y torek, 23- marca, je obiskal Železnike predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič s svojimi sodelavci. S predstavniki škofjeloške občinske skupščine in domačini se je pogovarjal 0 dosedanjem in bodočem razvoju Selške doline. Več o pogovorih v Železnikih lahko preberete na 6. strani. (—jg) — Foto: F. Perdan Leto XXIX.. Številka 24 y stanovi tel ji: občinske konference SZDL ye8enice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka l« Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Prednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci n e z Kranj, petek, 26. 3. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko i a ■Ml a* nic a. Y skladu s protokolom o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med SFRJ ln,h^ Kitajsko je 24. in 25. marca obiskala ZP Iskra 7-članska skupina kitajskih PTT strokovnjakov pod vodstvom Li Hai Penga. Delegacijo je spremljal ^OZDATr ??lbasade LR Kitajske v SFRJ. Po razgovorih z direktorjem ■ j f Marjanom Kristanom in sodelavci so si gostje ogledali tudi prozi oanjo telekomunikacijske opreme ter izrazili željo po ekonomsko-tehnič-ftem sodelovanju. Sledili so razgovori v Iskrinem poslovnem centru in tovarni elektronskih naprav v Stegnahpri Ljubljani. - V. B. R. - Foto: F. Perdan drugič rojen — si je lahko rekel voznik razbite zastave 101 Peter Šalej (roj. {$37) i2 Rateč, ko je živ in zdrav le s prasko zlezel iz svojega razbitega vozila. V ponedeljek, 22. marca, popoldne je peljal od Potokov proti Jesenicam po Magistralni cesti in v blagem levem ovinku zapeljal desno zunaj ceste ter trčil v betonski podporni zid; od tu je avtomobil vrglo na levo stran ceste, kjer je obstal na strehi. Škode na vozilu je za 40.000 din. Voznik je bil v vozilu sam lnprivezan z varnostnim pasom. — L. M. — Foto: A. Trček Potrebna je večja družbena zavzetost pri reševanju problemov borcev Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije je na svoji seji v sredo, 24. marca, razpravljalo o varstvu borcev NOV in drugih borcev, vojaških invalidov, se seznanilo s stališči sveta za socialno in zdravstveno politiko, republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in republiškega odbora ZZB NOV. Predsedstvo je nato razpravljalo še o stanju, pojavih in problemih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine za leto 1975; zavzelo je tudi stališče o merilih za priznavanje izjemnih pokojnin, potrdilo stališča problemske konference o družbenem položaju kmetic in poslušalo informacijo o letošnjem vlaku »Bratstva in enostnosti«. V povojnem obodobju je bilo za socialno varstvo vojaških invalidov in borcev NOV, posebno pa v zadnjih letih, tako v republiškem kot zveznem merilu dosti narejenega. To se da sklepati iz obsežne analize republiškega komiteja za vprašanja borcev jjsjOV in vojaških vojnih invalidov. S tem so se strinjali tudi številni razpravljavci, ki so razpravljali o tej občutljivi temi, ki bo prišla tudi na dnevni red republiške skupščine SR Slovenije. Vendar pa bo potrebno odpraviti še nekaj vrzeli, ki se še vedno pojavljajo pri posameznih oblikah varstva borcev in vojaških invalidov ter ostalih kategorijah. Kot je bilo iz razprave razvidno, je želja in nakazanih možnosti za nove oblike varstva in za razširjanje oblik varstva na nove kategorije dosti, vendar pa pri tem velja dobro pretehtati in proučiti tako upravičenost teh zahtevkov in seveda upoštevati tudi zmožnosti naše družbe za financiranje vseh oblik varstva. Osnovna misel razpravljavcev je bila, da ne kaže v prizadevanjih za dopolnjevanje varstva borcev in drugih iskati rešitve v spremembah dosedanjega sistema varstva, pač pa je potrebno morda z družbenim dogovorom v Sloveniji zaostajanje socialne varnosti za borce dohiteti tudi s pomočjo občin, organizacij združenega dela, interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in tudi republike. Skratka, stalna aktivnost vseh teh družbenih dejavnikov pri reševanju najbolj žgočih problemov borcev od zdravstvenega varstva, do stanovanjskih problemov, problemov kmetov-borcev, do pokojninskega varstva borcev bi bila po mnenju predsedstva ustreznejša od spreminjanja temeljnih pravic iz dosedanje zakonodaje. L. M. ODLIKOVANJE ZA JELENČEVO MAMO - Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval 90-letno Antonijo Jelene z Jelenčeve ulice 1 na Prim-skovem pri Kranju z medaljo zaslug za narod s srebrno zvezdo za njene zasluge med NOB in za povojno aktivno delo. Antonija Jelene je od 1941. leta aktivno sodelovala v NOB in izgubila v vojni dva sinova in dve hčerki. Odlikovanje ji je v sredo, 24. marca, popoldne doma izročil predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Ob tej priliki pa so ji čestitali tudi predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOB Kranj Jože Marjek in predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Na sliki: Predsednik občinske skupščine Tone Volčič je Jelenčevi mami zaželel še obilo zdravih in srečnih let. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Proslavi na Planici in Srednji Dobravi Ob 34. obletnici smrti na rodnega heroja Staneta Za garja in tovarišev iz Selške čete, ki so padli v borbi v Rovtu nad Crngrobom, bo jutri, 27. marca, ob 10. uri pri spominskem obeležju na Planici spominska svečanost. To bo hkrati tudi osrednja prireditev v počastitev praznika krajevne skupnosti Žabnica. V programu na Planici bodo nastopili učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča in osnovne šole Žabnica ter učenci glasbene šole iz Kranja. Slavnostni govor bo imel predsednik občinske organizacije zveze združenj borcev Kranj Jože Marjek. Poseben organizacijski od bor, ki je pripravil v počastitev krajevnega praznika različne kulturne, športne in dru ge prireditve, vabi vodstva šol, društev in drugih organizacij in občane, da se udeleži jo slovesnosti na Planici. Hkrati obvešča, da bo zaradi pohoda mladine na to svečanost cesta do 9.30 zaprta za promet z motornimi vozili. Spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja pa bo danes (26. marca) ob 16. uri tudi pred zadružnim domom na Srednji Dobravi. Na proslavi, ki jo organizira občinska konferenca SZDL Radovljica, bodo nastopili godba na pihala iz Lesc, moški pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope, učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja in iz Lipnice in vojaki garnizije Staneta Žagarja iz Kranja. Ob obletnici narodnega heroja Staneta Žagarja so že včeraj v avli osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici odprli tudi razstavo spomenikov in spominskih obeležij NOB. A. Ž. V. jy| XV. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM od 9. do 18. APRILA Naročnik: t..... I 1 S: ■■■ ■ Odmevi na pot predsednika Tita Ves latinsko ameriški tisk je :elo pozorno spremljal potovanje predsednika Tita in njegove obiske v Mehiki, Panami in Venezueli. Poudaril je, da je to dogodek, ki pomeni trdnejše povezovanje neuvrščenih držav in držav v razvoju. Tito je državljan sveta in državnik miru, so zapisali v mehiških in panamskih časnikih. 7 novih celodnevnih šol Februarja in marca se je sedanjim 21 celodnevnim šolam pridružilo še 7 novih. V Pirničah (občina Ljubljana-Šiška) so uvedli celodnevno šolo za vse otroke od 1. do 8. razreda. Prav tako tudi v občini Kobilje (občina Lendava). Za učence od 1. do 4. razreda imajo celodnevno šolo tudi v šolah Črni vrh (občina Idrija), Gaj (občina Maribor) in Kostanjevica na Krasu (občina Nova Gorica). V Preboldu (občina Žalec) imajo celodnevno šolo učenci 1. in 2. razreda, v Šentvidu (občina Ljubljana-Šiška) pa učenci 1. razreda. Osnova za razvoj Zvezni komite za družbeno načrtovanje in zvezni komite za promet in zveze sta sprejela predloge dogovorov o temljih družbenega načrta Jugoslavije za razvoj jugoslovanskih železnic, magistralnih cest in osnovnega omrežja za poštni, telefonski in telegrafski promet od leta 1976 do 1980. Ocenili so, da so ti dokumenti stvarna podlaga, na osnovi katere bo mogoče sprejeti in podpisati družbene dogovore o razvoju jugoslovanskih železnic, cestnega omrežja in poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa. Vsi ti dogovori skupaj pa bodo sestavljali osnovo za določanje prometne politike države. Bijedić sprejel somalskega ministra Predsednik ZIS Džemal Bijedić je sprejel ministra za zunanje zadeve DR Somalije Omera Katica. V razgovoru, ki je potekal v prijateljskem vzdušju, so razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo tako Jugoslavijo kot Somalijo. Razen vprašanj, ki se tičejo bližnjega obiska predsednika revolucionarnega sveta DR Somalije Siada Barrea v Jugoslaviji, so govorili tudi o dejavnosti neuvrščenih, boju proti kolonializ-mu v Afriki, posebej pa o sodelovanju med državama. Dovolj zdravil Sistemski ukrepi in predpisi o prometu z zdravili v naši državi so takšni, da ni nobenih razlogov za pomanjkanje teh proizvodov. Tudi sedanjega pomanjkanja lento-nitrata, zdravila, ki ga uporabljajo pri zdravljenju srčnih oboljenj, je prišlo zaradi napak v organizacijah združenega dela, ki zalagajo tržišče z zdravili. To je poudarila članica ZIS in predsednica zveznega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo Zora Tomič. Opozorila je tudi na nevarnosti, ki jih skrivajo v sebi vedno pogostejše pogodbe s tujimi partnerji. S takšnim načinom dela zanemarjamo domačo proizvodnjo in spravljamo naše proizvajalce oziroma tržišče v veliko odvisnot od tujega partnerja. To pa pomeni stalno nevarnost za pomanjkanje posameznih zdravil. Štiripasovnica od Karavank do Gevgelije V prvem petletnem obdobju bomo v Sloveniji na magistrali Bratstvo in enotnost začeli graditi karavanški predor, hitro cesto Nak lo — Kranj — Ljubi, ana in zahodno ter južno obvoznico okrog Ljubljane. To bodo prva dela na 1180 km dolgi moderni štiri-pasovnici, ki bo povezala K a ravanke in Gevgelijo. Narodni heroj Stane Žagar Jutri bo minilo 34 let od borbe Selške čete v Rovtu nad Crngrobom V vasi Žaga pri Bovcu na Primorskem se je 1896. leta kot sin revnih staršev rodil Stane Žagar. Po osnovni šoli je nadaljeval študij in postal učitelj. Prva svetovna vojna mu ni prizanesla. Moral je k vojakom in se nazadnje boril tudi za severno mejo. Po vojni, ko je Primorska prišla pod fašistično Italijo, se je preselil na Gorenjsko. Kot zaveden Slovenec dolgo časa ni dobil službe. Šele čez čas je postal učitelj na Bohinjski Beli, kjer je služboval do 1929. leta. Potem se je poročil in kmalu dobil službo na Srednji Dobravi pri Kropi. Takoj je organiziral kmečko zadrugo. Kot prizadevnega učitelja in poštenega Slovenca so ga ljudje spoštovali. Celo v najhujših letih svetovne krize Stane Žagar ni popustil. Organiziral je večerne šole in spodbujal ljudi k zavesti za lepšo prihodnost. Njegovo delo pa ni bilo po volji takratni žandarmeriji in duhovščini. Preiskava je sledila preiskavi in pri njem so skušali najti komunistično in protifašistično literaturo. Vendar se jim to nikdar ni posrečilo. Potem se je za nekaj časa umaknil, vendar je po kapitulaciji stare Jugoslavije takoj prijel za puško. Šel je v partizane in kmalu postal član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Bil je komisar Cankarjevega bataljona in je skupaj s komandantom Jožetom Gregorčičem sodeloval v Dražgoški bitki. Po tej bitki so se borci premaknili na Jelovico. Sredi marca pa se je 32 borcev Selške čete premaknilo iz Selške doline, kjer so doživljali neprestane hajke. Po hudi zimi in borbah so bili borci premraženi in izčrpani. Četi se je takrat pridružil še član poveljstva partizanskih čet Slovenije Stane Žagar skupaj z Jožetom Gregorčičem. Po izdajstvu so bili borci 27. marca zjutraj obkoljeni v Rovtu nad Crngrobom. Geta partizanov se je utrdila na hribčku, deloma poraščenem z resjem in gozdom. Nemci so takoj začeli močno streljati in partizani so kmalu imeli štiri mrtve in pet hudo ranjenih. Potem so Nemci za- žgali še resje in kopico borcev skušali ogroziti z ognjem. Izkušeni in prekaljeni španski borec Matija Udvanc-Vajs se je odločil za preboj skozi ognjeni in zadimljeni obroč. Borci so planili v neznano in dobesedno pred nemške rafale. In ko so se znova zbrali, so ugotovili, da jih je v preboju padlo še enajst. Tako je imela Selška četi v tej bitki 15 žrtev. Padli so Stane Žagar, Francka Basaj, Alojz Golob, Jože Jeruc, Stanko Kovačič, Niko Podlesnik, Bogomil Rotar, Jože Ravnikar, Mirko Štular, Janez Tomažin, Matija Uvanc, Tone Vidic, Mirko Vadnov, Rudolf Zorman in Franc Pavšič. Nemci so imeli smrt Staneta Žagarja, ki je bil po vojni proglašen za narodnega heroja, za velik uspeh. Ljudem so ga kazali naokrog kot velikega bandita. Slab mesec po tej bitki pa je 23. aprila 1942 padel v okroglski jami tudi njegov sin Stane Žagar mlajši. Šola, v kateri je pred vojno poučeval Stane Žagar, je bila porušena in po vojni zgrajena nova v Lipnici, ki se danes imenuje po njem. Krajevna skupnost Žabnica v kranjski občini v spomin na bitko v Rovtu nad Crngrobom vsako leto na ta dan praznuje svoj praznik. Po Stanetu Žagarju pa se danes imenujeta tudi garni-zija in osnovna šola v Kranju. Obletnice njegove smrti se z žalno svečanostjo vsako leto spomnijo tudi na Srednji Dobravi, kjer je Stane Žagar pokopan skupaj s sinom Stanetom. F. Debeljak Radovljica V hotelu Jelovica na Bledu se bo jutri začel celodnevni seminar za člane zveze komunistov lipniške doline v radovljiški občini. Seminarja se bo udeležilo prek 1(X) članov zveze komunistov lipniške doline iz območja krajevnega sveta ZK Podnart in medkrajevnega sveta ZK Kropa. Na seminarju bodo meri drugim razpravljali o ekonomskih in družbenopolitičnih problemih. V torek je bila deseta redna seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze Radovljica. Obravnavali so samoupravni sporazum o uvedbi enotnega obratovalnega časa trgovin v občini, predlog družbenega dogovora o financiranju lokalne radijske postaje Triglav Jesenice, osnutek družbenega dogovora o ustanovitvi, nalogah, položaju in vlogi INDOK centra ter imenovali delovno skupino za pripravo problemske konference o štipendiranju. A. Z. Kranj Namesto danes se je v sredo, 24. marca, dopoldne na Hi. redni seji sestalo v Kranju predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Pogovorili so se o uskladitvi stališč za skupščino republiške skupnosti za ceste. Razpravljali so tudi o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka in obravnavali zaključni račun skupščine gorenjskih občin za leto 1975. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti kranjske občine se bodo v torek, 30. marca, sestali na peti seji delegati zbora samoupravne enote za graditev stanovanj. Delegati bodo razpravljali o objavi razpisa za dodelitev posojil delavcem, ki dograjujejo stanovanja v zasebnih stanovanjskih hišah, sklepali pa bodo tudi o razpisu posojil za gradnjo hiše za tiste delavce, ki so zaposleni pri obrtnikih. Včeraj popoldne je bila v Kranju redna skupščina kluba gospodarstvenikov. Na skupščini so pregledali delo kluba. A. Ž. Škofja Loka Danes ob 12. uri bo v Škofji Loki seja občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red:-predlog za podelitev zlatega znaka zveze sindikatov Slovenije, razpis za podelitev srebrnih znakov ZSS, politična ocena dela izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka za leto 1975, obravnava načrta dela občinske konference SZDL, prošnja društva invalidov za pokroviteljstvo nad akademijo ob dnevu invalidov ter organiziranje letovanja delavcev v Strunjanu in na Rabu. Včeraj je bila v Škofji Loki seja kadrovske komisije pri občinskem sindikalnem svetu. Člani komisije so se na njej pogovarjali o podelitvi zlatega znaka zveze sindikatov Slovenije ter o izhodiščih kadrovske politike v občini. V ponedeljek, 29. marca, ob 16. uri bo v Škofji Loki seja komiteja občinske konference ZK Škofja Loka. Člani komiteja se bodo na seji pogovarjali o dnevnem redu za H. sejo občinske konference ZK Škofja Loka, spregovorili o finančnem načrtu za letošnje leto ter poslušali poročilo SDK o predlogu finančnega poslovanja. V torek, 30. marca, bo v Škofji Loki razširjen sestanek podpisnikov družbenega dogovora o uvedbi enotnega poslovnega časa za trgovine z živilsko prehrambenimi proizvodi. Na sestanku, ki je sklican za 12. uro, se bodo podpisniki dogovorili za dokončno besedilo družbenega dogovora o uvedbi enotnega poslovnega časa za trgovine z živilsko prehrambenimi izdelki ter določili datum podpisa tega dogovora. V torek, 30. marca, ob 15. uri bo v Škofji Loki razgovor z nosilci načrtovanja na ravni občine. Uvodno poročilo bo podal načelnik oddelka za gospodarstvo in član izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine Zvone Teržan. Seji, ki jo sklicuje občinska konferenca ZK Škofja Loka, bo prisostvoval tudi predstavnik republiške konference SZDL Franc Šifkovič. Namen sestanka je realna ocenitev doseženih uspehov in pomanjkljivosti, ki še obstajajo. -jg Tito potuje na Švedsko STOCKHOLM - V prihodnjih dneh bo odšel predsednik republike in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito na uradni obisk na Švedsko. Ta dežela veliko pričakuje od obiska našega predsednika. To je izjavil švedski premier Olaf Palme. Ko je pred obiskom našega predsednika sprejel skupino novinarjev, je dejal, da so zanj srečanja z našim predsednikom vedno dobrodošla. Ne zgolj zaradi temeljite obravnave mednarodnega položaja, temveč tudi zaradi krepitve sodelovanja med Švedsko in Jugoslavijo. Švedski premier je postavil na prvo mesto gospodarsko in kulturno sodelovanje ter opozoril na številne delavce iz SFRJ, ki so zaposleni na Švedskem, in, na zanimanje Š'edov za Jugoslavijo. Švedska je zagovornik popuščanju v Evropi. K temu je v precejšnji meri prispevala konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je bila v Helsinkih. Predstavniki Jugoslavije in Švedske so na konferenci izredno ustvarjalno sodelovali. Upati je, da se bo sodelovanje še okrepilo, je med drugim dejal švedski premier. Zal naletimo pri tem na: ovire, ki pa jih je mogoče z dobro voljo in plodnim ter dolgoročnim! sodelovanjem odstraniti. S tem bomo premagali mrtvilo, ki ga Švedska in Jugoslavija ne zagovarjata. Švedska pomaga deželam v razvoju. Ena redkih držav je, ki prispeva za nerazvite v skladu z resolucijo OZN en odstotek od bruto narodnega dohodka. Razen Vietnama, ki je po Palmejevi sodbi najbolj razrušena in opustošena država sveta in mu je Švedska začela pomagati že leta 1968, prejemajo to pomoč še Tanzanija, Indija in druge države. Švedska sodeluje pri dolgoročni obnovi Vietnama. Švedski premier je nato govoril o nevarnih svetovnih žariščih vojne in boju narodnoosvobodilnih gibanj za osvoboditev dežel. O Angoli je na primer dejal, da država ne sme biti prizorišče tekmovanja med velesilami, temveč posledica razmaha osvobodilnih vojn na črni celini. Olaf Palme je govoril tudi o Portugalski. Zanj je pomembno, da je nova portugalska oblast uničila fašizem in kolonializem in da se trudi vzpostaviti svoboden in demokratičen razvoj Portugalske. Portugalska socialistična stranka je vodila pametno politiko. Bati pa se je prevrata fašističnih in kolonialističnih sil. Za Španijo pa sodi, da je treba združiti vse sile, ki nasprotujejo fašistični nadvladi. VOJAŠKI UDAR V ARGENTINI BUENOS AIRES — V sredo zjutraj so svetovne časopisne agencije sporočile, da je argentinska vojska odstranila z državnim udarom s položaja predsednico Isabelo Peron. Prevratniki so sporočili, da je udar uspel in minil brez prelivanja krvi. Novemu argentinskemu vodstvu načeljujejo trije visoki oficirji: poveljnik kopenskih sil Jorge Videla, poveljnik letalstva Orlando Agosti in poveljnik mornarice Emilo M assera. Voditelji so sporočili, da so prevzeli oblast zaradi socialnega in administrativnega nereda v državi. Spoštovali bodo človeško dostojanstvo in dosedanje zakone ter obljubili, da se bo žvljenje kmalu normaliziralo. Poročila iz Argentine govore, da so predsednico Isabelo Peron aretirali in preprečili, da bi pobegnila iz domovine. Menda se je skušala braniti, vendar so jo prevratniki razorožili. Odpeljali so jo na jug Argentine. V LIBANONU VOJNA BEJRUT — V Libanonu je izbruhnila državljanska vojna. Zadnji podatki govore, da je v 24 urah padlo skoraj 200 ljudi, več sto pa jih je bilo ranjenih. Boji so se razširili na celotno mesto. Pred streli nihče več ni varen. Planiran je bil celo atentat na premiera in predsednika libanonske vlade, vendar se je na srečo vse dobro izteklo. Po zadnjih vesteh so vsi Jugoslovani, živeči v Libanonu, zdravi in na varnem. Sirija se je odločila posredovati v državljanski vojni. Za zdaj je bilo njeno poslanstvo neuspešno. Pobudniki miru so bili celo napadeni, vendar so ostali ; vsi člani sirske misije nepoškodovani. ZAPLETI OB PANAMSKEM PREKOPU PANAMA - Pretekle dni se je končala stavka ameriških ladijskih pilotov in drugega tehničnega osebja, ki skrbi za varno in nemoten« plovbo po Panamskem prekopu. Pred vstopom v prekop je zaradi stavke čakalo okrog 170 ladij. Američani so bili predvsem nezadovoljni zaradi nizkega posebnega dodatka v težkih delovnih pogojih v tropskem ozračju. Zanimivo je, da se Panamci, zaposleni na napravah v prekopu, niso priključili stavki. Zaradi tega jim je izrekla vlada na čelu s predsednikom Torrijosom priznanje. Večina Panamcev sodi, da so želeli ameriški delavci s stavko minirati pogajanja med vlado Paname in ZDA o ureditvi plovbe v prekopu. Panama ne želi že nekaj let prejemati nobene odškodnine za uporabo prekopa. J. Košnjek Tržič Na zadnjem posvetovanju predsednikov osnovih organizacij ZSMS ^ tržiške občine in članov sekretariata občinske konference so sklenili, da bodo organizirali predavanja po osnovnih organizacijah ZSMS. Na njih bodo razpravljali o organiziranosti mladih, pridobivanju članov in sodelovanju med občinsko konferenco in osnovnimi organizacijami. Za predavanja so odgovorni člani sekretariata predsedstva ZSMS. Predvsem bo pomembna vlog? članov konference mladih delavcev in članov konference mladih v krajevnj skupnosti. Po organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah naj bi bila predavanja končana do konca marca, po krajevnih skupnostih pa d" srede aprila. i Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so sklenili; da bo naslednje zasedanje konference SZDL 15. aprila. Na njej bodo delegat' ocenili uresničevanje štipendijske politike v tržiški občini. Gradivo za konferenco bo pripravila posebna komisija. O štipendijski problematiki so v TržiČi1 že nekajkrat razpravljali. Zato bodo osnova za razpravo stališča medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in sklepi zadnjih zasedanj predsedstva SZDL izvršnega odbora občinske konference in razprav na skupščini izobraževalni skupnosti. Na občinski konferenci SZDL so se dogovorili, da bodo člani izvršnega odbora in člani predsedstva občinske konference obiskali krajevne organizacije in konference SZDL. Na obiskih bodo ocenili uresničevanje sklepo^ občinske konference SZDL in njenih organov ter ugotovili pomanjkljivosti pri delovanju SZDL. .jk Ustanovili aktiv mladih komunistov Kranj — V Tekstilindusu so pred kratkim ustanovili aktiv mladih komunistov. Na ustanovnem sestanku so izvolili vodstvo in poverjenike v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela ter sprejeli okvirni program dela. Sklenili so v aktiv povezati vse mlade komuniste v podjetju do starosti 27 let. Poskrbeli bodo za večjo aktivnost vseh mladih komunistov, in sicer tako, da bodo posameznikom naložili konkretne naloge in tudi določili, do kdaj morajo biti izvedene-: Izdelali bodo program idejnopoli" tič-nega izobraževanja mladih komunistov in drugih mladincev in g? tudi izvedli. Stalno bodo nadziral' delo in aktivnost osnovne organizf cije mladine, skrbeli za evidentiranj6 kandidatov za samoupravne organ6 iz vrst mladih in stalno kontrolira'1 aktivnost mladih komunistov in V primeru neaktivnosti tudi ukrepal'- -lb Brez posebnih novosti v programu Kranj, 24. marca - Na seji obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti so sprejeli delovni program in finančni načrt za letos. Pro gram dela se po vsebini ne razlikuje od programov skupnosti v preteklih letih saj gre vsako leto za ponovi I ev ustaljenih nalog na področju vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva. Sem štejemo predvsem zagotovitev pogojev za nemoten potek vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na šolah, in sicer: pouk po predmetniku, dopolnilni pouk, podaljšano bivanje, varstvo vozačev, šolsko prehrano, strokovne službe na šolah itd. Po enoletnem premoru je ponovno v delovnem programu družbenopolitično izobraževanje prosvetnih delavcev ter vzgojno svetovanje. Popolnoma na novo pa bremenijo proračun skupnosti za vzgojo in izobraževanje stroški za oskrbnine v vzgojnih domovih za učence i/, kranjske občine. Te oskrbnine je do sedaj krila skupnost socialnega varstva. Precejšnje finančno breme pa predstavljajo tudi kadrovske štipendije, saj je letos celotna skrb za kadrovanje v pedagoške poklice naložena izobraževalni skupnosti. Za vso dejavnost bo imela letos izobraževalna skupnost nekaj več kot 90 milijonov dinarjev. Čeprav to predstavlja skoraj 10 milijonov več kot lani. šole ne bodo imele kaj prida več sredstev. Povečanje proračuna bodo namreč v veliki meri »pobrale« dodatne in razširjene dejavnosti, ki smo jih omenili v začetku, podražitve in večji materialni stroški. Tako da šolniki kljub izredno nizkim osebnim dohodkom ne morejo pričakovati bistvenega povečanja. V proračunu je predvideno le 6-odstotno povečanje mase za osebne dohodke. Prav zaradi skromnih sredstev za vzgojo in izobraževanje je morala skupnost določiti prioritetne naloge i/, svojega delovnega programa. Mednje sodi razvijanje in krepitev samoupravnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja, predvsem v povezovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela. V okviru teh prizadevanj se bo izobraževalna skupnost še bolj prizadevala za informiranje delavcev in občanov o vsebinskih in finančih dogajanjih na svojem področju dela. To z namenom, da bodo delavci v združenem delu lahko bolje sodelovali pri določanju obsega dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki je največkrat Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Zavarovalnici Sava PE Kranj objavlja prosti delovni mesti: 1. dveh zavarovalnih zastopnikov za redno delovno razmerje s polnim delovnim časom v zastopu 03-502 — Kovor pri Tržiču za zavarovanje oseb in 03-406 — Gorje pri Bledu za zavarovanje oseb Za delovni mesti se zahteva končana osemletka in posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Zaželeno je, da kandidat redno stanuje v zastopu ali v neposredni bližini. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na Zavarovalnico Sava, PE Kranj, Oldhamska c. 2 v splošni sektor. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD KRANJ Cesta Staneta Žagarja 19 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. - več varuhinj za določen čas 2. knjigovodje za obračun osebnih dohodkov za določen čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta) 3. hišnika za polni delovni čas — upokojenec Pogoji pod 1.: dokončana osnovna šola, smisel za delo z otroki, stanovanje v Kranju zaradi deljenega delovnega časa. Prijave je treba poslati v 15 dneh od dneva objave. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj b.o., Na Skali 5 Graditelji vam nudi vse vrste opečnih zidakov, vo-galnikov in stropnih nosilcev. Po želji kupca dostavimo opeko z našim prevozom. TOZD Gradnje Kranj b.o., obrat Struževo vam nudi betonsko opeko vseh dimenzij, ostale betonske izdelke in izdelke iz marmorja. Informacije in naročila sprejemamo: Na Skali 5 tel. 22-763 Struževo tel. 21-962 Dobava takoj! Nudimo vam sezonski popust. prav zaradi |i«>man jkanja finančnih sredstev omejeno. Izobraževalna skupnosl se ho prav tako trudila, da ho po svojih močeh pripomogla k izenačevanju družbenoekonomskega položaja prosvetnih delavcev z delavci v gospodarst vu in se prizadevala za uveljavitev samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov na osnovnih šolah. (ilede na zahteve, ki jih družba postavlja pred prosvetne delavce za poglabljanje idejnosti potika in uvajanju marksistične vzgoje v šole, bo izobraževalna skupnost poskrbela za dodatno družbenopolitično izobraževanje prosvetnih delavcev. V okviru svojih možnosti bo podpirala odpiranje varstvenih oddelkov za predšolske otroke. V ospredju pozornosti pa bo tudi letos kadrovska politika. Izredno se je namreč povečalo število nestrokovno zasedenih ur na šolah, kar se kaže tudi pri kvaliteti pouka. Zato bo izobraževalna skupnost k dosedanjih 129 kadrovskim štipendijam jeseni dodala nove, in sicer za šolanje na pedagoških gimnazijah in na drugih šolah pedagoške smeri. Z letošnjim letom pa izobraževalna skupnost izloča iz svojega programa regresiranje oskrbnin v šolskem in predšolskem varstvu. To nalogo je prevzela skupnost otroškega varstva. Delegati so delovni in finančni načrt potrdili, vendar so pripomnili, da se zaradi omejevanja višine sredstev za vzgojo in izobraževanje, problemi, ki se kopičijo v šolstvu, iz leta v leto odlagajo. Zlasti postaja vse bolj pereč problem osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Ker je predvideno letos le 6-odstotno povečanje v masi, bodo razlike med šolniki in delavci z enako izobrazbo v gospodarstvu še veliko večje. L. Bogataj Srečanje borcev Kokrškega odreda Selo pri Žirovnici — Sredi marca so se v domu upokojencev na Selu pri Žirovnici sestali borci Kokrškega odreda, živeči v jeseniški občini. Menili so, da je treba o borbeni poti odreda več pisati, kar je predvsem naloga borcev. Še posebej bo dobrodošla odredova kronika pisatelja Ivana Jana, ki bo izšla letos. Borci so na sestanku na Selu pri Žirovnici ustanovili pododbor Kokrškega odreda za jeseniško občino, ki bo deloval pri krajevni organizaciji ZB Žirovnica. Vodi ga Jože Rebolj-Planinc, člani pododbora pa so Anton Lakota, Ivan Pogačar, Franc Ribnikar, Anton Zupan, Zdravko Šporn in Anton Prešeren. Borci Kokrškega odreda iz jeseniške občine se bodo srečevali vsak prvi petek v mesecu v domu upokojencev na Selu. Do prvega srečanja bo pododbor ugotovil, če je v jeseniški občini ustanova, ki bi jo poimenovali po odredu, in pregledal sedanja spominska obeležja padlim odredovcem ter predlagal, kjer naj bi jih še postavili. Pododbor pripravlja tudi program pohodov k obeležjem, v katerih bi razen borcev sodelovali tudi mladi. Borci prav tako želijo v žirovniški krajevni skupnosti, kjer je odred pogosto deloval, urediti razstavo o borbeni poti odreda ter postaviti za Rebrom, kjer je bilo taborišče II. bataljona Kokrškega odreda, primerno obeležje in druge objekte. Ivan Saksida /O ljubljanska banka podružnica Kranj poslovna enota Kranj vas obvešča, da NE SAMO V HRANILNICI (pred Globusom) temveč tudi v poslovni enoti na CESTI JLA 4 in PREŠERNOVI 6 lahko vlagate in dvigate svoj denar vsak dan od 6 30 do 18 ure ob sobotah pa od 6 30 do 1 1 ure in v poslovni enoti na DELAVSKI CESTI 1 9 (Stražišče) v ponedeljek in torek od 1 2. do 1 8. ure v sredo od 6.30 do 1 7 ure v četrtek in petek pa od 6 30 do 1 2. ure Zakaj bi zaradi prevelikega obiska v Hranilnici pred Globusom v dolgi vrsti čakali na svoj denar, ko pa so blizu enote, v katerih boste hitreje postreženi. Skupščina skupnosti otroškega varstva Kranj Letos gradnja na Planini in v Preddvoru Skupščina skupnosti otroškega varstva Kranj je na svoji zadnji seji sprejela finančni načrt, po katerem bo skupnost v letošnjem letu razpolagala z 10,2 milijona din. Tako kot lani je predvideno tudi v letošnjem načrtu sofinanciranje dela redne vzgojno varstvene dejavnosti, za kar je namenjenih 4,1 milijona din, razen tega pa bo skupnost tudi regresirala oskrbnine v vrtcih, in sicer v višini 1,33 milijona din. Za investicije v varstvene ustanove je po letošnjem načrtu skupnost namenila 2,4 milijona din, kar je seveda le prispevek skupnosti k že zbranim sredstvom sklada koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev. Po dolgotrajnih zapletih z odkupom privatne hiše na Planini, ki naj bi hitro rešila najbolj nujne primere varstva potrebnih predšolskih otrok v tem hitro rastočem naselju, je zdaj odločitev takale: na Planini se bo letos začel graditi vrtec za 240 otrok, od tega za 100 dojenčkov, do leta 1980 pa bo zrastel v tem naselju še en vrtec. Vse pa kaže, da močno zaželeni in potrebni tretji vrtec poleg že sedanjih dveh, v katerih je sedaj 174 otrok, ne bo tako hitro gotov, vsaj letos ne. Pri gradnji vrtca *v tako velikem naselju velja misliti malo naprej in zgraditi tak vrtec, katerega opremljenost bo zadostovala tudi kasnejšim potrebam; pri tem je mišljena centralna kuhinja za 1000 obrokov, ki naj bi zadostovala za sedanje vrtce in še za dva bodoča. Sedanje kapacitete centralnih kuhinj so namreč polne. Za vrtec s takim ekonomskih centrom pa so seveda potrebni načrti, ki gradnjo in postavitev seveda zavlečejo v primerjavi s tipskimi vrtci, ki »čakalne« dobe na načrte ne poznajo. V vrtce na Planini bo kasneje potrebno vključevati tudi otroke iz hitro rastočih naselij Cirčiče in H rastje. Novi vrtec bo predvidoma veljal 140 milijonov din, graditi pa bi ga začeli tudi s kreditom stanovanjske samoupravne skupnosti. O vrtcu v Preddvoru se je v občini že zelo dolgo govorilo: načrti so že gotovi in prva lopata bo zasajena letos. Ker pa je gradnja predvidena za Šolsko in predšolsko dejavnost (vrtec je predviden za 120 otrok), bi bila etapna gradnja predraga. Po vsej verjetnosti se bo stavba začela graditi v celoti, vendar pa ne kaže, da bi bili otroci iz Preddvora že letos v vrtcu. Med pomemebnejšimi postavkami iz finančnega načrta gre omeniti še financiranje potujočih vrtcev. Ta dejavnost je pred kratkim že spet stekla, prispevek k ureditvi otroških igrišč, regresiranje letovanj predšolskih otrok ter prispevek k šoli za varuhinje in za celoletno malo šolo. L. M. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ TOZD »Komercialni servis« z n. sol. o. »Agromehanika« Kranj, cesta jla 2/1 tel.23-485. 24-778 Na Gorenjskem spomladanskem sejmu od 9. do 18. aprila 1976 bomo razstavljali kompleten prodajno-proizvodni program kmetijske mehanizacije pod posebno ugodnimi pogoji Na kredit lahko nabavite male traktorje s priključki, proizvodnje TOMO VINKOVIC. Za zgornji program je 1 % popusta v času sejma. Pod ugodnimi pogoji lahko nabavite tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo samonakladalne prikolice PIRAT 15 FAVORIT 160 obračalnik za seno FAVORIT 220 obračalnik za seno MARATON za BCS kosilnico. 4. stran — Glas V nedeljo pet referendumov Kar v petih krajevnih skupnostih v kranjski in radovljiški občini se bodo v nedeljo, 28. marca, občani na referendumih odločali o samoprispevku za gradnjo nekaterih objektov in reševanje komunalnih problemov; predvsem ureditve in asfaltiranja krajevnih cest. O referendumu v krajevni skupnosti Gorice v kranjski občini, kjer se bodo odločali o samoprispevku za asfaltiranje cest, smo že pisali. Prav tako smo pisali, da se bodo prebivalci krajevne skupnosti' Brezje odločali o samoprispevku za izgradnjo doma družbenih organizacij, prebivalci krajevne skupnosti Srednja Dobrava pa o samoprispevku za asfaltiranje ceste in ureditev komunalnih del. Referendum pa bo v nedeljo tudi v krajevni skupnosti Bohinjska Bela v radovljiški občini in v krajevni skup- nosti Zalog v kranjski. V obeh krajevnih skupnostih se bodo prebivalci odločali o samoprispevku za rekonstrukcijo in asfaltiranje krajevnih cest. Ce bo referendum uspel in se bo več kot polovica volivcev odločila za samoprispevek, nameravajo v krajevni skupnosti Bohinjska Bela urediti in asfaltirati okrog 2600 metrov krajevnih cest. Po predračunu bi potrebovali za ta dela nekaj nad milijon dinarjev. Občani bi plačevali samoprispevek pet let, nekaj pa bi k zbranemu denarju prispevala tudi krajevna skupnost iz svojih sredstev in iz posojil. Predvideno je, da bi občani (redno zaposleni, kmetje, upokojenci — nad 1000 dinarjev pokojnine na mesec, obrtniki) prispevali 1,5 odstotka od dohodka. Kmetje pa na leto še 10 dinarjev od vsakega kubičnega metra prirastka lesa v Pri Domu oskrbovancev Albina Drqlca v Potočah pri Preddvoru, adaptirali so ga lani, bo do letošnje jeseni stal pod streho še novi del, v katerem bo prostora za 60 novih ležišč za ostarele občane; sobe v tem delu bodo večinoma eno- in dvoposteljne, udobne in sodobno opremljene. Gradnjo je prevzelo SGP Projekt. — L. M. — Foto: F. Perdan Ocena urbanizma in gradenj Radovljica — Eden od sklepov enajste seje občinske konference zveze komunistov Radovljica novembra lani je bil, da je v občini treba temeljito preučiti problematiko prostorskega planiranja, urbanizacije, stanovanjske gradnje in gradnje počitniških hišic. Povod zanj je bila ugotovitev, da je v občini vse več nedovoljenih gradenj počitniških hišic, precej težav zaradi neizpolnjevanja rokov o izdelavi zazidalnih načrtov in drugih problemov na področju urbanizma in stanovanjske gradnje. Na podlagi sklepa je potem komite občinske konference zveze komunistov imenoval posebno delovno skupino, ki je začela takoj pripravljati gradivo in proučevati problematiko za sklic posebne problemske konference o vprašanjih prostorskega plana, urbanizacije, stanovanjske gradnje in gradnje počitniških hišic. Delovna skupina je gradivo za konferenco že pripravila in bo konferenca v četrtek, 25. marca, popoldne. V pripravo konference pa so se vključili tudi občinska skupščina oziroma njen izvršni svet, inšpekcijske službe, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in občani v krajevnih skup- nostih. 1'ako je izvršni svet občinske skupščine na predzadnji seji v začetku marca posebej obravnaval problematiko črnih gradenj v občini. Gre predvsem za nedovoljeno gradnjo počitniških hišic. Po podatkih je zdaj v radovljiški občini okrog 700 počitniških hišic. Inšpekcijske službe so lani ugotovile 17 nedovoljenih gradenj. Osem črno-graditeljev pa je bilo tudi kaznovanih od 4000 do'9000 dinarjev. Po podatkih je bilo v preteklih letih zgrajenih ha črno 97 objektov. Dobršen del lastnikov teh objektov se kljub pozivu ni odločilo za legalizacijo, čeprav imajo to možnost. Sicer pa je med črnograditelji iz preteklih let 15 takšnih (od lanskih pa 14), ki nimajo možnosti za legalizacijo. V razpravi na izvršnem svetu pa so razen tega ugotovili, da ti podatki še niso dokončni in popolni. Kot rečeno, bodo na bližnji problemski konferenci zveze komunistov v Radovljici poleg ostalih spregovorili tudi o teh vprašanjih in nedvomno sprejeli vrsto sklepov in stališč. Eno od mnenj izvršnega sveta občinske skupščine je na primer, da bodo, če ne bo šlo drugače, imenovali posebno skupino, ki se bo spoprijela prav s problemom nedovoljenih gradenj. A. Žalar Razprava o komunalnih vprašanjih Radovljica — Delegati skupščine krajevne skupnosti Radovljica so v četrtek, 11. marca, obravnavali predlog zazidalnega načrta za središče mesta Radovljice, predlog občinskega proračuna za letos in program letošnjih komunalnih del. Ko so razpravljali o predlogu zazi- Dober poslovni začetek v Plamenu Kropa — Delovni kolektiv Plamena si je letos zadal za tri odstotke višji proizvodni program kot lani ob enakem številu zaposlenih. Vendar pa so v letošnjih prvih dveh mesecih količinski program presegli za 3,2 odstotka. Količinsko proizvodnjo so v primerjavi z januarjem in februarjem lani letos povečali kar za 14,4 odstotka in tako izdelali 1588 ton raznih vijakov in matic. Še boljše uspehe kot januarja so dosegli v Plamenu minuli mesec. V primerjavi z lanskim februarjem so povečali proizvodnjo za 17,9 odstotka in tako presegli družbeni plan v minulem mesecu za 4,3 odstotka. Največ izdelkov bodo letos izvozili v Sovjetsko zvezo. Izvažali pa bodo tudi v Madžarsko, na Poljsko ter V nekatere zahodne države. C. R. dalnega načrta, je bilo največ pripomb na lokacije za avtobusno postajo, gar. žne hiše in parkirišča. Nekateri pa se niso strinjali tudi z lokacijo družbenega centra. Glede nove lekarne pa so menili, naj bi bila ta ob zdravstvenem domu na Kopališki cesti. V razpravi o predlogu občinskega proračuna so izrazili pomisleke o razdelitvi letošnjih sredstev za krajevne skupnosti. Izmere cesta in drugih komunalnih objektov namreč niso točne. Predlog proračuna so potem sicer potrdili, zahtevali pa so, da se v obrJini izdelajo enotna merila za financiranje krajevnih skupnosti. Zelo živahna je bila tudi razprava o programu in finančnem načrtu krajevne skupnosti za letos. Da bi uresničili začrtani program, bi potrebovali okrog 2,2 milijona dinarjev. Ker pa bodo iz občinskega proračuna dobili le 459.000 d m a rje v in se ne bo nateklo dovolj denarja iz drugih virov, so ugotovili, da bodo morali ob koncu letošnjega tričetrt-letja ponovno oceniti možnosti za uresničitev programa. Posebej so se tudi zavzeli, naj gramoznico uporabljajo predvsem SGP Gorenje in občani krajevne skupnosti. Od uporabe gramoznice si obetajo tudi določen dohodek. JR gozdovih. Razen tega bi samoprispevek plačevali tudi lastniki počitniških hišic na območju krajevne skupnosti; in sicer tisti, ki so počitniško hišico zgradili do konca leta 1971, po 3500 dinarjev, ostali pa po 5500 dinarjev. V krajevni skupnosti Zalog pa se bodo na nedeljskem referendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za asfaltiranje medkrajevnih cest Zalog — Cerkljanska Dobrava in Zalog — Glinje. Za ureditev teh cest bi po predračunu potrebovali 2,5 milijona dinarjev. Će se bodo odločili za samoprispevek, bodo prebivalci Zaloga, Glinj in Cerkljanske Dobrave do konca prihodnjega leta zbrali 1,1 milijona dinarjev. Preostala potrebna sredstva pa bo zagotovil svet krajevne skupnosti. V vseh omenjenih krajevnih skupnostih bodo v nedeljo referendumi trajali od 7. do 19. ure. A. Zalar Napori za večjo produktivnost Kranj — V Tekstilindusu so na konferenci osnovnih organizacij sindikata pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program za letos. Ker je po novi organizaciji sindikata težišče dela preneseno v osnovne organizacije sindikata, bo letos naloga konference osnovnih organizacij predvsem v nuđenju pomoči in usklajevanju dela med OOS. Med konkretnimi nalogami pa so dali prvo mesto nadaljnjemu izpopolnjevanju samoupravne organiziranosti kolektiva. Predvsem si bodo prizadevali, da bodo temeljne organizacije združenega dela izpolnjevale funkcijo, ki jo imajo po ustavi. Sindikat bo tudi poživil aktivnost pri vseh naporih za dvig produktivnosti. Pri tem so se odločno odrekli raznim ukrepom za priganjanje ljudi k večjim fizičnim naporom. Produktivnost bodo povečevali z boljšo organizacijo dela, boljšo tehnologijo in uvajanjem novih postopkov. Nadalje bo sindikat spremljal uresničevanje dogovorov o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov in izvajanje politike socialne in materialne varnosti delavcev. Prizadeval si bo za boljše obveščanje v kolektivu in za to, da bo vsem delegatom in delegacijam omogočeno učinkovito delo. Veliko pozornosti bo letos posvetil tudi izobraževanju. Na konferenci so sklenili, da bodo omogočili vsakemu sindikalnemu delavcu, da se bo lahko udeležil vsaj enega seminarja, na katerem se bo seznanil z novostmi, ki so pomembne za uspešno opravljanje sindikalnega dela. L. B. Da bo kupec čim bolje postrežen Je že res, kot pravijo, da se dobro blago samo hvali, toda koliko se danes v trgovini proda, je pa predvsem odvisno od prodajalca, od njegovega pristopa h kupcu, ki je iz dneva vdan bolj zahteven. Tega se zavedajo tudi v leščanski MURKI in za april pripravljajo za 100 svojih prodajalcev 3-dnevni seminar, kjer bodo izbrani predavatelji govorili o sodobnem liku prodajalca, o tem, kaj vse lahko vpliva na prodajo, o medsebojnih odnosih v kolektivu, predvsem pa o odnosu prodajalca do kupca. Seminar bo izveden v štirih skupinah po petindvajset slušateljev. Res, posnemanja vredno. D. D. Odbor za medsebojna razmerja Osnovne šole Prešernove brigade Železniki razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosto delovno mesto varuhinje Rok prijave 15 dni po objavi. Petek - 26. marca 1976 Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj, n.sol.o. TOZD Vino Kranj, n.sub.o. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Vino Kranj objavlja na podlagi 15. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto avtomehanika Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo poklicno šolo avtomehanične smeri in 2 leti prakse na Diesel motorjih 2. da imajo šoferski izpit C kategorije Kot posebni pogoj za objavljeno delovno mesto je določeno poizkusno delo, ki bo trajalo 2 meseca. Poizkusno delo bo opravljeno le s pristankom delavca. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnih mest na naslov Central Kranj, kadrovska služba, Kranj, Maistrov trg 11. Komisija za medsebojna razmerja delavcev samoupravne delovne skupnosti Skupnih služb v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n.sol.o. objavlja prosto delovno mesto knjigovodje OD za določen čas Združitev dela na tem delovnem mestu bo trajala do vrnitve delavke s porodniškega dopusta. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo srednjo šolsko izobrazbo (ekonomski ali finančni tehnik) in — 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih je treba poslati v 15 dneh kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA št. 6/IV. Elektrotehniško podjetje Kranj p. o., Koroška c. 53 c objavlja prosta delovna mesta 1. knjigovodje II za delo v računovodstvu, za nedoločen čas. Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola in poskusna doba dva meseca 2. administratorja za delo v komercialnem sektorju, za nedoločen čas« Pogoj: dokončana administrativna šola in poskusna doba dva meseca 3. snažilke za čiščenje poslovnih prostorov od 14. do 22. ure, za nedoločen čas. Pogoj: dokončana osemletka in poskusna doba en mesec. 4. KV RTV mehanika za delo na terenu, za nedoločen čas Pogoj: dokončana poklicna šola za učence v gospodarstvu in tri leta delovnih izkušenj; šoferski izpit B kategorije in poskusna doba dva meseca. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj prošnje oddajo osebno v tajništvu. Kasnejše prijave bodo upoštevane le v primeru, če do razpisanega roka ne bo interesentov. m 1 SUKNO 2APUZE Sukno industrija volnenih izdelkov Zapuže 64275 Begunje razpisuje in objavlja naslednja prosta delovna mesta v delovni skupnosti skupnih služb: 1. vodje splošno kadrovskega sektorja 2. vodje prodajnega sektorja 3. referenta za raziskavo tržišča 4. kurirja Pogoji pod 1. višja ali visoka strokovna izobrazba pravne ali organizacijske smeri s 3- oz. 5-letn i mi delovnimi izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih in moralnopolitične vrline; pod 2.1 srednja ali višja strokovna izobrazba ekonomsko komercialne smeri s 5- oz. 8-letnimi izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih in moralnopolitične vrline; pod 3.: srednja strokovna izobrazba, zaželena praksa, poskusno delo 3 mesece; pod 4.: končana osemletka, poskusno delo 1 mesec. Kandidati za pridobitev statusa delavca morajo predložiti prošnjo z dokazili o šolski izobrazbi, opisno navesti delovne izkušnje in moralnopolitične vrline zaradi lažjega ocenjevanja pristojnega organa. Kandidati za delovni mesti pod tč. 1. in 2. morajo predložiti prošnje na gornj1 naslov pod oznako »Razpisna komisija«. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Akademski komorni zbor Kranj Kranjski Akademski komorni zbor je gotovo najbolj znan zbor na Gorenjskem, čeprav ni ne akademski in ne komorni. Pa je kljub temu med najboljšimi, tudi v slovenskem merilu. Ali, kakor pravi umetniški vodja, vse od ustanovitve, profesor Matevž Fabijan: »Vsak zbor, kjerkoli že, opravlja svoje naloge po svoji sposobnosti z največjo ljubeznijo iQ odgovornostjo do del in do Poslušalcev. Naš zbor si želi čimveč nastopov pred domačo publiko pa tudi drugod. Ker so v zboru samo mladi ljudje, so čredno agilni in pripravljeni premagovati tudi najtežji urnik za dvig kvalitete, ne le ansambla, Pač pa tudi okolja. Zbor se je Povezal z nekaterimi najboljšimi slovenskimi zbori, ki bodo postopoma nastopali tudi v Kranju. Nastopi so vsako leto številnejši, program zahtevnejši. Zboru je Uspelo z vztrajnim in trdim delom prebiti se v vrhnjo plast slovenskih zborov.« Se kot zbor gimnazijcev so bodoči Ustanovitelji AKZ trikrat sodelovali na Mladinskem pevskem festivalu in Prejeli laskave ocene glasbene žirije. Prav pri šolskih zborih je nerodno dejstvo, da se pevci razidejo, ko pač zaključijo šolanje; morda se še kdo Priključi, oz. vključi drugje, pri večini pa je bil trud pedagogov zaman — če odštejemo morda večjo glasbeno kulturo. Kranjski študente, pevci gimnazijskega zbora, so 'eta 1969. ustanovili nov zbor, Akademski komorni zbor. Štiriindvajset akademikov je opravičevalo une, sedaj pa, ko je pevcev že šestdeset in je v zbor vključenih, poleg študentov, še precej srednješolcev in drugih, pomeni ime tradicijo in Pojem kvalitete. Letos bo zbor tretjič nastopil na tekmovanju zborov Naša pesem v Mariboru (dvakrat so že prejeli srebrno plaketo), redno pa sodelujejo še na festivalu revolucionarnih pesmi Revolucija in glasba v Ajdovščini. Snemajo za radio in T V. 50 pesmi že, poj o na proslavah delovnih organizacij, v krajih,s katerimi sodelujejo in si nastope vračajo (pred kratkim je, recimo, nastopil Mešani pevski zbor iz Izole), sodelovali so na folklornem festivalu dežel Purlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije v Celovcu pa na št a jersko-madžarsko-slovenskem festivalu itd., in vse to zapisujem iz. preprostega vzroka opravičiti slavo in pomen zbora. In res je, da pevcev, zlasti mladih, ne zadovoljuje več samo ljubiteljsko prepevanje, ampak da iščejo zadoščenje v kvaliteti in v modernejši programski usmeritvi. Tudi to je pogoj za uspeh. In dokazujejo ga še zlasti na rednem vsakoletnem koncertu v Kranju, kjer se predstavijo s šestnajstimi pesmimi. Na vprašanje o avtorjih in zvrsti, ki v zboru prevladuje, mi je» zborovodja poslal zapis: »Zbor v prvi vrsti uvršča v svoj program slovenske umetne zborovske pesmi in priredbe oz. obdelave naših ljudskih pesmi. Prav tako tudi priredbe pesmi drugih jugoslovanskih narodov in seveda dela iz svetovne zborovske literature. Časovno in stilno sega naš program od renesanse do sodobnih primerov. V spored uvrščamo še nekaj partizanskih pesmi. Nekaj imen sodobnih ustvarjalcev, katerih dela ima zbor na programu: Jakob Jež, Samo Vremšak, Egij Gašperšič, Danilo Švara, Ubald Vrabec, Marjan Gabrijelčič itd.« In, vsekakor, Matevž Fabijan. Tudi na letošnjem letnem koncertu (junija) bodo predstavili tri krstne izvedbe. Sicer pa, kakor vsi zbori na Slovenskem, ima tudi AKZ »svojo« gostilno, Restavracijo Jelen, kjer sem pravzaprav lahko »neposredno« začutil in slišal za okus pevcev, programsko usmerjenost, mentalitete Prevladovale so priredbe makedon- Galerija Kranj — da ali ne Ustanovitev Galerije ni nova frusel, ampak neizpolnjen program kulturne skupnosti Kranj iz leta *974. Ker se z likovno ustvarjalnostjo in vzgojo ukvarjata predvsem razstavna dejavnost Gorenjskega muzeja in Center za estetsko vzgojo, je težnja po združitvi obeh dejavnosti razumljiva, strokovno opravičljiva in družbeno koristna. Podani predlog (Nova organizacija Centra za estetsko Vzgojo — združitev galerijske dejavnosti in dejavnosti CEV v novo organizacijo GALERIJA KRANJ) Se v bistvu ne razlikuje od »osnovnega orisa delovanja Gorenjskega [nuzeja«, kjer s tendencami podruž-"'janja in samoupravnosti kulture Predlagam osamosvojitev posameznih dejavnosti, ki so sedaj združene v muzeju, če so za to dani pogoji. Režnje samoupravnosti vseh likov-*uh delavcev, s posebnim poudarkom na ustvarjalcih, so v nasprotju z Zastarelimi, nesamoupravnimi pojmi Jn dejanji muzejskih delavcev, ki imajo likovnega delavca samo za °ojekt (citiram iz dokumentov Peripetij okoli razpisa delovnega ^esta direktorja muzeja: .. . Likovni delavci so lahko samo posredno P° svojih delih objekt proučevanja galerijskih delavcev ...) V imenu napredka likovne dejavnosti, likovne ustvarjalnosti in 'kovne vzgoje ter razvoja samoupravnosti predlagam kulturni pUpnosti realizacijo predloga. (Ci-.ati iz predloga za ustanovitev Ga-^rije Kranj, ki ga je kulturni .kupnosti Kranj poslal Milan Ba-lista). j. Predlog za ustanovitev Galerije t anJ je avtor predloga nakazal ^di v smernicah za nadaljno dejav-i °st Gorenjskega muzeja, ko je kon-^riral za mesto direktorja. Koncept ki naj bo samoupraven in ima na !*rbi razvoj dejavnosti družbenega Uiena, mora biti odprt in pokazati Po opravičenost nove organiziranosti Galerije, tako od prizadetih institucij kakor od interesov delovnega človeka, porabnika kulturnih dobrin. Predlog je pred razpravo KUS Kranj, v nekaj zapisih pa bomo skušali od prizadetih zvedeti za ugovore ali potrditve predloga, kakor tudi razjasniti nepotrebnost osamosvojitve galerijske dejavnosti Gorenjskega muzeja ter reorganizi-ranosti in priključitve h Galeriji Centra za estetsko vzgojo. Dejstvo sicer je, da so v vseh večjih slovenskih centrih oz. mestih samostojne galerije, kjer imajo likovniki kot proizvajalci večjo ali manjšo besedo, odvisno od razumevanja samoupravnosti, pri kreiranju galerijskih dejavnosti. So vzpodbu-jevalci novih hotenj, če je ustvarjalnost ali dejavnost, resnično živa; domena likovnikov ter likovnih kritikov pa je, kako poslanstvo našega časa glede likovnosti nasploh kaže ta naš čas. Umetnostna zgodovina bo to obdobje šele proučevala, ko bodo imela nekatera dela muzejsko in zgodovinsko vrednost, pa tudi umetniško, kar je za umetnostne zgodovinarje in kustuse sicer po-pomembna pomenska različica, za ne specifično likovni muzej pa je vrednotenje zgodovinskega eksponata pred umetniškim (v polnem pomenu besede). Galerijska, se pravi likovna razstavna dejavnost Gorenjskega muzeja se oblikuje in manifest'ra v prostorih muzeja že od leta 1954. in je bila prvih deset let v glavnem omejena na likovno vzgojo z reprodukcijskimi razstavami, raznimi predavanji in likovnimi informacijami. Vsekakor pa se je z razširitvijo prostorov razširila tudi dejavnost, tako razstavno popestrena, kakor organizacijska z ustanovitvijo Društva likovnih delavcev Gorenjske. Janez Poštrak (Se bo nadaljevalo) skih pesmi (zaradi ritmike), dalmatinske pa pravoslavna, obredna pesem. Jasno, neobičajen spored za naključne goste, toda: prisluhnili so z zanimanjem. Skoraj sem se namreč bal, da bodo pevci izpadli izumetničeno, narejeno pomembni — vzdušje je le bilo gostilniško. O publiki posebej se je zelo pohvalno izrazil zborovodja, ko je dejal, da ni res, da bi občinstvo ne sprejelo in z zanimanjem ne sledilo novejšim stilom v zborovski glasbi. »Z zborovskim petjem prav gotovo najbolj masovno glasbo izobražujemo tako pevce kot publiko in nepošteno bi bilo, če bi se okolja, v katerem danes živimo, izogibali. Zato nas situacija sama sili, da segamo po vedno zahtevnejših delih, in verjetno je podobno pri vseh zborih, kajti zahtevnih pevcev in poslušalcev je vedno več«. Predsednica zbora Mija Mravlja je delegatka konference delegacij glasbenih skupin in sploh je zelo energična ter zavzeta za zbor, pevce. Med drugim je zbirala ljudi, ki bi naj šli smučat; ne vem, so se našli vsi ali ne. Vsekakor bodo v hribih še skupaj. V navadi je namreč, da proti koncu avgusta priredijo 3-4 dnevni izlet, ki je sicer delovnega značaja in uvod v novo sezono, pa vendar ostane dovolj časa še za zabavo in »resno« dejanje. »Krstijo« novince. Gordano je že malo strah. Finančnih težav nimajo, za to poskrbi ZKPO oz. KUS, delovne organizacije, kjer nastopajo, pa tudi iznajdljivost. Koncertni program opremijo z reklamnimi zapisi; tiskarski stroški so povrnjeni. Veliko potujejo. In čutijo nepovezanost gorenjskih zborov, ki pa številčno presegajo ostala slovenska področja. Običajno se niti ne udeležujejo kvalitetnih manifestacij, zborovodij ne pošiljajo na seminarje, sami jih pa tudi ne organiziramo. »Zadovoljujemo se s staro programsko politiko,« pravi profesor Fabijan, »zato je nujno potrebna povezanost zborov, enoten nastop za skupne cilje.