217
Etnolog 26 (2016)
SPLETNA DOSTOPNOST: NA PRIMERU SPLETNE 
STRANI SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA
Gregor Ila{
Pogosto delimo predsodek, da gre pri ranljivih skupinah za marginalne, 
manj {tevil~ne skupine. Ravno staranje prebivalstva ka`e na to, da v tem primeru 
ne gre za neko ozko populacijo, temve~ za {tevil~no skupino. Gre za dejstvo, da z 
leti slab{e vidimo, sli{imo, se te`je premikamo. Kljub {tevil~nosti pa je ta skupina 
velikokrat zapostavljena in nerazumljena, kar je nedopustno. Pri dostopnosti gre 
za vpra{anje ~lovekovih pravic. Vsakdo ima namre~ pravico sodelovati pri javnih 
zadevah, zato mora biti ranljivim skupinam omogo~ena mo`nost dru`bene in 
politi~ne participacije. Ena od mo`nosti soudele`be je dostopnost do kulturnih, 
upravnih, politi~nih in ostalih vsebin preko spleta. V nadaljevanju bom pokazal, 
kako smo v Slovenskem etnografskem muzeju prenovili spletno stran, ki upo{teva 
Smernice za dostopnost spletnih vsebin (Web content accessibility guidelines – 
WCAG). 
Namesto uvoda
Ravno s spletno dostopnostjo lahko ranljivim skupinam1 olaj{amo dostopnost 
do informacij in interakcijo, ki jim jo njihova oviranost onemogo~a. 
Splet uporabljamo za pridobivanje informacij, branje novic, porabo, zabavo, 
delo, upravne postopke z dr`avo, {tudij itd. Tudi Evropska unija je pripoznala 
univerzalni pomen spleta, ko je na mednarodni dan invalidov, 3. decembra 2012, 
sprejela »Direktivo o dostopnosti spleti{~ organov javnega sektorja«. Ta naj bi 
zagotavljala dostopne bistvene informacije in storitve za vse dr`avljane. 
Bistvo dostopnosti pomeni enako dostopnost, torej enake mo`nosti za ljudi 
z razli~nimi ovirami. Tudi Konvencija ZN o pravicah ljudi s posebnimi potrebami 
opredeljuje dostop do informacijsko-komunikacijskih tehnologij kot osnovno 
~lovekovo pravico. Dostopnost zajema tako socialno vklju~enost invalidov, 
starej{ih oseb, ljudi, ki `ivijo na pode`elju, kot tudi ljudi, ki `ivijo v de`elah v 
1 V knji`ici Dostopnost spletnih strani k ranljivim skupinam oziroma osebam z razli~nimi oviranostmi 
pri{tevajo gibalno ovirane osebe, slepe in slabovidne, gluhe in naglu{ne, osebe po po{kodbi glave in osebe 
s te`avami v du{evnem zdravju.
218
Gregor Ila{
razvoju. Dodaten vidik dostopnosti je tudi tehnolo{ki, ki predpostavlja, da lahko 
dostopamo do spletnih strani ne glede na napravo in opremo (starej{i ra~unalnik, 
tablico, razli~no programsko opremo). 
Bistveni elementi dostopnosti
Eden od elementov dostopnosti so univerzalno dostopne spletne strani. 
Te morajo biti zasnovane tako, da upo{tevajo razli~ne vidike dostopnosti in 
omogo~ajo dostop do spleta razli~nim ranljivim skupinam: gibalno oviranim 
osebam, slepim in slabovidnim, gluhim in naglu{nim, osebam s po{kodbami glave, 
osebam s te`avami v du{evnem zdravju. Ob tem pa spletna dostopnost vklju~uje 
tudi tehni~ne vidike – uporabnike s po~asno internetno povezavo, z zastarelo 
programsko opremo, uporabnike, ki dostopajo do spletnih strani z bralnikom 
zaslona ali Braillovo vrstico. Z upo{tevanjem spletne dostopnosti pri na~rtovanju 
spletnega mesta lahko uporabnikom z razli~nimi omejitvami omogo~amo, da vsaj 
preko spleta enakopravno sodelujejo v socialnem prostoru. 
