ZLA USODA.
FRAX ŽGUR. PODDRAGA.
Na usodo zlo
kdaj sem že priprt —
Rekel bi : Zdravstvuj
majka, bela smrt !
Ce kedaj želiS
v svobodo si ven —
in zahrejieniš
si ljubezni sen —
Že zakroliota
vrag se ti zlobiv —
Pravi ti v porog :
eb, ti klas snetiv ! .
Kar ti oče dal —
dal život ti čvrst ;
Kar ti župnik dal —
dal ti božji krst . . .
V delo mučno je
tvoj život priprt —
Kdo te reši, kdo ?
Majka dobra, smrt !
Ah, v usodo zlo
ves čas gledaš mrk —
Piješ vince li ? —
kolneš tiho v brk :
Naj že svet bi ves
vrag al zlodej vzel,
ker v usodo zlo
bedne nas pripel !
Ah, usoda zla,
tak namišljena,
kakor žgoča vest,
kakor težka pest . . .
Devam bil bi všeč
fantič kodrolas —
a rojen ubog,
sem v nepravi čas !
Psalmov ne pojo
župnik v grob teman
Ko te vgrabi smrt
ne zakraka vran !
Tak v usovo zlo
ves svoj čas strmiš,
vince piješ in
pipico kadiš . . .
45