« J. Poštrak Milan Merhar Krajinarstvo se v našem likovnem prostoru v glavnem odvija v treh smereh: ob vztrajanju na osnovah starega tradiconalnega slikarstva, v nadaljevanju postimpresionističnih prizadevanj ali pa v iskanju povsem novih poti. Zanimivo je, da so se stare šole konturnega slikarstva oprijeli predvsem slikarji naivne smeri, nova iskanja so odmevala predvsem v vrstah mladih, po večini profesionalnih umetnikov, medtem ko se je velik del preostalih krajinar-skih poskusov povezal s pridobitvami poimpresionističnega slikarstva. Prav v tem okviru zavzema delo slikarja akvarelista Milana Merharja vidno in pomembno mesto. Pri Merharjevih začetnih slikarskih poskusih, ki segajo v zgodnja petdeseta leta, je zapuščina realističnega slikarstva z močno poudarjenimi obrisi predmeti še močno prisotna. Toda kmalu začne sklenjeno in lokalno obarvano slikarsko tkivo razpadati v polihromne kosme, ki se povezujejo v optično prepričljivo in prostorsko dognano krajinsko sceno. Na samem začetku ta proces ni povsem dosledno izpeljan, saj v nasprotju z iluzionistično obravnavanim ospredjem ohranja ozadje plastičen, obrisno sklenjen izraz. Prav kmalu pa izgine tudi ta dvojnost in opraviti imamo z oblikovno, barvno in prostorsko zelo enotno zasnovano slikarsko kompozicijsko zgradbo. Ta ugotovitev velja v prvi vrsti za Merharjevo gorsko krajino in še posebej za akvarele, ki so nastali na Jezerskem. Prav oblikovno razgibana jezerjanska krajina s svojim spremenljivim podnebjem, s svojo staro in bogato arhitekturo je bila za Milana Merharja visoka šola slikarstva in sli-karjevo bivanje na Jezerskem pomeni obenem vrh njegovih likovnih prizadevanj. Tudi vključevanje arhitekture v krajino je prav v Merharjevih jezerskih akvarelih doseglo zavidljivo stopnjo, saj arhitektura ni več izstopajoči ali celo tuj element v krajini, temveč z njo organsko zrasla komponenta. Suvereno obvladanje akvarelne tehnike, sposobnost za opazovanje in slikarsko registracijo naravne pojavnosti v vseh njenih oblikovnih, barvnih in svetlobnih spremenljivostih, so sestavine, ki uvrščajo delo Milana Merharja med najbolj uspele samorastniške likovne poskuse pri nas. Cene Avguštin Koroški mladjevci razstavljajo v galeriji mestne hiše v Kranju. F. Perdan - Foto: Mladjevci Po posamičnih nastopih v našem in koroškem prostoru se je skupina mladjevcev, mladih slovenskih koroških likovnih umetnikov, zbranih okrog kluba Mladje, meseca oktobra 1975 v celovški galeriji Hildebrand prvikrat predstavila javnosti. Sledila je razstava v Trstu in zdaj v Kranju, v mesecu aprilu oz. maju pa se bomo z mledjevci zopet srečali na razstavi v Beljaku. Od časov starih koroških ljudskih umetnikov so mladejevci prva ožje med seboj povezana skupina slovenskega likovnega rastja na Koroškem. Vez, ki povezuje te mlade ljudi, ni toliko stilno kot nacionalno uglašena. Razpon likovnega snovanja mladjevcev sega od impresivno obarvanih realističnih teženj do najbolj moderno zasnovanih likovnih poskusov, razpon, ki ga srečujemo tudi v naših slogovno heterogenih grupa-cijah, še posebej tistih, ki tako kot mladjevci združujejo poklicne in samorastniške ustvarjalce. Tudi ni lahko dokazovati, da so npr. impresionistično obarvana platna Huberta Greinerja ali Ernsta Arbeitsteina kljub svoji, če hočemo slovensko obarvani tematiki, bolj slovenska kot kozmopolitska umetnost npr. Valentina Omana. Tako eni kot drugi so v svoji umetnostni govorici ujeti v krog širšega evropskega likovnega prostora, so kot vsi pravi in iskreni izpovedovalci otroci ne glasnega, temveč tihega sporazumevanja med narodi, glasniki prijateljskega sožitja in medsebojnega spoštovanja. Težke kot zemlja, ki jih preživlja, so kmečke figure Ernsta Arbeitsteina ujete v krog kubistično poenostavljenih form in se izražajo bolj s svojo plastično sugestivnostjo kot individualno pojavnostjo. Toda ne statičnost nekega plastično okrepljenega likovnega pojava, temveč dinamika notranje napetosti, ki je skrita v Arbeitsteinovih figurah, pa tudi v tihožitjih in še posebej v živalskih telesih, daje slikarjevemu delu svojevrsten, močno ekspresiven značaj. Monumentalna zasnova Arbeit-steinove kompozicije prehaja pri Hubertu Greinerju v bolj intimno, dramatičo obarvano sceno, ki nas predvsem čustveno prevzema in manj razumsko prepričuje. Tako se tudi oprijemljiva plastičnost pri Greinerju spreminja v senčnat privid, v figuro, ki jo bolj slutimo kot neposredno dojemamo. Iska Rano nas v svojih optično dognanih kompozicijah seznanja s spreminjajočo se pojavnostjo upodobljene predmetnosti, ki je posledica neumorne igre svetlobe in sence, v kateri se pojavlja, pa spet zabrisuje in izginja zdaj ta zdaj oni objekt. Človek v svojem okolju brez maske, brez olepšav, priklenjen na pot svoje življenjske usode je predmet slikarstva Jožeta Boschitza. Njegova socialno angažirana umetnost je neposredna, tako sama po sebi umevna, prav taka kot čas in življenje, ki ga upodablja. Vnesti v sliko iluzijo gibanja, registrirati figuro v njenem pojavljanju in izginjanju, jo opredeliti v njenem prostorskem bivanju in medsebojni odvisnosti je bila vedno ena od težko rešljivih slikarskih nalog. Valentin Oman se je lotil tega vprašanja s pravo raziskovalno vnemo in na slikarsko zrel način. Naj je slikar-jeva figura zajeta v vsej svoji optični pojavnosti, ali pa je od nje ostala samo senca, samo sled njene minule eksistence, se vendar giblje v sklenjenem ritmu, s katerim je prežeta vsa slikarska ploskev in zdi se nam kot da izzveneva tudi zunaj nje v brezmejnost imaginarnega prostora. Neustavljivo gibanje figur se pri Zorki Weiss spreminja v lebdenje barvnih kosmov, ki so nastali iz razbite barvne gmote. Proces ponovne kondenzacije barvnih delcev v smislu nastajanja novih oblik je ponekod šele v začetni fazi, ponekod pa že dobiva prve trepetajoče obrise, iz katerih se rojeva slikarkina nova podoba sveta. Drevesa so kot ljudje. S svojo pantomimno rastjo so za simbolično slikarsko izpoved morda še bolj zgovorna kot človekova figura. Drevesa s svojim konstruktivnim rastjem so tudi kot ustvarjena za zgraditev dinamične in likovno dognane kompozicije, s svojo razvejanostjo pa dano slikarsko ploskev tudi dekorativno zapolnjujejo. Vse tri komponente je uporabil Jože Štefan za svojo slikarsko sintezo, za svoje poetične sanjske privide, ki nam jih posreduje živo razgibano rastje slikar-jevih drevesnih skupin. Gustav Januš nadaljuje svojo slikarsko programsko zasnovo v smeri še večje poenostavitve oz. redukcije elementarnih delcev, iz katerih je v prejšnji fazi sestavljal svoje kompozicije. Ti elementi so zdaj dobili obliko nekakšnih šablon, bolj ali manj intenzivno obarvanih, oblikovno težko določljivih patronira-nih vzorcev, ki nastopajo samostojno ali pa se v tonskih variantah prepletajo, prekrivajo in tako ustvarjajo močan prostorski vtis. Potek nastajanja in razraščanja teh, biloškim podobnih form je zelo nazoren, logičen in v slikarskem pogledu perspektiven, saj vodi do skoraj neomejenega števila novih variacij. Rihard Vakaj je edini kipar med mladjevci. Oblikovna izčiščenost razstavljene plastike je tolikšna, da se nam kaže v svojih merah in proporcih prej kot realizacija nekega lepotnega kanona kot v konvencio-nalnem smislu obravnavan portret. Njegova Elka je vseh motečih slučajnostih osvobojena figura, je premišljen rezime lepotnih elementov, čistih oblin, iz katerih je zgrajena ženska glava. Ta v smislu egipčanske plastike poenostavljen obraz je v svoji odmaknjeni resnosti še bolj netvaren, kd je povsem izoliran od telesa, govori lastno govorico in ima svoj avtohtoni, do kraja dematerializiran izraz. Cene Avguštin Razstava slikarja akvarelista Milana Merharja v galeriji Prešernove hiše ho odprta do H. aprila. — Foto: F. Perdan Kje dobiti zazidalne površine Predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič s sodelavci na obisku v Železnikih — Pogovora o nadaljnjem razvoju Železnikov in Selške doline so se udeležili predstavniki škofjeloške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, občinske kmetijsko zemljiške skupnosti, krajevnih skupnosti Rudno-Dražgoše, Železniki in Selca, domačih delovnih organizacij, urbanisti ter mnogi občani s tega področja — Mitja Ribičič: »Problemov ni mogoče reševati stihijsko. Prav tako konflikta ne gre postavljati na republiško raven. Treba se bo dogovarjati. V Železnike smo prišli predvsem zato, da slišimo vaša mnenja in stališča ter da le-ta posredujemo odgovornim.« Železniki — V torek, 23. marca, je obiskal Železnike predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič s sodelavci. S predstavniki škofjeloške občinske skupščine, krajevnih skupnosti Železniki, Rudno-Dražgoše in Selca, družbenopolitičnih organizacij občine in Selške doline, občinske kmetijsko zemljiške skupnosti, domačih delovnih organizacij, urbanisti in občani se je pogovarjal o dosedanjem in nadaljnjem razvoju tega področja. Gosti- telji so goste seznanili tudi s problemi, ki jih v zadnjem času najbolj tarejo. Tu gre na prvem mestu omeniti predvsem veliko pomanjkanje zazidalnih parcel. Na torkovem srečanju v Železnikih je najprej spregovoril predsednik sveta domače krajevne skupnosti Niko Sedej. Na kratko je orisal dosedanji razvoj kraja in okolice ter spregovoril o načrtih, ki si jih je zastavila krajevna skupnost za prihodnje. Zaradi precejšnjega pomanjka- 2200 dinarjev za 12 kvadratnih metrov Ko sedim doma, v toplo zakurjenem stanovanju in skozi okna proseva prvi dih pomladi in so moji otroci siti in toplo oblečeni, se mi zdi, da je vse lepo in brez težav. Pozabim na svoje delo in skrbi, ki bi mi morda otežile mirno popoldne. Pozabljam, da svet vendar ni tako lep, da so kljub visokemu poprečnemu standardu v našem mestu, še vedno med nami ljudje, ki jim ni lahko, katerim je sleherni dan skrb in nimajo upanja, da bi svoje življenje lahko izboljšali. Pozabljam, da nimajo vsi toplega in svetlega stanovanja, da se stiskajo v mrzlih in vlažnih sobah in zanje plačujejo oderuške najemnine. Pozabljam, da so med nami tudi ljudje, ki znajo to stisko izkoriščati in pehajo tiste iz dna v še večjo revščino in bedo. In, da prav ti ljudje pogosto pozabljajo na svoje življenje izpred nekaj let, na trpljenje in bedo, iz katere so se s pomočjo družbe, tudi s pomočjo prispevka tistih, ki jih sedaj izkoriščajo, komaj dvignili. Pred približno letom in pol je v novi stolpnici na Planini pri Kranju mati z dvema otrokoma dobila dvosobno stanovanje iz solidarnostnega sklada. Starejši sin je bil takrat še šolar, pred kratkim pa se je zaposlil in odselil. Zato je mati sklenila oddati eno sobo. Prvi prosilki je sobo obljubila za 1(XX) dinarjev mesečne najemnine. Toda prosilcev je bilo veliko in z njihovim številom je cena rasla. Približno po enem tednu se je podvojila. To se pravi, za sobo je zahtevala 2()(K) dinarjev mesečne najemnine. Za sobico približno 12 kvadratnih metrov, opremljeno s starim pohištvom, ki ga sama ne uporablja več. Toliko je zahtevala, dobila pa je še več. Čeprav so se vsi prosilci zgražali nad takšno ceno in so vsi »hvaležno« odklonili sobico za takšno ceno. Vsi, razen enega. V sobico se je želela vseliti tudi tričlanska družina. Oče in mati, oba nekaj čez dvajset let in triletna hčerka. Oče je prosil, ponujal toliko kot je lastnica stanovanjske pravice zahtevala in še 200 dinarjev več. Da bi sobice ne oddala komu drugemu. In, ker noben drug prosilec ni pristal na tako ceno, je dobil ključe. Vselil se je v začetku tedna. Ko sem ga pobarala, kako to, da je pristal na tako visoko ceno podnajemniške sobice, je dejal, da bi dal še več, samo, da so prišli na »suho«. V suho sobo, s straniščem in kopalnico. Ob tem je bil videti tako srečen in ko je ogledoval staro, slabo prebarvano pohištvo, se mu je samo smejalo. Tako je bil vesel, da se ni niti pozanimal, kaj pravzaprav iščem pri njih in niti ni povprašal, zakaj se zanimam za ceno sobe in njegovo »srečo« In je pripovedoval. V Kranj se je priselil pred nekaj več kot petimi leti in se zaposlil v eni od velikih kranjskih tovarn. Dokler je bil sam, je stanoval v samskem domu, ko pa se je poročil, si je moral poiskati stanovanje. Obredel je nič koliko naslovov in lastnikov hiš in stanovanj. Ko je povedal, da ima družino, da v kratkem pričakuje naraščaj in da ni Slovenec, so imeli povsod že (Kidano ali pa so postavljali takšne pogoje, da jih ni mogel sprejeti. Po skoraj polletnem iskanju je dobil kletno sobo na Primskovem. Le majhno okno je imela skoraj pod stropom, vendar sta z ženo lahko stanovala skupaj. Lastnik je zahteval zanjo 1500 dinarjev mesečne najemnine. Plačevala sta jo, čeprav je ob prvem mrazu začela v klet prodirati vlaga, ko so kuhali, je kapalo od stropa in je deklica, ki se je medtem rodila, stalno bolehala. Drugam pač nista imela iti. V tovarni so jima obljubili stanovanje, zato sta sklenila počakati. Toda leto se je prevesilo v drugo, drugo v tretje in četrto. Stanovanje bosta dobila šele letos jeseni, če ne bo zastojev v gradnji. Stalna vlaga v kleti pa je že storila svoje. Pohištvo je zgnilo, žena že dalj časa boleha zaradi obolenja pljuč in se že več kot mesec dni zdravi v bolnici, hčerka ima kronično vnetje dihal. In ker bosta zdravi le, če se takoj izselijo iz tiste kleti, je pristal na vse pogoje, da so le dobili suho in zračno sobo. »Izkoriščajo pa tako vsi, ki imajo sobe in stanovanja za oddajanje, ker vedo, da nimamo kam, posebno ne, če imamo družino,« je dejal z grenkobo v glasu. In takoj nato spet veselo, da je ženi pripravil najlepše darilo, ko ji po povratku iz bolnice ne bo treba v vlažno kletno sobo. Kar se cene tiče, bosta že zdržala, saj jeseni dobita svoje stanovanje. Če bi nahitro potegnili iz zapisanega sklep, bi lahko rekli, da je sedaj vse v redu. Podnajemnik je zadovoljen, da je (za 2200 din mesečno!) dobil sobico in gospodinja najbrž tudi, saj ji bo ta denar krepko obogatil osebni standard. Pa še obdavčen ne bo, saj s podnajemnikom ni sklenila nobene pogodbe. Vendar ne kaže tako hitro sklepati. Zahtevati takšno vsoto za 12 kvadratnih metrov stanovanja, pa čeprav s souporabo kopalnice, ni le veliko preveč, temveč je to že oderuštvo in izkoriščanje stiske soljudi. Izkoriščanje stanovanjske stiske za osebne koristi. Nemogoče je namreč utemeljiti takšno ceno z visokimi stroški bivanja v sodobnem stanovanju s centralnim ogrevanjem in toplo vodo. Gospodinja, ki je samohranilka in delavka v eni kranjskih tovarn, ima najbrž beneficirano najemnino in ji tako stroški za celotno vzdrževanje stanovanja z ogrevanjem, toplo vodo, obratovalnimi stroški in stroški za elektriko komaj presežejo 1000 dinarjev. Tako ji bo od denarja, ki ji ga bo vsak mesec izplačeval podnajemnik, ostalo še prav toliko kot znašajo stroški za celotno stanovanje. Pri tem pa je najbrž pozabila, da je bila vrsto let tudi sama podnajemnica in je prav zaradi nevzdržnih stanovanjskih razmer dobila stanovanje s pomočjo solidarnosti vseh delovnih ljudi v občini. L. Bogataj nja vode ho potrebno že v kratkem zgraditi novo vodno zajetje, kraj bo treba komunalno urediti, poskrbeti za boljšo elektriko (zgraditi transformatorsko postajo), razširiti šolske prostore, zgraditi trgovino, zagotoviti nove prostore za trgovino, banko, pošto in postajo milice, poživiti obrtno dejavnost. .. Obenem pa ho treba rešiti problem, ki tare Železni-karje že nekaj let: poiskati bo potrebno zazidalne parcele. »V ,nekdanjih' Železnikih je prostora le še za nekaj blokov in za pomembnejše objekte, ki so splošnega družbenega značaja,« je nato dejal član izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka in predstavnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri škofjeloški občinski skupščini inž. Lado Bernard. »Površine, ki bi jih bilo v Selški dolini mogoče zazidati, iščemo urbanisti že več let. Problem pa se je skrajno zaostril v letu 1972. Takrat smo predlagali pozidavo rudenskega polja. Toda predlog ni bil sprejet. Ustrezne rešitve smo iskali dalje.« Zdaj škofjeloški urbanisti predlagajo tri možne rešitve. Prva je: gradnja stanovanj na področju Selc. Selca so oddaljena od Železnikov, od samega industrijskega središča, približno poltretji kilometer. Na voljo je okrog 6 hektarov zemljišč. Na teh površinah bi bilo mogoče zgraditi 120 stanovanjskih enot, kar pomeni, da bi bila to le začasna rešitev. Boljša rešitev bi bila pozidava studen-skega polja. Tu bi bilo mogoče rešiti stanovanjsko problematiko za daljše obdobje. Na 15 hektarih površine bi lahko »zraslo« večje število blokov, v njih bi bilo na voljo približno 400 stanovanjskih enot ter najmanj 280 zasebnih hiš. Res pa je, da bi bilo precej več stroškov s komunalnim opremljanjem zemljišč. Precej pomislekov je tudi s kmetijskega stališča. Na tem področju je namreč že nekaj preusmerjenih kmetij. Tretja možnost pa je: rudensko polje. Urbanistični načrt za zazidavo tega področja je bil razgrnjen že leta 1973, a ni bil sprejet. Rudensko polje je od središča Železnikov oddaljeno le dva kilometra. Na 15 hektarih bi bilo mogoče pridobiti približno 400 stanovanjskih enot v blokovni gradnji ter 200 zasebnih stanovanj. Seveda je tudi glede pozidave rudenskega polja mnogo pomislekov. To so pokazale tudi dosedanje večletne živahne razprave. To so torej predvidevanja urbanistov. Treba pa je obenem pripomniti, da urbanisti odločno in vztrajno odklanjajo dve varianti, ki ju ponuja in se zanju ogreva kmetijsko zemljiška skupnost. Občinska kmetijsko zemljiška skupnost namreč v prvi vrsti »ponuja« za stanovanjsko gradnjo zemljišča slabše kakovosti na področju Dolenje vasi, Ševelj in Zabelj. To področje je od Železnikov oddaljeno približno šest do sedem kilometrov. Prav tako pa predstavniki kmetijsko zemljiške skupnosti zatrjujejo, da bi bilo mogoče poiskati prostor za gradnjo stanovanj še tudi po sedaj naseljenih področjih. »Iskali smo mnoge rešitve,« je dejal inž. Lado Bernard, »a jih žal nismo našli. V Dašnjici zaradi plazovitega in močvirnatega terena graditi ne bo mogoče. Na voljo je morda le še 20 ali 30 lokacij. Gradnja v Dražgošah je prav tako problematična. Graditi bi bilo mogoče le na zemljiščih v neposredni bližini šole. To pa je seveda premalo, saj bo zadostovalo komaj za potrebe domače krajevne skupnosti.« Predstavnik kmetijske zadruge Škofja Loka Jaka Gartner je gostom najprej predstavil dosedanje delo zadruge. »Kakor hitro na Rudnem ravninsko zemljo pozidamo, je s kmetijstvom na tem področju konec,« je dejal. »Podobno je tudi s studenskim poljem. Vprašanje zidave na področju Selc bi bilo dosti manj kritično, če bi vedeli, da bi bila to res trajna rešitev. Toda to zagotovo ne bo! Predsednik skupščine škofjeloške občinske kmetijske zemljiške skupnosti inž. Janez Ahačič, je poudaril, da so se obdelovalne površine v Selški dolini v zadnjih letih močno Kje dobiti zazidalne parcele? Kje zidati? To je bila osnovna tema pogovora predstavnikov škofjeloške občine in prebivalcev Železnikov s predsednikom republiške konference SZDL Mitjo Ribičičem in njegovimi sodelavci na torkovem posvetu v Železnikih. Stališča urbanistov je podal član izvršnega sveta občine Škofja Loka inž. Lado Bernard. — Foto: F. Perdan zmanjšale. V zadnjih 20 letih pa so se v zgornjem delu kar za 34 odstotkov povečale gozdne površine. »Seveda v rudensko polje v zadnjih letih nismo veliko vlagali,« so dejali kmetijci, »saj pravzaprav že od leta 1973 ne vemo, kaj bo s tem področjem.« »Zemlje ne damo in konec,« so zatrjevali na torkovem sestanku v Železnikih kmetje z Rudnega, Studena in Selc. »To bi bilo tako kot bi ostali brez rok in nog,« so dejali. »Je ta urbanistični načrt res edina rešitev?« se je na sestanku spraševal pesnik Matej Bor in v celoti podprl prizadevanja kmetov s tega področja »za svojo pravdo«. »Rešitve ni mogoče iskati le v treh variantah,« je menil. »Vprašati se je treba, kje je mogoče najti mani vredna kmetijska zemljišča. Ce tu ni mogoče zgraditi 300 zasebnih hiš, jih pač ni mogoče. Kdor si želi udobje, kdor si želi zgraditi zasebno hišo, naj se tudi toliko žrtvuje, da jo bo morda zgradil v oddaljenejšem kraju. Imamo dobra prometna sredstva.« Prav tako je Matej Bor menil, da v prihodnje marsikje ne bo mogoče iti v tako intenzivno industrializacijo. V Sloveniji se namreč na leto zazida približno 2000 hektarov obdelovalnih površin. »V celoti podpiramo predlog kmetijsko zemljiške skupnosti,« je dejal predstavnik KS Dražgoše-Rudno Rafko Kavčič. »Polje bo namreč mogoče pozidati le enkrat. Če bo pozidana ravnina, tudi z obdelovanjem bregov ne bo nič!« Sekretar sveta ZK za Selško dolino Franc Benedik pa je menil, da bo celotno vprašanje enkrat le potrebno dokončno rešiti. Pozidava posameznih področij naj bi potekala po načrtu, ki so ga predvidele ustrezne službe. Stališče zbora delegatov v KS Železniki je, naj bi se gradilo proti Rudnem, seveda pa bi bilo treba prizadetim občanom dati ustrezno odškodnino. Možnost gradnje pa naj bi bila dana občanom tudi po okoliških vaseh. Naloga krajevne skupnosti v najbližji prihodnosti bo, da določi in zavaruje tudi kulturne spomenike in objekte, ki imajo zgodovinsko vrednost. »Žrtve bodo vsekakor potrebne,« je dejal sekretar komiteja občinske konference ZK Škofja Loka Janez Jemec, »toda problem bo treba rešiti. Stvari bo morala še aktivneje razreševati krajevna skupnost.« Predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar je menil, da je bila torkova razprava v Železnikih izrednega pomena, saj so se na njej zbrali In med seboj soočili predstavniki treh krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in občani. Poudaril je, da bo problem potrebno razrešiti »doma«. Na sejo občinske skupščine bo potrebno priti z razčiščenimi stališči. V Železnikih in bližnji okolici želijo graditi predvsem prebivalci iz Martinj vrha, Podlonka, Davče, Zali loga in Sorice, je dejal. Pa tudi z Rudna je kar 10 odstotkov kandidatov za gradnjo stanovanj, je zatrdil. »V Železnike smo prišli predvsem zato, da slišimo vaša mnenja in stališča ter da le-ta posredujemo odgovornim,« je ob zaključku razprave dejal predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Gre za zelo pomembne stvari. Toda to je izključno problem Selške doline. Karkoli bomo rekli v republiki, mora biti rečeno tu! Tu v Škofji Loki in Železnikih. Konflikta, ki nastaja tu zaradi pomanjkanja zazidalnih parcel nikakor ni mogoče postaviti in ga prenesti v republiške okvire. Problemi se ne morejo razreševati stihijsko. To je največja nevarnost.« Mitja Ribičič je poudaril, da bo potrebno v prihodnje izhajati pred- vsem s stališča združenega dela. Do konflikta med delavcem v organizaciji združenega dela in kmetom nikakor ne sme prihajati. Delavec mora čutiti pravi odnos do kmeta, kmet pa do delavca. »Potrebno bo tudi natančno opredeliti agrarno politiko Selške doline,« je dejal Mitja Ribičič. »Kjer se v kmetijstvu ustvarjajo neki viški, je docela jasno, da na takih področjih ne bo mogoče zidati. Tudi načrtovanje, zlasti dolgoročno, je dvorezen meč. Nekateri namreč še vedno menijo, da se bo tisto, kar je planirano za leto 2000, zgodilo že jutri. Seveda pa: planirati je treba. Za gradnjo bo pač potrebno najprej porabiti tista zemljišča, kjer so stvari glede lokacij že popolnoma jasne. Treba pa je poudariti, da vsak razvoj zahteva določene žrtve. Privatni interesi se morajo včasih podrediti tudi družbenim* Nobenega dvoma ni, da imajo Selška dolina, škofjeloška in sosednje občine izredno velike možnosti za razvoj. Treba bo poskrbeti le, da bo industrijsko jedro našlo skupen jezik s kmetom.« Nato je predsednik republiške konference Mitja Ribičič najprej predlagal, naj se javna razprava o urbanističnem načrtu za Železnike in Selško dolino podaljša še za nekaj mesecev. Opaziti je namreč mogoče, da še vedno ni vseh strokovnih elementov za pravo diskusijo in razpravo. Nosilci javnih razprav pa bodo vsekakor morale biti krajevne skupnosti. »Predlagam, da se iz krajevnih skupnosti, ki so pri tem neposredno prizadete, ter ustreznih občinskih strokovnih služb usta' novi tudi posebna mešana komisija,« je dejal Mitja Ribičič. »Le tako bo namreč enkrat mogoče priti stvari do konca. Kot vidim pa bo potrebno temeljito reorganizirati občinsko kmetijsko zemljiško skupnost. Ta se bo morala v veliko večji meri nasloniti na delegatski — oziroma večdomni — sistem.