DRUŽBENA PREHRANA V LESKOVCU
POTREBNE SO STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Ob anaJizi prcJblenia družbene pretrane v Leskovcu so prišli ljudski odbori in smdikaJne orgauiiacije do sklepa, da je potrebno orguniziraii delavske restawa-(aje v podjetjih. Doslej so vsa -večja 1 'vovika podjutj-a dobild svoje resiavra-, t katerili se lirani veliko delavcev. V podjetju »Leteks« kupuje na primei SO odstotkov delavcev topli obrok, v pod-'"iju »Zele Veljkovie* pa tretjina de-¦:-ev.
rirana  v  restavracijah podjetij  je  raz-
dovrstna, kvaldietna, obilna in cenena. Za
vsak obrok kuJiajo po dve topli jedi. Za-
gotovljeni   so  mlečni   in   suhomesnati   iz-
¦Hki   po   ugodndh   cenah.   Obrok   jedi   z
om stane 35 di-n, brez inesa  ?5, liter
\anega mleka 40 diB itd. Abonenti <k>-
ajo  hrano po  še  nižjih   cenah.  Tako
¦pta    v   restavraciji   gradbenega   pod-
n >Rad« dva dnevna obroka 2?00 din
mesec, a v podjetjih »Zele Veljk<xvnč«
leks« in sKosta Sta/tn.enkoviič« stan«jo
Irij« obroki 4100 din. V oeno hira.ne v
restavracijah je vračumana samo vred-
; živil. Drugi siroški, kakor so siroški
?.i  kurivo,   razsvetljavo,   vodo,   atnorliza-
fijo itd., gredo v breme raaterialnAh stro-
škov gospodarske organirjacijc. Skla«d>išče-
nje in izdajanjc  iivil, naku,pe, knjilenje
ia podobne  posle  opra-vljajo  usinžbenoi
podjetja polog svojega redmega dela brer.
'¦'»norairj«.
'• ibčin&ki Ijudski odbor je dovolil delav-
'n rest»vracijam, da pi-odajajo ipivo in
;k. Resfavracije so zapriega tipa in so
'¦>  oproščene   prounetuega   davika.   I>ve
'tijski' posestvi s 6(K) ha v meposredni
i;/ini   Leskovča.  zalagata   restav:racije   z
vrtninami   po   dostopnih   cenah.   Podjetja
so za restavracije kupila hladdlne uapra-ve, ki oinogočajo večje naJiupc mesa, imlečnih in suhoniesnatih izdeilkov izven Leskovca po znatno niijih cenah, kakor so y nanlrobni protlaji. DelaTskc restav-racijo sodelujfjo pri nakuponranju žiTil in( organizirajo najvcčkrat skupni prevo? blaga za vse restavraoije.
Na eai iznied prihodajih sai bo občim-ski ljudski odbor ponovno razpravljal o problenlili družbt-ne prehraoe, o sedanjem &tanju v dielavisikih rc&tavracijah iia eHenail uJcrepe za azboljšanje preskrbe mesta z živili.
Frehranjevanje dclavcev in uslužbeji-cev "v večjili podjetjah v Leskovcu je dobro ofganizirano. Potrebno pa je še organizirati družbemo prehraiio delavcev, ki so zaposlcni v jnajnnUi podjctjih. Tu se iiajbolj občuti, da še veuno ai stano-va-njskih sku[»nosti, ki bi roševalc te in podobnc proble.ine. Podjetja so priprav-ljena pomagali k razvoju dejavnosii sta-novanjskili skupuosti. Tako je tovaina >Kosta Stamonkovics kupila stroje za. pranje perila, tri tekstilne tovaruc pa zhi-rajo sredistva za /.gradiiev dnevncga za-vetišča, lri bi lahko sprejelo 150 otrok. Te posle bi morale prevzeti od podjeiaj či-m prej stamoTaojskc skupnosti in bi biilo pri lem treba anga/irati tudi trgo-vinsk«, obrtn« in razue servisne službe. Leskovac j« precei veldk ijidustrjjski kraj, tako da so dani objektivni pogoji za raz-^oj zelo obsežniih in poniembnili poslov v ok^iiali stainioTainjSikiiih stku-pnosU. To po-sebno zaradi strukture deiiovne siJe. ker je znano, <ta so t tekslilni industriji za-poslene številne žens-ke in je zalo nujuo ireba pospeševati sln-žbe za lehničnp in dra^e uslnge gospodinjstvom.         M. D.