manjka strokovna literatura in delavnice v »vrbo nazornega pouka. Tehniška srednja šola je preskrbljena le ze nekatere panoge in je potrebno, da obrtniška društva zastavijo ves svoj vpHv, da se ta vrzel premosti. Zbornica za TOl je založila nekaj strokovnih del, ki pa ne zadoščajo. Sestanku so med drugim prisostvovali upravitelji obrtno nadaljevalnih šol, dočim so vse ostale šole poslale svoje zastopnike. Vsi so bili edini, da je nujno potrebna zgradba, kjer bi našle prostor moderne učne delavnice. V načrtu je, da se ta stavba zgradi zraven tehniške srednje šole. Ako bodo odločujoči činitelji pokazali dovolj uvidevnosti, se bo pričelo graditi že prihodnje leto. Fond s kapitalom 600.000 Din že obstoja. Ko so zborovalci sklenili, da se bodo sestanki mesečno ponovili» je predsednik Rebek zaključil v vsakem pogledu uspeli večer. Abiturientom Zapustili ste srednjo šolo in odhajate v povsem nova okolja; nekateri si boste poiskali kruha z maturitetmim spričeva-lom) drugi pa nadaljevali svoje študije na univerzi. Vam slednjim veljajo te besede. Fakulteta, za katero se boste odločili, Vam bo nudila strokovno izobrazbo. To pa mlademu človeku, ki išče ali si hoče utrditi svoj svetovni nazor in se orientirati tudi v vprašanjih, ki ne spadajo v njegovo stroko, m dovolj. Zato boste stopili v akademska in kulturna društva, ki zasledujejo te cilje. Izbrali pa si boste ono društvo, katerega program, preteklost ki stremljenje najbolj ustreza Vašim nazorom im željam. Program Jugoslovenskega naprednega akademskega društva Jadrana, našega najstarejšega nacionalnega akademskega društva, je kratko izražen v dveh pojmih: jugoslovenstvo m socialna pravičnost. Uverjeni smo, da bo тијппа in tvofna evolucija naših zdravih, тпДжКЬ narodnih aü privedla do uresničenja «sbeh teb naših idealov, ki jima moramo žrtvovati vse svoje zmožnosti in ju braniti pred vsemi napadi v pogledu jugoslovanstva hočemo harmoničen razvoj kulturnih vrednot posameznih delov našega naroda, razvoj, Id bo dal nekoč kot sintezo vsega najbolj, šega, kar ta narod premore, skupno Jugoslovansko kulturo. Zunanji Izraz tega našega stremljenja pa bodi notranja držav, na enotnost. Vsa socialna in gospodarska vprašanja, ki nas tarejo, pa moramo reševati v okviru nacionalne ideje kot po. glavitne državotvorne sile na osnovi pravičnega, urejenega sožitja med vsemi socialnimi činitelji, po potrebi reguliranega od državne avtoritete. — Kot nacionalno društvo posvečamo posebno skrb našim narodnim manjšinam v inozemstvu. Smoter notranjega društvenega dela je, v duhu tega programa a predavanji, sestanki in debatami izobraževati društvene člane v vseh aktualnih kulturnih, gospodarskih, socialnih in političnih vpraša, njih in jim tako nuditi možnost in priliko, da si utrde življenski nazor, ki naj jih po končanih študijah vodi pri nadaljnjem delu v blagor naroda in države. Torišče zunanjega društvenega dete je pred vsem univerza. Smo na stališču, daje treba pustiti ob strani vse nazorske diference, ko gre za bitne stanovske in strokovne interese našega akademika. Žal naši nasprotniki niso tega mnenja. Imajo sicer vedno pripravljene visoko doneče fraze o tovarištvu in socialnem čutu, toda doslej se je vedno izkazalo, da so dosledno iskali koristi le zase in izrabljali položaj v svoje politične namene. Tako ni prišlo nikdar do skupnega nastopa, ki smo ga mi vedno zagovarjali Minili so časi, ko so nas naši nasprotniki lahko obmetavali z raznimi očitki in psovkami Dokazali jim bomo, da smo in ostanemo trdno na svoji začrtani poti Vi pa, mladi borci, ki se hočete z nami boriti za uresničenje naših skupnih smotrov, dobrodošli! JNAD JADRAN Vpisovanje in vse informacije dobite vsak dan od pol 12. do 12. ure v društvenih prostorih; Tomanova ul. 3. Dve tragični smrti Škofja Loka, 25. septembra. Od lam, ko smo zapored poročaiK o smrtnih žrtvah, pa do eedaj, je bik) na meji mirno. V noči ne nedeljo pa je meja spet zahtevala človeško ž vljenje. Obmejna straža je ubila zidarskega mojstra Gol jo Jožeta, starega 29 let, in doma iz Gebrovice. Colja je hotel m®lo pred polnočjo iz Italije čez mejo. Prišel je do cerkve v Novi Oseiici, kjer pa- ga je opazila naša straža' ki ga pozvala naj obstoj1'. Colja pa je hotel ker naprej na našo stran. Graničarji so Oddali več strelov in eden izmed njih je pogodil nesrečneža, ki je šel v ostalem kar po kolovozni poti, naravnost v sredino čela. Colja je obležal t k pri novooselški cerkvi. Zapušča ženo in troje otrok. Tragične smrt je zadela tudi posestnika in mizarskega mojstra Vebra Alojzija, kd ga je poznala vsa Selška dol na. Peljal se je s kolesom ponočr iz Zalega loga domov v Jesenovec. Po nesreči je odletel s kolesa in se smrtno nevarno potolkel. Sosedje so ga dobili, ko ni bilo v njem nikakih znakov življenja. Poleg drugih poškodb je imel hudo ramo na glavi. Uglednega roijaka, starega komaj 26 let. so pokopali ob 'izredno lepi udeležbi vsega prebivalstva. OfU. Ц M* p«J S. >r. 2ЈИ2 od » XI RADIO Izvleček iz programov Petek, 27. septembra Ljubljana 12; Naše vojaške godbe na, ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, obvestila. — 13.15: Slovenska umetna pesem (plošče). — 14; Vreme, borza. — 18; ženska ura; Paradižniki (ga. Vika Kraigherjeva). — 18.20: Zbor praäkih učiteljev na ploščah. — 18.40: Delavska ura; Naše delavsko vprašanje (Smrarsu Rudolf). — 19; čas, vreme, poročala, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za pftes in kratek čas (prenos z nebotičnika). Beograd 16: Pesmi — 18: Jazz. — 20t Prenos iz Zagreba. — 22.20; Lahka glasba. — Zagreb 12.10: Jugoslovanska glasba. — 17.15: Godalni kvartet. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Komorna "glasba: — 21.30: Koncert zagrebških madrigaiO-stov. — 22.15: Ples. — Praga 20.30: Ra«s-gJed po Bratislavi. — 21.40; Komorni koncert. — 22.30: Plošče. — Varšava 19.25: Prenos opere z Dunaja. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 16.10: Plošče. — 17.30: Koncertna ura. — 19.30: Prenos Bellinijeve opere «Puritanci.» — 22.20: Skladbe za dva klavirja. — 23.15; Lahka glasba. — Berlin 19: Mozartov koncert — 20-15: Prenos iz Miln-cbena. 21.30: Nemške pesmi. — 23: Prenos iz Stuttgarta. — München 20.15: Operni večer. — 21.30 Mešan program. _ 23: Iz Stuttgarta. — Stuttgart 19.10: Pevski koncert — 20.15: Iz Mtinchena. — 22.30: Lahka godba. — 24: Opera iz studia. — Naše gledališče Opera Začetek ob 20. uri Sobota, 28. septembra: Mala Ftoramye. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Stftska opereta lya Tijardoviča, »Mala РЗогапауе* se poje v soboto 28. t-m. zvečer ob 20. uri. Eno glavnih vlog, komičnega Sjor Вера, igra g. Gradiš-Daneš, Floramye ga. Ribičeva, druge večje vloge igrajo ga. Spanova, Cankarjeva in gg. Marčec, Zupan, Rus itd. Dirigira kapednik dr. Švara. režiser g. Zupan. Za predstavo veljajo znižane cene od 30 Din navzdoL V abonmajih А, В in C je še vedno dovolj lepih, sedežev in lož na razpolago, da si abonent za nizko ceno 20 do 75 Din mesečno kupi svoj stalni abonma sedež za opero in dramo. Abonent dobi tekom sezone, od 1. oktobra do 15. junija, 20 dramskih in U8 opernih predstav. Repertoar Drame in Opere je prvovrsten in obsega najnovejše, izvirna slovenska dela in izbrana dela svetovne dramske in glasbene literature. Abonma ее plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih. V razmerju z dnevnimi cenami uživa abonent okroglo 40 odstotkov popusta. Otvoritvena predstava v operi bo Roesin i jeva komična opera »Pepeika Angeli, na«. Naslovno partijo poje gdč. župevčeva. Dramsko gledališče otvori sezono v torek 1. Oktobra. Otvoritvena predstava obsega dve deli in sicer: Sophoklejevega -Krala Bdi pa«, ki ga kreira Ivan Levar, in Puškinovega »Kamenitega goetac, z g. Bojanom S tu pioo v vlogi Don Juana. Otvoritvena predstava ima slavnosten značaj in igra operni orkester ourverturo Beethovna in ouverturo k »Don Juami«. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2, stanje barometra, 2. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, drage najnižjo temperaturo. 26. septembra. Ljubljana 7, 759.0,10.«,&5,WINW2,10,dež,5.1; Ljubljana 14. 75S.S, 14.0, 86, SE6, 0, —, — Maribor 7. 757Д, 10.0, 80, O, 6, dež, 0.4 Zagreb 7. 759.1, 15.0, 90, E5SE1, 8, dež,1.3 Beograd 7. 758.2, 14.0, 80, NW3, 8, dež, 0.6 Sarajevo 7. 758.5, 11.0, 90, O, 6, —, — Skoplje 7. 755.5, 18.0, 70, NE2, 6, —, — Kumbor 7. 756.7. 19.0, 80. —, 4, —, — Split 7. 756.4, 19.0, 95, Ш, 3, —, —; Rab 7. 755.8, 18.0, 90 S3, 8, —, —; KoS. Slatina 7. —, 11.0, 9«, W2, 7, dež, 0.8. Temperature: Ljubljana 16.0, 12.2; Maribor 20.0, 11.0; Zagreb 23.0, 11.0; Beograd 29.0, 13.0; Sarajevo 28.0, 10.; Skoplje 30.0, 11.0; Kumbor —, 18.0; Split 87.0, 18.0; Rab —, 16.0; Rog. Slatina 21.0, 11.0. SREČKE ZA NOVO KOLO DR2. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE Prvo žrebanje se bo vršilo 9. in 10. oktobra. Segajte po srečkah, ki prinesejo v vsakem kolu mnogim blagostanje in izdatne denarne pomoči Srečke morete kupiti v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici ZADRUŽNA HRANILNICA JL TL Z O« Z. LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 19. Maskalska opojnost Edinstven abesinski verski praznik — Odkrivanje tatov S streljanjem, ropotanjem bobnov, kre-eovi po gorah in pojedinami surove jagnje-tine po šestdnevnem postu so proslavili Abesinci svoj novoletni dan. A še važnejši od tega je praznik maskal, petnajst dni pozneje. Slavijo ga v spomin na najdbo križa po bizantinski kraljici Heleni. Letos se vrši v znamenju vojne nevarnosti, a ni zategadelj nič manj hrupen in slavnosten nego kdaj prej. Že tedne prej so se nanj pripravljali, vadili so se vojnih iger, plesov, petja maskalskih pesmi, deklamiranja pesmi in pripovesti ter molitev. Na dan pred maskalom gredo procesije duhovnov in njihovih župljanov na široke prostore, kjer stoje s cvetlicami okrašena lesena ogrodja. Trikrat gre vsaka procesija okrog takšnega ogrodja in skuša z molitvami, plesi in pobožno pesmijo potolažiti Boga za vse hudo, kar se utegne ugoditi v tej noči in naslednji dan. Možje, žene in otroci nosijo s cvetlicami okrašene palice, ki jih pozno zvečer pomečejo poleg maskalnega ogrodja. Čim se zgrne noč, prižgejo plamenice, s katerimi obiskujejo potem znance, prijatelje in — sovražnike. Ob vsaki hiši prepevajo pesmi» v katerih žele prijateljem vsega dobrega, sovražnikom pa seveda zlo. Pri tem, ko želijo nasprotniku hudo, udarjajo s plameni cami po tleh, da pršijo iskre daleč naokrog. O polnoči gre vse prebivalstvo spet s pesmijo na slavnostni prostor, kjer zaženejo plamenice v leseno ogrodje. Od tiste strani, na katero se zruši goreča stavba, bo skušal v tistem letu priti sovražnik. Pravi maskal se prične z velikim umivanjem. V spremstvu duhovnov koraka spet vse prebivalstvo do najbližje vode, ki jo blagoslovi najvišji prisotni duhovnik. Nato se prične s svečanim ceremonialom in strogo po vrstnem redu, ki ustreza stopnji vsakega posameznika, veliko umivanje. Mnogi, in to pred vs^m odličniki, se zadovoljijo z navadno poškropitvijo, preprosto ljudstvo pa gre s celim telesom v vodo. Potem se prične zabava. Proti večeru zažgejo po vrhovih ognje, ob katerih pečejo zaklano živino, možje se preoblečejo v čudne kostume in si divje pobarvajo obraze, na znamenje z bobni se začne ples in hrup, ki traja vso noč. Z vzklikom jIMaskal je prišek se pozdravljajo ljudje, koledniki stopajo od hiše do hiše, gospodom prinašajo cvetlične darove in voščila za vse najboljše, za kar prejmejo v dar zveneče tolarje. Iz tekem z besedami se kaj lahko razvijajo tekme s pestmi, dovolj^ često se primerjajo uboji in umori, od vnetega veselega streljanja osta- Abesinija у Ženevi Opolnomočeni minister Abesinije v Ženevi Tekle Havariate prihaja v spremstvu svojega tajnika na sejo Društva narodov 17 zabojev škandalov žalostna slava nekdanjega newyorskega župana Jimmy j a Walkerja v časopisnih izrezkih Jimmy Walker ali »veseli Jimmy«, bivši newyoräki župan, ki so se z njegovimi škandali še nedavno bavili vsi časopisi Novega in Starega sveta, je sedaj pograbil priliko, da jim je dal nekaj gradiva. Jimmy stoji namreč na stališču, da tistemu, ki si je zapravil dobro ime in čast z vsakovrstnimi škandali, še davno ni treba, da bi zlezel s svojimi grehi v ozadje in umolknil. Ko so pred leti njegova »dejanja« polnila stolpce vseh ameriških listov, je new-yorška mestna uprava zbirala ta poročila, da jih shrani v svojem arhivu. Koliko dela je dal Walker predstavnikom javnosti s svojimi početji, je najbolje razvidno iz tega, da so zbrali v newyorškem mestnem arhivu za 37 zabojev časopisnih izrezkov, notic, člankov in polem'k, ki so vse postavljale Jimmyja na sramotni oder. Niti ene dobre besede ni bilo vmes. Ko je Walker zvedel o tej »zbirki«, je zahteval od arhivske uiprave, naj mu vse zaboje izroči. Njegovi zahtevi seveda niso ustregli, torej je šel k sodnikom. Ta proces je postal ena izmed velikih ameriških senzacij. Vse je mislilo, da Walkerjevo naziranje pred zakonom pač ne bo obveljalo, če pravi, da so njegovi škandali stvar, ki se tičejo njega samega in da nima nihče pravice zbirati poročil o njih za to, da bodo nekoč radovedni raziskovalci stikali po tem gradivu. Toda senzacija bd ne hiila senzacija, če bi se iztekla preprosto s tem, da bi sodišče Jimmyja. in njegove zahteve zavrnilo. Sodniki so marveč obsodili newyorško mestno upravo^ da mora vseh 37 zabojev škandalnega gradiva izročiti možu, ki je vse te škandale nakadil. In te dni se je pripeljal Walker z več tovornimi avtomobili pred mestni arhiv, naložil namje tiste zaboje in zapustil z zmagoslavnim obrazom mesto, katerega prebivalci so ga nekoč izžvižga- ne vedno kaj ranjencev in tudi mrtvih, a na to v splošni maskaLski omami nihče posebno ne pazi. Na novoletni dan in na maskal je več streljanja nego kadar koli v letu, ta dva dneva Abesinci tudi mnogo več pojedo nego druge dni in mnogo boljše stvari, a ta dva dni se primeri tudi neprimerno več tatvin nego kdajkoli. V splošni zmešnjavi je kaj lahko »pozabiti« na razliko med mojim in tvojim. Toda Atesinec ne nadleguje rad policije, ko se konča praznovanje, se okradenec raiii obrne do »detektivskih uradov«, ki imajo skoraj v vsakem kraju. Lastnik je večinoma kakien odličnik, ki prevzame za nekoliko tolarjev nalogo, da izsledi tatu s pomočjo posebnih »iskalcev tatov«. To so večinoma mladi sužnji, ki uživajo sloves, da jim je vse skrito očito. Takšen mlad človek nima seveda pojma, kdo bi mogel biti tat, toda njegov delodajalec je po navadi dober poznavalec ljudi in ga