Univerzalni pristop k oblikovanju upo{teva tako imenovani inkluzivni 
dizajn. Ta je zasnovan tako, da lahko neko storitev ali produkt brez dodatnih 
sprememb ali prilagoditev uporablja kar najve~ ljudi. To pomeni domi{ljen in 
preprost dizajn in upo{tevanje spletnih standardov2. Pri nastajanju spletnih 
strani je tako potrebno upo{tevati kar najve~ razli~nih potreb oziroma ovir: 
slu{ne, vidne, gibalne, kognitivne. Z upo{tevanjem standardov in sledenju 
preprostosti kar najbolj zadovoljujemo te razli~ne potrebe. Tehnolo{ki razvoj na 
razvoju ra~unalni{tva je hiter, zato je potrebno ra~unalnike, brskalnike pogosto 
nadgrajevati. Upo{tevanje zgoraj omenjenih pravil omogo~a pregledovanje 
spletnih strani tudi s starej{imi ra~unalniki in po~asnej{imi internetnimi 
povezavami. 
Za uporabnike spleta je bistvena vsebina spletnih strani, pa naj to pomeni le 
kratko informacijo ali dalj{i tekst. V mno`ici spletnih strani ostanemo na spletni 
strani le, ~e se hitro odpira, je pregledna in preprosta. Podobno je prednost 
enovrsti~nega iskalnika v tem, da nam enostavno, zgolj z vpisom neke besede, 
ponudi {tevil~ne, bolj ali manj relevantne zadetke. Preprosta uporabni{ka 
izku{nja, intuitivnost spletne strani pa ni le zahteva obi~ajnih uporabnikov, 
temve~ tudi starej{ih, tako ali druga~e oviranih. Spletna dostopnost je koristna za 
vse uporabnike spleta.
Smernice za spletno dostopnost
Konzorcij za splet (W3C) je mednarodni konzorcij organizacij, ki razvija 
protokole in standarde za splet (WWW). Eden izmed njih so 'Smernice za 
spletno dostopnost' (Web Content Accessibility Guidelines – WCAG), ki jih 
2 Standardov, ki jih dolo~a Konzorcij za splet (W3C). Pogosto pa internetne korporacije prednostno 
podpirajo samo tiste standarde in tehnologije, ki jih razvijajo same. 
219
Spletna dostopnost: na primeru spletne strani Slovenskega etnografskega muzeja
sestavlja niz pravil, ki dolo~ajo, kako naj bo splet dostopen. Poseben poudarek 
je namenjen ranljivim skupinam in njihovemu olaj{anemu in univerzalnemu 
dostopu do spletnih vsebin. Verzija teh priporo~il WCAG 2.0 je postal leta 2012 
tudi mednarodni standard ISO/IEC 40500:2012.
V teh smernicah so navedena {tiri na~ela. Vsebina na spletu mora biti 
zaznana, upravljana, razumljena, robustna. V nadaljevanju bom za oris navedel 
zgolj osnovne elemente teh na~el.3 Da so vsebine zaznane, pomeni, da informacije 
ne smejo biti nevidne uporabnikovim ~utom. ^e je denimo informacija podana 
v sliki (recimo pasica, na kateri obve{~amo uporabnike, da bo muzej prvega 
januarja zaprt), mora biti podana tudi v tekstovni obliki. Da je vsebina upravljana, 
operabilna, pomeni, da lahko uporabniki uporabljajo uporabni{ki vmesnik brez 
dodatne interakcije, na primer samo s tipkovnico (brez uporabe mi{ke). Naslednje 
na~elo je razumevanje, ki dolo~a, da morajo biti uporabniki sposobni razumeti 
informacije in na~in dela z vmesnikom. Priporo~a se dosledna navigacija, ki je 
enaka na vseh spletnih podstraneh (da meniji ne spreminjajo svojega mesta na 
razli~nih podstraneh ali celo izginejo). Na~elo robustnosti pa zahteva, da lahko 
uporabniki dostopajo do vsebin, tudi ~e se tehnologije spreminjajo. Spletne 
strani morajo tako upo{tevati spletne standarde in uporabljati tiste tehnologije, 
ki jih podpirajo vsi brskalniki (opu{~a se denimo 'flash' tehnologija, ki je bila 
neko~ zelo popularna, ni pa bila dostopna v smislu smernic WCAG). 
Po raziskavi Microsofta je upo{tevanje teh meril koristnih za kar 65 odstotkov 
uporabnikov spleta. Ta na~ela so primerna tudi za uporabnike z nizko spletno 
pismenostjo, za tiste s slabo internetno povezavo in za uporabnike mobilnih 
tehnologij. Ta pristop ima tudi komercialne koristi, kot na primer pove~evanje 
spletnega dosega oziroma tr`nega dele`a, zmanj{evanje stro{kov z vzdr`evanjem 
spletne strani (posodobitve programskih vti~nikov, kot so Flash, re-design strani), 
pove~evanje serverske u~inkovitosti in mre`ne prepustnosti, podporo tudi starej{ih 
in novej{ih tehnologij, pove~evanje mobilne dostopnosti preko mobilnih telefonov 
in tablic. Navsezadnje tudi spletni iskalniki, kot je Google, vi{je uvr{~ajo dostopne 
spletne strani, saj lahko njihovi robotki preberejo vsebino. 