« Zemlje ne damo in pika — so se ponovno oglasili kmetje iz Selc, Rudnega in Studena. Ponovno sta jih podprla pesnik Matej Bor in pisatelj Tone Svetina. Tone Svetina je celo menil, da bi bilo Dražgoše in okolico treba zaščititi kot zgodovinski spomenik. Nekatere stvari so po torkovem sestanku nekoliko bolj jasne in razčiščene. Toda res le malo. Vse kaže, da bo skupni jezik, rešitev, ki bo prinesla zadovoljstvo eni in drugi strani, le težko najti. Kaže, da bo za okroglo mizo potrebno sesti še nekajkrat. In se seveda dokončno dogovoriti. J.Govekar Svet TOZD ŠOLSKI CENTER ZA TEKSTILNO IN OBUTVENO STROKO KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 33 razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoj: najmanj srednješolska izobrazba in nekajletna praksa na različnih mestih v računovodstvu. Prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in s potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na naslov: Šolski center za tekstilno in obutveno stroko, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, v 8 dneh po objavi. Za 1. maj 2 Glasom in Alpetourom po srednji Italiji V torek smo vam na kratko opisali Pot prvomajskega izleta po srednji Italiji, danes in v nekaj prihodnjih številkah pa se bomo malo podrobneje ustavili pri vsakem od mest, ki Sa bomo obiskali. Najprej »zlate« firence Lahko bi rekli, da so Firence eno najbogatejših, najznamenitejših in tudi najbogatejših italijanskih mest. ^o je z eno besedo mesto umetnosti, svojevrstna staromestna zunanjost, dovršeni spomeniki in dragocene Umetniške zbirke privlačijo turiste z ysega sveta. Od leta 1860, ko se je Toscana Priključila Italiji, so Firence središče te italijanske pokrajine. Zgodovinar-.j1 so si enotni v trditvi, da vsa italijanska renesansa izhaja prav iz tega mesta umetnosti. Tu je ena najlepših cerkva na svetu, Santa Maria del Fiore, ki se Ponaša s čudovito, ogromno kupolo, I' jo imajo za »lepšo mlajšo sestro« Kupole cerkve sv. Petra v Rimu, tu Je kup del slovitega Michelangela, njegov David z jeznim pogledom, njegovi sužnji, pieta, grobnica Medi-cejcev z njegovimi nagrobnimi kipi, i! krstllmca- ena najstarejših zgradb v mestu, z bogatimi mozaiki V notranjosti (tu je bil krščen tudi pesnik Dante) in slovitimi »rajskimi vrati«, ki prikazujejo deset slik iz biblijskih zgodb in je vsaka zase enkratna umetnina; mojster Loren-zo Ghiberti jih je delal celih 27 let in Pomenijo njegovo življenjsko delo. Galerija Uffizi velja za eno najbogatejših galerij slik na svetu in se Ponaša s primerki, za katere ji zavisili naJve^e svetovne galerije Najdenček o Nekega jutra je v nekem podjetju delavec za kupom zabojev našel dojenčka. O tem je obvestil preddelavca, ki je dojenčka predal mojstru. Mojster je najdenčka predal obra-tovodji, le-ta pa tehničnemu direktorju. Nato se je sestal kolegij in razpravljal o tem, če ima podjetje kaj opraviti s tem najdenčkom. (2) Kolegij se je končno odločil za uporabo sodobnih tehnik upravljanja in sestavil projektno skupino. (3) Projektna skupina je zasedala več mesecev in je končno vodstvu predložila tole sporo->i čilo (4) 1. V našem podjetju noben par sodelavcev ne sodeluje tako tesno, da bi mogel nastati takšen izdelek 2. Pri nas ničesar ne dela-mo z veseljem in ljubeznijo. 3. Pri nas so vse stvari brez glave in nog. 4. Pri nas še nikoli nismo ničesar naredili v devetih mesecih. 5. Sklep: otrok ni naš. Našemu podjetju ne more nihče naprtiti odgovornosti za ta izdelek. Zdravstveno predavanje v krajevna organizacija RK Vodo-oni stolp prireja v torek, 30. mar-^ • ob 18. uri zdravstveno pre-j^vanje v avli osnovne šole Simona ^ nka, Komenskega 2, Kranj. Pre-0*val bo dr. Mario Kocijančič emi Žena, delo in zdravje. Ponte Vecchio — stari most čez reko Arno daje mestu še poseben mik. »Stari« most je imenovan zato, ker je bil na tem mestu most čez reko že za časa Etruščanov. Na samem mostu se na obeh straneh stiska zlatarnica k zlatarnici. Ze v 16. stoletju so bile tu ustanovljene »kovač-nice« zlata in srebra in te so se prenašale iz roda v rod. Firence so tudi poznane po svojih prireditvah: predstavitev stalnih gledališč — festival narodov, v palači Pitti manekenke med starimi platni vsako pomlad prikazujejo italijansko visoko modo, maja je tu flo-rentinska glasbena prireditev, poznane pa so Firence tudi po svoji vzorčni razstavi obutve in usnja, razstavi starin itd. Huda nesreča je jeseni 1966 prizadela Firence, ko je reka Arno poplavila mesto in uničila precej umetnin. Se danes je videti, do kod je tedaj segala voda. Enkraten je pogled na Firence s hriba nad mestom, s Piazzale Michelangelo; kot na dlani so vse cerkve, kupole, mostovi, reka, parki in mogočne mestne hiše. Ne da se vse to opisati, videti je treba. In odhajali boste za veliko, veliko bogatejši. Kot smo že zapisali, bodo šli trije naši naročniki, dva »stara« in en nov, ki se bo naročil na glas do 16. aprila, na ta izbrani 5-dnevni izlet zastonj. Pohitite z naročilom, vredno je. SMUČAR V KOPALKAH - V petek je bilo v Planici izredno toplo in sončno. Veliko je bilo takih, ki so hoteli pod Ponvami ujeti čim več sončnih žarkov. Leonu Pečarju iz Podkorena, ki že več let pomaga pri pripravah planiških skakalnic, to ni bilo dovolj. Odvrgel je obleko in se v kopalkah grel na soncu. Kasneje smo zvedeli, da ga je začelo popoldne krepko zebsti. Eden od prijateljev je menda pomotoma odpeljal njegovo obleko ... (jk) -Foto: F. Perdan Življenjski trening Zdravo in ustvarjalno življenje lahko primerjamo z obdobji športnega treniranja in tekmovanja. Že v mladosti zasnujemo podobo in vsebino bodočega življenja. To je čas poklicnega usposabljanja ali šola za življenje, kakor ji radi pravimo. Mladost je podobna letnemu ali večletnemu zaporedju treniranja. Treniranje v mladosti mora biti dovolj naporno in učinkovito, če pa postaja naša navada, bomo v zrelosti, ki je kot tekmovalno obdobje ali čas največjih storitev, lažje opravljali delo. Mladost pa ni le priprava za zrelost, je tudi priprava za pri-letnost, ko se moramo boriti s tegobami let. Tedaj nas ohranja v mladosti pridobljena trdoživost in življenjska moč. Katere naj bi bile bistvene sestavine življenjskega treninga? Prva bi bila splošna kondi-cijska priprava. To pridobivamo z vsakodnevno gimnastiko, z delom, s hojo, tekom in z znojenjem. Posebno tek je koristen za one, ki so se osvobodili dela. Te nadlegujejo razne nevšečnosti kot so rejenost, lagodnost, lenivost, hitra razburljivost ipd. V športu govorimo o kondi-cijskem teku, v medicini o zdravilnem teku, v smislu ohranjevanja splošne kondicije pa bi lahko govorili o teku za dolga leta ali o teku za podaljševanje življenja. Žal splošni organski — kondicij-ski krepitvi ne posvečamo dovolj pozornosti. Šele kadar začnemo bolehati, ko smo že v stiski, se zavedamo pomena in rešilne moči raznih oblik fizioterapije v zdraviliščih. Tehnična priprava ali tehnična popolnost kot del življenjske treniranosti je v našem znanju, poklicni usposobljenosti in v uspešnosti dela. Čim zahtevnejše in odgovornejše delo opravljamo, tem bolj moramo skrbeti za zdravje in večjo zmogljivost. Ob slabi treniranosti ali netreni-ranosti se pogosto kažejo še tehnične pomanjkljivosti pri delu. Del življenjske treniranosti je v miselni, čustveni in splošno osebnostni zrelosti. Dobro je poznati samega sebe, osebnostni odmev na uspehe ali neuspehe, kajti v življenju je težje preboleti neuspehe kot v športu. Ce nismo kos položaju, nas začne razjedati občutek nemoči, pesti nas živčnost, a v zavesti začno tleti že skoraj bolezenske misli in ideje. Trening naj krepi voljo do življenja, ohranja bolj vedre misli, preprečuje naj notranje krize in krepi samozaupanje. V športu veliko govorimo o taktični pripravi in taktični zrelosti. Športne igre so navadno najboljša šola taktičnega mišljenja in ravnanja. V športnih igrah nastopa manj tekmovalcev kot v življenjski igri. Kakor v športu, tako je tudi v življenju taktika celokupnost oblik in načinov tekmovanja, da bi dosegli uspeh. Poznamo taktiko pravilne razdelitve moči na progi, poznanje slabosti ali moči nasprotnika, prvine osebne in skupne taktike. V življenju je več taktičnih inačic, vendar ne bi bilo prav, da bi uspehe preveč pripisovali sebi, napake pa drugim in da bi se okoriščali s tujim znojem. Pri delu ne bi smeli biti preveč v ozadju, pri plačilu pa v ospredju. V življenju bi potrebovali več trenerjev. Kateri naj bi bili vodilni in kakšna naj bi bila vsebina njihovega učinkovanja? Vlogo prvih trenerjev bi opravljali veliki humanisti preteklega časa, ki so obogatili človeštvo z naprednimi idejami. Od trenerjev športnih iger bi se naučili nekaj taktike, od trenerjev teka na dolge proge pa pravilno razporejanje moči na še daljši življenjski poti. Jože A ž man ■; kino Kranj CENTER 26 marca amer. harv. komed. IIOLLY-VVOODKKI FRIZER oh 10. in 20. uri. jug. harv. film ZAKLETA SVA, IRINA oh 18 uri za Filmsko gledališče 27. mana amer, barv. komed. HOLLY-VVOODSKI FRIZER oh 16., 18. in 20. uri, prc-miera franc. harv. krim. BORKAM NO IN KOMPANIJA oh 22. uri 28. marca amer. harv. risani FINK PANTER - FESTIVAL HUMORJA OB 10. uri, amer harv. komed. HOLLYWOODSKl FRIZER oh 15., 17. in 19. uri, premiera amer. harv. filma 99,5 % MRTEV oh 21. uri 29. marca franc. harv. krim. BORSAI.INO IN KOMPANIJA oh 16, 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 26. marca angl. harv. film NJIH 14 oh Hi., 18. in 20. uri 27. marca nem. harv. krim. LORD IZ PRED MESTJA oh 16. in 18. uri, amer. harv. CS pust. METULJ oh 20. uri 28. marca amer. harv. vestem VROČA SEDLA oh 14. in 18. uri, amer. harv. krim. VROČI DIAMANTI oh 10. uri, premiera angl. harv. glash. ZVEZDNI PRAH oh 20. uri 29. marca angl. harv. glash. ZVEZDNI PRAH oh 16. in 18. uri Tržič 26. marca amer. harv. krim. TRMASTI POLICAJ ob 18. in 20. uri 27. marca barv. krim. VROČI DIAMANTI ob 16. uri, amer. barv. krim. TRMASTI POLICAJ ob 18. in 20. uri 28. marca ital.-jug. barv. vestem PREHOD PREKO VRAŽJEGA KLANCA ob 15. uri, ital. barv. erot. CVET 1001 NOĆI (ni primeren /.a otroke) ob 17. in 19. uri 29. marca ital. barv. erot. CVET 1001 NOCl (ni primeren za otroke) ob 18. uri Kamnik DOM 26. marca amer. barv. krim. ŠKORPIJON ob 18. uri 27. marca angl. barv. fant. pust. SINBA-DOVO ZLATO POTOVANJE ob 18. in 20. uri 28. marca angl. barv. fant, pust. SINBA-DOVO ZLATO POTOVANJE ob 15. in 19. uri, amer. barv. krim. ŠKORPIJON ob 17. uri 29. marca amer. barv. krim. VROČI DIAMANTI ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 28. marca amer. barv. CS pust. METULJ ob 10. uri Škofja Loka SORA 26. marca angl. barv. pust. SREČANJE NA OCEANU ob 18. in 20. uri 27. marca amer. barv. PRIČE ob 18. in 20. uri 28. marca amer. barv. PRIČE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 26. marca amer. barv. krim. MORILCI IN PRIČE ob 20. uri 27. marca angl. barv. drama DVA KORAKA IZVEN ZAKONA ob 20. uri 28. marca angl. barv. pust. SREČANJE NA OCEANU ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 26. marca ital. barv. pust. IZZIV BELEMU OČNJAKU oh 17. in 19. uri 27. marca jug. barv. pust. KAPETAN MI-KULA MALI ob 15. uri, amar. barv. CS fant ZELENO SONCE ob 17. in 19. uri 28. marca amer. barv. CS fant. ZELENO SONCE ob 17. in 19. uri 29. marca franc. barv. komed ZDRAVNIK POPAUL ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 26. marca jug. barv. pust. MIKULA MALI ob 18. in 20. uri 27. marca franc. harv. komed. POPAUL ob 18. in 20. uri 28. marca jug. barv. pust. plačna za člane Ježkovega kluba), 28. marca franc. barv. komed. ZDRAVNIK POPAUL ob 18. in 20. uri 29. marca amer. barv. CS fant. ZELENO SONCE ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 27. mana franc. harv. krim. NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK oh 18. in 20. uri 28. marca amer. harv. pust. ROJENI PORAŽENI ob 18. in 20. uri Kranjska gora 27. mana amer. barv. pust. ROJENI PORAŽENI oh 18. in 20. uri 28. mana ital. harv. pust. IZZIV BELEM L' OČNJAKU ob 18. in 20. uri Radovljica 26. mana ital. barv. pust. AVANTURE BELEČA OČNJAKA oh 20. uri 27. mana amer. harv. CANCKTER LEPKK ob 18. uri. franc harv. VEKELA DRUŽBA oh 20. uri 28. mana ital. barv. pust. AVANTURE BELEČA OČNJAKA oh 10. uri. franc. harv. VESELA DRUŽBA oh 16. uri, amer. harv. krim. KALIBER 20 oh 18. uri, ital. barv. pust. AVANTURE BELEČA OČNJAKA ob 20 uri 29. marca ital. harv. pust. AVANTURE BELEČA OČNJAKA oh 20. uri Bled 26 mana amer. harv. CANCKTER LEPKK oh 20. uri 27. marca amer. harv. krim. KALIBER 20 ob 18. in 20. uri 28. mana ital. harv. pust. AVANTURE BELEČA OČNJAKA oh 14. uri, amer. barv. GANGSTER LEPKK oh Ki. in 20. uri, amer harv. NEKOČ JE BIL HOLLYW()OD ob 18. uri 29. mana franc. barv. VESELA DRUŽBA ob 20. uri r krim. MORILCI IN krim. MORILCI IN KAPETAN ZDRAVNIK KAPETAN MIKULA MALI ob 10. uri (predstava brez- Hollywoodski frizer Rež.: Hali Ashby, gl. vloge: VVarren Beatty, Goldie Hawn in Julie Christic Film je bil prikazan na letošnjem Festu in, seveda, od tedaj ga spremlja oznaka, da spada med boljša dela. In kako tudi ne, saj pripoveduje o zdajšnjem ameriškem trcnut ku, njeni mentaliteti, na način, ki je sicer presegel pojem »hollvvvoodskega« filma, o načinu vendarle ostaja zvest. Lepotniški je in temu primerno koketen, idejno, ne umetniško ne skuša preiti »privlačne zgodbico« — in izgubljati gledalcev. Glavni igralec VVarren Beattv je hkrati tudi producent in soscenarist, in temu primerno je vloga narejena zanj, njegovim zmožnostim ter večanju popularnosti. Ker je Hollvvvoodski frizer komedija, nekaterih pomembnih sporočil ne smemo jemati resno; pcxl pojmom komedije je skrit tudi strah, da bi zgodba in pripoved ne učinkovala staromodno, moralizirajoče. Inter-pretatorsko je zanimiva le Goldie Havvn, morda tudi zaradi vloge, ki ji predpisuje naivno verovati v nekatere vrednote kot so, npr. ljubezen, zvestoba, celo zakon, ne glede na dejstvo, da se tudi njena vloga »posodobi«, razblini, poistoveti in podredi sredini, nezainteresirani sicer za vse, a, ki po filmu sodeč, prevladuje. Film pa se lahko tolmači tudi bolj enostavno. Hollvvvoodski frizer je ambiciozen, pa čeprav poprečen mladenič, ki bi rad odprl lasten salon. Ker je ženski frizer in, ko gre za spolnost, zelo nerad reče ne, je na poti k uspehu, uresničitvi želje. Hkrati je protiutež nagrmadenemu bogastvu strank, ki z bogastvom premorejo še oblast — in ohlapno moralo, kar frizer kot prvo privzame, a je na kraju izigran. Zapustijo ga vsi, ko skuša hiti še najbolj »pošten«, na tak način pa nam tudi sporoča, da se ni vredno truditi ne za vrednote, ne hoditi proti vetru. J. Poštrak Šimnovo brezno ali Gorjanska jama gledališče TONE CUFAR JESENICE SOBOTA, 27. marca, ob 19..10 - M. Mihelič: SVET BREZ SOVRAŠTVA, premiera; NEDELJA, 28. marca, ob 19.30 za izven -M. Mihelič: SVET BREZ SOVRAŠTVA. V Glasu ste dne 9. 3. 1976 objavili kratko novico J. Ambrožiča z naslovom Gorjanski jamarji. V njej poročate o predvojni jamarski dejavnosti v Gorjah. Takrat je, namreč Simon Zima našel v hribu Košev-niku brezno, ki so ga pozneje poimenovali po njem Šimnovo brezno v Koševniku ali Gorjanska jama nad Krnico. Že pred vojno so domačini, člani omenjene jamarske sekcije zgradili v vhodnih breznih lesene lestve in jamo preiskali. Pri tem sta jim pomagala tudi organizirana jamarja iz Ljubljane dr. Alfred Šerko in Egon Pretner. Po vojni je omenjena sekcija leta 1950 ponovno zgradila lesene lestve in sodelovala s takratnimi jamarji i/. Ljubljane dr. Dušanom Kuščerjem. dr. Ivanom Gansem in Grimšičar-jem. Jamo so skupaj raziskali do konca, izmerili pa so jo ljubljanski in kranjski jamarji šele v letih 1907, 68, 69 in 1970, ker je v rovih vse polnp ožin, ki ovirajo gibanje. Vhodni brezni sta globoki zaporedoma 25 in 20 m in vodita v glavno etažo jame dolgo 475 m. Nižje sta še srednja etaža v dolžini 260 m in spodnja etaža z vodotokom dolga 150 m. Iz stranskega rova, dolgega 144 m. priteka še pritok. V vseh treh etažah je več manjših stranskih rovov, tako da so vsi jamski rovi dolgi 1238 m. Vhod je v višini 800 m nad morjem. Najnižja točka v jami je 15.'} m pod vhodom, tako da je navedena jama po globini na 39. mestu v Sloveniji (Naše jame 1973). Umetni rov, ki bi jamo poševno povezoval s površjem, bi moral biti dolg okrog 50 m. Jama nima večjih dvoran ali drugih posebnih turističnih znamenitosti, ki bi opravičevali potrebne investicije za turistično ureditev. Jamarji z Bleda snujejo svojo jamarsko skupino, za zdaj so vključeni v Društvu za raziskovanje jam, Kranj. Ostali slovenski jamarji so organizirani v tridesetih društvih, ki so združeni v Jamarski zvezi Slovenije — preko nje v Speleološki savez Jugoslavije in mednarodno Speleološko Unijo. Doslej so v Sloveniji raziskali preko 4000 jam, o katerih vodijo podroben jamski kataster z načrti jam in drugimi podatki. T. Planina in K. Lipovac Jabolčni pire Potrebujemo: 6 večjih kislih jabolk, košček cimetove skorje, 15 dkg sladkorja, nastrgano limonino lupino, sok pol limone, 2 žlici škrobove moke (maidine), 4 del sladke smetane in še 10 dkg sladkorja. Jabolka očistimo, zrežemo na kocke, stresemo v posodo, zalijemo z vodo in kuhamo, da se jabolka razkuhajo. Nato maso pretlačimo in dodamo na 5 kozarcev mase 15 dkg sladkorja ter lupino in limonin sok. Zmes pristavimo na ogenj, da zavre, nato pa ji dolijemo v kozarcu hladnega jabolčnega soka razmešano škrobno moko in eno minuto vse skupaj mešamo, da se zgosti. Jabolčni pire stresemo v široke steklene kozarce ali skodelice in okrasimo s tolčeno smetano. Hranjenje živil Niso pravi rokavi, bluza pa tudi ni brez njih, bi lahko rekli za tale model: malo podaljšane rame svetle črtaste bluze z enobarvnim ovratnikom končujejo letos moderna rokava, ki so nekak kimono stil. Se nasvet — niso za tiste, ki imajo zelo široka ramena. Vsako gospodinjstvo del živil, ki jih potrebuje, kupuje vsak dan, nekatere tedensko, druga živila pa spet mesečno, odvisno od prostora za shranjevanje in ostalih vzrokov. Koliko časa pa lahko sploh trajajo zaloge živil, predvsem takih, za katere menimo, da jih lahko hranimo daljši čas. V nedogled seveda nobeno živilo ne traja, če ni posebej pripravljeno in pakirano za dolgo dobo. Nekatera živila trajajo dlje le tedaj, če jih posebej predelamo, trajala pa bodo seveda le, če jih bomo pravilno hranili. Za daljše hranjenje so primerna živila, v katerih je malo vode, posušena živila torej. Suho sadje na Otroci odraščajo Nekateri starši včasih sploh ne opazijo, da njihovi otroci rastejo: v višino že, to da, saj so vedno prekratka rokava in hlačnice, toda tista druga rast, ki je tudi neizbežna, je za starše, ko jo odkrijejo, včasih prav osupljiva. Naš otrok, če je star štiri ali štirinajst let ni več majhen otročiček, če: — ne zahteva več prižgano luč, preden zaspi; — kadar gre prvič sam v trgovino, — kadar le z besedami potrjuje svoje stališče, ne več s cepetanjem nog in jokom, — kadar se po telefonu oglasi glasek, ki ga prav dobro slišimo in razumemo in se z njim že lahko pogovarjamo, s šolskih klopV — kadar ga ni več treba spremljati v stranišče, — kadar zna brez velikih nezgod z nožem zrezati svoj zrezek, — kadar lahko mirno spimo v nedeljo zjutraj, ne da bi nas otrok vrgel iz postelje že pred 6. uro, — kadar nam prepove poljub na lice pred drugimi ljudmi, — kadar opazimo, da teče in plava hitreje od nas, — kadar je pri telefonu hitreje kot mi, — kadar so mu prav naši čevlji in bluze, — ko slišimo izjave, da jih z gospodinjskimi deli prefinjeno zatiramo. primer lahko hranimo izredno dolgo, če izberemo zanj zračen in ne preveč topel prostor. Vlaga pa ga pokvari. Konzerve hranimo lahko dokaj dolgo v suhi kleti ali v omari v shrambi, Izogibajmo pa se vlažnih prostorov, kjer bi konzerve lahko začele rjaveti. Sicer pa trajnost konzerve preverjamo po datumu, vtisnjenem na pokrovu. Maščobe in olja hranimo tako kot konzerve, prav tako tudi suho meso. Sveža živila kot so krompir, jabolka, zelenjavo pa hranimo v ne presvetli in ne presuhi kleti: jiajboljša je podzemna klet z ilovnatimi tlemi. Zanimiva je tudi trajnost nekaterih živil: sladkor lahko hranimo 2 do 3 leta, riž 2 leti, mesne, ribje in sadne konzerve 2 leti, jedilno olje; testenine, mast, suho sadje, kondenzirano mleko, stročnice, med in marmelado hranimo 1 leto, več kot pol leta mleko v prahu, do pol leta pa suho salamo, slanino, zdrob in moko, kakao in juhe v vrečki. Nega rok »Pokaži obraz tam, kjer ga imaš«, je rekla ne ravno lepa ženska s čudovito oblikovanimi in negovanimi rokami in zato ni nikoli nosila rokavic. Četudi naše roke niso najlepše oblikovane, pa jih moramo kljub temu, da z njimi opravljamo lepa in manj lepa opravila, redno negovati. Sodobna pralna sredstva hitro načenjajo zaščitni plašč na koži rok, vsak čas jih močimo, izpostavljamo hladu, raznim kemikalijam, pozabljamo na kreme — rezultat pa so spokane, zanemarjene roke, ki niso take postale zaradi težkega dela, pač pa zaradi nenegovanosti. Ce se k temu pridružijo še zanemarjeni nohti, potem naše roke ne dajejo videz hude delavnosti, pač pa hude zanemarjenosti. Za vsa težja dela tako na vrtu kot v gospodinjstvu ali v službi si omislimo zaščitne rokavice. V kratkem se privadimo nanje in kasneje niti ne bomo znali delati brez njih, kot sedaj mislimo, da v rokavicah nimamo pravega »prijema«. Po vsakem delu si roke umijemo s toplo vodo, krtačko in milom, najboljše je glicerinsko milo in jih namažemo s posebno kremo za roke. Če ni take kreme pri roki, si vsakič, ko si roke umijemo, natrimo dlani z limoninim sokom; ne zavrzimo zato ožete limone, pač pa jih nekaj časa hranimo ob umivalniku. Rokam dobro dene tudi voda, v kateri se je kuhal olupljen krompir. Kadar peremo z detergentom, roke potem namažimo z glicerinom, ki smo mu dodali nekaj kapljic limone, ali pa jih namažemo z man-deljevim ali olivnjm oljem. Zvečer pa rokam privoščimo tudi kremo, ki jo nanašamo tudi na obraz. Najrazličnejša obolenja na rokah, kot so ekcemi, alergije je treba zdraviti takoj, ne le, ker je zdravljenje potem hitro in učinkovito, pač pa je pogled na roke z raznimi izpuščaji ali celo bradavicami zelo odbijajoč. marta odgovarja Kadar imamo v stanovanju več cvetočih lončnic in nam je do tega, da bo stanovanje vsaj nekaj ur kot cvetoči vrt, jih postavimo v pleteno košaro ali drugo primerno podolgovato posodo. Alenka iz Kranja — Bliža se maturantski ples, jaz pa ne vem, kaj naj oblečem. Rada bi imela dolgo obleko z dolgimi rokavi. Stara sem 18 let, visoka 167 cm, tehtam pa 59 kg. Marta — Obleka za vas ima dolga rokava, ki so ob zapestju stisnjena, na rami pa so vstavljena nekoliko neobičajno. Zgornji del obleke je vezen, spodaj je elastika, tako da zgornji del tvori nekakšen naguban vzorec. Za obleko izberite tanek sintetični jersey- Prvi večer na Zelenici z žičnico Stopil sem z žičnice. Zelo sem ™™l \ror mi ni med notio padla iz rok potovalka. Že tečem po poti do koče. Kočo sem že mnogokrat videl, zato me ni zanimala. Vstopim v ta Tvoja roka zemlje mi lepote odpirala Domovina. Čarobna beseda narave, betona, zgodovine. Vse to je med seboj prepleteno s tisočimi vezmi, ki se dopolnjujejo in ustvarjajo celoto. In ko dojameš vse lepote in včasih celo strahote te celote, spoznaš, da je domovina mnogo več kot samo narava, beton ali zgodovina. To je zavetišče, kamor se zatečeš ob hudih trenutkih, to je gnezdo, v katerega se vračaš znova in znova kot ptice v svoja domovanja. Toda preden prideš do tega spoznanja, minejo meseci, leta. To spoznavaš iz dneva v dan, vedno več veš o njej. Za to odkrivanje niso potrebni vodniki, zemljevidi. Zemljevid si sam in tvoje srce, ki te vodi in pripelje do lepega odkritja. Nisi našel zaklada, ob tem ne boš niti materialno obogatel, temveč boš bogatejši za veliko spoznanje — spoznanje, da na svetu le nisi sam, da ti ob strani stoji domovina, ki te ne bo nikoli zapustila. Toda vse premalokrat se zavedamo tega gostoljublja. Nehote se odvračamo od te naše zaveznice in hinavsko govorimo o njej ob praznikih in obletnicah. V mislih pa smo daleč od nje. Kaj bi doma? V tujini je vse lepše, udobnejše. Celo narava nam tam bolj ugaja. Nasprotno pa hodijo k nam tujci. Da, tudi tisti, ki so med vojno uničevali naš svet in ljudi, ki živimo v njem. Torej . .. poglejmo malo globlje v naša srca in prepričana sem, da je povsod zaupanje in vdanost domovini. Majda Kurent, 8. r. osn. šole Kokrškega odreda, Križe moj novi dom. Tovariš je zelo strog, ampak to je čisto prav, ker mora biti disciplina, drugače je joj! Obujemo copate in že smo v sobah. Na srečo sem prišel k dobrim prijateljem. Zložimo svojo kramo, ogledamo si novo spalnico in vsi smo zelo veseli. Tovariš Vagner nas pokliče, mi pa hitro stečemo k njemu. Posedli smo za mize. Seznani nas s hišnim redom. Vsi smo že za v posteljo, a moramo poslušati predavanje o smučeh. Zanimivo je. Zvijem se za mizo od bolečin v trebuhu. Tovariš konča. Vsi smo srečni in brž stečemo v spalnice. A glej, mene je med tekom po stopnicah prenehal boleti trebuh. Slečemo se in brž poskačemo v postelje. Začnemo klepetati. Pogovarjamo se o vsem mogočem: kako bomo smučali, kako se imenuje ta avtomobil in oni. Ko pa je ura polnoč, nas na lepem zgrabi spanec. Zdehamo in se premetavamo po posteljah. Zbudim se. Zunaj je sonce. Brž pokličem prijatelje. Skupaj pospravimo postelje in se smejemo, ker ne znamo postiljati. Kmalu pride tovariš in odidemo skupaj na zajtrk. Drago Hlebar, 4a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek na Zelenico Z avtobusom smo pred ljubeljskim predorom. Šofer je pritisnil na zavoro in že smo vsi zdrveli iz avtobusa. Šofer nam je odprl prtljažnik, da smo lahko vzeli smuči in palice. Kmalu sem se pomešala med gručo otrok. Iskala sem Ireno. Našla sem jo brez smuči. Vprašala sem jo, kje jih ima. Povedala je, da sta jih peljala očka in mamica. Cez čas vidi mamico s smučmi. Steče k nji ter sprašuje, če bo morala sama peljati smuči in mamica ji pritrdi. Postaviva se v vrsto. Bojim se. Kmalu sem bila na vrsti. Tovariš mi je podal smuči. S strahom sem čakala na sedež. Joj! Že je za menoj. Sedem nanj in s stegnjenimi rokami pograbim smuči. Že se peljem. Oziram se naokoli. Pred mano je nekakšen kol, na katerem so bila pritrjena kolesca. Zamižim. Že sem mimo. Odahnem si. Žičnica se vrti. Vsa zbegana skočim s sedeža. Tudi pri drugi sedežni-ci je bilo enako. Toda ta pot je bila krajša. Kmalu sem stala na trdih tleh ter si ogledovala kočo. Barbara Hafner, 4. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Kuharski poskus Mame ni bilo doma. Z bratom sva bila odgovorna, da pripraviva kosilo. Iz skrinje vzamem golaž in ga iz vrečke stresem v lonec. Nato se prepustim branju Zabavnika. Pri najlepši zgodbi nekaj zavoham. »Joj, saj res, golaž « Kar se da hitro vzamem kuhalnico in mešam. Dodam še malo vode. Zdaj pride na vrsto pire krompir: »Ni krompirja,« je moja vesela novica, ki jo takoj povem bratu, ki pa ni prav nič sodeloval pri mojih kuharskih umetnijah. »Zdaj bova pa lahko naredila Knorrov pire v kosmičih. Tega ni treba lupiti. No, saj je vseeno, saj bi ga tako ti lupila,« se zareži in na ves glas odpre radio. Človek pri tej muziki znori. No, ampak jaz nisem. Rajši sem vzela iz omare vrečko s kosmi?1 in jo poskušala odpreti. »Rok, prid' pomagat!« se zaderem. Ampak on tega ne sliši. Končno sem jo odprla, samo ne tako, kakor je treba. Kuhinja je bila posuta 5 kosmiči, kakor da je to velika ponev, o kateri bom kuhala. Tisto preostal0 pa sem stresla v preveliko količino vode. Dolgo sem kuhala, dokler ni prišd, domov oče. Kosilo je bilo že na miz1 in rezultat: pire tekoč kakor mleko, meso prežgano, kuhinja v snegu, povrhu tega pa še razbit krožnik. Polonca Sosič, 5. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Zbiranje »Hura, hura!« je klicala sošolka in z veseljem razkazovala lepo število znamk. Učenci so se gnetli ob njeni klopi in stegovali vratove, da bi bolje videli podobe na starih znamkah. Tudi meni so se širile oči. Prej sem sošolko prezirala v njeni prešernosti, a ko so se učenci razvnemali, hvalili njo in znamke na vse pretege, sem si GRADBIŠČE, linorez - Peter Bogataj, 13 let, osnovna šola Stane Žagar, Kranj Od doma do šole »Ciiin.« Ura; spet bo treba vstati. Pošteno se pretegnem in pogledam na drugo posteljo. Seveda, Tina še spi, ker ima pouk popoldne. To sem ji nevoščljiva! Najprej grem v kopalnico, se končno po dolgem premetavanju obleke oblečem, na hitrico nekaj popijem in že je ura dvajset minut do osmih. »Danes si pa zgodna,« se pošali Danica, ki me dohiti. »U, je mraz,« pravim, »škoda, da nisem vzela kape.« »Tudi cesta je ledena,« reče Danica, ki ima že »izkušnje«, saj je na cesti že deset metrov. »Zinka je že šla, gotovo misli, d sva morali v šolo za ob sedmih,« ugotovi. Spodrsne mi in komaj se zavem, že sem na zadnji plati. Danica se smeje, jezim se na gladke čevlje in cesto. Kmalu naju dohiti sošolec Vili. »Nama pelješ torbi?« vprašam. »V garderobi jih dobita,« pravi Vili med obešanjem torb na kolo. Že sva pri tovarni Alples. »Joj, že sedem minut do osmih,« ugotovim ob pogledu na uro v vratarnici. Začneva teči in dokaj hitro prispeva do šole, kjer vidiva zadnje zadihane učence. »Še naokoli morava iti,« pravi Danica. »Jaz bi šla kar tu, ker je bližje,« odgovorim. Komaj prihitiva v šolo, zazvoni. »Kaj pa imate?« »Fiziko. Upam, da ga še ne bo,« odgovori. »Mi pa biologijo. Lahko bo že v razredu, ker je zmeraj zgoden,« govorim med hitrim obuvanjem copat. Hitro stečem v razred, kjer se bo začela naša pot v deželo znanja. Cilka Demšar, 7. c r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki zaželela, da bi bila na njenem mestU' Sklenila sem, da tudi jaz začnefl1 zbirati. Z vso vnemo sem se oprijela svojega namena. Doma sem pretaknila vso hišo. Dobila sem nekaj starih znamk in cel zavitek starega denarja. Odločila sem se, da bom zbirala denar. Znamke bi lahko podarila sošolki; a sem se premislila, kajti potem, h' bilo njeno bogastvo še bolj občude vano. Že prvi dan sem nesla s seboj zavitek s starim denarjem. PričakO' vala sem množično občudovanj^ Toda zmotila sem se. Malokdo se j* zmenil, da bi ga pa kdo občudoval kot sošolkine znamke, pa sploh J1' bilo govora. Že prvi dan sem izgubil* voljo za zbiranje. Ko sem se vračala domov, se )e ulil dež. Ker nisem imela dežniki; sem torbo poveznila na glavo. Nekaj denarja — bil je ravno na vrhu — It mi je zmočilo in tudi pokvaril0 Ostalega sem spravila doma in Šel^ čez nekaj let nadaljevala z zbira' njem. Sedaj bi učenci morda resnej* vzeli »moje bogastvo«. Agata Oblak, 6. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Pripomba: Zbiranje je lepota lIJ veselje posameznikov in zato se na'1, zdi, da med sošolci ne bi smelo bi* zavidanja. Petek - 26. marca 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas — 9. stran 1 2 3 4 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 15 16 ■ 17 18 19 ■ 20 ■ 22 23 ■ 26 27 28 ■ 29 30 31 32 33 34 35 1 37 38 39 ■40 41 42 w ■ 1 49 ■ 46 47 ■ 48 ■ 50 51 52 53 54 55 Rešitev nagradne križanke z dne 19. marca: 1. garaža, 7. smetar, 13. okarina, 15. spajalo, 16. Lu, 17. orehovina, 19. Ig, 20. ars, 22. otalina, 23. ano, 24. žrtev, 26. telo, 27. knez, 28. Alko, 30 paznica, 32. strakoš, 34. Aero, 35. stoa, 36. omaz, 38. sonar, 41. Nor, 42. Prevost, 44. A te, 45 AJ, 46. bungalovi, 48. en, 49. Galilea, 51. Aromuni, 53. Andraž, 54. Aretej Izžrebani reševalci: prejeli smo 101 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Ivana Pečnik, 64(XM) Kranj, Maistrov trg 8; 2. nagrado (40 din) Marija Zarnik, 64208 Šenčur, Voklo 66; 3. nagrado (30 din) Dora Tonejc, 64248 Lesce, Finžgarjeva 10. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pišljite do torka, 30. marca, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. izbrali smo za vas Bogato izbiro zaves z moderno oblikovanimi cvetličnimi vzorci dobite v Tekstilindusovi prodajalni v hotelu CREINA v Kranju. Za vas smo izbrali artikel, imenovan SELKIRK. Zares je lep. Širina: 124 cm. Cena: 53,24 din za meter Novost pri pakiranih mesninah so tudi zamrznjeni čevapciči in okusne klobasice — frikadele. V Centra-lovi DELIKATESI v Kranju se dobe. Cena: 14,88 in 12,35 din Spomladi bo nafta deklica rada oblekla karirasto jopo. Pri Mladem rodu so jih izdelali v več barvah, dobe se pa na Kokrinem otroškem oddelku v GLOBUSU. Velikosti: od 8 do 16 let. Cena: 287 do 345 din Izredno poceni lahko tokrat kupijo toplo podloženo usnjeno kapo motoristi in traktoristi. Na Kokrinem Športnem oddelku v GLOBUSU jih imajo naprodaj. Cena: 21,60 din Vodoravno: 1. letni čas, 6. vez, 11. mesto na reki Adige v severni Italiji, znano tudi po ljubimcih Romeu in Juliji, 12. bikoborec, ki se bori peš, 14. zidarska žlica, 15. vzor, stopnja popolnosti, 17. denar, premoženje, ki ga prinese žena v zakon, 19. oddelek, krilo rimske boginje, 20. ostanek pri cvretju »špeha«, 22. kratica za Narodnoosvobodilno borbo, 23. avtomobilska oznaka za Benetke (Venezia), 24. ugasnjenje, 26. znak za kemično prvino renij, 27. priznan aperitiv, grenčica, 29. doba, trajanje, večnost, 30. enovalentni radikal iz metana, 32. znani francoski izdelovalec klavirjev, Sebastien, 34. trinog, 35. nadležna žuželka s ploščatim telesom, ki sesa kri, je v obleki, v laseh itd., 36. kovanje novih besed, neologizem, 40. znamka italijanskih kamionov, 42. ženska v odnosu do svojih staršev, 44. samoveznica, 45. vzklik pri biko-borbah, 46. zelenica v puščavi, 48. slovensko letoviško in industrijsko mesto pri Kopru, 49. malik, 50. naga, neoblečna ženska, 52. univerzalen kmetijski stoj, 54. vnetje sluznice, 55. država in največja reka v Zahodni Afriki. Navpično: 1. staro ime za jelko, 2. doba, vek, 3. avtomobilska oznaka za Sombor, 4. enka, 5. izraža največjo mero, stopnjo, 6. pripadnik starinstva, 7. elan, zanos, 8. oranje, 9. kratica za nedeljo, 10. židovsko moško ime, Mojzesov brat, prvi izraelski veliki svečenik, 11. prebivalec velemesta, 13. zdravnik, specialist za otorinologijo, 14. okrepčilna pijača, 16. ime finskega pesnika in književnika Leina, 18. ime holandskega pomorščaka Tasmana, 20. cigaretni je čik, 21. veda o lastnostih in spremembah snovi, 24. radioaktiven kemični element (znak U), 25. žensko ime, Veronika, 28. sto kvadratnih metrov, 31. kazalni zaimek, 33. ime TV reporterke Makucove, 34. velikani, 35. sedež sluha in ravnotežnega čuta pri človeku, 37. goli polž pljučar, temne barve, 38. hrvaški kazalni zaimek, to, 39. brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvi, strjenje, 41. melišče, 43. v bibliji Abrahamov in Sarin sin, 45. kraj, kjer voda zemljo odira, odnaša, 47. nekdanji turški veleposestnik, 49. naziv, 51. Ivan Tavčar, 53. znameniti kraj pod Krimom. ŠAHOVSKI KROŽEK Brezskrbnost za kraljevo varnost se maščuje Varnosti kralja moramo posvetiti toliko skrbi, kolikor je potrebno. Prevelika skrb ni smotrna, premajhna pa jc škodljiva. Dopustitev oslabitve kraljevega položaja daje nasprotniku priložnost, da pripravi napad na kralja in tako prevzame pobudo v igri. ■#| ■ 1 m i m m m u i m ■ ■ m 1 ■ -! ■ O A Beli je preprečeval malo rokado, zato ni maral vzeti kmeta na polju b7. 6. Tgl - g3(?) S to potezo beli resno oslabi svojo osnovno vrsto in prepušča črnemu linijo d. Bolje bi bilo 6. Sbl-d2. 6. . . Ld6 - e7 7. Sbl-u3 Le7- h4 8. Tg3- g4 Th8- tU 9. Kh2-g2 Tf8-fl$ . 10. Sa3-c4 h7-h5 Črni začenja končni obračun. Načrt belega se ni obnesel, njegova strategija je doživela popoln polom. Crni obvladuje središčno linijo d in pričenja / neposrednim napadom na kraljevem krilu. 11. Šc4 x e5 Sg6 x e5 12. Tg4 x h4 Tfii-g6 + 13. Kg2- hl Se5 x f3 * 14. Th4xh5 Dd7-d3! 15. Th5-f5 Pripravlja odgovor na 15. 16. Tf5-f4. Dd3 x e4 V poziciji na sliki (Garcia - Gligorič, Portorož 1975) je beli precenil svoje možnosti. Dopustil je oslabitev kmečke obrambne vrste pred kraljem. Črni je to izkoristil in igro hitro odločil sebi v korist. 1. Ddl-b3? Lh5 x f3 2. g2 x f3 Sg8-e7 3. Lcl-e3(?) Aktivneje bi bilo 3. Db3 - e6 in na Th8 - f8 4. Lcl - g5 itn. Po 3. ... Dd8 - d7 in zamenjavi dam bi imel črni več od igre. 3. ...Dd8-d7 4. Kgl-h2 Se7-g6 5. Tfl -gl 0-0-0 15. ...Sf3-el!! beli se je vdal. Na 16. Tal x el bi sledilo Dd3xe4+ 17. (2 - 13 De4 x f5 in beli ne more ubraniti mata. S. Bavdek NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) (12. zapis) Nadaljujem z opisom pomnikov narodnoosvobodilnega boja na ožjem žabniškem območju. Spomenik na razpotju med Planico in Lavtar-skim vrhom ter partizanov grob v bližnjem gozdu nad cesto Čepu-lje —Planica, bom opisal pri pripovedi o Planiti, Čepuljah in Lavtarskem vrhu. Gotovo pa je samoposebi umevno, če sem • se že razpisal o žabniški cerkvi in njenih starih faj-moštrih, da moram kaj več povedati tudi o žalostnih sledeh okupatorjevih divjanj na tem lepem koščku slovenske zemljice — na zahodnem robu Sorskega polja. USTRELJEN TALEC Na pročelju hiše Dorfarje št. 7 je vzidana plošča iz hotavelj-skega marmorja z vklesanim in pozlačenim napisom: V tej hiši je živel in delal Tone Berčič — revolucionar in organizator OF za tukajšnje področje. Ustreljen kot talec U. 4. 1942 v Begunjah. Anton Berčič je bil po poklicu ključavničar, rojen 17. januarja 1909. — Spominsko ploščo je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Žab-niča in jo odkril 1. 1961. ŽRTVI IZDAJALCEV Sramoten pečat sicer tako častnemu zgodovinskemu obdobju, ko se je slovensko ljudstvo z orožjem v roki uprlo tujemu okupatorju, so vtisnili našemu narodnemu občestvu podli izdajalci, sovražnikovi hlapci in sodelavci. Eden od okopatorjevih zločinov, storjen po zaslugi njegovih hlapcev, je bil storjen ob gozdni poti pri crn-grobski cerkvi, nekako severno od bivše cerkovnikove hiše. Tu so 20. septembra 1952 domačini postavili leseno spominsko ploščo z vžganim napisom, ki govori: Na tem mestu sta dne 5. marca 1944 po zaslugi izdajalcev padla pod kroglami okupatorjev — partizana Kalan Franc, roj. 21. 12. 1921 v Pevnu, Z orma n Slavka, roj. 18. 5. 1919 v Št. Vidu. - Večna jim slava! — ZB Zabnica. Tega nesrečnega dne — nedavno je minilo od dogodka že 32 let — prav pred začetkom vigredi, je najprej omahnila nevarno zadeta Zor- Znamenje v gozdu nad Rovtom, kjer je padel narodni heroj Stane Žagar s štirinajstimi soborci. — Še bova prišla na vaša razstavo, tako lepo toplo je... I LU > O a. O LU manova. Kalan je kot dober tovariš skušal reševati hudo ranjeno Slavko, a je sam padel pod točo krogel, ki so se vsule nanj z več strani. V GOZDU ZNAMENJE STOJI ... Kar nehote mi je prišel na misel začetek stare ljudske pesmi »Na polju znamenje stoji . . .« No, to znamenje, resnično ljudsko znamenje (glej sliko!) je gotovo edinstveno v naših krajih. Prisrčno, pripovedno, v duhu kmečke arhitekture — zaradi njegove preproste izdelave in spontanosti sem kar obstal, ko sem ga pred leti prvič zagledal. To je resnično znamenje — tako, kot so jih postavljali naši kmetje že več stoletij svoje zgodovine na krajih, kjer se je dogodila taka ali drugačna nesreča. Leseno znamenje padlima borcema pri Crngrobu. In tu, ob stezi, ki vodi s Planice čez Rovt v Crn grob, sredi gozda, se je res dogodila velika nesreča, prava tragedija: okupatorjevi vojaki — ki jih je sem napotil domač izdajalec — so v zgodnji jutranji uri dne 27. marca 1942 (Prav jutri bo obletnica!) napadli počivajoče partizane v njihovem zasilnem taborišču. Padel je v tem neenakem boju (partizanska četica je štela le 32 mož) narodni heroj Stane Žagar in štirinajst njegovih tovarišev iz Selške čete Cankarjevega bataljona. Napis na lesenem znamenju pove tudi za imena padlih: V junaški borbi 27. marca 1942 padli partizani Žagar Stanko, Dobrava Basaj Francka, Selca Najbolj suha puščava Tam, kjer le redko pada dež, nastanejo puščave. Vendar so tudi med puščavami razlike. Za najbolj suho puščavo velja Atakama v Čilu. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi na tem koncu Čila kdaj deževalo. t-t » Parma za gobe Pridelovanje gob v opuščenih rudnikih danes ni nobena novost več. Prvo takšno gobjo farmo pa so uredili leta 1937 v nekem opuščenem kamnolomu v Pennsylvaniji. Danes je na njej zaposlenih več kot 400 ljudi, ki letno pridelajo 6500 ton gob. Policisti iz gume Tudi japonska policija nima dovolj prometnikov, zato so jih začeli serijsko izdelovati iz gume. Sodijo, da bo marsikdo manj pritiskal na plin, ko bo zagledal belo čelado ob cesti, saj ne bo mogel takoj vedeti, ali tam stoji pravi policist ali pa promet »nadzoruje« lutka. Konec suženjstva Šele pred nekaj dnevi, to je po 102 letih, je ameriška zvezna država Kentucky ratificirala 13. amandma ameriške ustave, s katerim je bilo ukinjeno suženjstvo v ZDA. Tako je sedaj tudi formalno suženj stvo ukinjeno V vseh ameriških državah. Elektrarna pod zemljo? Čez nekaj desetletij bo morda celotne energetske potrebe Švice krila ena sama jedrska elektrarna, ki naj bi bila vgrajena globoko v granit Alp. Ta predlog je objavil inštitut za raziskovanje reaktorjev. Kot gorivo naj bi uporabljali mešanico urana in torija, ki sta v granitu. Količina granita, ki bi ga razstrelili pri gradnji elektrarne, bi zadoščala za njene potrebe 12 stoletij. Golob Alojzij, Praprotno Jeruc JoŽe, Zabnica Kovučič Stanko, Primskovo Podlesnik Niko, Šmarjetna gora Rotar Bogomil, Kranj Ravnikar 'Jože, Križna gora Štula r Mirko, Ljubno Tomaiin Janez, Bukovščica Udvanc Matija, Jezica Vidic Tone, Dobrava Vadnov Mirko, Primskovo Zorman Rudolf, Šenčur Pavšič Franc, Železniki Nad imeni padlih je učitelj Ivan Prestor z oljnimi barvami naslikal juriš partizanov proti nadmočnemu sovražniku, ki je obkolil taborišče. Znamenje samo je izdelal kolar Ivan Cemažar. Postavljeno pa je bilo že 1. maja 1947 — torej eno prvih na področju kranjske občine. Zaradi izvirnosti je bil narejen natančen posnetek (kopija, dvojnik) znamenja, ki' sedaj stoji namesto prvotnega, originalnega v gozdu na Rovtu. Sedaj izvirnik, ki je bil pred tem skrbno konserviran, ker ga je že načel zob časa, hranijo v oddelku NOB v Gorenjskem muzeju v Kranju. C. Z. radio i 27 sobota 5.00 8.10 9.05 9.35 9.45 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Čustveni svet računalnika Rupreta Minute z ansamblom Atija Sossa Lahko noč, otroci Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Med vzporedniki in poldnevniki Lahke note velikih orkestrov Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Ročk selekcija 15.40 Portret orkestra Gene Krupa s pevko Anito 0'Dav 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 Minute z ansamblom Deča Zgurja 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretj 19.05 19.25 2().(X) 21.40 22.00 23.55 i program Iz slovenske zborovske tradicije Claude Dehussv: Preludij za klavir Iz oper in glasbenih dram Dvignjena zavesa Sobotni nočni koncert Iz slovenske poezije 281 nedelja 5.00 8.07 9.05 9.55 10.05 11.10 11.30 14.05 17.50 19.40 19.50 2().(K) 22.20 23.05 23.15 Dobro jutro Veseli tobogan Še pomnite, tovariši Glasbena medigra Prvič, drugič, tretjič Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — Inšpektor Ris ne miruje Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program JRT — studio Beograd Literarni nokturno V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.35 Melodije po pošti 13.18 Film, opereta, musical 14.(M) Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Naš likovni svet 23.00 Iz novejše komorne literat ure srbskih avtorjev 23.55 Iz slovenske poezije 291 4.30 8.10 9.05 ponedeljek 9.20 9.40 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 1 7.20 18.05 Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Izberite pesmico Ljudske umetne pesmi Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Kulturna kronika 18.20 Zvočni signali 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Če bi globus zaigral 20.30 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.(K) Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14.00 Nenavadni pogovori 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru RTV Ljubljana I (J.(M) Novost na knjižni polici 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 1 7.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.(K) Glasbeni cocktail 18.40 Jaz/, na II. programu Tretj 19.05 19.40 19.50 20.35 21.(K) 21.15 23.00 23.55 30 4.30 8.10 9.05 i program Sprehodi po tuji zborovski literaturi C. Debussy.' Igra — plesna pesnitev za orki ster Literarni večer W. A. Mozart: Kvintet za klavir, oboo, klarinet, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Kkonomska politika Večeri pri slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko Iz slovenske poezije torek 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: O lepem vedenju Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Iz dela glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Pota sodobne medicine Obiski naših solistov V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Deča Zgurja 19.50 Lahko noč, otorci 20.(K) Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Od premiere do premiere 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Koncertantna glasba za harmoniko 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 13.33 Lahka glasba na našem valu 14.(M) Na izvirih ljudske glasbene ustvarjalnosti 14.20 Zabaval vas bo ansambel Milana Kerleža 14.33 Znana imena, znane melodije i-. Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo J ugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Rado Časi vam priporoča Nedelja Ob 20. uri se začenja nova beograjska nadaljevanka Salaš v Malem Kitu, katere avtor je Arsen Diklić, oziroma delo je posnelo po istoimenskem romanu Arsena Diklića, ki je bil leta 1953 narejen kot najboljši otroški roman na temo NOB. To je z.gtidba o treh otrocih: Milanu.Vasu in Branku, ki sprva opazujejo vojno kot igro, nato pa jih okoliščine prisilijo, da prekmalu spoznajo vso krutost vojne in strahote fašizma. Režiser je Branko Bauer, glavni igralec pa Slavko Stimac, znan i/, filma Obrada Gluščc-viča Volk samotar. Drugi igralci so: Ljuhomir Zivano-vič, Pavle Vujisić, Miodrag Radovanovič in drugi. Delo je doživelo tudi filmsko uprizoritev pod naslovom Pre-zimovanje v Jakobsfeldu. Ponedeljek Dramsko uredništvo je v pričakovanju letošnjega leta, ko praznujemo 100-letnico Cankarjevega rojstva, pripravilo nekaj njegovih del, s katerimi je tega našega najpomembnejšega pisatelja želelo približati najširšemu krogu gledalcev. Nocoj smo uvrstili na program prenos gledališke predstave Cankarjeve že prav klasične igre Kralj na Betajnovi, ki je doslej doživela že vrsto Upodobitev na poklicnih in ljubiteljskih odrih. Lanskoletna postavitev v ljubljanski Drami je ponoven dokaz, da je delo še zmeraj živo. Režiser Janez Vrhunc je igro uprizoril brez vseh novotarij, tako da je še posebej primerno za televizijskega gledalca, ki ljubi jasnost in pregled nost. Četrtek Ob 11. uri dopoldne boste lahko spremljali neposreden prenos odhoda štafete mladosti in proslave ob 30-letnici mladinskih delovnih brigad, ki bo v Brčkem. .01) 18.20 pa film na temo mladinskih delovnih brigad z naslovom Mladina gradi režiserja Franceta Štiglica. Obenem lahko povem, da je 1. april obletnica mladinskih delovnih brigad. sobota 9.30 TV v šoli: Podonavje, T V izbor (Bg) 10.35 TV v šoli: Narava ustvarja slapove, Znanost in tehnika, Istrske freske, Samoupravljanje (Zg) 12.10 TV violi: Moderna terapija, Politična ekonomija (Sa) 15.10 Nogomet Beograd : Velež — prenos (Bg) 17.00 Hvalisanje - film, B 17.10 Študij na univerzi: Jezikoslovje 17.30 Obzornik 17.45 Aarau: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — prenos srečanja Jugoslavija : Norveška, B (EVR-Lj) 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 TV žehtnik 20.45 Vsi veliki in mali — angleški film, B 22.15 TV dnevnik 22.30 625 23.10 Jazz na ekranu: Dave Liebman's Lookout farm - I. del, H Oddajniki II. TV mreže 18.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.00 Filmska burleska 19.30 TV dnevnik 20.00 Nekaj četrtega TV Zagreb — I. program 15.10 Nogomet Beograd : Velež 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.45 Humoristična (nldaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zapiski iz NOB 20.30 Kaj te očka pušča samo — celovečerni film 22.05 TV dnevnik 28 nedelja 8.50 8.55 9.25 10.05 10.55 12.45 15.00 17.15 17.50 17.55 18.25 19.15 19.30 19.50 20.00 20.55 21.15 21.35 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju — 6. del, B 625 Vzpon človeka, B Otroška matineja: Mojstri stare japonske, obrti, B; F. Bevk: Pestrna — 1. del, B Kmetijska oddaja (Sa) Poročila Pravljica iz lutkarjevega vozička: O študentu, krčmarici in sodniku, B Morda vas zanima: Leopold Suhodolčan Zlati cekin — posnetek otroške glasbene prireditve v Bologni TV žehtnik — ponovitev Poročila Okrogli svet Hišica v preriji — nadaljevanje in konec, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar A. Diklič: Salaš v Malem Ritu — nadaljevanka T V Beograd, B Volja je pol. — 4. del TV dnevnik Športni pregled (Zg) Oddajniki II. TV mreže 14.00 Nedeljsko popoldne 18.20 Živel Benjovski — serijski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Zlate plošče 20.50 24 ur 21.15 Čudežni svet ■jarka Arnolda — celovečerni film TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.(K) Ob dnevu pomladi 12.00 Kmetijska oddaja 13.30 14.00 18.20 19.30 20.05 21.05 21.35 22.25 29 8.10 10.00 14.10 17.15 17.40 1 7.55 18.10 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 21.40 21.45 22.35 Jugoslavija, dober dan Kritična točka Nedeljsko popoldne Živel Benjovski TV dnevnik Salaš v Malem Hitu Mladinska oddaja Športni pregled TV dnevnik ponedeljek TV v šoli: Slovnica, Finska, Beograd, Nemščina, Samoupravljanje, Razredna skupnost (Zg) TV v šoli: Lepo branje. Kiparstvo narave (Bg) TV v šoli — ponovitev (Zg) Pravljica iz lutkarjevega vozička: Kako je revež prodal zajca bogatinu, B Vredno je vedeti — film, B Obzornik Sodobna medicina: Kirurško zdravljenje možganskega t umorja, B Odločamo Mladi za mlade (NS) Risanka, B TV dnevnik I. Cankar: Kralj na Betajnovi — predstava Drame SNG Glasbeni trenutek Kult urne diagonale TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 16.30 Festival košarke — prenos 18.00 TV vrtec 18.15 Branje 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Feljton 21.00 Filmski pregled 21.20 Aloise — celovečerni film T V Zagreb — L program 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.15 Pustolovščine morskega konjička 18.00 TV vrtec 18.15 Branje 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Ćirković: Tretji za preferansu — TV dram« 21.10 Panorama 21.55 Dokumentarni film 22.10 TV dnevnik 22.30 Po Hrvatskem Zagorju 301 torek 8.10 TV v šoli: Moje mesto danes, Peter in volk, Geometrija, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Izražanje (Zg) 10.00 TV v šoli: Prirod oslovje, Glasbeni pouk (Bg) 11.05 TV v šoli: Zgodovina BiH (Sa) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.00 TV v šoli - ponovitev (Sa) 17.20 Zapojte z nami: Emil Adamič 17.35 Papirnati mesec — ameriški serijski film, B 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite: Naše kulturne vezi z Makedonijo 18.45 Narodna glasba (Bg) 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja 20.55 G.Calinescu: Feliks in Otilija — nadaljevanka, B 21.45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Potovanje — potopisni film 18.15 Spoznavajmo svoje telo 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Oh 100-letnici rojstva Bore Stankoviča 21.00 24 ur 21.20 In pozdravite vse — zabavno glasbena oddaja 21.50 Obzorje 22.35 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — posnetek iz Prage TV Zagreb — I. program 16.55 Izbrana tema od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00' Odprt ekran 20.50 J. Cronin: Zvezde gledajo z neba 21.40 TV dnevnik 22.00 Balet 31 sreda 8.10 TV v šoli: Krvni obtok. Beograd, Energetski viri. Fizika, TV vrtec. Slovnica (Zg) 10.00 TV v -šoli: Kocka, kocka, Izobraževalni film (Rg) I 7.05 Paslir film, M 1 7.20 Mojstri stare japonske obrti, B 17.45 Obzornik 18.00 Televizijski t rim test 18.45 Od vsakega jutra raste dan 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Pet lahkih komadov — ameriški, B 21.35 Miniature — J. S. Bach: II. hrandenhurški koncert 21.50 TV dnevnik Opomba: TV pričakuje ponudbe za športne prenose in opozarja na morebitno spremembo programa Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Znanost in tehnika 18.45 Od vsakega jutra raste dan 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda četrtek H. 10 TV v šoli: Čile, Trikotnik, Pomlad v sadovnjaku. Nemščina, Zagrebški solisti, Učenci pred kamero (Zg) K).(M) TV v šoli: Francoščina, Izobraževalna oddaja (Bg) 11.00 Odhod štafete mladosti in proslava ob 30-letnici mladinskih delovnih brigad — prenos iz Brčkega (Sa-Lj) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.25 Cvetlična pravljica, B 17.40 F. Bevk: Pestrna - 2. del, B 18.05 Obzornik 18.25 Mladina gradi - film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Balzacova velika ljubezen — nadaljevanje in konec 21.10 Četrtkovi razgledi: Med strojem in knjigo 21.40 Iz koncertnih dvoran - J. Sibelius: Simfonija št. 2 v I )-duru 22.30 TV dnevnik 22.15 Goli Evrope Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška glasbena oddaja 18.15 Samoupravljanje 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 2.03 4.03 Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Glasbena medigra Človek in zdravje Iz koncertov in simfonij Ogledalo našega časa Oh lahki glasbi Minute z ansamblom Lojzeta Slaka Lahko noč, otroci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki i/, logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na nočnem valu Meti vzporedniki in poldnevniki Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 9.00 Petek na valu 202 13 00 Glasovi v ritmu 13.33 14.00 14.25 14.33 15.40 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Iz filmov in glasbenih revij Radijska šola za nižjo stopnjo: Pot elektrike Glasbena medigra Za mladi svet Izložba popevk Filmski vrtiljak Z velikimi zabavnimi orkestri Glasbeni casino Odmevi z gora Prijetni zvoki Stereo jazz Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — J. VVorms: Hvalnica laži 19.40 Miniature Isaaca Albeniza 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.(X) V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 24 do 30 din, korenček 24 in 9 din, česen 22,40 din, čebula 10,20 din, fižol 14,75 din, kumare 27 din, paradižnik 50 din, paprika 50 din, slive 21 din, jabolka 9,90 din, hruške 14,50 din, pomaranče 9,70 din, limone 13 din, ajdova moka 18,85 din, koruzna moka 4,63 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 58 do 61,90 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 0,60 din, kisla repa 6 din, orehi 90 din, jajčka 1,67 do 1,76 din, krompir (uvoz) 6,50 din. KRANJ Solata 40 din, špinača 40 din, cvetača 16 din, korenček 18 din, česen 30 do 35 din, čebula 16 do 18 din, fižol 14 do 16 din, pesa 6 din, kumare 26 din, slive 20 din, jabolka 6 do 8 din, hruške 14 din, grozdje Ki din, radič 60 din, čebulček 30 do 40 din, med 45 do 50 din, žganje 50 din, pomaranče 10 din, limone 12 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 56 din, smetana 24 din, skuta 18 din, sladko zelje 6 do 8 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 80 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir (i do 8 din. TRŽIČ Solata 25 din, špinača 30 din, cvetača 15 din, korenček 20 din, česen 25 in 20 din, čebula 11 do 12 din, fižol 17 din, j)esa 8 din, kumare 30 din, paprika 45 do 50 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 15 din, banane 10 din, pomaranče lOdin, 9,80 din, limone 13,50 din, ajdova moka 16 din 1, kaša 20 din I, surovo maslo 16 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 8 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 8 do 10 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 7 do 8din poročili so se V KRANJU Čurčija Branislav in Eržen Darja, Sterk Peter in Zaplotnik Marija, Boštjančič Zvonko in Erban Sonja, Gril Marko in Švegel Dragica, Mijailovič Vujica in Puzovič Vukosava. Sali-hovič Salko in Velic Mirzeta, Vučkovič Zoran in Preradović Branislava umrli so V KRANJU Pavlin Alojz, roj. 1887, Sušnik Karolina, roj. 1891, Mrak Ivan, roj. 1898, Marvin Ana, roj. 1902, Jošt Peter, roj. 1905, Lindič Marija, roj. 1902, Ademlje Stanislav, roj. 1932. Eržen Frančišek, roj. 1888, Rajhard Albina, roj. 1911, Ber-lan Stanislav, roj. 1916, Kadivc Ivan, roj. 1904, Škodlar Ana, roj. 1905, Jamnik Avguštin, roj. 1907, Bizant Terezija, roj. 1923, Kopač Anton, roj. 1903 20.00 TV nadaljevanka 21.00 24 ur 21.15 Ženeva: košarkarski finale za pokal prvakov — prenos srečanja Real Madrid : Varese TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. H. T V mreže 20.00 Bela knjiga 20.50 UsiKla Km-Hje in Um-H je -celovečerni film 22.25 TV dnevnik petek 8.10 10.00 14.10 16.00 17.10 17.20 17.55 18.10 18.45 19.05 19.15 19.30 19.55 20.05 : i ..so 11.50 TV v šoli: Geometrija, Gobe, Ali ste vedeli, Fizika, Predrag in Nenad, T V vrtec. Živali v razredu (Zg) TV v šoli: Angleščina, Kocka, kocka (Bg) TV v šoli — ponovitev (Zg) Košarka Real Madrid : Varese — posnetek iz Ženeve Križem kražem Pisan svet Obzornik Ročk koncert: Siv Fainilv and theStone. B Čutila: Ali je uho le za poslušanje'.'. 11 Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika - .1. del Risanka. II TV dnevnik Tedenski not ran jepolit ični komentar A. Marodič: V pasti — oddaja i/, cikla Mali oglasi Vzpon na Makalu — 2. del. B TV dnevnik Šerif v Nevv Vorku, B Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica 18.15 Družbena tema 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijateljsko prepričevanje 21.00 24 ur 21.15 Naši gostje: Zagrebški godalni kvartet TV Zagreb — I. program 16.00 TV v šoli - nadaljevanje od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Sedem pasti 21.05 Moddy in Pegg — serijski film 22.05 TV dnevnik 22.25 Dokumentarna oddaja V Hollywoodu že dober čas traja obdobje moških filmskih zvezd, od »lepega« Roberta Redfor-da, pa prek »grdih« Dustina Hoffmana, Al Pacina, Charlesa Bronsona. Med njimi pa je tudi Jack Nicholson, povprečen tip, primeren kot nalašč za karakterne vloge, ki ga zanimajo osebnosti, ki jih tolmači. Tak je tudi v filmu tedna Pet lahkih komadov, kjer predstavlja moža, ki se ne mara uklanjati malome-ščanstvu, v katerem živi. Je nekakšen antijunak, sprt z družbo in samim seboj, ki ne ve prav, kaj bi s svojim življenjem. Ivan Cankar: I Martin Kačur 15 Lovec Peter Zaplotnik in mufloni. Živali mirno jedo na krmišču, lovec pa jih iz snežnega bunkerja neopazno občuduje — Foto: J. Zaplotnik Zima je za divjad velika nadloga Mufloni iščejo človekovo pomoč Lovec Peter Zaplotnik iz Pristave pri Tržiču že šest zim krmi muflone na krmišču Lovske družine Udin boršt Pristava pri Tržiču - Domo-' vina muflonov ali divjih ovc je Korzika, od koder se je ta zanimiva žival razselila skoraj po vsej Evropi. Pri nas jih je največ na Brionih. Tudi na Gorenjskem jih je nekaj. Najti jih je mogoče v revirjih številnih lovskih družin, med katerimi je tudi družina Udin boršt. Njeno področje obsega Udin boršt in se razteza do grebena Kriške gore, kjer meji na revir Lovske družine Tržič. Pred desetimi leti se je naselilo v revirju Lovske družine Udin boršt 7 muflonov, danes pa jih je 46. Bilo bi jih sicer več, vendar jih redčita naravna selekcija in odstrel starej-*• i- nT8"-' sP°s<>bnih ter zdravih zivah. Muflon oziroma njegova trofeja dosežeta zrelost pri osmih letih. Samec ima značilne zakrivljene roge, samica pa je brez njih. Zima je velik sovražnik divjadi. Mufloni so še bolj občutljivi kot na primer gamsi, jeleni in srnjad, s katerimi žive mufloni v sožitju, čeprav jih ni mogoče videti skupaj. Sneg prižene muflone v nižine, kjer iščejo človekovo pomoč. Na krmiščih hitro pospravijo seno, divji kostanj in koruzo v storžih. Prihajajo vsak dan, pojedo, potem pa se umaknejo na varno. Pozimi so skupine muflonov večje, poleti pa se razdele v manjše in se umaknejo v višje lege, kjer je dovolj sočne planinske paše. Tako pripoveduje o muflonih lovec Peter Zaplotnik iz Pristave pri Tržiču, član Lovske družine Udin boršt, v katere revirju je 46 muflonov. Že šest zim zapored odhaja vsako jutro na krmišče za Pristavo in polaga seno, divji kostanj in koruzo. Za vsako zimo je treba preskrbeti okrog 45(K) kilogramov hrane, kar je za Lovsko družino Udin boršt precejšen izdatek. Razen krmišča pri Pristavi skrbi družina tudi za višje-ležeča krmišča, ki niso namenjena zgolj muflonom, temveč tudi drugi divjadi. Peter Zaplotnik se je z mufloni spoprijateljil. Lahko se jim približa na 10 ali 15 metrov. Do drugih prišlekov ali radovednežev pa so živali bolj nezaupljive. Precej preglavic povzročajo živalim potepuški psi, ki so jih lovci prisiljeni odstreliti. Mufloni doslej tudi niso povzročali škode na poljščinah. Ker se mufloni poleti radi preselijo v lovišča drugih lovskih družin, namerava LD Udin boršt z le-temi še bolj okrepiti sodelovanje in urejati gojitvene odnose. J. Košnjek Kačur je spoznal, da je pravica na župnikovi strani in ni odgovoril. Kosila sta hitro; debela, ma/.oličasta ženska jima je nosila rut mizo in je gledala na Kačurja z neprijaznimi očmi. Župnik je pokazal s palcem /.a njo. »Teže se je otresti človeku takele ženske kakor zakonske žene! Ali mislite, da kaj pomaga, če jo podim stran? Ozmerja me in še komaj, da bi jaz ne moral iz farovža! — Je pa že spet zasmojeno!« »Bog vedi, kaj je bolj prismojeno!« je odgovorila ženska, pogledala je prezirljivo na obadva in je zaloputnila duri. »Veste, kaj jo jezi? Ker vas že snoči nisem privlekel s sabo in ker ne maram, da bi sedela z nama. Rada ima mlade fante.« Položil je roke na trebuh in se je zasmejal na glas. »No, kaj hi o tem! — Ali mislite dolgo ostati v Blatnem dolu?« »Nič ne mislim! Nisem mislil priti sem in tudi ne mislim, da bi kaj pomagalo, če bi želel stran. Samo to mislim, da dolgo ne ostanem, ker bi moral drugače umreti, tako žalostno morda, kakor je umrl moj prednik in tovariš.« »Privaditi se je treba, to je vse! Tudi jaz sem se privadil. Zdaj ne maram od tod, in če bi tudi hotel, hi ne mogel, ker bi mi ljudje zastražili pot s kosami! —. Kam pa bi zdaj! Živel sem tukaj dvajset let in sem se pokmetil — kako bi živel drugače? Ni tukaj drugačnega življenja; bodi z ljudmi, kakor so, ali pa umri! In zdaj še nečem ne drugam! Kam pa bi? Saj hi se mi povsod smejali in neroden bi bil kakor netopir v soncu!« »Kaj so tudi vas za kazen poslali sem?« »Seveda! Kdo bo pa silil v Blatni dol? Ampak zakaj so me kaznovali, ne vem več natanko. Kadar se človek privadi ječi, pozabi na greh. — Tudi vi, mladi fant, tudi vi boste še kidali gnoj!« »Kaj ni druge rešitve? Saj ima človek misli, saj ima knjige!« »Ne! Poglejte mojo knjižnico; brevir je tam in drugega nič! Bilo je še nekaj knjig, pa je menda kurila z njimi in zaradi tega je ne bom zmerjal. Misli, knjige — to napravi človeka nezadovoljnega; slabotnega in bolnega ga napravi. Ampak če delate na polju, če se ukvarjate z živino, vaš ne nadlegujejo prav nobene misli in visoko starost dosežete! Meni je že sedemdeset let, pa vas tako položim na tla kakor otroka! Še sto let bom dočakal!« »Cemu?« »Glejte, to so vaše misli! Take napravijo človeka čemernega in kislega! Čemu živeti? Vsako leto posebej sem v skrbeh in bridkostih, kako bo rodilo polje, kako bo z živino, kolika bo bera — in kakor bi mignil, mine pomlad in jesen in zima! Vi pa sedite pri svojih bukvah in jamrate: čemu življenje? — Slišal sem že 0 ljudeh, ki so si sami končali življenje; to so pač tisti, ki se pečajo z bukvami; noben kmet se še ni obesil in tudi o žitnem klasu že nisem slišal, da bi se bil sam končal!« Kačur je bil potrt; nekaj težkega, mrtvega mu je leglo na srce. »Kaj torej razlikuje človeka od živali?« »Vera!« Kačur je povesil glavo. »Pa to ni vse življenje, gospod župnik, teh dvajset let! Saj je bilo življenje tudi prej . . . pred grehom! Kakor sem ga okusil jaz . ..« Župnik se je ozrl v stran in je gledal s polzatisnje-nimi očmi, kakor v veliko daljavo. »Bilo je! — Kaj bi zdaj z njim? Kaj bi s spominom?« Nasmehnil se je in čudna, mehka svetloba se mu je razlila po obrazu. »Jaz sem bil takrat ,hecer'! Dolgo je že! ... Prezgodaj sem bil narodnjak; zdaj je lahko vsak kaplan brez škode narodnjak, prej ni bilo tako! . . . No, mlad sem bil pač in neumen! Kadar je človek mlad, misli, da se vrti ves svet okoli njega! Velike dolžnosti ima, silen poklic, slovesno nalogo — in če je ne izvrši, joj naro- dom! Resnica pa je samo, da ima preveč krvi! Tudi jaz sem je imel preveč! In kaj mislite, da je bila moja velika in slovesna naloga? Učil sem fante prepevati; tiste domorodne pesmi namreč, ki jih poje človek, kadar je pijan! In za Koseškega sem bil navdušen! In za Tomana tudi! Ali Toman še živi?« »Umrl je!« »No, Bog mu daj mir in pokoj! — He, kakšen pa je vaš poklic? Kakšna pa ee caša naloga?« Kačur je zardel in ni mogel odgovoriti. »Kaj takega bo, kakor je zmerom! Z ljudstvom se ukvarjate, kaj? . . .« Pogledi je skozi okno in je skočil izza mize. »O ti prekleti paglavec, ti! Še pozimi mi ne puse vrta na miru! Čakaj vsaj, ušivec, da bodo hruške zrele! Te že poznam. Mrkinov si!« Stopil je od okna, še ves rdeč in razbiirjen. »Iz same hudobije gre in mi reže s popkarico v cepike! — Nikar se ne ukvarjajte z ljudstvom! Ono že najbolje samo ve, kaj je zanj: je, pije, pogine — kaj še drugega? Samo tisti ljudje se ukvarjajo z ljudstvom, ki so se mu izneverili. Sami so drugačni, tuji, pa mislijo, da mora biti ljudstvo drugačno! — Jaz, glejte, sem se vživel vanj in živim z njim že dvajset let in Čez, .pa ne verjamem čisto nič, da bi se mu hotelo iz tega gnoja v kakšne višave! Naj ostane, kjer je! Kobilica na polje, brencelj na konja, muha pa v krčmo!« Župnik je vstal izza mize in Kačur se je poslovil. »Pridite še časih k meni, pa ne prepogostokrat. Imam veliko posla. Pa s šolo si ne delajte preveč skrbi in truda; saj tako ne boste nič opravili — Zbogom!« — Kačur je šel in ni vedel, kam bi se napotil. Izbe ga je bilo strah, ulice so bile puste in žalostne, goli, blatni hribi so dremali nad kotlom — nikamor niso mogle oči in tudi srce ni moglo nikamor. Konec vasi, že pod hribom, je stala dolga, nizka, zelo umazana in čemerna hiša, nad vrati pa je visela oblanica. Ni bilo glasu iz izbe in okna so bila tako umazana, da se ni videlo ne v izbo ne na ulice. V vež je stala pćstarna, debela ženska in je umivala kozarce. »Kaj je res krčma tukaj?« je prašal Kačur. »Seveda je!« Stopil je vizbo, postal je med durmi in bolj se je prestrašil nego razveselil. Sedela je sama za mizo; v rdeči jopi in zelenem krilu. Ozrla se je nanj in je vstala počasi. »Kaj pa bi, gospod?« »Vina!« Šla je mimo njega, zibala se je v bokih, debele ustnice so se smehljale. »Nikoli več ne pridem sem!« je izpreletelo Kačurja v nerazumljivem strahu; prijel je za klobuk, toda sedel je in je ostal. - Prinesla je vina, postavila je steklenico predenj, pogledala mu je v oči in se je nasmehnila. Nato je prisedla, oprla je komolca ob mizo; Kačur je videl jamice v njenih okroglih, močnih rokah in napeto bluzo nad polnimi laktmi in na prsih. »Niste še dolgo tukaj, gospod; šele danes sem vas videla v cerkvi. Dlgčas vam bo v Blatnem dolu!« »Dolgčas! Že snoči mi je bilo dolgčas! Zato bom prihajal pogostokrat sem ...« Komaj je izpregovoril, da je bilo sram besedi; ona se je zasmejala, prikazale so se jamice v njenih licih in svetli beli zobje so se prikazali. »Cemu pa bi ne govoril z njo?« je pomislil Kačur. »Cemu pa bi se malo ne igral z njo?« Takrat je legla na njegovo srce prva, še rahla, komaj vidna senca iz Blatnega dola. In takrat je še sam slutil v polzavednem strahu, da je oškropljen. »Kje pa ste bili popred?« »V Zapolju sem bil.« »Tudi jaz sem že bila v Zapolju; lepo cerkev imajo tam!« »Lepo cerkev!« je ponovil nekoliko začuden in ji je pogledal v oči. In ko ji je pogledal v oči, se je zasmejala vdrugič in je položila nenadoma svojo roko na njegovo. Izpreletelo ga je toplo in ni odtegnil roke. Tiskovna konferenca podjetja Dom Kam gre domača obrt? Raznosil že 120 ton pošte Poštno območje Gorij ima kar deset vasi in nekaj zaselkov. To delo opravljajo uslužbenka Minka Poga-čar in pismonoša Valentin Ažman ter Andrej Kolenc. Območje imata razdeljeno na dva dela in se menjavata vsak teden. Tako na dan prehodita ali prevozita s kolesom kar okrog 30 kilometrov. Pismonoša Tine Ažman raznaša poŠto, pokojnine, časnike že 25 let. Hodil se je na Višelnici nad Zgornjimi Gorjami pred 50 leti. Po vojni )<-' nekaj časa delal v jeseniški Železarni, potem pa se je zaposlil pri gor-Iunski pošti. Tine pravi, da je največ Pošte skupaj s časniki ob petkih; kar 50 kilogramov jo odpade na enega pismonošo. Poprečno na dan pa raznosi Tine okrog 20 kilogramov pošte. Tako jo je v 25 letih raznosil že okrog 120 ton. Delo pismonoš ni lahko, posebno na območju razsežnih Gorij. In ker je pošte vsak dan več, nameravajo na pošti v Zgornjih Gorjah zaposliti se enega poštarja. Tako bo vsak pismonoša iahko prost po dve do tri sobote v mesecu. J. Ambrožič Domača obrt na naših slovenskih tleh ne cvete več: enako bi lahko rekli še za marsikatero drugo področje, od koder je pred leti prihajalo v trgovine specializirane za prodajo izdelkov domače in umetne obrti še dokajšnje število izdelkov. Kupec, ki bi rad kupil na primer čipko z otoka Paga, nekatere lončarske izdelke iz Prekmurja, šentjernejskega petelina in še nekatere druge izdelke, si lahko obrusi pete, da bo našel kaj v trgovinah. In če najde, je tega zelo malo in še to hitro poide. V kratkem se zna zgoditi enako tudi z nekaterimi drugimi izdelki domače obrti, da jih bomo zaman iskali, da bi jih podarili prijateljem ali da bi si s tem narodnostnim blagom polepšali dom. Ko bosta nehala izdelovati gorjuške cedre še zadnja izdelovalca na Gor-jušah, bodo njuni sedanji izdelki pridobili pri muzejski vrednosti, če se seveda ne bo kdo od mladih ogrel za izdelovanje z biserovino okrašenih pip. V Jugoslaviji daje domača obrt kruh okoli pol milijona ljudem, v Sloveniji pa jih je okoli 30.000. Ce rečemo kruh, je mišljena bolj rezina kot hlebec, saj se največkrat z izdelovanjem izdelkov domače obrti ukvarjajo ljudje, da bi dobili dodaten dinar k sicer drugi stalni dejavnosti ali zaposlitvi, seveda pa jih ni malo takih, ki se izključno ukvarjajo le z domačo obrtjo: računajo, da je v Jugoslaviji takih približno polo- vica. Kljub temu, da vsako leto izvozimo za okoli 25 milijonov dolarjev domačih izdelkov, pa ta številka na žalost nima kake posebne veljave v naši ekonomiki.. To doma in zunaj iskano blago iz leta v leto količinsko upada iz enostavnega razloga: ukvarjanje z domačo obrtjo se pri nas enači kot vsaka druga obrt ali industrijska proizvodnja in je seveda tako tudi obdavčena. Le nekatere občine v Sloveniji so sprejele minimalne obdavčitve izdelovalcev domače obrti: kjer pa enačijo te obrtnike, da jim tako rečemo, s pravimi obrtniki in jih tako tudi obdavčujejo, le-ti opuščajo proizvodnjo. Lončarji v Sloveniji so praktično zdesetkani: nesmiseln davčni vijak zapira lončarske delavnice; le v eni slovenski občini je lončar kot domači obrtnik, sinovi lončarjev pa se odločajo za avtoprevoznike, saj je to veliko bolj donosno. Slovensko lončarstvo je doseglo v evropskem merilu najvišji nivo: zdaj pa kot kaže bomo dopustili, da bo ta dejavnost zamrla. Malo bolje, a še vedno ne tako kot bi si želeli, se godi z našo slovensko čipko, eno najlepših slovenskih folklornih umetnin. V Sloveniji je okoli 6000 registriranih čipkaric, predvsem v Žireh, na Vrhniki, v Idriji, v Selški in Poljanski dolini. Čipkarice so predvsem starejše žene, mlade sicer tudi znajo, vendar pa verjetno ne bodo nikoli tako zagnano kot zdaj starejše sukale kleklje. V nekaterih krajih sicer skušajo oživiti čipkar-stvo tako, da se te spretnosti otroci uče že v šoli, vendar pa to ne bo dovolj, da bi čipko kasneje tudi izdelovali. Vsaka čipkarica ve, da se ji izdelovanje čipke ne izplača, če govorimo v potrošniškem jeziku in je v ceni klekljane čipke le 8 odstotkov materiala, vse drugo je ročno delo. Kljub temu, da je čipka iskana tako pri nas kot tudi zunaj meja in jo štejemo za dokaj pomemben vsaj po vrednosti izvozni artikel, pa čipkarice same nimajo občutka, da so nji- hovi izdelki primerno družbeno ovrednoteni. Te in še nekatere druge probleme slovenske domače in tudi umetne obrti je na tiskovni konferenci v ponedeljek, 22. marca, razgrnilo podjetje Dom iz Ljubljane, eno prvih podjetij pri nas, ki se je lotilo organiziranega dela v domači in umetni obrti: ob 30. obletnici obstoja, ki jo praznuje, je jasno, da ima to podjetje nedvomno velike zasluge za ohranjanje domače obrti tako na Slovenskem kot tudi na jugoslovanskih tleh. V načrtih za prihodnost pa ima Dom tako razširitve v izboru izdelkov predvsem z galanterijskega področja »vse za dom«, več igrač in antikvitete. Zanimiva je tudi zamisel, ki pa je že tik pred uresničenjem, — odprli bodo svojo lončarsko delavnico in tako ponudili trgu tako zelo iskane lončarske izdelke, i,. M. Trgovsko podjetje Nama Ljubljana, Tomšičeva 2 išče samostojno kuharico za 4 mesece ki bi od maja do oktobra 1976 kuhala v restavraciji veleblagovnice Škofja Loka. Informacije dobite v kadrovsko socialni službi podjetja, Ljubljana Tomšičeva 2, tel. 24-411 int. 26 ali 27. Opeka še vedno najboljša V nekaterih državah opuščajo gradnjo »betonskih« stanovanj in spet gradijo z opečnimi materiali V Franciji in na Češkoslovaškem so prvi začeli z betonsko gradnjo stanovanj in drugih objektov. Njim so kmalu začeli slediti tudi v drugih državah, saj so ugotovili, da je glede statičnosti, potresne varnosti in oblikovnih možnosti beton veliko boljši od opeke. Razumljivo, da so se zato posledice prehoda na betonsko gradnjo kmalu začele kazati v opečni industriji. Popraševanje po tem v tisočletjih preizkušenem gradbenem elementu je začelo upadati in prene-katere opečne obrate je bilo treba zapreti. Podobno je bilo tudi pri nas. Gradnjo s pomočjo tako imenovanih litih betonov je tako rekoč čez noč postala nekakšna moda. Vendar temu ni botroval le hitrejši način gradnje in manj živega dela pri gradnji stanovanj, marveč prava eksplozija glede potreb po stanovanjih. Zaradi klasične tehnologije pri gradnji z opečnimi materiali je bila gradnja stanovanj prepočasna. Zato so vsa večja gradbena podjetja v organizirani družbeni gradnji prešla na betonsko gradnjo. Zanimivo pa je po drugi strani, da se z betonom in novo tehnologijo gradnja stanovanj v primerjavi z opečnimi materiali ni prav nič pocenila. Danes namreč cena opeke v primerjavi s ceno celotnega stanovanja znaša le približno pet odstotkov, čeprav je opeka pri nas obdavčena z 28,5 odstotka prometnega davka (kot luksuzni predmeti). Zanimivo je, da v nekaterih državah, kjer so med prvimi prešli na betonsko gradnjo, danes že ugotavljajo številne slabosti, ki jih ima beton v primerjavi z opeko. Zakaj? Prednosti opeke so toplotna in zvoč- DO Varnost Ljubljana TOZD Varovanje premoženja Kranj Kranj, Koroška 17 objavlja prosto delovno mesto administratorke za nedoločen čas Pogoji: administrativni tehnik ali dokončana dveletna administrativna šola in eno leto ustreznih delovnih izkušenj ter moralno politično neoporečna. Nastop dela mogoč takoj. Pismene prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 15.4. 1976. na izolacija, opeka sprejema in oddaja vlago in je najboljši akumulator toplote. Da bi bilo stanovanje iz betona enakovredno tistemu iz opeke, bi bilo treba vanj vgraditi klimatske naprave in vrsto drugih gradbenih materialov. Kmetovalci so na primer razen tega začeli ugotavljati, da svinje in perutnina v prostorih zgrajenih iz betona pogi-njajo in da dajejo krave neprimerno manj mleka kot v prostorih, ki so grajeni iz toplejših materialov. Nekateri tudi domnevajo, da je v vrtcih iz betona neprimerno več otroških bolezni. Zanimivo je še, da je v Zvezni republiki Nemčiji vrsta neprodanih betonskih stanovanj. Tako recimo v olimpijski vasi še zdaj niso prodana vsa takšna stanovanja. V svetu se zato vračajo nazaj k opeki. V Sovjetski zvezi so gradbinci na primer dobili nalogo, naj do 1980. leta v največji možni meri nadomestijo beton z opeko. Zato bodo zgradili več novih opekarn. Pri nas, kot kaže, o tem še nismo začeli resno razmišljati, čeprav je zanimivo, da skoraj ni gradbenega strokovnjaka, ki bi raje zgradil svojo hišo iz opeke namesto iz betona. Vendar je popraševanje po opeki pri nas trenutno zelo majhno. Kot rečeno, so vsa večja gradbena podjetja prešla na betonsko gradnjo, močno pa se je zmanjšala tudi zasebna gradnja stanovanjskih objektov. Pri tem pa je zanimivo, da je opeka obdavčena enako kot luksuzni predmet. Pri nas znaša torej davek 28,5 ostotka, v Italiji 12, v Avstriji 16,2, v Zvezni republiki Nemčiji 4 odstotke, v Madžarski pa je opeka oproščena prometnega davka. Seveda pa bi bila domača opeka lahko še cenejša, če bi tudi doma začeli proizvajati tehnologijo za opekarne. Ob takšnih primerjavah in razmišljanjih pa se vsiljuje še ena. Proizvajalci opeke danes pravijo takole. »Zakaj na primer občan lahko dobi posojilo za nakup avtomobila, ne more pa ga dohiti recimo za opeko ali drug gradbeni material; kot da so avtomobili za občana bolj potrebni kot stanovanja.« Oh vsem tem pa se v opečni industriji tudi zavedajo, da zgolj s takšnim prepričevanjem ne bodo rešili težkega položaja. Zato si prizadevajo, da bi delovne postopke modernizirali in prešli na tako imenovano panelno izdelavo in na pol-montažne elemente iz opeke. To bi omogočilo, da bi bila tudi opečna gradnja hitrejša kot je sedaj. Seveda pa bi moral biti tak prehod in korak naprej v opečni industriji usklajen tudi z gradbenimi podjetji. To pa najbrž ne bo tako enostavno, čeprav smo hkrati lahko tudi prepričani, da bo do tega slej ko prej vseeno prišlo. Počutje in zdravje človeka bo nedvomno prvo, ki bo o tem odločalo v prihodnje. A.Žalar JLGOSlOU\Sh/ A£ROrR4A/SPORT od aprila z ^£J£0~or,: v rednem prometu dvakrat tedensko Jugoslavija Amerika Informacije: JAT — Poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva 34, telefon 314-340, 314-341 ali najbližja potovalna agencija. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda, pradeda in strica Alojzija Pavlina Iglejevega očeta s Pivke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu v poslednjih dneh stali ob strani in mu lajšali bolečine, posebno dr. Hriherniku. Hvala sosedom, posebno Sodnikovim za vso pomoč v težkih dneh. Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo g. dekanu za cerkveni obred in poslovilne besede, gasilskemu društvu za svečan pogreb in pevcem za poslovilne pesmi, delovnim kolektivom IBI, Planika, ETP, Iskra, Mladi rod, Sava in Ikos za podarjeno cvetje in hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi France, Janez, Nace, hčerke Anica, Tončka, Cilka z družinami in Francka ter ostalo sorodstvo. Pivka, 25. marca 1976 ZAHVALA Oh prerani izgubi našega dobrega sina, brata in strica Stanka Adamljeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence, nam izrazili sožalje in nam ob težkih urah stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni vsem gasilcem Kokrice, zvezi borcev NOV Kokrica in drugim družbenopolitičnim organizacijam ter delovni organizaciji Planika Kranj, govornikom ob odprtem grobu. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: mama Julka in Andrej, sestra Anica z možem, brat Ludvik z ženo, nečaka Branko in Biserka z družinami ter ostalo sorodstvo. Kokrica, Kranj, Ljubljana, St. Ingbert, 19. marca 1976 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete Terezije Bizant roj. Vavpot se iskreno zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom za pomoč, vsem, ki ste se od nje poslovili, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala delovnim kolektivom KŽK, Ohrat Oljarica, Kokra Kranj za podarjene vence. Hvala g. župniku za cerkveni obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Dušan z družino, hčerka Vera z družino, sestra Mica z družino, brat Franci ter ostalo sorodstvo. Britof, Kranj, 25. marca 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Valentina Vida se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem, prijateljem, organizaciji zveze borcev in SZDL Lesce, godbi na pihala, govorniku za poslovilni govor in vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam ob tej boleči izgubi izrekli besede sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Pavla in sinova Zdenko ter Srečko. Lesce, 25. marca 1976 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata Antona Spendova se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za izraze sožaija, za cvet je in vence ter denarne prispevke v humanitarne namene. Posebno zahvalo smo dolžni vaščanom pevcem za občuteno zapete žalostinke, častiti duhovščini za številno spremstvo in poslovilne besede. Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Tonček, Mirko, Jože, Janez z družinami in Franci ter hčerka Ivanka z družino. Sp. Dobrava, Moste, Otoče, VVil, Chicago, Senovo 24. marca 1976 mali oglasi • mali oglasi Mali oglas lahko oddaste pri naši malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 21-190. V. prodam Prodam brejo KRAVO. Dvorje 44, Cerklje 17 Ki Prodam globok italijanski otroški VOZIČEK. Zalokar, Gubčeva 5, Kranj 1717 Prodam SENO ali zamenjam za drva. Ljubljanska c. 21, Kranj, La-bore 1718 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Rupa 15, Kranj 1719 Prodam ZAJKLJE, razne čebulice, kaktuse, agave. Zaletel Jože, Hafnarjeva 16, Kranj 1720 Prodam dva KONJA, stara 15 in 4 leta. Orehovlje 9, Britof 1721 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, zaradi bolezni v družini. Stare Franc, Šutna 42, Zabnica 1722 Prodam zgodnji semenski in drobni KROMPIR. Naslov v oglasnem oddelku. 1723 Prodam rabljeno strešno OPEKO, 1000 kosov in vhodna vrata do polovice zasteklena. Cernivec Jože, Skaručna 27 1724 Prodam KRAVO po izbiri in 10 mesecev starega BIKA. Štupar Jernej, Komendska dobrava 10, Komenda 1725 Prodam KROMPIR desire, semenski, II. razmnožitev. Velesovo 6 1726 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co, ali TELIČKO in dobri HLEVSKI CfNOJ. Rodič, Tatinec 10, Preddvor 1727 Prodam KOŠE, »CAMBOHE« in »ČAJNE«. Naglic Nace, Tupaliče 13, Preddvor 1728 Prodam betonska OKNA 100 X 70 crn, s steklom, primerna za hleve, garaže in kleti. Kune, Begunje 9 p ^ 1729 ni. r?2ao SEN0 in OTAVO. Višel-mca 8, Gorje pri Bledu 1730 1 akoj prodam 3 BIKCE, 6 mesecev stare, m brejo telico ter delovnega KONJA. Suhadole 56. Informacije Suhadole 65 1731 Prodam KRAVO, ki bo maja telila. Zg. Kokra 66, Jezersko 1732 Prodam skoraj nov električni ŠTEDILNIK GORENJE na štiri plošče in dvodelno OMARO. K robot, Gubčeva 6, Kranj 1733 Prodam dobro ohranjeno kombinirano PEC za kopalnico in kombinirani OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 26-214 1734 Ugodno prodam SENO in OTAVO. Šolar, Ljubno 4, Podnart 1735 Prodam SENO. Orehar, Predoslje ^. 3 1736 Prodam SENO in krmilno KORENJE. Reteče 87 pri Škofji Loki 1737 Po polovični ceni prodam nov japonski fotoaparat MAMI Y A SE-€OR 500 TL. Oglasite se zvečer na tel.061-72-937 1738 Prodam ročni VOZIČEK do teže 150 kg in ročni MLIN za koruzo. Kobuntar, Posavec 20 1739 Prodam razni semenski KROMPIR sertena (original) in igor. Cir-čiče29 1740 Prodam v devetem mesecu brejo TELICO - frizijko. H rase 5, Preddvor 1741 Prodam mlado KRAVO po teletu. Sora 23 pri Medvodah. 1742 Prodam PSA, nemški ovčar — dresiran. Ponudbe pod »Prijatelj živali« 1743 Prodam PRAŠIČA za zakol. Polica 1, Naklo 1744 Prodam OTROŠKA VOZIČKA, globokega in športnega, ZIBELKO 'n krojaški šivalni stroj PFAFF. Sve-telova 20, Šenčur 1745 Prodam plemensko SVINJO. Do-bruša 3, Vodice 1746 Poceni prodam POMIVALNO MIZO, 120 cm. Hrastje 117, Kranj 1747 Prodam PRAŠIČKE. Velesovo 14 1748 Prodam 1000 kg SENA in rabljeno KRUŠNO PEC. Zupan Viktorija, Križe 79 1749 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoći račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Poceni prodam PLETILNI STROJ Standard Osjek. Naslov v oglasnem oddelku 1590 Prodam plinsko PEC SUPER SER. Kavčič Srečko, Dobračeva 127, Ziri 1591 Prodam 1000 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA igor. Voklo31 1688 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO fella. Hrastje 45 pri Kranju Prodam približno 500 različnih REKLAMNIH STEKLENIČK (i/. 25 različnih držav) in POLICE. Tone Jenko, Zg. Bitnje 115 Prodam KOSILNICO laverda 15 KM z vozičkom na 2 kolesi in volanom, primerna tudi za vožnjo, OBRAČALNIK za seno, GNOJ in 5 16-colskih OBROCEV. Jagodic, Visoko 29, Šenčur 1699 Prodam 3000 kosov strešnika ŠPI-CAK in TRANSPORTNO VERIGO za krompirjev kombajn eple. Voklo 66, Šenčur 1703 Prodam seme CRNE DETELJE. Suha 4, Kranj 1789 Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Valjavčeva 10, stan. 13. Kranj 1790 Prodam motorno gnojnično ČRPALKO, skoraj novo in SOD. Mar-kun Janez, Babni vrt 5, Golnik 1791 Prodam rabljeno DNEVNO SOBO in opremo za otroško sobo. Volčič, Valjavčeva 4, Kranj, tel. 26-329 Prodam KRAVO z drugim teletom. Noč, Selo 27, Žirovnica 1793 Prodam nov gnojnični SOD za 1000 litrov. Pivka 2, Naklo 1794 Prodam polovico KRAVE za skrinjo. Voklo 5 1795 Prodam BIKA, težkega 200 kg in 1 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Zg. Besnica 14, telefon 40-503 1796 Prodam rabljeno ročno avstrijsko KOSILNICO MOTY. Platiša Jože, Pungert U, Škofja Loka 1797 KOZOLEC, dvojnik, poceni prodamo. Naslov v oglasnem oddelku Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Prodam VOLA, starega 2 leti, vajenega vožnje. Kupljenik 6, Bled Prodam SENO in ročno SLAMO-REZNICO. Maček Anton, Grajska pot 3, Škofja Loka 1799 Ugodno prodam DNEVNO SOBO. Rebič Zdenko, Spodnji trg 4, Škofja Loka 1800 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kalan, Kranj, Kurirska pot 33 1801 Prodam mlado KRAVO frizijsko, 9 mesecev brejo, ali TELICO simen-talko. Cešnjica 17, Podnart 1802 Prodam KRAVE simentalke. Sitar Mišače pri Otočah 1803 Prodam TELEVIZOR RR tip 865 v dobrem stanju, ker mislim kupiti barvnega. Kunšič Danica, Alpska 7, Bled 1804 Prodam KRAVO, devet mesecev brejo, ali drugo po izbiri. Pintar, Partizanska 18, Bled 1805 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46, Šenčur 1806 V soboto, 27. marca, bom prodajala 10 mesecev stare KOKOSI nes-nice. Pavlin, Pivka 45, Naklo 1807 Prodam mlado KRAVO zaradi pomanjkanja krme. Bukovica 53, Vodice 1808 Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, dve OMARI, KAVČ, fotelj in mizico. Cerklje 208 1809 Prodam semenski KROMPIR igor, 1 kub. m smrekovih DESK, KRAVO s teletom in KRAVO za zakol. Zg. Brnik 36, Cerklje 1810 Prodam PRAŠIČA, 130 kg težkega za zakol. Pšata 20, Cerklje 1811 Prodam semenski KROMPIR igor. Zalog 8, Cerklje 1812 Prodam dober TELEVIZOR za 900 din. Dvoršak, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 5/II - Vodovodni stolp 1813 Kuhinjski ŠTEDILNIK na plin in elektriko prodam. Hafner Lopold, Zg. Bela 6, Preddvor 1814 Nov, 100 % sušilni STROJ za perilo prodam. Hafner Leopold, Zg. Bela 6, Preddvor 1815 Poceni prodam skoraj novo, 4-delno OMARO. Rozman Srečo, Planina 1, telefon 25-530 1816 Prodam skoraj novo OTROŠKO POSTELJO (140 x 70) z vso posteljnino. Kokalj, Nazorjeva 8, Kranj 1817 Ugodno prodam dobrega delovnega KONJA. Ovsenik, Jezerska 92, Kranj 1H1H Poceni prodam par ton SENA. Koroška 82, Tržič 1819 Prodam TEHTNICO, nosilnosti 150 kg. Jeglič, Podbrezje 86 1820 Prodam 7 let starega KONJA. Jože Zemlja, Vrba 24, Žirovnica 1821 Prodam TAJFUN PUHA LNIK za seno in vprežne grablje. Fujan Marjan, Hraše, Smlednik 1822 Prodam jedilni KROMPIR. Luže 12, Šenčur 1823 Prodam KRAVO simentalko z drugim teletom ali brez ter beli in rdeči semenski KROMPIR in suho svinjsko MESO — pleče ali gnjati. Gole, Višelnica 15 nad Zg. Gorjami vozila Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Mlaka 113, Kranj 1750 Prodam FIAT 1500, letnik 1964. Grosova 21, Kokrica 1751 Prodam SIMCO in FIAT 600 ter GARAŽNA VRATA. Tenetiše 12 1752 Prodam karambolirano ZASTAVO 1300 za rezervne dele. Ogris, Trojarjeva 9, Stražišče 1753 ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno, prodam. Smledniška 32, Kranj 1754 R - 4, letnik 1970, dobro ohranjen, prodam. Cirčiče 29, Kranj 1755 Prodam MOPED, celega ali po delih. Okroglo 24 1756 Prodam avto 125 PZ, leto izdelave 1971, prevoženih 67.000 km. Onič Ivan, Lesce, Planinska 11, tel. 74-032 1757 FIAT 1100 R, letnik 1968, ohišje dobro ohranjeno, stroj potreben popravila, prodam komplet ali po delih za 6000 din. FIAT 750, letnik 1963, je ^vozen, cena 4000 din. Kočila Franjo, Breznica 45, Žirovnica 1758 Prodam osebni avto ŠKODA, letnik 1967, malo karambolirano. Kaj-diž Janez, Mlinska 11, Bled 1759 Kupim dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971/72 na ček. Naslov v oglasnem oddelku. 1760 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo TOMOS APN 4 HIPY. Poizve se pri Milosavljevič, Stara c. 3 a, Kranj 1761 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Tavčarjeva 5, tel. 22-639 1762 Ugodno prodam osebni avto SIMCA 1000, letnik 1972. Cigler, Šorlijeva 29, Kranj 1763 Kupim VVARTBURG TURIST DE LUXE, letnik 1975 ali 1974 do 25.000 km. Mihelič, Kokrški breg 6, Kranj 1764 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, neregistriran, potreben kleparskega popravila. Zeleznik, Šempetr-ska 41, Kranj 1765 Prodam AMI 8, letnik 1971. Turel Milan, Skalica 4, tel. 24-476 Prodam dobro ohranjen MOPED TOMOS 15 SL, prevoženih 4000 km. Jeglič, Podbrezje 86 1820 Prodam MOTOR in MENJALNIK za zastavo 750. Fajfar Marjan, Sp. Brnik 36 1825 Prodam ZASTAVO 750 po delih (motor, menjalnik, diferencial). Sv. Duh 142, Škofja Lka 1826 Kupim ZASTAVO 750, letnik 1974 ali 75 v zelo dobrem stanju. Glo-bočik Tone, Lahovče 52, Cerklje 1827 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1974. Lahovče 47, Cerklje 1828 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVO 750 po delih. Kavčič Jože, Grahovše 7, Tržič 1829 Prodam ZASTAVO 7,50, letnik 1968. Gros, Preska 20, Tržič 1830 Prodam avto AMI 6. Ferlan Slavko, Gorenja vas 147 1831 ZASTAVO 750, letnik 1966 zelo ugodno prodam. Ponudbe pod »3500 din« 1832 Ugodno prodam avto ŠKODA 1000 MB. Gorenc, Gradnikova 7, Kranj 1833 kupim Kupim 100 SALONITNIH PLOŠČ. Naslov v oglasnem oddelku 1766 Kupim suhe smrekove ali borove PLOHE, debeline 7-8 cm. Novak, C. 1. maja 71, Kranj 1767 Kupim ročno ali motorno SLA-MOREZNICO, starejši letnik. Jože Meglic, Grahovše 11, Tržič 1768 Kupim tračno ŽAGO (bant žaga), lahko brez motorja. Gorjanc, Zg. Bitnje 10 1769 STRUŽNICO do 1,5 m dolžine, novejšo, kupim. Vidmar, Šmartno pod Šmarno goro 13 a 1770 Kupim delovnega VOLA, okrog 500 kg težkega. Markun Lovro, Srednja Bela 36, Preddvor 1834 Kupim ročno gnojnično ČRPALKO in PUHALNIK z vsaj dvema »klinama« ali manjšo slamoreznico s puhalnikom. Pišite ceno na naslov Zupan Janez, Stranska pot 1, Koroška Bela, Jesenice 1835 Kupim dvanajsteolski, lahko rabljen, GUMI VOZ. Kodre, Cirkuse 2, pošta Laze 61219, Tuhinj 1836 Kupim italijanske bele PLOŠČICE 15 x 15. Hafner, Zabnica 68 stanovanja Fant in dekle iščeta SOBO v Škofji Loki in okolici. Dobra plačnika. Istenič, Škofja Loka, Frankovo naselje 74 1672 Opremljeno SOBO v centru mesta oddam brezplačno poštenemu fantu za 3-krat tedensko pomoč na vrtu. Kranj, Gregorčičeva 12, telefon 21-345 1838 Iščem SOBO v Radovljici, Lescah ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno« 1839 Iščem GARSONJERO ali SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Ponudbe pod »Redna plačnica« 1840 Mlada zakonca iščeta SOBO in KUHINJO ali SOBO, lahko neopremljeno v Kranju ali okolici. Telefon 25-909 1841 GARSONJERO ali SOBO s kopalnico išče inženirka. Ponudbe pod »Nujno« 1842 Študentu ali uslužbencu oddam opremljeno, ogrevamo SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 1771 Miren moški nad 50 let išče SOBO v Kranju ali okolici. Grem k ženski na celo oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku. 1772 Oddam opremljeno in ogrevano SOBO moškemu. Žanova 18, Kranj Že malo, skromno STANOVANJE bi zadostovalo za srečo tričlanske družine. Zato se obračam na vas, dobri ljudje iz Kranja in okolice, da nam pomagate pri iskanju mirnega doma. Prosimo, javite se nam na šifro »Iščemo srečo« 1774 Prodam dvosobno STANOVANJE, lastni vhod, vrt. Eržen Franc, Zlato polje 9, Kranj 1775 Mlajši moški, samski, nujno išče SOBO v Kranju ali okolici. Sodja, Alpetour, TOZD Remont, Žanova 3, tel. 22-089, Kranj 1776 Najemniško STANOVANJE, dvosobno s kopalnico, nujno potrebujem. Ponudbe pod »V Kranju ali okolici« 1777 posesti V Kranju zamenjam lepo dvosobno STANOVANJE v bloku za po možnosti s centralnim ogrevanjem. Šparovec Janez, Mladinskih brigad 9, Kranj, tel. 23-244 1778 Kupim starejšo HIŠO ali novo nedograjeno, tudi STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 1779 Prodam TRAVNIK in NJIVO v kranjskem polju. Naslov v oglasnem oddelku. 1780 HIŠO, vseljivo z vrtom, prodajamo v centru Kranja. Resni interesenti naj se zglasijo v Kranju, Tomšičeva 14, v soboto 27. 3. od 9. do 12. ure 1781 GOZDNO PARCELO, 2,5 ha na Jesenicah, ob cesti, prodam. Košak, Ljubljana, Beethovnova 6 1782 Prodam VIKEND v višjih legah v okolici Bohinja. Dovoz z avtomobilom. Naslov v oglasnem oddelku. zaposlitve Iščem žensko za VARSTVO 2-let-nega in 8 mesecev stara otroka na domu. Mulej Janez, Partizanska 25, Kranj 1783 Iščem VARSTVO za 2-letno punčko od 6.30 do 13.30. Informacije na Šorlijevi 3/6 popoldan ali pa po tel. 24-274 1784 Sprejmem mlajšega, močnega, vestnega upokojenca za delo vsak dan po. 4 ure. Delo bi bilo celo leto. Naslov v oglasnem oddelku 1785 Prevzamem ZIDARSKA in ZEMELJSKA DELA. Mustaf Kušej, Rupa 23 b 1844 ^prireditve MA VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igrajo TURISTI. 1786 HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igrajo TURISTI. 1787 V nedeljo, 28. marca, ob 17. uri bo v zadružnem domu na Primskovem MLADINSKI PLES. Igra ansambel BUMERANG. Vsako nedeljo ob 17. uri PLES na Kokrici. Igra ansambel MODRINA DPD »SVOBODA« ŠENČUR uprizori v nedeljo, 28. 3. 1976, ob 15. uri v KOMENDI Horstovo komedijo v treh dejanjih »SVET BREZ MOŽ IN ŽENSK« Režija: Kati Kolar in v nedeljo, 28. 3. 1976, oh 19. uri v zadružnem domu ŽIRI John Knitla dramo v 6 dejanjih »VIA MALA«. Režija: Silvo Ovsenk MA ŽELEZNIKI prireja v soboto, 27. 3. 1976, ob 20. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel ROMB 1846 V DOMU JLA v petek in soboto PLES. Igra ansambel JEVŠEK -zadnjič 1847 V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri PLES za staro in mlado. Igrajo JEVŠKI 1848 obvestila GRADITELJI: Z dostavo na dom vam preskrbim vseh vrst ZIDNE OPEKE ljubljanskih opekarn. Od 1. do 30. marca t. 1. vam nudimo 15 "i popust. Izkoristite ugodnost. Vse informacije vam daje ANDREJ SMOLE J, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu). Pišite, pridem na dom 1386 izgubljeno Na relaciji Kranj—Jesenice sem izgubil PAKET 30 x 30 x 20 cm težak okrog 5 kg. V njem je bil izolacijski trak teflon. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Telefon 26-771, interna 30, od 6. do 14. ure 1849 zahvale Zahvaljujem se neznani osebi, ki mi je pomagala pri prometni nesreči, v nedeljo, 21. 3. med Taborom in Bistrico. Tanacek Anton, Tržič, Pot na zali rovt 9 1788 ostalo Delovna organizacija s sedežem v Ljubljani vzame v najem za letovanje svojih delavcev dve OPREMLJENI SOBI (pogodbeno za eno leto) v letoviškem kraju na Gorenjskem, najraje v Kranjski gori, Bohinju ali Bledu. Ponudbe in pogoje pošljite v oglasni oddelek pod šifro »Rekreacija« 1715 Podarim dva PSIČKA, male rase, stara dva meseca. Vidmar, Kranj, Zlato polje 11 1850 Partizanska saniteta na Primorskem Žiri — Jutri ob 18. uri bo v dvorani DPD Svoboda v Žireh predavanje o partizanski saniteti na slovenskih tleh. Znani partizanski zdravnici dr. Franja ' in dr. Pavla bosta govorili predvsem o partizanskih bolnišnicah, zdravstvenih ustanovah in partizanskem zdravstvu na Primorskem. Predavanje bi moralo biti že ob dnevu žena, vendar je bilo zaradi slabega vremena prestavljeno, -jg Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje Tel. št. 21-611 GRADITELJI! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement M 450 Anhovo 1,06 din/kg — stavbno pohištvo (okna, vrata) Inles Ribnica parket betonsko železo hidrirano apno strešnik Novoteks betonske mešalce 100 lit. Cene staremu programu vezanih oken Inles smo znižali za 25 %. Za vse vrste vrat pa vam nudimo 5 % popusta. Izkoristite ugoden nakup! nesreče Nepravilno skozi križišče V ponedeljek, 22. marca, ob 14.10 se je v križišču cest Hlebce —Begunje—Zapuže pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Horvat (roj. 1955) iz Be- Drugega avtomobila sploh ni bilo Vse kaže, da je voznik Salih Ka-petanovič iz Gozd-Martuljka sam zakrivil prometno nesrečo, ki se mu je pripetila 20. marca na magistralni cesti na Meji. Miličnikom je povedal, da mu je nasproti pripeljal neki avtomobil nemške registracije, vendar pa si barve in znamke ni zapomnil, ki ga je zanašalo; zato je odvil v desno s ceste, kjer se je prevrnil na bočno stran in je nastalo na avtomobilu za 8000 din škode. Čeprav so takoj obvestili vse mejne prehode, pa avtomobila kot ga je opisal voznik Kapetanovič, niso našli. Voznik, ki je imel avtomobil dokaj naložen in obremenjen, je v rahlem ovinku, ki visi navzven zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na bankino, ostro odvil v levo, od tu pa v loku spet v desno s ceste, kjer se je prevnil. Miličniki so po sledovih ugotovili, da voznik ni zaviral, kar hi bilo logično, če je opazil, kot je sam povedal, nasproti vozeči avtomobil na razdaljo 100 do 150 metrov ali bi celo lahko ustavil oziroma, če se je umikal na bankino, brez nezgode zapeljal nazaj, saj je bankina tam utrjena in v istem nivoju kot cestišče. Skratka, vse kaže, da je voznika v obteženem avtomobilu zaneslo zaradi neprimerne hitrosti in ne zato, ker bi ga ogrozilo drugo vozilo; voznika Kapetanovića so prijavili sodniku za prekrške. L. M. gunj je brez vozniškega dovoljenja vozil od Zapuž proti Begunjam. Zaradi neizkušenosti je v križišču zapeljal na levo stran ceste, vtem pa je iz smeri Begunj pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivan Petrovčič (roj. 1929) iz Nove vasi in avtomobila sta trčila. V nesreči je bila ranjena Ivanka Petrovčič (roj. 1935) in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 15.000 din. Poledenel klanec V torek, 23, marca, nekaj po 6. uri zjutraj se je na magistralni cesti v Podvinu pripetila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Ivanka Šolar (roj. 1947) iz Ljub-nega je peljala proti Radovljici. V podvinskem klancu jo je začelo na poledeneli cesti zanašati in jo je zaneslo na levo prav tedaj, ko je nasproti pripeljal v osebnem avtomobilu Dragomir Vesič (roj. 1936) z Jesenic. V silovitem trčenju je Vesičev avtomobil vrglo s ceste po pobočju navzdol 18 metrov daleč. Oba voznika sta bila v nesreči hudo ranjena in se zdravita v jeseniški bolnišnici, sopotnik v avtomobilu Šolarjeve, 4-letni Primož Šolar, pa je bil le lažje ranjen. Škode na avtomobilih je za 60.000 din. Voznik pobegnil V torek, 23. marca, nekaj pred 20. uro se je na regionalni cesti v Železnikih pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Franc Kejžar (roj. 1948) iz Zg. Sorice je peljal od Cešnjice proti Železnikom. Pri tovarni Iskra je na ovinku dohitel Marijo Tolar (roj. 1953) s Podlonka, ki je hodila pravilno po levi strani ceste. Voznik jo je zaradi vožnje sem in tja po cesti zadel in zbil, nato pa, ne da bi ranjeni pomagal, odpeljal. Vinjenega so miličniki našli doma in ga odpeljali na odvzem krvi. Tolarjeva pa se zdravi v ljubljanski bolnišnici. L. M. Smučarska tekmovanja se vrstijo ZAHVALA Ob smrti našega strica Franca Eržena železniškega upokojenca se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sosedom za pomoč ter Prostovoljnemu gasilskemu društvu Besnica za zadnje spremstvo ter g. župniku za obred. Posebna zahvala zdravniku dr. Hriberniku za izkazano skrb ob njegovi bolezni. OFARJEVI Sp. Besnica, 24. marca 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata Joža Pogačnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, podarili vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Zahvala govornikom Gole Antonu, Rekel Ludviku in Klinar Matiju za ganjivo izbrane poslovilne besede, kakor tudi organizacijam ZB Podhom, Zasip, Gorje in Bled, kolektivom LIP Bled, Vino Bled ter Vino Kranj, godbenikom iz Gorij in pevcem z Javornika. Posebno zahvalo pa smo dolžni dobrim sosedom, ki so nam v teh težkih dneh veliko pomagali. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Milka, sin Ljubo z družino, hčerka Darinka, Tončka z družino ter ostalo sorodstvo Podhom, 24. marca 1976 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete Lucije Nemec se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč in pevcem društva upokojencev. Hvala g. župniku za cerkveni obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Slavka z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, 19. marca 1976 Na Kopah na Pohorju je smučarski klub Slovenj Gradec organiziral republiško prvenstvo za člane in članice v veleslalomu. Na tekmovanju je nastopilo 60 članov in 27 članic iz slovenskih in kot gostje tudi smučarji iz hrvaških klubov ter Sarajevčan Pašovič. Pri članicah je zmagala Urhova pred Oblakovo, pri članih pa S. Kavčič. Rezultati — člani: 1. S.Kavčič 1.33,32, 2. Franko (oba Olimpija) 1.35,38, 3. Jaunik (Branik) 1.35,67, 4. Lovšin (Olimpija) 1.36,02, 5. Gašperšič (Jesenice) 1.36,41; članice: 1. Urh (Radovljica) 1.42,39, 2. Oblak (Alpetour) 1.42,74. 3. Tomšia (Olimpija) 1.46,20, 4. Valič (Alpetour) 1.46,80, 5. Zavadlav 1.46,96, 6. Blažej (Obe Olimpija) 1.47,80, 7. Gortner (Železniki) 1.47,96, 8. Dor-nik (Olimpija) 1.48,55, 9. Tome 1.49,04, 10. Kolenc (obe Alpetour) 1.49,41. V Wolfsbergu (Avstrija) je bilo mednarodno tekmovanje žensk v slalomu. Nastopilo je nad 50 tekmovalk iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije. Največ uspeha so imele Avstrijke, ki so zasedle prvih sedem mest. Na Šenčur ali Triglav A Tekmovanje košarkarjev v zimski gorenjski ligi se bliža koncu. Rednega tekmovanja je pravzaprav že konec, na sporedu pa so še srečanja finalnega turnirja. Zadnje kolo je prineslo pričakovane rezultate, seveda pa brez presenečenj tudi tokrat ni šlo. Tako velja omeniti zmagi Trhlih vej v Kranjski gori ter Kokrice proti Savi B. Izidi: Plamen : Radovljica 64:51 (32:29), Kr. gora : Trhle veje 63:76 Veriga : Triglav A 64:71 Krvavec : Šenčur 68:81 Kokrica Sava B 61:45 Plamen : Trhle veje 20:0 : Triglav B 89:48 B : Kokrica 74:68 : Plamen neodigrano. (36:35), (35:35), (34:39), (29:21) b.b., Šenčur (33:22), Sava (38:38), Veriga Lestvica: 1. skupina: Triglav A 10 9 1 668:546 18 Plamen 9 8 1 514:371 16 Radovljica 10 4 6 624:702 8 Trhle v. (-1) 10 4 6 610:651 7 Kr.gora(-i) 10 3 7 588:685 7 Veriga 9 1 8 581:640 2 2. skupina: Šenčur 8 8 0 619:409 16 Kokrica 8 5 3 441:459 10 Krvavec 8 3 5 486:451 6 Sava B 8 3 5 504:540 6 Triglav B 8 1 7 345:534 2 V finalnem delu tekmovanja se bodo sodelujoča moštva srečala dvakrat, nasprotniki pa so določeni po paralelnem sistemu uvrstitve v 1. ali 2. skupini. Pari: Triglav A : Šenčur, Plamen : Kokrica, Radovljica : Sava B, Kr. gora : Triglav B, Krvavec : Trhle veje. -bb- Prvo mesto ekipi OOS Vezenine Bled Radovljica — Na smučiščih Za-trnika je bilo v soboto, 20. marca, pod pokroviteljstvom Občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica III. tradicionalno smučarsko tekmovanje delavcev tekstilnih tovarn, Almira, Sukno in Vezenine. Na tekmovanju je nastopilo preko sto tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerile v veleslalomu. Tekmovalke so bile razdeljene v tri, tekmovalci pa v štiri starostne skupine. Rezultati: ženske do 27 let: 1. Kavčič Marija — Sukno, 2. Bajželj Alenka — Vezenine, 3. Justin Jana - Vezenine, od 27-35 let: 1. Pra-protnik Marija — Sukno, 2. Zakraj-šek Francka — Almira, 3. Vogelnik Milena — Sukno; od 35 let dalje: 1. Ferjan Silva — Almira, 2. Kokalj Mojca — Sukno, 2. Černilec Mici — Sukno. Moški do 27 let: 1. Dežman Andrej — Vezenine, 2. Legat Jure — Sukno, 3. Bračič Slavko — Vezenine; od 27 — 35 let: 1. Zupan Miha — Sukno, 2. Poklukar Herman — Almira, 3. Mihajl Igor — Vezenine; od 35 — 45 let: 1. Rozman Franci — Almira, 2. Zupan Jože - Sukno, 3. Zupan Janez — Vezenine; nad 45 let: 1. Legat Jure - Almira, 2. Ce-hulj Boris — Vezenine, 3. Matalen Leon — Almira. Pri ženskih ekipah je zmagala eki pa Sukna, pred Almiro in Vezeninami. Pri moških pa Almira pred Suknom in Vezeninami. V končni uvrstitvi upoštevajoč rezultate in množičnost je prvo mesto osvojila ekipa OOS Vezenine Bled pred Almiro Radovljica in Suknom Zapuže. V. Matjašič dobro osmo mesto pa se je uvrstila Nuša Tome, ki je za zmagovalko Schaffnerjevo zaostala za manj kot pet sekund. Rezultati: 1. Schaffner 83,21, 2. Strickner 84,30, 3. Eberle 84,51, 4. Maier 86,53, 5. Haaseri (vse Avstrija), 8. Tome 88,19, 18. Urh 91,26, 21. Dornik (vse Jugoslavija) 91,81. V San Vigiliu (Italija) je bilo tekmovanje za evropski pokal, ki so se ga udeležili tudi naši smučarji. Nad 80 smučarjev se je pomerilo v dveh veleslalomih in slalomu. V prvem veleslalomu je zelo dobro vozil Škof-jeločan Boris Strel in zasedel 17. mesto. Strel je startal z visoko startno številko 65, vendar je na prvi progi vozil izredno in za prvouvrščenim Italijanom Senonerjem zaostal samo za 78 stotink sekunde, kar ga je pripeljalo na sedmo mesto. V drugi vožnji je potem napravil manjšo napako in zaradi tega zdrsnil na 17. mesto. Bolj pomemben pa je podatek, da je za zmagovalcem Schuh-terjem zaostal samo malo več kot 2 sekundi. S tem si je namreč zelo popravil svoje FIS točke. Sedaj ima le 16,74 FIS točk in se je od naših tekmovalcev še najbolj približal Križaju. To pa mu prihodnjo sezono verjetno tudi zagotavlja nastope v tretji jakostni skupini na tekmah svetovnega pokala. Vsekakor je to za mladega Škofjeločana eden izmed največjih uspehov doslej. V drugem veleslalomu in slalomu pa so skoraj vsi naši tekmovalci odstopili. Rezultati: prvi veleslalom: 1. Schuhter (Avstrija) 2.28,05, 2. Pietrogiovana 2.28,16, 3. Presazzi (oba Italija) 2.28,54, 4. J.Ochoa (Španija) 2.28,56, 5. Senoner (Italija) 2.28,67, 17. Strel 2.30,32, 32. A. Koželj 2.32,30, 44. R. Holzl 2.34,79, 55. Šoberl (vsi Jugoslavija) 2.36,99; drugi veleslalom: 1. Confortola (Italija) 2.32,75, 2. J. Ochoa (Španija) 2.32,88, 3. Giorgi (Italija) 2.33,02, 43. R. Holzl (Jugoslavija) 2.42,50; slalom: 1. Sottaz (Švica) 112, 80, 2. Bonevie (Francija) 112,82, 3. Oberfrank (Italija) 112,88, 17. A. Koželj (Jugoslavija) 116,12. Najboljši jugoslovanski alpski smučar Bojan Križaj je na tekmovanju VVorld Series spet dosegel dober rezultat. Zasedel je sicer 21. mesto, vendar je za zmagovalcem Hem-mijem zaostal samo pet sekund, s čimer si je verjetno izboljšal FIS točke v veleslalomu. V slalomu v Hunter Mountaini pa je zasedel 18. mesto. F. P. Svetovno hokejsko prvenstvo skupina B Jugoslavija : Japonska 2:3 Aarau — Športna dvorana, Jugoslavija : Japonska 2:3 (0:1, 1:1, 0:1), gledalcev 8000, sodnika Tenen (Nizozemska), Postipnel (Italija). Strelca: Poljanšek (34), Lepša (46). Z majhnimi, toda hitrimi in žila vimi Japonci, tudi na tem svetovnem prvenstvu nismo imeli sreče. Že na olimpiadi so nam zagrenili že najavljeno visoko uvrstitev. Tudi v tem srečanju so prvi povedli, in to že v sedemnajsti sekundi igre. M. I to je namreč pobegnil našim branilcem in premagal Marjana Zbontarja. »Modri« so sicer poskušali vse, da bij^re-magali dobrega nasprotnega Vratarja Mišavo toda sreča jim je obrnila hrbet. V drugi tretjini so spet povedli Japonci, Jugoslovani pa so z zadetkom Poljanska izid znižali. V zadnji odločilni tretjini je Lepša z lepim golom izenačil, minuto pred koncem pa je Vakabajaši zapečatil našo usodo. JUGOSLAVIJA : BOLGARIJA 9:7 Aarau — Športna dvorana, Jugoslavija : Bolgarija 9:7 (4:1, 0.5. 5:1). gledalcev 500, sodnika Barcu (Romunija), Postipnel (Italija). Strelci: G. Hiti (4),' Lepša (10). Kumar (12), Poljanšek (12), 1'. Žbontar (46). F. Žbontar (47), Hafner (53), S. Košir (57). Kumar (58). Lestvica: Švica Romunija Jugoslavija Japonska Italija Norveška Nizozemska Bolgarija 4 0 1 3 1 1 3 0 2 3 0 2 2 1 2 2 0 3 2 0 3 0 0 5 21:15 24:17 28:19 19:15 20:22 16:15 14:22 17:31 Vaterpolisti za naslove SRS KRANJ — Zimski bazen bo od jutri do nedelje prizorišče letos jega članskega republiškega prvenstva v vaterpolu. Za najvišji naslov v SRS se bodo potegovali drugoligaši Koper, rovinjski Delfin, Triglav ter republiški letni prvak Kamnik, za peto mesto pa Vodovodni stolp, Radovljica in ljubljanski Slovan. -an oš France Prešeren občinski prvak Občinsko košarkarsko pionirsko prvenstvo v sklopu pionirskega festivala 76 v kategoriji za starejše pionirje v kranjski občini je končano. Prvak za letošnje leto je ekipa OS France Prešeren i/. Kranja, ki je v prvenstvu edina ostala neporažena. Sicer pa je treba zapisati, da je tudi letošnje prvenstvo pokazalo napredek v vzgoji mladih košarkarjev, kar smo lahko ugotovili tudi že dve ali tri tekmovalne sezone nazaj. Presenečajo solidne uvrstitve ekip zunaj Kranja, ekipe OS Davorin Jenko iz Cerkelj, ekipe Vzgojnega zavoda II. iz Preddvora ter ekipe OS Josip Broz-Tito iz Predoselj, dokaj slabo pa se je uvrstila ekipa OS Stane Žagar iz Kranja, ki je pred tekmovanjem veljala za enega izmeti favoritov tekmovanja. Ob tem pa velja omeniti tudi neresnost ekipe OS Stanko Mlakar iz Šenčurja, saj so od devetih srečanj neopravičeno izostali kar na treh, kar nikakor ne more opravičevati njihovega sodelovanja v tekmovanju. Prvak in drugouvrščena ekipa OS I.ucijan Seljak i/. Kranja sta si priborili pravico nastopa na področnem tekmovanju. Izidi: 6. kolo: S. Mlakar : Posebna OS 0:20 b. b., F. Prešeren : J. B. Tito 28:20 (12:7), S. Žagar : I). Jenko 50:54 (24:32) P. Prešeren: S. Mlakar 20:0 b. b.; 7. kolo: POS : Vzg. zavod II 22:45 (10:1.3), Vzg. zavod I : S. Žagar 42:33 (18:12), L. Seljak II : S. Mlakar 20:0 b. b., L. Seljak I : S. Jenko 37:15 (17:13). F. Prešeren 9 9 0 282:185 18 L. Seljak I 9 8 1 379:175 16 D.Jenko 9 7 2 359:186 14 S. Žagar 9 6 3 341:236 12 Vzg. zavodH 9 5 4 293:291 10 S.Jenko 9 4 5 263:306 8 L. Seljak II 9 2 7 188:317 4 J.B.Tito 9 2 7 180:320 4 Pos. OŠ 9 1 8 144:305 2 S.Mlakar 9 1 8 149:297 -1 (-3) Vzg. zavodi 10 7 3 427:250 14 (zunaj konkurence) B. Bogataj Neodgovorna igra Triglava KRANJ vanju so šarkarski Kranjski s Celjem, Triglav v sezone Rudar. — V sredinem nadalje-v slovenski moški ko-ligi Jeseničani v gori izgubili srečanje medtem ko je kranjski najslabši igri letošnje premagal trboveljski Ostali izidi: Nizozemska : Bolgarija 5:3, Italija : Romunija 5:5, Norveška : Švica 7:3. — dh TRIGLAV : RUDAR 101:92 Kranj - Telovadnica OŠ F. Prešeren, Triglav Rudar 101:92 (49:34), gledalcev 50, sodnika Kolen-do (Škofja Loka), Lozič (Ljubljana) Triglav: Fartek 7, Štefe 7, Ur-lep4, Košir 12, Skubic 23, Kalan 20, Zupan 15, Hribernik 9, Torkar 4. Rudar: Senica 22, Savsek 9, Klan-šek 22, Knaus 15, Oberčkal 22, Udrih 2. Po slabem začetku domačih so gostje v prvih minutah srečanja povedli. Vse do 12. minute sta se moštvi menjavali v vodstvu. Nato so Triglavani le uredili svoje vrste in dokaj visoko povedli. V nadaljevanju pa so spet naredili svojo »lepo« staro napako. Povsem so popustili v obrambi in z neodgovorno igro pokazali, kako se ne sme brezglavo izgubljati žog. JESENICE : CELJE 69:78 Kranjska gora — Telovadnica OŠ, Jesenice : Celje 69:78 (37:36), gledalcev 50, sodnika Stricberger, Vicič (oba Ljubljana). Jesenice: P., Pirih 2, Noč 6, Bizjak 2, D. Pirih 20, Mišic 14, Vauhnik 7, Janič 1, Vujičič 17. Celje: Štefanec 2, Jug 6, Pipan 23. T. Sagadin 23, Kuljat 12, Kralj 8, Pangrac 2. Rozman 2. Jeseničani so že v prvem delu z dobro obrambo presenetili Celjane. V nadaljevanju pa je prišla do izraza večja »višina« gostov in njihova ostra obramba. Domačini so poskušali vse. toda več kot častnemu porazu se niso mogli izogniti. — dh Kdo v finale? Polfinalne tekme za pokal mladosti v rokometu na področju Slovenije se bodo igrale 1. aprila ob 18.30. Pare je izžrebal Vlado Bojo-vič, državni reprezentant v prostorih rokometne zveze Slovenije. Med moškimi bodo igrali Jelovica : Inles in Jadran : Celje, med ženskami pa sta srečanji Alples : Olimpija in Slovan ■ Branik. J. K. pogovor tedna Alenka Cuderman: Zelja — biti prve Za današnjega sogovornika smo izbrali 14-letno rokometašico TVD Partizan Preddvor Alenko Cuderman, eno izmed najbolj obetajočih mladih igralk v Sloveniji. Po končanem jesenskem delu prvenstva je bila med najboljšimi strelkami ljubljanske conske rokometne lige in je veliko prispevala k osvojitvi jesenskega dela prvenstva ekipi Preddvora. Na vprašanja nam je bila takoj pripravljena odgovoriti. • Kdaj si se začela ukvarjati z rokometom? »Pred štirimi leti, ko sem začela igrati v pionirski vrsti osnovne šole Matije Valjavca in kjer še vedno igram.