spravi na pravo sled. Običajno se stvar odigra tako, da zberejo na dvorišču okradenca vse njegove sužnje in služinčad, iskalcu tatu da njegov gospodar kaditi pipo, ki ga omami, po velikem hokus pokusu se iskalec prebudi iz omame in pokaže tatu. Ljudje so tam še tako primitivni, da ne morejo skriti na svojih obrazih slabe vesti in tako je iskanje tatu po navadi uspešno. Ce pa ni uspeha, tedaj se kmalu najde kakšna pretveza, da stopijo z iskalcem k sosedu. Dobri prijatelji in klepetavi ljudje pomorejo »detektivu«, da pride skoraj v vsakem primeru na ta način do grešnika. Jed za dobro voljo Razpoloženje in voljo je mogoče v veliki meri preobračati z dieto. Pesimisti imajo menda najrajši jedi, ki povzročajo kislino: meso, klobase, sir, jajca, maslo, mast, grah, fižol» lečo, pivo, kruh. ribe, riž, ovseno in koruzno moko, čokolado. Optimisti in humoristi so spet prijatelji alkalizirajoče jedi in so navdušeni za: mleko, kavo, čaj. ma-linovec, kumarice, paradižnike, zeleno, red-kve, špinačo, solato, peso. gobe, trsni sladkor, jabolka, hruške, črešnje, brusnice, smokve, banane, krompir, zelje itd. Po tem jedilnem listu zadobi vse drugačen pomen stari rek: človek je, kar je. Znamke v spomin Leva Tolstega Ruska poštna uprava se je spomnila 25* letnice smrti grofa Tolstega s tem, da je izdala serijo spominskih znamk. Te znamke nosijo podobo velikega pisatelja. Feminizem v Turčiji r Po knjigi je našel Profesor Schmidt iz Bonna je nekega dne bral neko novelo, v kateri je pisatelj opisoval med dugim čuden dogodek iz svojih mladih dni. Bilo je v septembru 1907. v okolici Gra-bova na Poznanjskem, ko se je vračal v mesečini domov. Hipoma je nerazložljiva prikazen zatemnila nebo, strašen zračni sunek je vrgel poznejšega novelista na tla in potem je videl, kako se je sredi gozda dvignil velik grič in gorel. Prof. Schmidt je bral o tej stvari s hladnim razumom znanstvenika, ni dolgo okleval. temveč je odpotoval v kraj, kjer se je po pisateljevi trditvi to zgodilo. In ugotovil je, da je pisatelj govoril resnico, kajti razkril je kakšnih 20 ton težak meteor. Uče-niak ga ceni na okroglo 5 milijonov nemških mark. Toliko bi namreč po njegovem mnenju dali Angleži in Amerikanci zanj. Sladkorne bolezni je čedalje več Na sestanku Družbe zdravnikov na Dunaju je govoril prof. Falta o sladkorni bolezni Statistike kažejo, da se ta bolezen v vseh deželah širi V Zedinjenih državah je že milijon diabetikov Pred odkritjem inzulina je bilo za takšne bolnike le malo upanja. Seveda pa nam izkušnje p to snovjo v prvih desetih letih niso uresničile vseh nad. ki so jih postavljali vanjo. Toda krivda ne bo toliko v zdravilu samem kolikor v socialnih prilikah. V socialno bolje podloženih krogih je umrljivost za sladkorno bolezen v resnici padla in sicer znatno, v socialno zapostavljenih plasteh pa je še večja nego prej. Ogromen sod Viničarsko društvo v Rechu v Porenju je naročilo sod, ki bo držal 100.000 1. vina. Sprednja stena tega orjaka je okrašena z izrezljanim kipom Janeza Nepomuka. V podnožju kipa sta dve pripravi za odje-manje vinskih poskušenj. Sod bodo izgoto-vili te dni Turška vlada je imenovala za predsednico sodnega dvora, ki bo sodil kriminalne zločine, sodnico Bayano Munir. V zgodovini sodstva je to menda prvi primer svoje vrste na svetu Velike poplave na Japonskem Tokio, 26. septembra. AA. Laeti prdobču-je jo posebna izdanja o novih katastrofalnih poplavah na Japonskem. Promet na progi Tokio—Njegata je prekinjen. Mesto Taksaki, ki šteje 60.000 prebivalcev, je popolnoma preplavljeno. Avtomobilsko - železniška nesreča pri Metzu V noči od prošle sobote na nedeljo se je primerila blizu Metza strašna prometna nesreča, o kateri je »Jutro« že poročalo. Brzi vlak Bazel-Ostende je pridrvel po tračnicah baš v trenutku, ko je cesto prečkal neki zasebni avtomobil, v katerem sta sedela neki tvorničar in njegov prokurist. Posledice karambola so JMle strašne: oba avtomobilska potnika je lokomotiva raztrgala na drobne kose, lokomotiva brzega vlaka s tenderjem se je Iztirila, Izpod parnega kotla pa je strojevodjo in kurjača, ki ju je sunek vrgel na tla, zasul velik kup žerjavice ter Jo smrtnonevarno opekel. Na sliki vidimo prizorišče katastrofe po nesreči Meja, ki kmalu ne bo več meja fi iiwf i It'V'Ä t fci \ .1 "i * m -V 1\< v\ . '.Jos JJHV Џ: ■— У' ':'• ■j* Italijanske žične ovire v mejnem ozemlju proti abesinski vojski Brane v športu Od 6 do 709 km S športom bo pojem brzine vedno v tesni zvezi, kajti, pri večini športnih tekem odločuje največja hitrost. V zadnjih letih so se strojni pripomočki za gibanje tako izpopolnili, da je mogoče z njimi doseči naravnost fantastične uspehe. Pomislimo samo na absolutni brzinski rekord, ki ga je postavil italijanski letalec Agello s 194 m na sekundo, kar bi ustrezalo povprečju 700,209 km na uro! Ah pa vzemimo rekord angleškega avtomobilskega dirkača Malcolma Campbella, ki je vozil zadnjix z brzino 485,175 km na uro ali 135 m na sekundo! Zanimiv pregled o človeških brzinskih rekordih s strojnimi pripomočki in brez njih, nam daje naslednja statistika: V plavanju prvači Američan Peter Fick s 100-metrskim crawlom v 56,6 sek. ali z brzino 6,537 km na uro. V hoji Italijan Altimani na 1000 m s časom 3:35,6 ali 15,267 km na uro. V teku Američan Peacock na 100 m s časom 10,2 sek. ali 35,294 km na uro. V drsanju Norvežan Engnestangen na 500 m z 42.5 sek. ali 42,353 km na uro. V kolesarenju Francoz Michard na 500 m z 29,8 sek. ali 62,283 km na uro. V kolesarenju z motornimi koračniki Belgijec Vand^rstuyft s 122,771 km na uro. Na saneh Američan Heaton s skeletonom z brzino 124 400 km na uro. Na smučeh Avstrijec Gasperl s 136,300 km na uro. Na motornem čolnu Američan Gar Wood s 2o0,899 km na uro, in sicer na progi 1 morske milje. Na motornem kolesu Nemec Henne z 246,238 km na uro, in sicer na progi 1 km. Na avtomobilu že omenjeni Malcolm Campbell na progi 1 angleške milje. In na letalu Agello na progi 3 km. Dosti več v posameznih disciplinah človek menda ne bo mogel doseči, kvečjemu v tistih, kjer se dado strojni pripomočki še izpopolniti Moderna jetnišnica v Abesiniji in zanimiv incident kmalu po njeni otvoritvi V torek je abesinski cesar Haile Selasie otvoril novo jetnišnico pri Akariju, pet km daleč od Addis Abebe. Otvoritvene sve čanoeti so bile izredno živahne. Navzoči So bili vsi člani inozemskega diplomatske, ga zbora in množica dopisnikov tujih listov. Abesinski cesar je očividno Polagal ve. liko važnost na dokaz, da ravna njegova država tudi v kazenskem pogledu po vzorcu zapadnih civiliziranih držav v Evropi. Zato je z velikim zanimanjem ogledoval zgradbo, ki je jako čedno, šesterokotno poslopje ter ima prostora za 350 jetnikov. Vse celice v jetnišnici so higijenične in zračne, poleg njih imajo pa kaznjenci na razpolago veliko čitalnico. V zavodu so Umrljivost v evropskih prestolnicah Znani španski publicist in politik Ortega priobčuje zanimivo statistiko o umrljivosti po evropskih prestoHcah. Iz njegovih podatkov je razvidno, da imajo največjo umrljivost Atene, in sicer 19.2 primera smrti na 1000 prebivalcev. Sledita Lizbona in Carigrad, na četrtem mestu je Madrid z umrljivostjo 17.2 Te visoke umrljivosti razlaga Ortega z nezdravim in nesnažnim življenjem, nedostatno kanalizacijo, stanovanjsko krizo in velemestnim truščem. Na petem mestu je Bukarešta s 14.9 primera smrti na 1000 prebivalcev, sledi Budimpešta s 13.2, nato Pariz, Rim, Dunaj, Varšava in London z 12.3 primera smrti, nato pridejo Kodanj (11.4), Praga (11.8), Oslo (11.2), Berlin (11.1), Štokholm (11). Bern, Bruselj in Haag pa so najbolj zdrava glavna mesta v Evropi, kajti njih umrljivost se giblje med 10.1 (Bern) in 9.5 (Haag). 