revija Druživa td opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS Zimska raca Zimska raca je ena izmed najmanjših rac. Od večine svojih so rod nie se loči po nekaterih značilnostih, ki so predvsem posledica prilagoditev morskemu načinu življenja. Lu ka Odrasel samec zimske race Cfangttla hyemalis v svatovskem liža se zima. torej tisti letni čas, ko se podoba naših krajev najbolj spremeni. M noge vrste ptic zapustijo svoja gnezdišča, k nam pa priletijo druge iz severno ležečih dežel. Te se bodisi pri nas ustavljajo le na selitvi bodisi tukaj prezimujejo. Med njimi so zelo številne tudi različne vodne ptice, zalo je pozimi pozornost opazovalcev ptic pogosto usmerjena na vodna telesa. Na odprtih vodnih površinah se lahko zbere veliko število prezimujočih ptic. kar omogoča razmeroma preprosto, nenaporno in zanimivo opazovanje tudi ornitologom začetnikom. Vse. kar potrebujemo pri takšnem opazovanju, sta primeren daljnogled in dober terenski priročnik, na večjih jezerih pa žal ne gre brez teleskopa. Najbolj pomembne lokalitete za vodne ptice pri nas so Sečoveljske soline. Cerkniško jezero in številna akumulacijska jezera na rekah, med katerimi imata posebno mesto Ormoško in Ptujsko jezero. Največji delež med vodnimi pticami sestavljajo različne vrste rac in z eno izmed njih se bomo podrobneje seznanili v tem prispevku. imska raca Clanguki hyemalis spada tako kol vse druge vrste rac v družino plovcev Anatidae. kije tudi edina družina obsežnega reda plojkokljunov Anseriformes v Evropi. V to skupino uvrščamo med drugim tudi gosi in labode. Zimska raca sodi skupaj z belolisko Melanitta fusca, črno raco Melanitta nigra in gago Somateria mollissima v množico pretežno morskih vrst rac, ki se v notranjosti celine le redko po javljajo. Navezanost na morsko okolje je zelo izrazita pri zimski raci. tako da ni čudno, da sojo različni zgodovinski avtorji (npr. Reiser) iz naših krajev imeli za naključnega 16 EVROPSKI DAN OPAZOVANJA PTIC 200U Božič I gosta skorajda neprimerljive redkosti. Tako je ostalo vse do zgodnjih osemdesetih let, ko je bilo prvič v Sloveniji ugotovljeno prezimovanje na Ptujskem jezeru. V letih, ki so sledila, smo ugotovili, da je zimska raca predvsem v severovzhodni Sloveniji reden zimski gost. v nekaterih zimah pa tudi prezimovalec. Najdaljše zadrževanje skupine teh rac pri nas je bilo zabeleženo v zimi 1995/96. V tem času so štirje osebki na Ptujskem jezeru preživeli skoraj pol leta - med koncem oktobra 1995 in koncem marca 1996. V naslednjih letih so opazovanja zimskih rac začuda ponovno postala zelo redka, tako da o njenem resničnem statusu pri nas lahko le ugibamo. Res je. da je zimska raca redna prezimovalka na nekaterih velikih jezerih evropske celine, na primer v Švici. asprotno pa je populacija zimske race v svetovnem merilu zelo velika, čeprav se številčne ocene o njej močno razlikujejo. Zadrževanje velikih jat daleč na odprtem morju v zimskem času onemogoča natančen cenzus vrsle. Raca je cirkumpolarno razširjena, saj se njen gnezditveni areal razteza neprekinjeno od Beringovega preliva na vzhodu, prek skrajnega severnega dela azijske celine in Evrope, obal Grenlandije ter arktičnega dela Kanade do Aljaske na zahodu. V Evropi gnezdi okoli 10.000 parov, kar je razmeroma nepomembno število v primerjavi s približno desetmilijonsko svetovno populacijo. Zimska raca gnezdi v bližini manjših vodnih površin in močvirij, obdanih s tundrsko vegetacijo, redkeje pa tudi na manjših otočkih v morju in vzdolž fjordov. V območjih visokega severa je ena izmed najznačilnejših vodnih ptic, ki prične z gnezditvijo. takoj, ko nastopi prva odjuga in se začne taliti led. Pogosto gnezdi znotraj kolonij polarnih čiger Sterna paradisea. Kmalu po pričetku