Kaj so najve~je ovire pri spletni dostopnosti? 
Verjetno smo `e do`iveli, da nam zaradi slabe internetne povezave ni odprlo 
spletne strani. Namesto slike smo videli samo okvir fotografije ali le njen opis. Prav 
polje za opis upravljalci oziroma pisci spletih vsebin najpogosteje pustijo prazno, 
neizpolnjeno. Ve~ino spletnih strani dandanes poganjajo tako imenovani 'sistemi 
za upravljanje vsebin' ('content management systems' – CMS) in ti vsebujejo 
pri objavi fotografije {e polje alternativno besedilo, ki ne sme ostati prazno (glej 
prilo`eno sliko). ^e je polje izpolnjeno, lahko slepa ali slabovidna oseba preko 
bralnika zaslona4 ali Braillove vrstice izve, kaj je na sliki. 
3 Ta na~ela so objavljena na spletu: <https://www.w3.org/TR/WCAG20/> �20. 8. 2016�. V sloven{~ini 
pa so objavljena v knji`ici Dostopnost spletnih strani. 
4 Te uporabljajo slepi in slabovidni. Najbolj znan bralnik zaslona je JAWS.
220
Gregor Ila{
Pogled na urejevalnik besedila na spletni strani SEM (2015)
Podobno je z rotirajo~imi vsebinami in reklamnimi okni na spletnih 
straneh, ki ne zmotijo samo bralnikov zaslona, temve~ tudi povpre~nega 
uporabnika spleta. Najve~ji problem so torej slike, videi, avdio posnetki, ki 
nimajo tekstovnih ustreznic, imajo neustrezne razporeditve strani, premajhne 
velikosti ~rk. Problem je tudi, da do obrazcev na strani ni mogo~e priti preko 
tipkovnice, da navigacija ni konsistentna, da skripti na strani niso neodvisni od 
naprav in brskalnikov ter da bralnik ne more zaznati jezika, v katerem je spletna 
stran napisana. 
Ve~jo spletno dostopnost lahko dose`emo brez temeljite prenove spletne 
strani `e z upo{tevanjem nekaterih na~el in smernic, denimo z dodajanjem opisov 
v polje alternativno besedilo. Za upo{tevanje vseh smernic pa je pogosto potrebna 
temeljita prenova spletne strani. 
Slovenski etnografski muzej in projekt Dostopnost do 
kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam
Spletno stran Slovenskega etnografskega muzeja poganja sistem za 
upravljanje vsebin (CMS) Drupal, ki veliko pozornosti namenja tudi spletni 
dostopnosti.5 Z vidika spletne dostopnosti je bila `e stara spletna stran muzeja 
5 <https://www.drupal.org/about/features/accessibility> �20. 8. 2016�.
221
Spletna dostopnost: na primeru spletne strani Slovenskega etnografskega muzeja
dobro zasnovana in programirana. Bralnikom zaslona je omogo~ala preskakovanje 
blokov oziroma izbor poglavij, dodane so bile alt zna~ke, ozna~ena so bila polja 
za vnos in podobno. Po posvetovanju s pripadniki ranljivih skupin in upo{tevanju 
priporo~il projekta Raz{irimo obzorja kulturnega – invalidi in pripadniki tujih 
narodov, ki ga je izvajal zavod Beletrina leta 2014 in v katerega je bil vklju~en 
tudi SEM, smo dodali {e nekatere dodatne mo`nosti: pove~evanje velikosti ~rk, 
izbor kontrasta, dober iskalnik, zemljevid strani. Zavestno smo se izogibali rabi 
reklam, »flash« animacijam.
V okviru projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam 
smo se odlo~ili, da spletno stran nadgradimo v smeri {e ve~je dostopnosti, 
univerzalnosti, ob upo{tevanju `e omenjenih Smernic za spletno dostopnost 
(WCAG 2.0). Sledil je {tudij Smernic za prenovo spletnih strani in pregled 
drugih spletnih strani, ki so prilagojene ranljivim skupinam.6 Ugotovili smo, da 
kar nekaj kulturnih ustanov uporablja sistem 'eSova', ki je aplikacija prilagojena 
slepim in slabovidnim. Po posvetovanju z razli~nimi skupinami ranljivih oseb 
smo se odlo~ili, da ni smiselno uporabljati posameznih orodij za razli~ne ranljive 
skupine. Narediti je potrebno spletno stran, ki bo upo{tevala kar najve~ razli~nih 
vidikov oviranosti in se posku{ala vsem prilagoditi. Ugotovili smo, da vseh 
vidikov iz smernic ne bomo mogli implementirati sami, zato smo med razli~nimi 
ponudniki spletnih storitev za sodelovanje izbrali dru{tvo Ljudmila. Skupaj z 
njimi je sledila natan~na evalvacija obstoje~e spletne strani. 