6e te žena vara Kako naj se vede mož, ki zve, da ga žena vara z najboljšim njegovim prijateljem? je vprašal neki ameriški list svoje čitate-lje. Prejel je 698 odgovorov, ki so delno precej zabavni. 280 mož je za ločitev, in sicer za ločitev s pogojem, da mož prave vzroke pred javnoetjo zamolči. 230 ljudi je bilo spet za to, da bi mož tekmeca v očeh svoje žene osmešil in si tako znova pridobil njeno naklonjenost 66 mož je predlagalo dvoboj med možem in tekmecem. 59 jih je bilo za to, da bi se mož osvetil z ženo ženinega ljubimca, 45 pa bi se jih zadovoljilo s tem, da bi se osvetili s komurkoli. London — Kairo v 11 urah Drugi poskus znanega angleškega letalca Blacka, da ti postavil nov rekord na progi London — Kapsko mesto, se je končal ob bregovih Nila, 200 km južno od Kartuma, kjer je moral s svojim spremljevalcem s padalom ostaviti letalo, ki se je vžgalo. Oba sta pristala nepoškodovana in sta dospela peš do Atbare. V tem neuspehu je pa vendar tolažljiv uspeh. Progo od Londona do Kaira sta namreč letalca opravila vendarle v novem rekordnem času 11 ur in 1q minut tudi delavnice za kaznjence, ki so vešči kakšnega dela. Kmalu po otvoritvi, kateri je prisostvoval tudi italijanski poslanik pri abesinski vladi grof Vinci, se je primerila v Addis Abebi kočljiva reč. Vojni minister ras Mu. lugata je dal aretirati in vreči v ječo generalnega ravnatelja abesinskega finančne ga ministrstva, in sicer zato, ker se je branil izplačati plačo dvema, uradnikoma, ki sta obtožena poneverb. Vojni minister je dal zaradi tega finančnega ravnatelja ukleniti v verige. Ko je cesar izvedel, kaj se je zgodilo, je ukazal, da se mora rav. natelj takoj izpustiti, kar se je eeveda zgodilo. Gihraltarska vrata Tank v džungli Kakor poročajo iz Berna, je brazilska vlada povabila skupino švicarskih znanstvenikov, da bi raziskali pragozdno ozemlje Matta Grossa. ki se kaže še na vseh zemljepisnih kartah kot bela lisa Ekspediciia odpotuje v kratkem in sicer bo uporabljala za svoje namene kot novost neke /rste tank, ki ga izdelujejo sedaj po posebnem načrtu na Angleškem. Ta tank si ne bo le sam krčil pot skozi pragozd, temveč bo učenjakom rabil tudi za stanovanje. Angleška utrjena postojanka na Gibraltarju je proti morju zaprta s takšnimi srednjeveškimi vrati ANEKDOTA Slikar Spitzweg se ni rad bavil s tihožitji. »Zelenjava ne spada na platno«, je menil pogostoma. Nekoč se je pa vendarle spravil tudi na zelenjavo oziroma na sadje, ki ga je bil pri njem naročil neki trgovec s slikami. Slikar je nakupil oranž, jabolk, grozdov in drugega sadja in začel slikati. Tri dni se je mučil s tem, pa ni spravil ničesar skupaj. To ga je jezilo in četrti dan se ni več ukvarjal s slikanjem »zelenjave«, temveč jo je preprosto pojedel. Naslednji dan je prišel trgovec s slikami. »Kje je moja slika?« je povprašal. »Tukaj«, je odvrnil Spitzweg in pokazal na želodec, >in verjemite mi, dobra je bila«. VSAK DAN ENA Tudi kazen. (•»Söndagsnisse Strix«) Kulturni pregled Ameriški slavist in Ivan Cankar Eden najpomembnejših slavistov v Ameriki je ne. dvomno George RapaLl No-yes. Naš znani propagator, v Ameriki rojeni Slovenec A. J. Klančar, ki smo mu nedavno posvetili daljši članek, popisuje v pričujoči razpravici, kako se je seznanil s profesorjem No yeecm. .1 !Pred dobrini letom, lani 17. marca sem dobil prvo pismo profesorja Noyesa. Pi_ i Bal sem mu namreč, ali bi »Slavonic Review« pri kateri je on eden izmed treh urednikov, sprejela moj prevod Cankarje, vega »Kralja na Betajnovi«. Kako mi je prišlo na misel, da sem pisal prav nje. mu? Tiste čase sem se bavil z uprizarjanjem Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šemtflorjanski«, ki sem ga bil po naroči-!tu prevedel v angleščino. Ko sem bral Cankarjeve drame, sem pri vsaki videl, da bi se dala uprizoriti brez kakšnih po. sebnih težav, zlasti njegov »Kralj na Betajnovi«. »Imel sem takrat že večino Cankarjevih dram v rokopisu in sem prav tedaj nehal pregledovati pravkar omenje. no. Zato sem sklenil vprašati profesorja Noyesa, ki je vodja slavističnega oddelka na kalifornijskem vseučilišču, ali bi ;lo hotel sprejeti. Ne morem popisati vtisa, ki mi ga je pustil njegov odgovor. Iz njega sem občutil resnično navdušenje, ko sem bral: »Najbolj sem vesel, če najdem človeka, ki se peča z istim delom kakor jaz«. Njegovo navdušenje za Cankarja je bilo še iz časov, preden sem začel jaz z njim dopisovati in o njem mi je pisal: »Cankarja . :•>.- njegove zgodbe o »Hlapen Jerneju in njegcvi pravici«. Ta mi je pustila zelo globok dojem, saj je najnež-nejša. pesnitev, napisana med južnimi Slovani, ki mi je prišla, pod roko«, čutil sem, da sem odkril v prof. Ncyesu soro-Rue de Nations«, »Otroci in etarci«, »Gospod stotnik« - ti dve sta mu bili najbolj všeč . »Ada«, »Solnce!« in • —u'tvi ичч. »jospa .Noyecova, iti je so. delovala s svojim možem pri večini njegovih literarnih del, jih je prebrala in se izrazila, da imajo neko redko umetniško privlačnost. V drugem pismu mi piše profesor Neye«: >Po svojem celotnem »logu in nastrojenju me spominjajo te novele »Pesmi v prozi« Turgenjeva, le da so daljše in bolj izdelane. Drznil bi se soditi, da je dobil Cankar nekaj svoje in. spiracije pri Turgenjevu«. To je zanimivo, ker je on sam izdal knjigo prevodov iz Turgenjeva pod tem naslovom. V svojem navdušenju za Cankarja je naročil vrsto Cankarjevih knjig za vseučiliško knjižnico in se misli učiti slovenščine, da bi lahko bral njegova dela. Potean je sledila cela vrsta pisem, kjer me je, priden kakor je, uvajal v težave prevajanja, pri katerem je on tak moj. f-ter, saj se je ukvarjal s tem delom nad trideset let. Kako se je v njem izpopolnil, priča najbolje njegov odlični prevod Mic-kiewiezevega »Gospoda Tadeja«, o katerem sodi sam, da je njegov najboljši pre. vod. Precej pisem sva izmenjala, predon so ile Cankarjeve novele godne za tisk. Go-pa Noyesova mi je s svojimi neprecenljivimi nasveti dosti pripomogla pri delu. Naše občudovanje do Cankarja je z vsa. kim pismom raslo. Ko se je nekoč vrnil z dvodnevnih počitnic domov, mi je pro-fescT Noyes pisal: 3.K0 sem prišel v knjižnico ... eem videl, da je prispel Cankar - sedemnajst debelih zvezkov - «. V istem odstavku pravi v oklepaju: »Pri tem so te knjige, tiskane v malem mestu Ljub. ljani, opremljene tako, da bi bile vredne Oarenoonove zaiožbe«. Prebral je nekaj no vel, mislim, da »Ado« in »Rue de Nations« s slovnico in slovarjem v roki, da bi vi. del, ali je prevod natančen. Odtlej sva bila že sodelavca v pravem amisilu besede. Ponosen sem bil, ko mi je obljubil, da lahko dodam svojemu ne. znanemu imenu pod prevodom tudi njegovo ime. Odločila sva se, da. bova izdala novele pod naslovom: NOVELE IVANA CANKARJA. Prevedla и slovenščine A. J. Klančar in G. R. Noyes. Prepričan sem, I čla so pridobili Slovenci ž njim velikega prijatelja za stu.diranje in prevajanje slo. .venske književnosti in da je ta znani imeriški slavist najboljši prijatelj Slovencev, kar jih ima zdiaj Amerika. s Hvaležen moram biti tudi gospej No-yesovi, saj je po izpodbudi profesorja No. \ yesa, ki je bil sam preobložen z delom -učenjem i 11 prevajanjem - rada sodelova. ia z menoj- Ona je bila tovarišica profesorja Noyesa pri vsem njegovem literar. nem delu, čeprav ne govori nobenega slovanskega jezika razen poljščine. Tudi ona se je navdušila za Cankarja. Zdaj delava na Bevkovi povesti >V globini«. Ko mi je pisal profesor Noyes o Cankarjevem slogu je pripomnil tole: »Nath. anael Hawthorne in Josip Conrad mi prihajata na misel, toda so še drugi, ki bi jih lahko primerjal z njim. In Whart-6nova »Ethan Frome« ima precej podobnosti s »Hlapcem Jernejem«. Cankar je vse kako vseskozi stilist, v primeri z nasprotnim ekstremoim, recimo Sinoiairjem Le-v/isom, in uspeh vsakega prevoda njego. vega dela je odvisen od nevsiljive spret. nosti izražanja«. Ko sva si dopisovala, je profesor Noyes napravil v svojih pismih več opazk, ki jih bom poskusil navesti. Kako zelo se je naučil ceniti Cankarja, se vidi iz naslednje pripombe, ki jo je napisal v enem izmed svojih pisem: >Pravkar sem bral »Domačinov o vrnitev«, Z začudenjem opažam, da Adamič ni niti omenil Can. karja, med tem ko zel0 hvali Krležo in Njegoša. Ta opazka karakterizira najbolje ostri kritični zrni sel profesorja Noyesa. V nekem drugem pismu pravi v zvezi s prevodi iz Cankarja, ki sta jih napravila Copelandova in Adamič: »Adamičev Slo« je tako brez prave forme in tako pcd,0ben ljudski govorici, da ne bi mogel verjeti, d.a je to res Cankar. Toda njegova lastna knjiga je občudovanja vredna po svoji ži-vošti in občutenosti«. Lani 27. oktobra sem dobil od profesor, ja Noyesa veselo pismo, ki je prav značilno za njegovo delo na kalifornijski univerzi. Naj navedem naslednji odstavek iz njega: »Zanimalo vas bo, da imam v tem se. mestru učenca iz slovenščine, jezika, ki ga sama skoraj nič ne znam Je neka katoliška redovnica, slovenskega rodu, ki poučuje na šoli Svetega knena v Oak-Landu. Ona bere Cankarja in piše o njem v slovenskem jeziku kratke eseje. Po njih se pridno učim s slovnico in slovar, jem v roki in sem j,i lahko še malo pomagal. Toda moj napredek je še zelo Počasen. Jezik se mi zdi resnično očarljiv. Ohranil je še številne oblike, ki so že iz. ginile v drugih modernih slovanskih je zikih«. _ Profesor Noyes se je torej učil slovenščine pri branju Cankarja. Učenec slovenskega jezika in književnosti! In rekel mi je, da ga zelo zanima delo Ma_ tije CoPa in njegova sodba o Mickiewiczu. Takoj sem mu poslal članek o tem, ki sem ga dobil v >življenju in svetu«. Potem sva se odločila prositi »Novo založbo« za dovoljenja, da bi smela natisniti Cankarjeve črtice. S kakšno nestrpnostjo je čakal profesor Noyes, da ga bom obvestil o dovoljenju, že zaradi truda, ki ga je imel pri tem delu je želel, da bi bile Cankarjeve črtice priobčene. Sir Ber. nard Paris, glavni urednik »Slavonic Rewiew« pozna to prav dobro- Ne morem najti boljšega načina, da končam ta uvod za moža, ki je prijatelj Slovencev, kakor da navedem z njegovim dovoljenjem pismo, ki mi ga je mapisal, ko sem mu poslal za Božič knjigo Gregorčičevih pesmi v zahvalo za vse, kar je zame storil: ».Poslali ste moji soprogi in meni va. šo prvo slovensko knjigo. Zahvaljujeva se vam najprisrčno zanjo. Ta knjiga je nenavadno privlačna po svoji opremi in svoji vsebini, polna sladekega duha po stari domovini. Moj slovenski prijatelj g. Kerže mi je povedal marsikaj o Gregorčiču, tako da me je kar prijelo, da bi se še z njim malo bolj seznanil. čudno je, da se v štiriintridesetih letih predavanj nisem seznanil s Slovenci do leta 1934. In zdaj, ko sem spoznal vas. sestro Marijo Reginaldo in g. Keržeta. se me loteva želja, da bi se začel učiti tega jezika. Na svojem mestu imam pri ro. kah razne instrumente slovanskega orkestra in ta je eden izmed tistih,' ki zmorejo najdelikatnejšo glasbo«. Upajmo, da se bo profesor Noyee še bolj zanimal za slovenščino, kakor se je nekoč za poljščino. Ant. J. Klančar (Cleveland) SPORT Drago kolo grupnega tekmovanja Začetek nove sezone v Zagrebu Temni oblaki, ki so se ob Koncu prejšnje sezone nagrmadili na nebu našega gledališča, so se razpršili in sedaj zopet ei-jejo solnčni žarki. Težko ozračje, ki se je zgostilo okrog bivšega upravnika Ko. njoviča, je povsem izginilo: v gledališču vladata mir in sloga, občinstvo je znova dobilo zaupanje, člani gledališča se z novim vzgonom opri jemljejo dela. Skratka: vsem je odleglo in povsod se opaža novo veselje do dela, ki iz gledališča prehaja tudi v občinstvo. Prvi dogodki nove sezone so minili v znamenju navdušenja; tako zlasti Lisin-skega opera »Parin«. Glavni protagonisti CZinka Kunčeva, Vilma Nožiničeva, Josip Križaj in Pavel Vlahovič . Marion) so bili skupaj z dirigentom Kr. Baramovičean de ležni presrčnih ovacij. — Gostovanje Chri-sty Solarija, ki je postal pravi ljubljenec zagrebškega gledališča, je znova pokazalo njegovo popularnost. Nastopil je v »Mianon« in »La Boheme«. Iz pretekle sezone smo ostali dolžni poročilo o Shakespearejevem »Kralju Lea-ru« in o Batušičevem »Komornem triu«. Shakespearejeva ganljiva žaloigra vzbuja tud;i sedaj razumevanje in zanimanje ob. činsitva, za kar ima nemajhno zaslugo nosilec glavne vloge Dubravko Dujšin. V igri dr. SI. Batušiča »Komorni trio« nastopajo samo tri osebe. Tej noviteti je bila priznana literarna vrednost že s tem, da je dobila Demetrovo nagrado. Premiera komedije »Konto X«, čije pisca sta Bernauer in Oesterreicher, je do dobrega zabavala naše občinstvo. Njen namen je samo razvedrilo, smeh - in te. mu res ustreza. V eni izmed glavnih vlog je pokazal Svoje izredne zmožnosti priljubljeni komik Avgust Cffič, s katerim ta komad stoji in pade. Delo je zre. žiral iznajdljivo in sveže Ka Mesarič. Prva operna premiera nove sezone, Rimskega-Korsakova »Pravljica o nevidnem mestu Kitežu«, je uspela nad vse odlično. To na moč zanimivo delo, ki ga imenujejo »slovanski Pareifal«, ima obilo živahnih ljudskih prizorov, a glasbeno je izdelano ob bogatem vrelcu narodne melodije. Ubrana celota glazbene in dramat-ske plati predstavlja proizvod močnega duha Rims kega-Kors akova in obenem tu. di vsega ruskega naroda. Izvedba te velike in nevsakdanje zanimive opere je iimela ves blesk uspele odrske stvaritve. Vsi sodelujoči (med njimi Vilma Noži. nič, Nikša štefanini, Drago Hržič, Jcsip Križaj L dr.), zbori, inscenacije (Pavla Froroana), režija (dr. Branka GaveHe) in orkester so dali največ, kar so mogli, zato je imela predstava značaj prave gledališke senzacije Dirigiral je zianešeno in s polnim uspehom ravnatelj Krešimir Baranovič. Pričela se je tudi koncertna sezona. Kot prvi je nastopil goslač Rikar Odno. posov, ki si je 6 svojimi močnimi umetniškimi sposobnostmi brž pridobil občinstvo. Spremljal ga je pianist Božidar Kune. Pripravljajo se: komedija Milana Be_ goviča »Dva prstena«, Eugena O' Neilla »Elektra v črnem«, operetna komedija Čeha B. Grüna »Tam, kjer cvete ljubezen«, komedija Subovo-Kobylina »Svatba Krečmskega«, opereta Ive Tijardoviča »Maršal Marmont« in več repriz. Med njimi tudi »Boccaccio«, v katerem bo pe. Ia glavno vlogo neprekosljiva Erika Dru-zovičeva, ki je po sili razmer vendtarle ostala v naši sredini. 2. Hirsehier. V drugem kolu grupnega tekmovanja prihaja v Ljubljano Gradjanski iz Zagreba. Z njim prihaja sveži rezultat 6:1, ki ga je minulo nedeljo dosegel v lokalnem der-byju proti Hašku. Ta rezultat da misliti. Leta nazaj bi moral seči v anale zagrebškega športa, in ne bi našel tako krepko izraženega uspeha enega lokalnega rivala na drugim. Ali je Gradjanski v tako odlični formi, morda se je Hašk spustil toliko navzdol? Eno kot drugo bo vsaj do gotove mere držalo. Gradjanski je vsa ta leta doživljal trajno krizo. Izvirala je predvsem iz obupnega materialnega klubovega položaja, ki mu ni da] da bi na sebi svojstven način poletel navzgor, kakor v klasični dobi prvih povojnih let, ko je b'l Gradjanski sinonim za jugoslovenski nogomet sploh. Svojo najglobljo točko v razvoju navzdol je klub dosege] koncem leta 1933, ko se v grup-nem tekmovanju niti ni plasiral za ligo. Od tedaj se je začelo boljšati. Po skupščinskem sklepu sta šla Gmdjan«k: in Hajduk v ligo in je vsaj Gradiansk ta sklep v polni men' s svojimi uspehi v ligi upravičil. Sredi tekmovania je bil najresneiš' kompetent za prvo mesto, po dolgih letih se je zagrebškemu plavemu dresu smehlja la najvišja športna lovorika, K.i jo oddaja sportmi pokret v Jugoslaviji. V zaključnih fazah borbe je prišel nenaden preokret dva stebra moštva sta se barvam izneve rila. šipoš je šel po franke v Švico, kapri.-ciozni Аса Živkovič pa se še sedaj ni ustalil in koleba med raznimi privlačnostmi. Te izgube moštvo ni moglo takoj preboleti, prvo mesto v našem nogometu je zopet zasedel plavi dres v Beogradu! Toda v nedeljo je bilo 6:1 za Gradjan-skega. Ali je kriza že prestana? So rane v moštvu zaceljene? Vodstvo kluba se je takoj ogledalo za nadomestkom in ga je brezobzirno vzelo, kjer ga je našlo. Samo te nove akvizicije še n:majo pravice nastopa. In vendar je šlo tudi brez njih, 6:1 priča dovolj zgovorno o tem. Kako bo v nedeljo? Nemara bodo pur-gerji hoteli zopet pokazati zobe- Nemara pa j:m tudi naši ne bodo ostali na dolgu Torej bo velika borba, tem bolj, ker je od njenega izida že pravzaprav odvisno, ali bodo imeli črno-beli še kake šanse za ligo. Spored obsega zopet tri tekme: prvenstveno Mars—Slova-p in, za spremembo, Ilirija—PrimoTje drugih garnitur. Delavke prejemajo dnevno po в lir in 2 1 i m j alf я vsi delavci in delavke kakor tudi I drugi nameščenci во pod nadzorstvom. Novi transporti iz Istre in Goriške Poročali smo že o poslednjih vojaških transportih iz Trsta, v ponedeljek je odpotovalo iz Gorice proti Vidmu in dalje v Neapelj nadaljnjih 150 vojakov-artilje. rijcev 6. artiljerijskega polka, ki ima svojo gamizijo v Gorici. V Pulo pa je včeraj prispelo 150 delavcev, ki so jih zbrali v raznih istrskih krajih, pred vsem pa v Novem Gradu, Plominu, Motovunu, Piranu, Roču iin dr. Delavci so se na račun svojih občin pripeljali v Pulo. V soboto jih 3 posebnim vlakom odpre mi j o v Genovo, kjer se dan nato vkrcajo na parnik «Gabiano», ki jih preko Neaplja in Mesi-ne prepelje v vzhodno Afriko. Celje : Atletiki. V nedeljo 29. t. m. ob 15.30 se bo pričela na igrišču Atletikov pri »Skalni kleti« v Celju z napetostjo pričakovana podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Atietikom. Na tem derbyju bosta po dolgem presledku zopet nastopila staTa celjska rivala. Celje bo igralo v izpremenjeni postavi in pridno trenira. Atletiki so sedaj v izredni formi, kar dokazujejo tudi zadnji rezultati. Za zmago se bosta borila dva enaka nasprotnika, zaradi česar b0 tekma zelo zanimiva in napeta ter bo gotovo privabila rekordno število gledalcev. Občinstvu nujno priporočamo, da se vede med tekmo športno Ob 14. bo isto tam predtekma rezerv Celja in Atletikov. Akademsko teniško prvenstvo Ljubljane. Dodatno k razpisu akademskega prvenstva sporoča teniška sekcija SK Ilirije, da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad prireditvijo župan g. dr. Vladimir Ravnihar. G. župan je poklonil za zmagovalca izredno lep prehodnji pokal. Pokal preide v trajno last po trikratni zaporedni ali petkratni zmagi v presledkih. Tudi za ostala prva mesta so razpisana darila. Žrebanje se bo vršilo v soboto ob 9. dopoldne in ne ob1 14. kakor je bilo pomotami objavljeno. Službene objave LNP 7. seja p.o. 25. septembra 1985 Prvenstvene tekme 29. septembra 1935: V Ljubljani. Igrišče Primorja ob 13.15 Mars - Slovan, (ob 14.45 prij. Ilirija -Primorje rez.), ob 16. primorje - Gradjanski, službujoči inž Kobi, nadzor nad blagajno Jugovec, Primorje Ю rediteljev. Igrišče Slovana ob 9. Svoboda - Jadran, ob 10.30 Grafika - Sloga, službujoči dr. perko, klubi po В reditelje. Igrišče Jadrana ob 9.30 Korotan - Ilirija jun., ob 10.30 Jadran -Reka jun., službujoči Slanovec, klubi po 2 reditelja. Igrišče Korotana ob 10. Korotan-Reka, služt-ujoči Savnig, kluba po 3 reditelje. Igrišče Hermesa ob 9.30 Svoboda -Mladika jun., ob 10.30 Hermes-Prim. jun.. službujoči Žigon, klubi po 2 reditelja Igrišče Mladike ob 9.30 Mars — Slavija jim, Ob 10.30 Mladika — Moste, službujoči Sla-mič, klubi po 3 reditelje. Igrišče Broda ob 15. Brod—Zalog, službujoči Soklič. Brod 8 rediteljev. — V Celju. Igrišče Atletikov ob 16. Atletiki - Celje, službujoči Kocmur. Igrišče Jugoslavije ob 10.30 Šoštanj - Jugoslavija, službujoči Svetek. — V Mariboru, igrišče Maribora ob i6.. Maritor — Rapid s predtekmo rezerv, službujoči 0§-lak. — V Murski Soboti ob 15.30 Mura -Ptuj, službujoči Lipič. — \ Hrastnik«, igrišče Hrastnika ob 16. Hrastnik - Rudar, službujoči Hvala. — V Trbovljah, igrišče Amaterja ob 16. Amater - Trbovlje s predtekmo rezerv, službujoči Hudi — V Zagorju, igrišče Sloge ob 16. Svoboda - Zagorje, službujoči Bostič. — Na Jesenicah, igrišče Kovinarja ob 15.30 Kovinar - Svoboda, službujoči Božič, Kovinar 10 rediteljev. _ V Radovljici ob 15.30 Radovljica — Bratstvo, službujoči Kern, Radovljica 10 rediteljev. — V Škofji Loki ob 15.30 Sora _ Gorenjec, službujoči Šega,, Sora 10 rediteljev. — V Mengšu ob 15.30 Mengeš — Disk službujoči Lipar, Mengeš 8 rediteljev. — V Domžalah, igrišče Domžal ob 15.30 Kamnik — Domžale, službujoči Müller. Za 29. septembra določena tekma Drava — Lendava se preloži na 3. novembra, Hermes — Primorje na poznejši čas. Odobri se prijateljska Drava—Železničar 29. septembra. Določijo se termini Žalcu: 20. okt. Šoštanj — Žalec. 27. oktobra Žalec — Olimp, 3. novembra Jugoslavija — Žalec. Obenem se Žalec poziva, da poskrbi potrebno za verifikacijo igrišča. Službeno iz s. o. LjfP. Delegirajo se k tekmam 29. septembra: Mars — Slovan Cainernik (sporazum), Primorje — Ilirija rez. Arhar, Svoboda — Jadran Sketelj, Grafika — Sloga Macoratti (sp.), Korotan — Ilirija jun. Pečar, Jadran — Reka jun. Erlich, Korotan — Reka Mrdjen, Svoboda — Mladika jun. Martelanc, Hermes — Primorje jun. Mandič, Slavija — Mars jun. Dorčec, Mladika — Moste Kušar (sp.), Brod — Zalog Štiglič, Atletiki — Celje Vesnaver (sp.), Maribor — Rapid Schneller (sp.), Hrastnik — Rudar Planine (sp.), Amater — Trbovlje Ramovš, Svoboda — Zagorje Krhlikar (sp.), Kovinar — Svoboda Jordan, Radovljica — Bratstvo Cimperman, Sora — Gorenjec Be-tetto, Mengeš — Disk Joksič, Kamnik — Domžale Dolinar, Korotan — Hermes Jenko; stranska sodnika za Primorje — Gradjanski Guzina, Benedetič. Igrišča in začetki so razvidni iz objav poslovnega odbora, Caimernik. 