gnezditve samci zapustijo valeče samice in odletijo na odprlo morje, kjer se golijo skupaj z negnezdečimi oziroma spolno nezrelimi osebki. Samice tako same skrbijo za mladiče, pri čemer pogosto ena samica vodi mladiče iz več legel. Konec poletja se pričnejo zimske race zbirati v velike jate. ki nato odletijo na prezimovališča. Predvidevajo, da je veliko prezimovališč te vrste še nepoznanih oziroma tudi ni jasno, od kod izvirajo pticc s posameznih prezimovališč. Najpomembnejše takšno območje v Evropi jc Baltiško morje, kjer se zadržuje 90 odstotkov evropske prezimujoče populacije. letnik 6, številka 4, december 2000 itnska raca je ena izmed najmanjših rac. Od večine svojih sorodnic se loči po nekaterih značilnostih, ki so predvsem posledica prilagoditev morskemu načinu življenja. Je izvrstna potapljavka, saj išče hrano tudi na globini deset metrov in več. Njeno okostje je prilagojeno visokemu pritisku v večjih globinah, ki je v nasprotju z večino ptic manj porozno. Pri potapljanju si zimska raca pomaga s perutmi. Čas. ki ga preživi pod vodno gladino, je lahko zelo dolg. Na Ptujskem jezeru na primer je znašala najdaljša dolžina enega potopa celo minuto. Prehranjuje se predvsem s školjkami in polži, ponekod sestavljajo pomemben delež prehrane tudi majhni raki in ličinke žuželk. Na Ormoškem in Ptujskem jezeru, od koder izvira tudi največ naših opazovanj, je verjetno najpomembnejša hrana zimske race školjka trikotničarka Drcisscnu polymorpha. ki se je v zadnjem desetletju močno razširila. Podobno velja tudi za druge vrste morskih rac, ki se ustavijo na Ptujskem in Ormoškem jezeru.(npr. beloliska). ako kot velika večina rac ima tudi zimska močno izraženo spolno dvoličnost. Ta se pri zimski raci ohranja tudi sezonsko, saj poznamo pri obeh spolih kar štiri različne stadije, ki so posledica treh golitev. Po dve takšni obliki ustrezata sVatovskemu (pozimi in spomladi) oziroma eklipsnemu perju (poleti) drugih vrst rac. Seveda se tudi pri tej vrsti večkrat na leto golijo le nekatera peresa (npr. značilna podaljšana skapulama ali ramenska peresa pri samcu), medtem ko se letalna, repna in nekatera peresa trupa golijo le enkrat letno. Da bi bila zmeda še večja, se tudi prvoletni osebki razlikujejo od odraslih. Ta razlika je lepo vidna v prvem zimskem perju, v prvem poletnem pa je že težko zaznavna. V praksi je posledica tega pogosto razmeroma težka opredelitev opazovanih zimskih rac glede spola in starosti, sama vrsta pa je zavoljo edinstvenega barvnega vzorca skoraj nezamenljiva. Tukaj moram dodati, da se pri določanju ne kaže zanašati na samčeva dolga repna peresa, saj jih pogosto vleče za seboj po vodni gladini in tako niso vselej vidna. Za samca je v vseh starostih in letnih časih značilna rožnata lisa na kljunu, ki pa jo z večje razdalje težko opazimo. ljub svoji številnosti in velikim populacijam je zimska raca vendarle ranljiva vrsta. Ogrožajo jo razlitja nafte iz tankerjev in pretiran ribolov. Zimska raca se na morju združuje v velike, tudi več desettisočglave jate. Znanih je kar nekaj množičnih poginov te vrste zaradi razlitij nafte iz tankerjev v severnih morjih. Prevelik izlov rib pomeni pomanjkanje hrane za velike jate zimskih rac. Takšne tesno povezane agregacijc. ki oblikujejo tudi razmeroma velik delež celotne populacije, so zelo dovzetne za različne motnje v okolju. Čeprav je bil na nekaterih delih njenega areala že zabeležen močan upad prezimujočih ali gnezdečih populacij, zimska raca globalno gledano še ne sodi med ogrožene vrste. Kakorkoli že, ornitologi smo vselej veseli pogleda na to očarljivo popotnico s severa, ki nam ob mrzlih terenskih dneh dopolni zimsko idilo, ali pa nas v pozni jeseni opomni, da se ta letni čas dokončno poslavlja. 17 SVET PTIC