Zavedali smo se, da bo sicer te`ko ustvariti spletno stran, ki bi bila prilagojena 
vsem kategorijam ljudi na vseh ravneh, ker je dolo~ena vsebina namenjena to~no 
dolo~enim ljudem (denimo subtilen umetni{ki video je nemogo~e pretvoriti v 
nadomestni tekst), vendar pa je mogo~e narediti tako stran, ki je dostopna v 
ve~ini situacij in omogo~a nadomestne vsebine, kot so tekst, video z znakovnim 
jezikom ali avdio opis. Pomembno je, da so vse osnovne informacije dostopne 
vsem, specifi~ne informacije pa specifi~nim ciljnim skupinam. Bistveni podatki, 
kot na primer lokacija muzeja, odpiralni ~as, dostopnost, organizacija muzeja, 
so tako predstavljeni s tekstovnim in ne slikovnim gradivom (tekst, ne pasice). 
Na prilo`eni sliki stare spletne strani lahko vidimo, da je vsebovala pasice o 
razstavah, na katerih je bil napisan naslov razstave, podnaslov, pogosto tudi ~as 
trajanja razstave. Podatki, ki so na sliki, so za slepo osebo nezaznavni. Na novi 
spletni strani so vsi pomembni podatki v tekstovni obliki. Vsem fotografijam v 
spletnih zbirkah nismo mogli dodati kakovostnih opisov, imajo pa vse fotografije 
dodatna polja, iz katerih je mogo~e razbrati, za kak{no vsebino gre (predmet ali 
fotografija, zbirka, ~as nastanka, etnolo{ki opis). 
Ob prenovi spletne strani smo se vpra{ali, ali `elimo ostati na obstoje~i 
platformi (Drupal), jo naj zamenjamo z drugo (Wordpress, Wiki) ali pa se odlo~imo 
za svojo, po meri ('custom') narejeno spletno stran. Glede na obse`nost spletne 
strani, predhodne izku{nje z Drupalom in glede na to, da Drupalova skupnost 
6 RTV SLO ima odli~en portal Dostopno, ki je namenjen ranljivim skupinam <http://www.rtvslo.si/
dostopno/> �20. 8. 2016�.
222
Gregor Ila{
temelji na inkluzivnosti, smo se odlo~ili, da ostanemo pri sistemu za upravljanje 
vsebin Drupal. Sledila je temeljita oblikovna in programerska prenova. 
Vstopna stran starega spletnega mesta SEM (aktivna med 2008–2015)
223
Spletna dostopnost: na primeru spletne strani Slovenskega etnografskega muzeja
Kaj vse smo spremenili? ^e pogledamo oblikovno plat, vidimo, da smo 
spremenili dizajn. Razstave niso ve~ predstavljene s pasicami, temve~ s tekstom 
in sliko. Iz vertikale na horizontalo smo prestavili menijsko vrstico ter jo pre~istili 
– uporabili smo bolj uveljavljene izraze ter se {e bolj usmerili k obiskovalcem 
(od tu meni za obiskovalce). Najpomembnej{e informacije je mogo~e najti `e 
na prvi strani, na primer kje, kdaj, kako, iskalnik, dru`abna omre`ja, zemljevid 
strani, ve~je ~rke, kontrast, povezava na posebno podstran o dostopnosti7. Pri 
slikah uporabljamo opisne tekstovne alternative. Spletno stran smo optimizirali za 
mobilne naprave s tako imenovanim odzivnim oblikovanjem ('responsive design'). 
To pomeni, da je spletna stran prilagojena za vse naprave, s katerimi dostopamo do 
nje – namiznemu ra~unalniku, tablici ali telefonu. Opustili smo 'flash' flv format 
in ga nadomestili s mp4. Spletna stran je zasnovana dosledno, kar pomeni, da 
imajo vse podstrani enako strukturo. Veliko programskih re{itev je o~em skritih, 
potrebne pa so bralnikom zaslonov. 