00 Trbovlje opozarja vse klube ne. sklep skupščine, da morajo pravočasno prijaviti vse tekme in zaprositi poverjeništvo s. o. za delegiranje sodnika. Klub, ki bi to kršil, bo kaznovan ter nosi odgovornost za tekmo sam. Dask in Retje se pozivljeta, da določita po pet starejših rediteljev za tekmo 29.9. Amater : Trbovlje. Isti naj se javijo ob 15.30 z rediteljskim znakom službujočemu odborniku. Za službujoče odbornike so določijo v Trbovljah Hudi, v Zagorju Bostič, v Hrastniku Hvala. Odbor za izvedbo lahkoatletskega dvoboja Gradee : Ljubljana poziva vse ljubljanske klube, da pošljejo na izbirni trening nastop za sestavo reprezentance Ljubljane vse svoje atlete, ki bodo v soboto 28. t. m. ob 15.30 in v nedeljo 29. t m. ob' 9. dopoldne tekmovali za izbirno, v soboto popoldne je: skok ob palici, 800 m, skok v višino, met krogle, 5 km, daljina in kopje. V nedeljo dopoldne pa 100 m, disk, 4i0 m, troskok, 1500 m, kladivo, 10 km in 200 m. Dvoboj z Gradcem je definitivno določen na 12. in 13. oktober v Ljubljani. Izbirni nastop in dvoboj bosta na igrišču Primorja. Podrobnosti slede. Zbor sodnikov JLAS. Na izbirni miting 28. in 29. t. m. na igrišču Primorja se odreja tale sodniški zbor: vrhovni sodnik: Slamdč, namestnik: Kermavner, voditelf tekmovanja: Grünfeld, sta rt er: Lun, sodniki in časomerici: Сек, Gnidovic, Step i š-nik, Dr. Alujevič, Imenovani morajo biti na jigršču v soboto ob 15. in v nedeljo ob 8.45. Ob tej priliki se bodo vršili praktični sodniški izpit', na кат ее kandidati opozarjajo. ASK Primorje (lahkoatletska sekeija). Danes ob 20.30 v restavraciji Slamič sek-cijska seja. Zaradi važnosti naproša se udeležba vseh odbornikov Istočasno pozivamo vse lahkoatlete, da nastopijo na izbirnem mitingu za določitev reprezentance Ljubljane proti Gradcu. SK Svoboda. Danes obvezen trening. Ob 19. sestanek, važen tudi za rezervo zaradi nedeljske tekme z Grafiko. Nato strogo obvezna odborova seja. Na sejo se pozivajo Samarin, Kamnikar in šušter jun. Priprave na vojno tudi na Goriškem in v Istri Priprave na vojno so po vsej Italiji v polnem teku. Med fašisti vlada poslednje dni največje zanimanje za veliko poskusno mobilizacijo vseh člamov stranke in organizacij, ki so njej podrejene ali pod njeno kontrolo. Pravijo, da bo pri tej manifestaciji sodelovalo okrog 15 milijonov Italijanov, v to svrho izhajajo v listih dnevno navodila za posamezne organizacije in skupine. Bržkone bo imel ob tej priliki Mussolini velik govor, ki ga bodo prenašale vse radijske postaje. Iz posameznih večjih mest odhajajo skoro dnevno večje in manjše skupine vojaštva in delavstva v Genovo, Neapelj in Messino, kjer se vfcrcujejo na ladje, ki dan za dnem odhajajo v vzhodno Afriko. Fašisti prirejajo odhajajočim vsepovsod velike ovacije in jih slavijo kot zmagoslavne pionirje italijanske civilizacije. Povsod pa да vršijo tudi äe druge priprave na vojno. Izvzeta ni nobena pokrajina, tako tudi ne goriška, tržaška in ostale obmejne dežele, čeprav so od vseh najbolj oddaljene od Abesinije. Varnostni ukrepi za zaščito pristanišč Po podrobnih poročilih italijanskih listov so bili izdani strogi varnostni ukrepi za zaščito italijanskih pristanišč, tako da je prebivalstvo povsem varno pred eventualnimi nenadnimi napadi. Zaenkrat so seveda ti ukrepi predvsem teoretičnega pomena, ker od nikoder ne preti nikaka nevarnost, d asi se je veliko angleško vojno brodovje usidralo v Још&ет morju. Varnostne odredbe veljajo zaenkrat za luke, kakor so Taranto, Pula ln druge. V puisko luko smejo pripluti samo ladje, ki prej s predpisanimi znamenji napovedo svoj prihod. To velja tako za italijanske kakor tudi za tuje ladje. Prihajajoče ladje spremljajo od Fazane v pulsiko luko pilotski motorni čolni. Tudi ladje, ki zapuščajo pristanišče, morajo poveljstvu posebej sporočiti svoj odhod. Tržiska ladjedelnica ▼ polnem obratu Kakor poroča «Gazzettino», je tržiška ladjedelnica v poslednjih mesecih v polnem obratu. Zaposlenih je preko 6000 moških in ženskih delovnih moči. V dokih je v gradnji več manjših vojnih brodov. V letalskem oddelku pa isdedujejo serijo letal, ki so po konstrukciji enaka letalu, s katerim so pred kratkim v rekordnem času preleteli progo Tržič—Mogadiscdo. V tem oddelku je zaposlenih največ delavk. Drobne novice iz Istre Davčne olajšave za raški premogovnik. Raški premogovnik uživa že od leta 1924. ve, ki so trajale 10 let, je lani potekel. Tedaj je vlada dovolila podjetju olajšave za leto dni, na seji ministrskega sveta, ki je bila v torek, pa so se podaljšale še za nadaljnja 3 leta. Enake olajšave so bile dovoljene tudi premogovniku Васи Albis na Sardiniji. Kakor znano, sta se pred kratkim obe podjetji združili v skupno družbo pod kontrolo države. Dopuščeno pa je, da si nabavijo delnice novega podjetja tudi razni denarni zavodi. Soudeležbo bank in hranilnic pri glavnici urejuje poseben dekret, ki ga je vlada prav tako potrdila na svoji poslednji sejL Dekanska občna bo najela v bližnjih dneh pri nekem pulskem denarnem zavodu posojilo v znesku 30.000 lir za javna deia. Skoraj ves denar pa bodo dejansko porabili za nakup nekega zemljišča, na katerem nameravajo baje zgradti neko novo javno poslopje. Pokrajinski upravni odbor je dekanski občinski upravi v ponedeljek odobril novo zadolžitev. Tudi vižinadska občina se je morala zadolžiti radi primanjkljajev v občinskem proračunskem gospodarstvu. «Corriere Istri ano>, ki poroča, da je pulski pokrajinski upravni odbor občini dovolil najeti posojilo, zneska novega dolga ne navaja Nove nagrade za novoporočence. Po vzgledu ostalih istrskih občin so te dni razpisale manjše nagrade za novoporočence tudi občinske uprave v Р1этяпи. Roču, Dekanih in Kopru. Plominski podestait je nagradil občinskega tajnika, ki mu je žena te dni rod1 la otroka. Na Malem LošinJu je občnega uprava brezplačno odstopila zadarski nadškofi ji večje zemljišče v vasi Gigalih. Dva nova podestata v Istri. V Malem Lošinju in Marezigah sta bila odstavljena dosedanja podestata Plitky in Parovel. Za njuna naslednika sta imenovana Adami in Chiades. Smrtna nesreča. V Vrtemigli v Istri se je smrtno. ponesrečil Ludvik Radešič. Padel je z nekega sadnega drevesa in si zlomil tilnik. Med prevozom v bolnišnico je Izdihnil. - in od drugod V tržaški ladjedelnici bodo v soboto splovili v morje nov torpedni rušdlec, ki ga je naročila siamska vlada. Za botrinjo bo ob krstu nove vojne ladje siamska knežmja Mahidol. Tržaški polSredovalni urad za delo je objavil v listih opozorilo, da bo uspešno posredoval za namest'tev večjemu številu težakov ,in drugih delavcev, ki naj se zaradi tega nemudoma zglasijo v njegovih prostorih. »Prijateljska sreč3« tudi na Goriškem Pred dnevi smo poročali o opozorilih, ki sta jih dali občinstvu kvesturi v PuE in Trstu zaradi verige pisem, s kater-mi so poedinci špekulirali na protizakonit dobiček. Veriga se je sedaj podaljšala v go-r ško pokrajino in, kakor pravijo, tudi dalje proti jugu. Vzgledu policije v Trstu in Puli je sledila tudi goriška kvestura, ki pribija v svojem opozorilu, da bo strogo paz la na vsakogar, ki bi na tak način skušal izrabiti zaupanje sočloveka. V čezsoči je bil imenovan za začasnega političnega tajnika krajevne organizacije fašistične stranke dosedanji administrativni tajnik. Njegov prednik je bil vpoklL can k vojakom. Nove koroške šolske oblasti Pred nekaj dnevi je koroški deželni zbor sprejel zakon o sestavi in uredbi novih šolskih oblasti v deželi. Na osnovi tozadevne zvezne postave odreja zakon kot vrhovno deželno šolsko oblast za vse srednje in nižje dote deželni šolski svet, za politične okraje, okrajne šolske svete, za občine pa krajevne šolske svete. Nadzorstvo si delijo v splošnem država, cerkev, učiteljstvo in starši, člani so imenovani. Deželni glavar je predsednik deželnega, okrajni glavarji okrajnih, župani pa so predsedniki krajevnih šolskih svetov. Deželni šolski svet šteje 20 članov in ga tvorijo poleg deželnega glavarja zastopnika obeh veroizpovedi, 5 zastopnikov uči/tellj-stva, 3 zastopniki staršev, 5 zastopnikov dežele, referent za administrativne šolske zadeve, strokovni svetovalec za slovenski pouk in strokovni svetovalec za nadaljevalno šolstvo. Zastopnike staršev in dežele imenuje deželni glavar, imenuje pa tudi strokovnega svetovalca za slovenski pouk in sicer na predlog domovinske fronte. V okrajnih šol- svetih so poleg okrajnega glavarja äe zastopnik cerkve, 2 zastopnika učiteljstva, 4 zastopniki občin, okrajni šolski nadzornik, okrajni zdravnik nadzornik nadaljevalnih šol ter dva ali trije zastopniki staršev. V okrajih, kjer se je javilo pri zadnjem ljudskem štfctju vsaj 1.000 Slovencev, je tretji zastopnik iz vrst slovenskih staršev, v krajevnih Sollskih svetih je poleg župana, zastopnik cerkve, učiteljstva m staršev. Kjer je utrakvisti-čna šola, sta eden zastopnik staršev hi njegov namestnik zastopnika slovenskih staršev. Zakon mora biti izveden v roku treh mesecev. Ta zakon predvideva možnost zastopstva slovenske manjšine v šolstkih oblastih pomanjkljiv pa Je zaradi tega, ker manjšinska oineramizacijja nima pravice ptrecBo- 20v. H. E. Werner: 11 ITlr.Thorsten hoče boj! «O — in takšni dokazi so res v vaših rokah? To mi ni popolnoma ...» «Saj vam pravim — ! Na vas je, da mi verjamete ali ne!» «In — ali mi ne bi hoteli pokazati teh dokazov? Morda bi se potem lahko sporazumela.» «Ne zapravljajte besed! Slab igralec bi M, бе bi dal najboljši adut iz rok. In, da veste: listnica z mojimi papirji o tej zadevi je po današnjem prevejanem ropu na železnici vsedako v vaših rokah...» «Ne razumem vas —» je obotavljaje se zamnnral Jaffe. «O, in še dobro me razumete, monsieur! A kaj sem vam hotel reči za slovo: v listnici so bile samo splošne podlage. Novega iz njih ne boste zvedeli bogvekaj. Moji dokazi so pa na varnem!» Francoz je počasi vstal in jel sukati klobuk med prsti. Njegov izraz je postal mahoma kar čudno negotov. «Poslušajte, Mr. Thorsten... Odkritosrčno mi je žal, da se morava tako ločiti! Ali ni vendarle še kake možnosti za sporazum? Reciva, da se zadovoljim z manjšo udeležbo kakor petdeset od sto...» «Nehajte!» Oblasten mahljaj z roko ga je ustavil. «S sleparji nočem imeti nobenega opravka!» «Gospod —!» Jaffe se je udaril ob prsa. «Žaliti me nimate pravice!» «Sleparji, sem rekel — in to bom tudi dokazal! Samo nekaj dni še počakajte, pa boste videli moje adute na mizi! — In tedaj pride veliki obračun!» «Mr. Thorsten!» ^ «Prosim, najin razgovor je končan! Lahko noč.» To rekši je Očitno odprl zapisnico, M je ležala pred njim na pisalni mizi. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.—- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—<. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. «Lahko noč —» je razburjen zaječijal priSlec in se obrtaiL Pri vratih je še enkrat obstal in napravil zadnji poizkus: «Saj boste videli, čigava bo zmaga.» Thorsten mu ni več privoščil pogleda. Šele ko so se vrata zaprla za njim, so dobile Američanove črte fzraz globokega studa. ★ Telefon je pridušeno zabrnel — enkrat — dvakrat — Douglas Thorsten je nejevoljno vzdignil slušalo. «Halo?» Tuj glas se je začul: «Tukaj sprejemnica. Neki gospod doktor Fabricius bi rad govoril z vami.» «Prosim — privedite gospoda v moj salon!» Naglo je obesil slušalo nazaj. Nato je izvlekel tobačnico, si vzel smotko in prižgal šibico. Ko je stopil doktor Fabricius v sobo, je počasi vstal in z iztegnjeno roko krenil gostu naproti Usta mu je obdajal vzradoščem smehljaj. «Vendar že, doktor! Dobro, da ste prišli!» Edgar Fabricius se je nalahno priklonil. Majhen je bil in šibak. Toda na ozkih ramenih mu je ždela mogočna glava, ki je bila razen dveh ali treh slamnatoplavih šopov popolnoma plešasta. Leta mu je bilo težko določiti. Gladki, fino začrtani obraz, ki ga je zdaj pa zdaj izpreletel živčen smehljaj, in živahne oči za zlatim nanosnikom so ga delale morda nekoliko mlajšega, kakor je utegnili biti v resnici. «Dober večer, gospod Thorsten, Veseli me, da vas vidim po treh letih tako čilega in zdravega! In kako se ima vaša hčerka?» «O tem se boste kmalu sami prepričali, doktor. Čez pičlo uro bomo večerjali spodaj v dvorani. Dotlej se imava seveda še nekaj pomeniti!» «To ste mi že na telefonu povedali!» se je prišlec ustrežljivo nasmehnil in si pomel ozke, blede roke. «Zato sem se posebno podvizal ...» Fonudoam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« ¥>3« » . - ~ odgovor, priložite Д^лЛ V ИШШКаИ Z nekam smešno važnostjo je zdaj položil na mizo rjavo listnico, ki jo je prej držal pod pazduho. «A najprej mi vsaj povejte, ali ste se srečno vozili?» Thorsten je pokimal. «Hvala, srečno... Izprva je bilo potovanje sicer enolično, ali od Hamburga dalje se ne morem pritožiti, da bi se bil dolgočasil. Premislite, dvakrat so mi poizkusil uročilo! Iz vlaka so mi ukredli papirje!» se bil dolgočasil. Premislite, dvakrat so mi poizkusili uropat listnico z rapski o tej stvari. In drugikrat se jim je celo posrečilo! Iz vlaka so mi ukradli papirje!» «Ali — to je vendar —» Fabriciju so se od zavzetosti razširile oči «Ukradli? — Iz vlaka? — A kdo...?» Douglas Thorsten se je jezno zasmejal. «Da, to je seveda veliko vprašanje, čeprav imam zelo določen sum. Vsekako je moral biti kak vohun, ki ga je najel naš prijatelj Jaffe! Sicer me je pa vrli mož pred pol ure obiskal in pričel sovražnosti!» «Jaffe? — Ni mogoče! Odkod je vedel — ?» «... da sem prišel v Berlin ? Hm, na to vprašanje mi ni odgovoril. Zato mi je pa predložil, naj bi naši tvrdki skupno izkoriščali serum!» «Nezaslišano!» Fabricius je udaril s plosko roko po svoji aktovki. «Kaj si neki domišlja ta lopov?» Thorsten ni takoj odgovoril. Zamišljeno je strmel na belosivi pepel svoje smotke. Nato se je zleknil globlje v naslanjač in prekrižal noge. «Jaffe mi je kratkomalo izjavil, da brez dokazov nimam upanja v uspeh — to je, da mu ne morem ubraniti izkoriščanja formule. In zdaj mi povejte vi, doktor, kaj mislite o tem! Ne kot zastopnik trusta, ampak kot človek, ki pozna zakone te dežele in mednarodne patentne predpise.» «Hm « Fabricius je nedoločno pozibal z glavo. «Najprej vas moram opozoriti, da na patent ni misliti, dokler ne dokažete temu Jaffe ju, da je prišla formula na nezakonit način v njegove roke. In to se mi zdi zelo težko — če ne kar nemogoče». Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se mslih Oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Slu /bo dobi beseda I Oin Javek "> D