« • Koliko časa že obstaja v Preddvoru ženska vrsta in kdo jo vodi? »Tri leta. Sestavljajo pa jo v glavnem pionirke osnovne šole. Mlado ekipo vodi Božo Crijevič, ki je že uspel dobiti generacijo dobrih obetajočih deklet in jih kljub pomanjkanju finančnih sredstev vključil v tekmovanje ljubljanske conske rokometne lige.« • Kdaj ste se začeli pripravljati za spomladanski del prvenstva? »Trenirati smo začeli januarja trikrat tedensko v telovadnici osnovne šole. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa se nismo mogle udeležiti zimskega prvenstva! Za uigravanje ekipe pa smo odigrale že tudi nekaj trening tekem.« • Kako ocenjuješ igro in uvrstitev ženske ter moške ekipe? »Z načrtnim delom smo dosegle do sedaj največji uspeh, saj smo osvojile naslov jesenskih prvakinj brez poraza in povprečno 25 golov na tekmo. Moška ekipa, ki žal nima trenerja, ne more uspeti brez načrtnega dela. Ekipa dosti obeta, saj so bili pionirji pred leti republiški prvaki.« • Kako izkoriščaš svoj prosti čas? »Letos bom končala osemletko, zato imam precej učenja. Poleg rokometa pa obiskujem tudi glasbeno šolo. Rada pa bi se vpisala v gimnazijo.« • Tvoje želje in načrti? »Ob zaključku prvenstva si želim, da bi osvojile prvo mesto in se na kvalifikacijah uvrstile v republiško ligo. Zaradi načrt-nejšega dela bi večjo udeležbo na treningih najlažje rešili z električno razsvetljavo igrišča. Brez dvoma pa si želimo tudi večjo finančno podporo od TKS Kranj. Tudi v bodoče pa si želimo, da bi še naprej vodil tako uspešno našo ekipo Božo Crijevič.« J. Kuhar Zmagali tekači Gorij Gorje - TVD Partizan Gorje je v soboto, 20. marca, organiziral občinsko prvenstvo v smučarskih tekih. Prijavilo se je sedemdeset tekmovalcev. Člani so tekli na devet kilometrov dolgi progi, starejši mladinci na šest, mlajši mladinci na tri in pionirji na dva kilometra dolgi progi. Po pričakovanju so zmagali tekači iz Gorij. Pri članih je bil najboljši Filip Kalan pred Pavlom Kobilico (oba Gorje), tretji pa je bil Tone Djuričič z Jesenic. Med starejšimi mladinci je bil najboljši Dušan Podlogar (Gorje) Pred Ignacem Kraljem (Begunje) in Ivanom Pikonom (Bled). Pri mlajših mladincih je zmagal Jože Podlogar, drugi je bil Bogdan Bratina in tretji Bogdan Rozman (vsi Gorje). Med starejšimi pionirji se je uvrstil na prvo mesto Janko Golob (Gorje), drugi je bil Ljubo Kokalj, tretji pa Bešter (oba Bled). Pri mlajših pionirjih pa je bil najboljši Vilko Stoje pred Štefanom Bernikom (oba Gorje). Tretji pa je bil Jaka Pazlar (Bled). Tekmovale so tudi mlajše pionirke. Prva je bila Minka Svetal, druga Zdenka Por in tretja Tončka Mulej (vse Radovljica). J. Ambrožič Vinko Frelih spet republiški prvak Letošnja tekmovanja za zlato puščico so se preteklo nedeljo končala v Murski Soboti. Ob 20-letnici njihove organizacije so pripravili zaključno republiško prvenstvo. Na teh tekmovanjih širom po Sloveniji sodeluje več tisoč članov slovenskih strelskih družin. Na republiškem prvenstvu pa lahko sodelujejo le prvaki posameznih občin in vsi tisti tekmovalci, ki so pristreljali najmanj 530 krogov od 600 možnih. Na letošnjem finalu je sodelovalo kar 170 strelcev, med katerimi jih je bilo 12 iz kranjske občine, nastopili pa so tudi predstavniki Škofje Loke in Kamnika. Vinko Frelih je že na občinskem prvenstvu v Kranju dokazal, da se je letos spet resno pripravljal za zaključni obračun, pa tudi Franc Naglic je dal vedeti, da bo posegel v boj za republiško trofejo. V Murski Soboti sta oba streljala zanesljivo in celo izboljšala dosežke z občinskega prvenstva. Tudi tokrat je Frelih uspel prehiteti Naglica in z rezultatom 560 krogov pristreljal že četrto zlato puščico. S štirimi zmagami je postal najuspešnejši tekmovalec vseh dosedanjih republiških prvenstev, hkrati pa je letos zabeležil 12. zmago na občinskih prvenstvih. Naglic se je uvrstil na odlično drugo mesto, lep uspeh pa sta dosegla mladinca Burja in Frelihov sin Jure. Rezultati: 1. V. Frelih 560, 2. Naglic (oba Kranj) 556, 8. Burja (Kamnik) 551, 10. J. Frelih 548, 13. Pleste-njak 545, 17. Malovrh 544, (vsi Kranj) 18. Rihtar, 30. Radej (oba Kamnik) itd. B. Malovrh V soboto skoki v Besnici V soboto, 27. marca, ob 15. uri bo SK Triglav organiziral zaključno meddru-štveno tekmo letošnje sezone na 25-metrski skakalnici v Besnici. Najprej se bodo pomerili pionirji za kategorizacijo, takoj zatem pa bo še občinsko prvenstvo Kranja za mlajše mladince. Organizator vabi na obe prireditvi še posebej številne skakalce iz posameznih društev kranjske občine. Prijave bo sprejemal SK Triglav v soboto do 14.30 na skakalnici v Besnici. J. J. V nedeljo Preddvor : Tržič Jutri se bo pričel spomladanski del prvenstva v ženski ljubljanski conski rokometni ligi. Derbi ho nedvomno v Preddvoru, kjer se ho domača ekipa pomerila s Tržičem. Zanimivi pa bosta tudi srečanji v Stražišču Sava B : Šentvid in v Železnikih Alples B : Jelovica. V spomladanskem delu prvenstva bo igrala v tej ligi tudi ekipa Kamnika B. J. Kuhar Jutri začnejo rokometaši V soboto bodo spet oživela rokometna igrišča na Gorenjskem. Startali bodo poleg republiških ligašev tudi v ljubljanski conski rokometni ligi. V jesenskem delu prvenstva so imeli največ uspeha rokometaši Križ, kandidatov za izpad je zaenkrat zelo veliko, med njimi tudi nekateri gorenjski predstavniki (Preddvor, Alples in Jesenice). Jutri bosta na sporedu tudi dva gorenjska derbija, in sicer Preddvor : Križe in Duplje : Sava. Pari 1. spomladanskega kola: Jesenice : Alples, Preddvor : Križe, Duplje : Sava, Kamnik : Olimpija, Prule : Mokerc, Škofljica : Sava B. J. Kuhar Krvavec presenetil moštvo Simona Jenka Kranj — Po skoraj enomesečnem premoru se je na kegljiščih Crešnar v Cerkljah, v Preddvoru in Kranju nadaljevalo letošnje prvo tekmovanje v občinski kegljaški ligi. V sedmem kolu je prišlo do prvega presenečenja, saj je cerkljanski Krvavec premagal vodilno ekipo pod-reškega Simona Jenka. Čeprav so Cerkljanci zmagali z dvema keglje-ma razlike, je njihov uspeh še toliko večji, saj je bilo srečanje do konca borbeno in napeto. V preostalih dveh dvobojih Iskra ni imel i težkega dela v Preddvoru, Merkur pa je osvojil drugi par točk s Savo. Izidi: Krvavec Simon Jenko 3171:3169, Preddvor : Iskra 3360: 3443, Merkur : Sava 3260:3219. Lestvica: Iskra 7 5 0 2 + 345 10 S.Jenko 7 5 0 2 + 322 10 Krvavec 7 4 0 3 + 176 8 Preddvor 7304 - 418 6 Sava 7 2 0 5 - 156 4 Merkur 7 2 0 5 - 269 4 Pari prihodnjega kola (31. marec): Simon Jenko : Merkur (ob 17. uri), Sava : Preddvor (ob 17. uri), Iskra : Krvavec (ob 20. uri). -dh Mednarodni plavalni pionirski miting Borut navdušil Trento TRENTO - V tukajšnjem 25-m novozgrajenem bazenu z osmimi programi je bil tradicionalni mednarodni plavalni pionirski miting, na katerem se je pomerilo 1200 tekmovalcev in tekmovalk iz 245 evropskih plavalnih kolektivov. Na tem največjem evropskem mitingu pionirjev si je najboljši dosežek priplaval in bil najboljši nasploh Kranjčan Borut Petrič. .V svoji kategoriji, letnik 1962, je zmagal na 400 m kravi in s časom 4:09,94 dosegel obenem najboljši rezultat med vsemi nastopajočimi. Sicer pa so se izkazali tudi ostali triglavani Andrej Šali, Darjan Petrič, Barbara Štemberger, Nina Pajntar in Tatjana Bradaška, saj so plavali vsi kot za stavo in pri tem dosegli odlične rezultate. Poleg zmage na 400 m kravi je Borut na 100 m kravi s časom 56,07 postavil nov mladinski rekord SFRJ, nov državni mladinski in obenem absolutni slovenski pa je dosegel še na 200 m mešano s časom 2:18,04. Uvrstitve Kranjčanov (letnik 1962): 400 m kravi: 1. B. Petrič 4:09,94, 100 m kravi: 2. B. Petrič 56,07 (mladinski rekord SFRJ), 200 m mešano: 2. B. Petrič 2:18,04 (mlad. rekord SFRJ in absolutni SRS), 100 m delfin: 4. B. Petrič 1:03,41; letnik 1963: 200 m kravi: 10. A. Šali 2:16,02, 200 m mešano: 10. A. Šali 2:37,59, 100 m delfin: 21. A. Šali 1:14,02, 100 m kravi: 23. A. ŠAli 1:04,49; letnik 1964: 200 m mešano: 5. I). Petrič 2:40,87, 200 m kravi: 6. D. Petrič 2:22,08, 100 m kravi: 11. I). Petrič 1:07,00, 100 m delfin: 18. D. Petrič 1:16,51; pionirke, letnik 1961: 100 m prsno: 4. Štemberger 1:20,71, 200 m mešano: 8. Štemberger 2:39,71; letnik 1964: 100 m prsno: 4. Bradaška 1:23,58, 100 m hrbtno: 25. Bradaška 1:22,80; letnik 1965: 100 m prsno: 30. N. Pajntar 1:37,09; ekipno: 1. Ženeva, 2. Triglav, 3. Berlin, 4. Srbija. -dh Odprti problemi ŠŠD kranjske občine Šolska športna društva so s svojo zelo razvejano dejavnostjo v zadnjih letih zavzela izredno pomembno mesto v telesni kulturi naše občine. To potrjujejo tudi podatki o organiziranosti, množičnosti, vzgoji vodniškega in sodniškega kadra, samoupravljanju in kvalitetnih športnih uspehih v posameznih panogah. Pregledna tabela o aktivnosti šolskih športnih društev v občini Kranj za šolsko leto 1974/1975: Šola Št. ur vadbe na teden Aktivni člani Štev. . c medraz. £ tekmovanj & -g -g g Uvrst iČ v rep. ŠŠD . mer Športni uspehi v rep. mer. ŠŠD Gimnazija Kranj 34 234 64 10. VII. mesto gimnastika ŠŠD ŠC TOS Kranj VI. mesto atletika 37 186 240 12 I. mesto košarka moški (Tekstilna) ŠŠD EAŠC Kranj 17 202 10 strelstvo posam II. mesto ŠŠD Lucijan Seljak 56 560 460 28 2. V. in VI. mesto košarka pion. ŠŠD Matija Valjavec Preddvor ŠŠD Stane Žagar Kranj ŠŠD France Prešeren Kranj ŠŠD D. Jenko Cerklje ŠŠD S. Mlakar Šenčur ŠŠD S.Jenko Kranj 32 12 49 12 212 122 430 210 85 14 500 142 10 9 32 15 VII - XII. mesto nogomet x 11. mesto gimnastika VI. mesto šah 3 atleti v finalu (občasno vaje na orodju, rokomet, smuč. teki) 14 42 15 12 (občasno atletika, rokomet) 40 368 240 25 15. I. mesto šah II. mesto košarka pionirji V. mesto atletika pionirji I. mesto atletika 4 X 100 m VIII. IX. mesto 800 m IX. mesto vaje na orodju pionirke Skupaj 279 2566 1770 143 V tabeli ni podatkov ŠŠD Posebne osnovne šole, ŠŠD Šolskega centra Iskra, ŠŠD Poklicne šole in ŠŠD Šolskega centra za blagovni promet, kjer pa je po približni oceni tudi okrog 400 aktivnih članov. Za vso to razvejano dejavnost so šolska športna društva prejela v letu 1974/1975 naslednja finančna sredstva, ki so v primerjavi s potrošnjo v drugih telesno kulturnih organizacijah več kot skromna: ŠŠD ŠŠD ŠŠD ššs ŠŠD ŠŠD ŠŠD ŠŠD ŠŠD ŠŠS Gimnazija Kranj Lucijan Seljak ŠC TOS Kranj EAŠC Kranj M. Valjavec Pr. S. Žagar Kranj F. Prešeren Kranj I). Jenko Cerklje S. Mlakar Šenčur S. Jenko Kranj din 7.497.- 68.826,65 8.630. -3.140.- 40.056,95 6.362,35 46.000. -9.418.-8.0(X). - 39.788,45 Skupaj: 237.719,40 Kranjčani so se odlično odrezali na letošnjem republiškem prvenstvu ca zlato puščico v Murski Soboti. Od leve: Naglic, Kern, Frelih in Silar. — Foto: fi. Malovrh Doslej je redno dejavnost šolskih športnih društev v osnovnih šolah delno finansirala TIS, ostanek pa so prispevale šole same i/, rednega proračuna za OD. TKS je sofinansirala šolska športna tekmovanja na nivoju občine in prispevala finančna sredstva za šolo v naravi. Pri takem financiranju pa šolski šport ni bil v enakopravnem položaju s športnimi organizacijami v občini. Nekatere špoitne organi- zacije so za svojo redno dejavnost, ki je zelo podobna dejavnosti ŠŠD, prejela dosti večja finančna sredstva (npr.: ŠD Storžič s svojimi 100 člani - 25.000.-, ŠD Jezersko z 81 člani - 41.000.-, NK Primskvo s 60 člani - 22.000.-, NK Korotan s 63 člani - 50.000. —) Posebej pomembno je tudi dejstvo, da šolska športna društva vzgajajo množico najmlajših športnikov, katere klubi kasneje vključujejo v svoje vrste. Po informacijah, ki smo jih dobili od TIS, ta skupnost v letu 1976 priznava ŠŠD občutno manjša sredstva kot prejšnja leta, saj bodo za vse fakultativne dejavnosti dobile osnovne šole le po 40,00 din bruto na oddelek tedensko. Zaradi splošnega zmanjšanja sred stev, ki jih bodo dobile šole za svoje redne dejavnosti, pa ŠŠD tudi i/, tega vira ne bodo dobila nobenih sredstev več Tako so se ŠŠD društva znašla v nevarnem položaju, ki lahko pripelje do nazadovanja ali celo postopne ukinitve šolskega športa. Na sestanku mentorjev ŠŠD smo ocenili, da hi bilo potrebno za normalno dejavnost ŠŠD v osnovnih in srednjih šolah naše občine zagotoviti minimalno 250.000.— din. Pri tem smo vzeli za merilo sedanji obseg dela v ŠŠD. V ostalih občinah Gorenjske, ki imajo urejeno finansiranje SŠD, so TKS že prevzele delno finansiranje. Menimo, da hi bilo prav tako lahko tudi v občini Kranj, da TKS prevzame sofinansiranje šolskih športnih društev v osnovnih šolah, kakor je to že storila za ŠŠD v srednjih šolah (čeprav z bolj simboličnimi prispevki). Problem finansiranja ŠŠD se vleče že (xl leta 1971, vendar še do danes ni bilo trajnejše rešitve. Upravni odbor ŠŠD in njihovi mentorji so na skupnem sestanku 19. marca sprejeli sklep, da 15. aprila prekinejo z delom vse do ustrezne rešitve finansiranja šolskega športnega d ruši va. Ker je prav leto 1976 prvo leto uresničevanja srednjeročnega programa razvoja telesne kulture, menimo, da je sedaj pravi trenutek, da se vsi zainteresirani družbeni dejavniki ponovno in dokončno izjasnijo o vlogi in pomenu množičnega šolskega športa. Mentorji ŠŠD so pobudniki sestanka, v prihodnjem tednu, na ka terega bodo vabili predstavnike TIS, TKS, SZDL, ZSMS, SLO, ZK, D P M in Zavod za šolstvo. Mentorji ŠŠD občine Kranj Darilo za 8. marec in vse dni v letu Priznanje za Jelico Bocak V petek, 19. marca, so v galeriji na škofjeloškem gradu odprli razstavo slikarskih del slikarja Franja Berka. Pripravila sta jo »Loški muzei« iz'Škofje Loke in delovna organizacija »Dinos« iz Ljubljane, (jg) — Foto'. F. Perdan Za narodov blagor Jesenice — V amaterskem gledališču Tone Cufar na Jesenicah se pripravljajo na zadnjo premiero letošnje sezone. Izbrali so si delo Ivana Cankarja Za narodov blagor. Režiser zadnje premiere bo Jože Vozny iz Ljubljane. rj g. Podpis dogovora Jesenice — Kulturna skupnost Jesenice je že podpisala družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letošnjem letu. D. S. Don Pasquale v S ori V nedeljo, 28. marca, ob 16. uri bo v domu občanov v Sori predstava komične opere Don Pasquale G. Donizettija, v kateri se bodo predstavili člani ljubljanske opere Ladko Korošec, Sonja Hočevar, Rajko Koritnik in drugi. -fr Smrt pešca Prometna nesreča, ki jo je pred kratkim obravnavalo okrožno sodišče v Kranju, se je pripetila 25. januarja lani na cesti prvega reda na Kidričevi cesti na Koroški Beli. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Boris Noč, 25-letni električar, se je peljal proti Jesenicam, ko je kakih 20 metrov pred seboj opazil, da mu po levi strani prihajata nasproti dva pešca. Pri srečanju ju je tako tesno prehiteval, voznik je sicer domneval, da mu je pešec stopil korak proti sredini, da je Alojza Pavlina zadel v ramo in sta oba padla. Poškodbe Alojza Pavlina so bile tako hude, da je čez 33 dni v bolnišnici umrl. Priča Franc Noč, ki je hodil s pokojnim Pavlinom pravilno po levi strani ceste, je povedal, da sta hodila tesno skupaj, on po bankini, Pavlin pa poleg njega: na drugi strani ceste pločnik še ni bil urejen in se tam ni dalo hoditi. Pokojni je bil trezen in ga ni zanašalo. Do trčenja je prišlo 70 cm od levega roba cestišča. Sodišče je ugotovilo, da je bil voznik Noč premalo pozoren na pešca: opazil ju je na 20 metrov, ura je bila takrat 18.10, in če ju ni mogel obvo-ziti zaradi drugih vozil na cesti, bi moral ustaviti, ne pa tvegati pretesno prehitevanje, ki se je zato končalo tragično. Obsodilo ga je na leto dni strogega zapora in na odvzem vozniškega dovoljenja za dve leti, pri tem pa je upoštevalo, da je bil Boris Noč zaradi prometne nesreče že kaznovan. L. M. MEBLO Ekskluzivna prodaja novega pohištvenega programa po posebni ceni Kranj — Pretekli teden so predstavniki občinskega odbora Rdečega križa občine Tržič in predstavniki republiškega odbora izročili zlati znak Rdečega križa Slovenije 75-let-ni Jelici Bocak, oskrbovanki Doma upokojencev v Kranju, rojeni v Tržiču. Jelica je bila med ustanovitelji organizacije Rdečega križa leta 1945 v Tržiču. Zbirala je pomoč za osiromašene po vojni, skrbela, za onemogle in pripovedovala ljudem, da je pomoč sočloveku v nesreči nekaj najplemenitejšega na svetu. Potem smo Jelico Bocak srečali na-tržiški reševalni postaji, ki je sčasoma prešla v okvir Zdravstvenega doma. Za rast in krepitev te ustanove je skrbela do leta 1963, ko je odšla v pokoj. Sicer pa je Jelica trkala na vest ljudi ob dnevih Rdečega križa, ob naravnih nesrečah, pa naj so se zgodile doma in na tujem, in primerih, ko so ljudje želeli pomoč. Jelica ni nikdar odnehala. Bila je aktivistka NOB in Osvobodilne fronte. Belogardisti so jo zaprli v Kovor, Radovljico in v Kranju. Jelica Bocak je že več let priklenjena na invalidski voziček. Osem let je že od tega. Kljub temu je še vedno privržena Rdečemu križu in vsem humanitarnim akcijam. Vključuje se vanje, kolikor ve in more. Sicer pa so njeno največje veselje branje, kvačkanje in pletenje. Tudi pogospodinji rada. Urno zaobrne svoj voziček k štedilniku v čajni kuhinji doma na Planini, skuha obiskovalcu kavo ter poreče, da ne potrebuje nobenega pomilovanja ali tolažbe, temveč kleno, korajžno besedo. Zadovoljna je z vsem, kar ji ponujajo v domu. Čudovit dom je to, pravi! -jk Narodnostna nestrpnost Pred občinskim sodiščem na Jesenicah so sodili Jakobu Ambrožiču, PPM išče voznika zastave 750 V torek, 23. marca, ob 14.35 se je na Gasilski cesti v Šenčurju pripetila prometna nezgoda. Na postajališče je pripeljal avtobus, iz katerega so potniki izstopali. Med njimi je bil tudi Anton Sobočan, 19-letni dijak, ki je izza avtobusa stopil na cesto, po kateri je tedaj pripeljal temno moder avtomobil zastava 750 in ga zadel v nogo. Sobočana je vrglo po cesti; voznik fička kranjske registracije je izstopil in vprašal Sobočana, ki se je že sam dvignil, če je kaj hujšega, pa je ta "zatrdil, da mu nič ni. Zato je voznik avtomobila odpeljal naprej. Očividci, ki so videli, da se Sobočan in voznik fička pogovarjata, si tudi niso zato zapomnili registrske številke avtomobila. Cez čas pa, ko je Sobočan že prišel domov, mu je postalo slabo. Domači so ga odpeljali v ZD Kranj, kjer je zdravnik ugotovil, da ima lažje poškodbe. Po zdravniški pomoči, so ga napotili v domačo oskrbo. Postaja prometne milice Kranj zato naproša voznika temno modre zastave 750 s kranjsko registracijo, da se oglasi na postaji PPM zaradi zapisnika o nesreči. rojenemu leta 1924 v Krnici, stanu-jočem na Poljščici pri Gorjah, začasno zaposlenem v Avstriji. Občinsko sodišče ga je obsodilo na eno leto zapora. Letos februarja se je Jakob Ambrožič ponoči mudil na železniški postaji na Jesenicah in se namenil v čakalnico, kjer je bilo precej ljudi, med drugim tudi ženska z otrokom. Ambrožič je spodil otroka s sedeža in začel žensko nadlegovati, ko pa je prosila pomoči, se je Ambrožič razjezil in začel kričati, naj »gredo vsi Srbi ven iz čakalnice, da so v Sloveniji, kjer za Srbe ni prostora« in v tem smislu in stilu naprej. Ko so poklicali miličnike, so vinjenega Jakoba Ambrožiča priprli in v priporu je ostal vse do sodbe. Tudi sicer je bil Jakob Ambrožič že devetkrat kaznovan zaradi podobnih kaznivih dejanj, zaradi vloma, zaradi zadrževanja blizu meje ter tudi zaradi drugih prekrškov pri sodniku za prekrške. Pripor so Ambrožiču podaljšali do pravnomočnosti sodbe. D. S. Po 8. marcu je za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki prispevalo denar 52 osnovnih organizacij sindikata, delovnih kolektivov in posameznikov. Skupna vsota zbranega denarja je 1.040,757 dinarjev. 244. Tiko Tržič 3.600 245. OOS Slikopleskarstvo Škofja Loka 2.300 246. ŠeSir Škofja Loka 11.200 247. DU Škofja Loka 700 248. OOS uprave SO Škofja Loka 5.150 249. OOS Kemične tovarne Podnart 7.300 250. OOS TOZD PTT Radovljica 1.650 251. Marija Leben, Škofja Loka 200 252. Sodelavci TPP-TEA Iskra Elektromehanika (namesto šopkov ob 8. marcu) 190 253. Gabrijela Gale, Ul. XXXI. divizije 52, Kranj 200 254. LIP Bled 25.000 255. OOS samopostrežne restavracije Kranj 2.000 256. Oblak Marija, frizerski salon Škofja Loka 200 257. Marija Vovk, Bled, Bodesče 25 200 258. Marija Soklič, Selo 22, Bled 200 259. Krajevna organizacija SZDL Šenčur 500 260. OOS Gorenjski muzej, ZSV in PG 1.800 261. OOS Živila - veleprodaja 8.000 262. OOS Ljubljanske mlekarne TOZD posestvo in tovarna močnih krmil Škofja Loka 500 263. Učenci in učenke EAŠC Kranj 2.855 264. Tovarna Peko Tržič 92.650 265. Sukno Zapuže 10.000 266. Upravni organi SO Radovljica 5.000 267. Anton Hafner, Kranj, Škofjeloška 24 100 268. Mihaela Bizovičar, Kranj, Šempetrska 42 200 269. Družina Kacin, Šempetrska 44, Kranj 600 270. KS Log in OO RK Log 3.715 271. OOS Vatrostalna TOZD - OTS - II. Jesenice 1.000 272. OOS Grajski dvor Radovljica 1.750 273. Zavod Matevža Langusa, Kamna gorica 3.000 274. OOS KOGP Kranj 3.500 275. OOS Zavarovalnica Sava Kranj 7.600 276. Regina Veber, Kamnik, Zupančičeva 5 200 277. Marija Šenčur 500 278. Jože Jenkole, Mavčiče 3 400 279. OOS Posebna šola Kranj 2.500 280. OORK Zlato polje, Kranj 1.000 281. KS Šenčur 1.000 282. OOS UKO Kropa 530 283. OOS Visoke sole za organizacijo dela Krani 3.000 284. OOS Univerzal Jesenice 3.000 28». uorenjska oblačila Kranj 13.700 286. Franc Bidovec, Elektroinstalacije, Kranj 700 287. KS Zlato polje 1.000 288. OOS podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj 3.000 289. Francka Prek, Rucdevervis, Francija 400 290. KS in RK Kranj Center 3.000 291. Društvo upokojencev Šenčur 1.000 292. OOS KOP Kranj 1.500 293. Postaja milice Kranj 1.500 Jubilejni pohod na Porezen Krajevna organizacija zveze borcev in Planinsko društvo Cerkno bosta letos prvič organizirala jubilejni pohod na Porezen. Za ta pohod so dale pobudo naslednje organizacije: Domicilni odbor Gorenjskega vojnega področja, Domicilni odbor 19. SNOUB S. Kosovela in družbenopolitične organizacije Cerknega, na skupni seji v Cerknem 24. decembra 1975. Pohod, ki bo 28. marca, bo odslej vsako leto v drugi polovici marca. Z njim bomo počastili spomin na vse padle v tej borbi in na 135 ujetih borcev NOV v marcu 1945. Ujete borce so potem mučili, nato pa 96 od njih zverinsko pobili v vasi Jasenici pod Poreznom v bližini Cerknega. Organizator pohoda je pripravil poseben pravilnik o tem pohodu: Pohod na vrh Porezna se organizira tisto nedeljo v mesecu marcu, ki je najbližja datumu 24. 3. ne glede na vremenske razmere. Udeleženec je lahko vsak državljan SFRJ, ki upošteva namen in red organiziranega pohoda. Vsak udeleženec, ki se udeleži pohoda, prejme na cilju za to prirejeno izkaznico brezplačno. Vsebina izkaznice je: velikost 8 x 11 v plastičnem ovitku. Prva stran simbolizira hrib Porezen z napisom Planinsko društvo Cerkno —x Spominski vzpon na Porezen, v desnem kotu spodaj odtisnjen planinski znak, v levem pa značka, ki se za ta pohod podeljuje z datumom 24. 3. 1945, in prostor za vpis osebnih podatkov. Druga in tretja stran — prostor za vpis števila pohodov. Organizator v izkaznico vpiše datum pohoda, potrjen s posebnim žigom in podpisom, ki udeležencu služi za dokaz udeležbe na Poreznu. Udeleženca se vpiše v za to prirejeno knjigo po zaporedju pristopa k popisovalcu. Zapiše se priimek in ime, točen naslov s številko osebne izkaznice in datum pohoda ter lastnoročni podpis. Udeleženec prejme za dvakratni pohod na Porezen bronasto značko, za štirikratni pohod srebrno značko, za šestkratni pohod zlato značko, za desetkratni pohod pa posebno plaketo. Značka simbolizira: Porezen, borbo na njem, padle žrtve in preboj sovražnikovega obroča. Organizacijo prireditve vodi petčlanska stalna komisija, ki jo vsake štiri leta na novo imenuje odbor Planinskega društva Cerkno. Pohod se organizira pod strokovnim vodstvom ter zajamči varnost udeležen- cem. Za udeležence, ki se ne vključijo v organizirano skupino, organizator ne prevzame varstva. Ta pravila je sprejel odbor PD Cerkno. Da bi se tega pohoda udeležilo čimveč ljudi, še posebej vabimo člane ZZB NOV, ZRVS, člane planinskih organizacij, tabornike, pripadnike TO, Ljudske milice, pripadnike JLA, kakor tudi vse ostale ljubitelje planin. Priporočamo, da dobro pripravite osebno opremo, pripravljeni pa morate biti tudi telesno. V koči na Poreznu se boste lahko okrepčali s toplim čajem kakor tudi z drugimi osvežilnimi pijačami. Letošnji pohod bo potekal iz Cerknega in Selške doline prek Davče ali Petrovega brda. Na svidenje na Poreznu! J. Urbane Občni zbor gorenjskega numizmatičnega društva Pred kratkim je bil občni zbor gorenjskega numizmatičnega društva. Ob 30-letnici osvoboditve je izdalo plakete iz čistega srebra, in to na eni strani grb mesta Kranja, na drugi strani grbe Jesenic, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča, Kamnika in Kranja, v sredini pa grb republike. Skupno je samo 82 primerkov kovanih. Poleg starim članom so bile podarjene plakete tudi Gorenjskemu muzeju, numizmatičnemu društvu Slovenije v Ljubljani, numizmatičnemu društvu Ilirska Bistrica, Nova Gorica in hotelu Jelen, ki daje društvu na voljo prostore, da se lahko kje shaja. Sestanke imajo za menjavo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri in vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 17. uri. Vabijo vse, ki se zanimajo za zamenjavo starega kovanega in papirnatega denarja kot tudi značk.