Vstopna stran prenovljenega spletnega mesta SEM (od novembra 2015 dalje)
7 Na tej podstrani so zbrane vse informacije o tem, kaj SEM ponuja ranljivim skupinam: informacije 
o fizi~nem dostopu (dostop gibalno oviranim, prost vstop, javni prevoz, parkiranje, toaletni prostori), 
pripomo~ki za ranljive skupine (lupe za slabovidne osebe, mobilne indukcijske zanke, avdio vodniki, avdio 
opisi, video vsebine v slovenskem znakovnem jeziku), tipne karte za orientacijo v prostoru, namenjene 
slepim in slabovidnim osebam, kopije muzejskih predmetov. Predstavimo projekt Dostopnost do kulturne 
dedi{~ine ranljivim skupinam in spletno dostopnost muzeja ter mo`nost dodatnih informacij.
224
Gregor Ila{
V okviru projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam smo 
v SEM pripravili tudi avdio vodnike, avdio opise ter video vsebine v slovenskem 
znakovnem jeziku, ki so sedaj objavljeni na spletni strani. 
Prenovljeno spletno stran je pregledala ekipa Beletrine, ki so jo sestavljali 
~lani razli~nih ranljivih skupin. Ta je opozorila na nekaj pomanjkljivosti; najve~krat 
je {lo za izpu{~ena alternativna besedila (torej opisi fotografij), neustrezne pdf 
dokumente, umanjkanje podnapisov na videih na You Tubu, premajhen kontrast 
pri dolo~enih vsebinah, gnezdenje oznak poglavij ni sledilo priporo~enemu 
zaporedju in podobno. Ve~ino teh pripomb smo upo{tevali in pomanjkljivosti 
odpravili. Vsebin, ki bi jih bilo potrebno opremiti z bolj{imi alternativnimi 
besedili, je {e ve~. Pomembno pa je, da se problematike dostopnosti zavedamo in 
posku{amo za naprej vsebine pripravljati na na~in, da bodo dostopne.
Na spletu obstaja kar nekaj brezpla~nih orodij, s katerimi lahko upravljalci 
spletnih strani preverimo, kako so le-te skladne s Smernicami za spletno 
dostopnost. Omenim naj WAVE Web Accessibility Tool (<http://wave.webaim.
org/> �20. 8. 2016�) in AChecker – Web Accessibility Checker (<http://achecker.
ca/> �20. 8. 2016�). Ta orodja ne dajejo celotnega vpogleda v problematiko 
dostopnosti, ker preverjajo samo programske vidike dostopnosti, so pa hiter in 
ilustrativen pokazatelj, kako dostopna je neka spletna stran. 
Strani spletnih orodij za preverjanje spletne dostopnosti:
<https://tenon.io/index.php> �20. 8. 2016�.
<http://wave.webaim.org/> �20. 8. 2016�.
<https://fae.disability.illinois.edu/anonymous/?Anonymous%20Report=/> �20. 8. 2016�.
<https://validator.w3.org/nu/> �20. 8. 2016�.
Nekatere spletne strani o dostopnosti:
<http://www.uiaccess.com/understanding.html> �20. 8. 2016�.
<http://www.d7ux.org/docs/DesigningAccessibilityIntoThemes.pdf> �20. 8. 2016�.
<https://en.wikipedia.org/wiki/JAWS_(screen_reader) > �20. 8. 2016�.
<https://www.w3.org/WAI/intro/aria> �20. 8. 2016�.
<https://www.w3.org/TR/WCAG20/> �20. 8. 2016�.
<https://www.access-board.gov/index.php> �20. 8. 2016�.
<http://rtvslo.si/dostopno/clanki/270> �20. 8. 2016�.
<http://www.who.int/disabilities/world_report/2011/en/> �20. 8. 2016�.
<https://www.paciellogroup.com/accessibility/> �20. 8. 2016�.
<https://www.drupal.org/about/features/accessibility> �20. 8. 2016�.
<https://www.drupal.org/node/465106> �20. 8. 2016�.
<http://couponhostgator.info/uvod-v-spletno-dostopnost/> �20. 8. 2016�.
<http://slepa.djnd.ninja/> �20. 8. 2016�.
225
Spletna dostopnost: na primeru spletne strani Slovenskega etnografskega muzeja
Bibliografija
PALAI], Tina; VALI^, Ur{a (ur.)
2015 Elaborat o dostopnosti in zagotavljanju tehni~nih pogojev za vzpostavitev dostopnosti do kulturne 
dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
DEM[AR, Tanja �et al.�
2015 Dostopnost spletnih strani. Ljubljana: Beletrina.
BRA^UN SOVA, Rajka (ur.)
2009 Dostopen muzej: smernice za dobro prakso. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije.