GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DsUfi GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENII GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV* 29. junij — 1967 — LETO II. ŠT. 12 (52) CENA 30 NOVIH PAR ALI 3« STARIH DIM POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI OBUDITE STARE SPOMINE »«" rudarjev V imenu Slovenske izseljenske matice pozdravljam vse rojake .slovenskega rodu, ki ste prišli s I svojimi potomci iz bližnjih evropskih in daljnih prekomorskih dežel, ter vse druge, ki so prišli z vami na počitnice v Jugoslavijo. Zelo smo veseli, da boste preživeli počitnice v naših krajih, kjer je potekala vaša mladost. Večina izmed vas že leta in desetletja živite v evropskih in prekomorskih deželah, ki so vam dale kruh za vse življenje. Toda vsa ta dolga leta je živci v vas spomin na rodno deželo. Vsa ta dolga leta ste želeli obiskati svoj rodni kraj ali rodni kraj svojih prednikov. Odločili ste se in prišli. Iskreno želimo, da bi preživeli čas, ki ste ga namenili za počitnice v Jugoslaviji, kar najlepše! Pozabite na skrbi in predajte se starim spominom, toda oglejte si tudi naš novi čas in naš napredek! Pozdravljamo tudi vse tiste, ki niso prišli in mnogi izmed njih ne bodo nikdar prišli, in' jim bo kija ostala neizpolnjena! Pozdravljamo slovenski oktet i? Pittsburga, ki je na turneji po Sloveniji tako razveselil naše ljudstvo. Hkrati se spominjamo vseh izseljenskih zborov, ki v zamej-stvti ohranjujejo slovensko pesem drugemu in tretjemu rodu in širijo slovensko kulturo po svetu. Pozdravljamo in želimo prijetne počitnice našim delavcem, ki delajo po deloviščih Evrope in drugih dežel! Veseli smo, da vas poznajo kot zanesljive delavce, odlične strokovnjake in da dobro zaslužite. S posebnim veseljem pozdravljamo predstavnike tretjega in četrtega rodu naših prvih izseljencev in smo ponosni, da se je drugi in tretji rod dobro uveljavil v svetu. Tako se nadaljuje in stopnjuje v njih delovni sloves prve genera-cije naših izseljencev, ki so se po svoji delavnosti, poštenosti, sposobnosti in kulturnem življen ju že ob naseljevanju odlikovali med drugimi nascljenci v tistem času. Pokazali ste izredno sposobnost premagati največje težave na poti do boljšega življenja. Prilagodili ste se v najtežjih pogojih, pri tem pa ohranili svojo narodnost, svoj jezik, svojo nacionalno kulturo ter jo zvesto predajali novim generacijam. Iskreno čustvo do rodne dežele, do Jugoslavije, je v veliki večini lastno vsem našim ljudem, ki žive v tujini. Mnogo je dokazov tega vašega iskrenega čustva. Čeprav ste v veliki večini državljani drugih držav, vendar radi navajate svoje poreklo, ker veste, da se Jugoslavija po svojih močeh priza- deva za ohranitev miru na svetu, kar je največji interes današnjega človečanstva. Vaša iskrena čustva do stare domovine krepijo vezi med narodi Jugoslavije in narodi dežel, v katerih živite vi. Naj vam bo bivanje v Jugoslaviji najprijetnejše doživetje, najboljši oddih, in na j se vam uresničijo žel je, s katerimi ste odšli na pot v rodno deželo! ZIMA VRŠCAJ predsednica Slovenske izseljenske matice naš praznih D It A G1 ROJAKI! Vsako leto prireja Slovenska izseljenska matica piknike — kulturne prireditve — za vas dragi rojaki, ki se še vedno radi vračate v svojo staro domovino. Letošnja prireditev je dvanajsta po vrsti in naši kulturni in turistični delavci so prevzeli. nalogo, da bodo stvar izpeljali. Prizadevali smo si, da bi vam, ki vas je usoda in boj za življenje Ob praznovanju letošnjega 3. julija, stanovskega praznika naših rudarjev, nas vse Skupaj preveva misel ln želja, da smo ln bomo tako kot doslej, uspešno premagovali vse težave in izpolnjevali vse naloge, ki nam jlii je zastavljala naša družba ln naša delovna in občinska skupnost. Ce se ozremo na prehojeno leto nazaj, verjetno, da ni med nami delavca, ki ne bi čutil, da je bila ravno la pot izredno trda in težka ter je zahtevala od nas vseh, od našega kolektiva, veliko samopremagovanja in naporov. Bolj objektivne kot subjektivne težave so zadajale naši visoko rentabilnostni proizvodnji težke udarce, našim delavcem pa dajale iz dneva v dan tanjšo rezino kruha. Naraščanje velikih deponij lignita ni obetalo našemu kolektivu nič dobrega. Vsi smo slišali in brali kaj vse je temu bilo vzrok. Sami smo to tudi krepko občutili pri ne- nehnem zmanjševanju delavnikov, kolektivnih dopustih in ne nazadnje z rebalansom plana, katerega posledici je bila meB drugim tudi ta, da smo morali po sili prilik s težkim srcem odpustili z dela nekaj sto dobrih delovnih tovarišev ter jim preskrbeti kruh drugje. Trdno združeni smo velenjski rudarji premagali tudi te prehodne težave, ki so nam vtisnile neizprosen pečat odločnosti uspešno uresničevati proizvodne naloge in delati v temačnih globinah za še boljše življenjske pogoje naše socialistične skupnosti. Ob vsem tem lahko rečemo, da se proizvodnja in tržna situacija izboljšuje ter nam daje ob praznovanju našega stanovskcga'praz-nika trdno upanje za boljše in lepše življenje rudarja in za njegovo pravo vrednost in mesto, ki mu pripada v proletarskl socialistični skupnosti. / LEPO POZDRAVLJENI razgnal po svetu od Evrope do Amerike, pripravili topel sprejem in vam ob dnevu, ki je vaš pa tudi naš, pričarali košček domovine. Domovina in ljubezen do nje je le ena; kjerkoli je človek, vedno se rad vrača tja, kjer je njemu ali njegovim prednikom — tekla zibel. Vas je življenje pregnalo od tod, toda nismo vas pozabili in to vam želimo na skromen način dokazati. Kako nam bo uspelo, presodite Sami. Malo vas je, ki poznate naš kraj od prej, tisti, pa, ki ste ga poznali boste lahko ocenili, kaj zmorejo pridne roke. Krepko smo zavihali rokave, da bi si ustvarili boljše in lepše življenje, toda ne samo zase. Z delom in uspehi smo želeli dokazati, kaj zmore naš slovenski človek. To smo želeli pokazati in upam, da smo delno tudi zato, da bi bili lahko vi ponosni na svojo domovino. Z raznih koncev naše majhne domovine ste, vse pa nas veže ljubezen do slovenske besede in slovenske pesmi. Te pa smo pripravili kar precej in upam, da vam bo ugajala. Vsem, ki prihajate od blizu in daleč, izrekam prisrčno dobrodošlico. Razvedrite se, poveselite, obudite spomine in naberite moči za ponovni spopad z življenjem. Če boste odšli dobre volje, bo to največje veselje za nas. PETER KRAPEž dipl. gozd. inženir, predsednik Skupščine občine Velenje PRVI AVTOBUS V BELIH VODAH V nedeljo, 18. junija je pripeljal v Bele vode prvi avtobus. Ustavil se je pred Savinekovo domačijo, 600 metrov stran od šole. To je bil 41 sedežni avtobus »Ohrid«, last Ljubljana-transporta iz Kamnika. Belovoščani so veseli, da je pripeljal v njihov kraj avtobus, čeprav ceste še niso dokončali. Pravijo, da so k temu pripomogli ravno vojaki inženirske enote Gubčeve brigade, ki so tri dni delali na trasi ceste. Ti so uredili serpentino pod šolo in Hrastovje v dolžini 400 metrov. Opravili so dela vredna 2,5 milijona starih dinarjev. Prebivalci Belih vod so vojake lepo sprejeli. Po končani akciji so ime- li zabavno kulturno prireditev. Člani prosvetnega društva so odrigrali »Herojko«. Sodelovali pa so tudi pionirji. Delavci GG Nazarje so že začeli graditi most pri Grebenšku in najbolj zahtevni del ceste na Petelin-skem klancu. Ko bodo končali ta dela bodo začeli cestišče gramozirati. Cesta v Bele vode pa bo dokončno urejena za občinski praznik — 8. oktobra letos. Na sliki, prvi avtobus v Belih vodah ŠOŠTANJČANI POZO Odločali boste sami Znano vam je, da še ni odločeno kje bodo skozi šoštanj zgradili novo cesto. Pripravljena sta dva predloga. Ker je za šoštanj zelo pomembno, kateri predlog bo sprejet, boste o tem sami odločali. Naj še enkrat opozorimo, katera dva predloga za gradnjo ceste sta to: 1. Po prvem predlogu bi nova cesta (od Starega Velenja proti Pesju je že z rajena) tekla vseskozi ob levem bregu Pake, mimo elektrarne, mimo Likovega obrata lesne volne, preko nekdanje Ra vi j eno ve šole. Nadaljevala bi se naravnost po sedanji Levvtikovi ulici in nad Glavnim trgom mimo ambulante naDrej na Penk. 2. Po drugem predlogu bi pa cesta tudi tekla ob levem bregu Pake. Toda preden bi cesta prišla do Šoštanja, bi prečkala Paiko in bi se nadaljevala v smeri kopališča. Pri kopališču bi bila nova cesta speljana na ulico Lole Ribarja, tako da bi šel promet mitmo železniške in avtobusne postaje, mimo bencinske črpalke in trgovine, čez glavni most in po Glavnem trgu, nato pa desno mimo ambulante proti Penku. Mnenja so deljena. Eni so za prvi predlog, drugi zagovarjajo drugega. Če bi sklicali masovne sestanke, bi le nekaj ljudi diskutiralo, ostali pa bi se iz različnih razlogov ne javili k besedi. To je tudi razumljivo, saj vsi nismo navajeni diskutirati. Zato smo se odločili za anketo. Anketirali bomo približno 740 prebivalcev Šoštanja in sicer bodo prišli v potšev tisti, ki imajo volilno pravico. Trenutno se po posebnem načinu že določa, kateri bodo tisti, ki bodo anketirani. Zato šoštanjčani pozor! Pretehtajte, kateri predlog bo Šoštanju bolj ustrezal! To bo velika investicija in ne smete dopustiti, da bi bila slabo naložena. Ceste ne gradimo le za nekaj let. Ko bo enkrat zgrajena, se ne bo dala več kar tako spreminjati. Zato razmislite za kateri predlog bi se odločili! Glavna prednost prvega predloga je ta, da bi cesta tekla mimo centra Šoštanja, ne pa skozi center. Glavna pomanjkljivost prvega predloga 9 Opravljamo kmetijsko-strojne usluge $ Odkupujemo vse kmetijske pridelke in živino KMETIJSKA ZADRUGA ŠOŠTANJ s proizvodnima okolišema v Velenju in Smartnem ob Paki Pomagajo naj tudi občani NA ZADNJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE JE ODBORNIK OBČINSKEGA ZBORA JOŽE MELANŠEK OPOZORIL NA PEREČ PROBLEM. VSE POGOSTEJE SE NAMREČ DOGAJA, DA V NOČNEM ČASU NEZNANI STORILCI UNIČUJEJO PROMETNE ZNAKE IN RAZNE NAPISNE TABLE, RUVAJO KOŠARICE ZA ODPADKE. POŠKODUJEJO RAZGLASNE DESKE ITD. NAJVEČ TAKIH NAMERNIH POŠKODB JE OKROG 1. IN 15. V MESECU, TO JE TAKRAT, KO JE V VEČINI PODJETIJ PLAČILNI DAN. Popolnoma razumljivo je, da tako brezobzirno uničevanje družbene lastnine povzroča veliko škodo. Po podatkih komunalnega podjetja je obnova poškodovanih objektov samo v Velenju stala v zadnjih dveh letih več kot 1,100.000 starih dinarjev. Vendar to še ni vse. Zaradi določenega števila objestnežev, marsikateri tujec slabo ocenjuje vzgojo in kulturo naših občanov, ko vidi razbite prometne znake, prevrnjene in izruvane košarice za odpadke itd. Uslužbenci postaje milice kljub vsem prizadevanjem teh storilcev še niso mogli odkriti. Miličnikov je premalo in preobremenjeni so z drugim delom, da bi mogli uspešno za- sledovati te vrste prekrškov. STORILCE BODO NAJBRŽ ODKRILI LE, CE BOMO PRI TEM POMAGALI VSI OBČANI. Občinska skupščina prosi vse občane, da pomagajo milici pri odkrivanju tovrstnih in drugih storilcev kaznivih dejanj z ovadbami in z obveščanjem o vsem, kar jim bo lahko koristilo pri njihovem težavnem delu pri odkrivanju družbeno negativnih pojavov. Občinska skupščina upa, da bomo s skupnimi silami preprečili nadaljnje uničevanje družbene lastnine in s tem prispevali k lepšemu izgledu naših mest in krajev. V VELENJU BO GOSTOVAL SLOVENSKI OKTET IZ AMERIKE Slovenski oktet iz Pittsburgha, ZDA — bo na turneji po slovenskih mestih obiskal tudi Velenje. Pittsb urški slovenski oktet bo priredil koncert v velenjskem kulturnem do mu, 3. julija — na dan rudarjev. Za svojo koncertno turnejo so izbrali bogat program narodnih pesmi. Na koncertu v Velenju bodo peli: Fantje, kam pa drev v vas pojde-mo (Anton Jobst), Dobil sem pisemce (Oskar Drev), Gozdič je že zelen (narodna, prir. Frank Bahor) Triglav (Jakob Aljaž), Po polju že rož-ce cvetejo (narodna). Nocoj, pa oh nocoj (narodna), Večerna (L. V. Beethoven), Dalmatinski šajlkaš (F. Šrabec), Bom pihnila luč (narodna, prir. Anton Schuhel), Adijo, pa zdraha ostani (narodna), Strunam (Davorin Jenko), Katrca, (Pavle Ker-njak), Pred mojo kajžo (Koroška narodna). Lipa (Davorin Jenko,) Oj dekle, kaj si talk žalostno (Anton Schvvafb), Večer (narodna) in Ven-ček slovenskih narodnih po priredbi Franka Pahorja. Pittsburški slovenski oktet so ustanovili leta 1964. Vzornike so imeli v našem vokalnem ansamblu Slovenskem oktetu, ki je gostoval leto dni pred ustanovitvijo v Pilts-burghu. Zato so si nadeli tudi ime Pittsburgh Slovenian Octet. Večkrat so člani okteta že nastopali na raznih prireditvah v Pitts-burghu in drugod. Oktobra lani pa so peli tudi na svečanem koncertu ob zaključku konverzije slovenske narodne podporne jednoste. Med našimi izsel jenci je Pittsburški oktet zelo pribljubljen, saj je najboljši vokalni ansambel, ki ga imajo slovenski izseljenci v vzhodnem delu ZDA. Oktet prvič gostuje v Sloveniji. Na koncertni turneji je nastopil že v Kamniku, Črnomlju, Kočevju in na Jesenicah. Peli pa bodo še v Rogaški Slatini, Ravnali na Koroškem in nazadnje še v Velenju, K nam so prišli na povabilo Slovenske izseljenske matice. Gostovanja so dokaz, da pri nas cenimo delo izseljenskih skupin v želji, da bi še dolgo ohranili in razširjali med rojaki slovensko besedo in pesem, /V Pittsburškem slovenskem oktetu pojejo: Frank Bahor in Joseph Cvetas — prvi tenor, Joseph Lubich in John Umek —drugi tenor, Henry Kosoglow in Frank Siefancic— pni bas, in Louis Skerlong — drugi bas. Pevcem okteta iz Pittsburgha želimo v Velenju prisrčno dobrodošlico. pa-je ta, da bi zaradi gradnje novega hladilnika pri Termoelektrarni šoštanj lahko izgradili odsek, ki bi šel mimo novega hladilnika, šele leta 1970. (Prej bi se ta prostor pri termoelektrarni rabil za dovoz in odlaganje gradbenega materiala). Glavna prednost drugemu predloga je ta, da bi z gradnjo ceste ne bilo treba čakati, da se najprej zgradi nov hladilnik. Torej bi lahko cesto po tem predlogu zgradili prej. Glavna pomanjkljivost drugega predloga pa je ta, da bi ves glavni promet šel skozi center mesta (mimo kopališča, Kajuhovega doma, bencinske črpalke, čez Glavni trg mimo ambulante proti Penku). Kar se tiče cene, bi bila gradnja ceste po prvem predlogu cenejša za približno 61 milijonov starih dinarjev. Seveda je še več razlogov, ki govorijo v korist prvega ali pa v korist drugega predloga. Vsak od obeh predlogov iima svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti. Zato bo treba stvar dobro premisliti. Prav zato bomo anketirali preko 700 šoštanjčanov. Razmišljajte že sedaj, za kateri predlog boste v anketi glasovali. Vse, ki bodo dobili na dom anketo, prosimo, da jo resno izpolnijo in pravočasno odpošljejo na uredništvo šaleškega rudarja. 3. julija nas bodo obiskali pevci iz Amerike. Peli bodo v Velenjskem delavskem klubu Italijanski sindikalisti obiskali Velenje Delegacijza italijanske sindikalne organizacije CGIL je pred dnevi obiskala Velenje. Vodil jo je Marcello Sighinolfi, generalni sekretar regi-onalngega komiteja CGIL — Emili a Romagna. V njej pa so bili tudi sekretarji pokrajinskih sindikalnih vodstev iz Ravenne, Ferrare in Regio Emilie. člani delegacije so si z zanimanjem ogledali Velenje in izrazili presenečenje nad urejenostjo in čistočo novega rudarskega mesta. Ob Slovesu je vodja delegacije Marcello Sighinolfi zaželel vsem delovnim ljudem naše komune veliko delovnih uspehov in izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med delovnimi ljudmi Jugoslavije in Italije. RAZGLAS Po 6. točki: navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju mesta Velenja in Šoštanja najdeni spodaj navedeni predmeti: 1. Sivo-črna denarnica, najdena v sprejemni pisarni. Prosimo lastnike teh predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last družbenega premoženja. Najdene predmete si lahko ogledate vsako sredo popoldne. Načelnik Martin Tovornik KOLIKŠNA SREDSTVA TURISTIČNIM DRUŠTVOM Občinska skupščina je lansko leto odstopila 15 "'o, letos pa 10% občinskega prometnega davka na alkoholne pijače turističnima društvoma v Velenju in Šoštanju za njihovo dejavnost. Vsakemu turističnemu društvu gre tisti del občinskega prometnega davka, ki je vplačan na njihovem območju. Turističnim društvom odstopa občinska skupščina tudi vse turistične takse od nočitev tujih in domačih gostov. Na nedavni seji občinske skupščin ne sta obe društvi seznanili občinsko skupščino s svojimi načrti za uporabo sredstev, ki jih bodo dobile v letošnjem letu. Turistično društvo Velenje bo predvidoma do konca leta prejelo za svojo dejavnost iz tega naslova 6,000.000 starih dinarjev. Prejeta sredstva nameravajo porabiti za naslednje: S-din — za turistični barvni film z naslovom »Weekend v Velenju« 2,400.000 — za II. mednarodno tekmovanje kotalkarjev 500.000 — za nastop dresiranih psov in konjev 50.000 — za Rally starih avtomobilov 300.000 — za mednarodni plesni turnir »Evropa pleše v Velenju« ■ 1,000.000 — za tisk turističnega vodiča po Velenju 1,700.000 Turistično društvo šoštanj pa bo imelo iz tega naslova dohodke v višini 4,000.000 S-dinarjev. Za založbo razglednic bodo porabili 1,200.000 S-dinarje.v, za cestne reklamne table 500.000 S-dinarjev, za organizacijo nedeljskega piknika in plesa na vodi 300.000 S-dinarjev, ostala sredstva pa bodo porabili za ureditev Puste- | ga gradu nad Šoštanjem in za neka- , tere druge pospeševalne ukrepe na področju turizma, del teh sredstev pa bodo prispevali tudi za modernizacijo ceste šoštanj — Gorenje. Odlikovani delavci Predsednik občinske skupščine je pred dnevi izročil odlikovanja desetim zaslužnim delavcem, ki jih je predsednik republike odlikoval za vestno in požrtvovalno opravljanje njihovih delovnih dolžnosti ter za delo v samoupravnih organih in drugih organih. Odlikovani so bili iz tovarne usnja šoštanj: Mihael Brložnik, ki je prejel red dela s srebrnim vencem in Adolf Leskovšek, ki je prejel medaljo zasluge za narod, iz Rudnika lignita Velenje: Franc Hrustel, Rudolf Kortnik in Karel Šilih, ki so dobili red clela s srebnim vencem ter Franc Pečečnik, Jože švent in Mihael Brglez, ki so bili odlikovani z medaljo dela. Medaljo dela sta prejela tudi Jože Plazi iz kmetijske zadruge šoštanj ter Slavko Felicijan iz trgovskega podjetja »Bazen« Velenje. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo. PREMAGALI BOMO RAKA! PRAVIJO SVETOVNI ZNANSTVENIKI 3. nadaljevanje Sovjetski znanstvenik poudarja, da so na živalih povzročili tumor s pomočjo nekaterih virusov, niso pa še dokazali vlogo virusov pri nastajanju tumorjev na človeškem organizmu. Bolj verjetno je — zatrjuje ta znanstvenik — da virusi povzročajo levkemijo. Medtem pa ameriški znanstvenik Cowdry navaja odkritje ameriškega znanstvenika W. Burkitta, da neki virus povzroča v tropski Afriki množičen pojav raka na limfnem tkivu, posebno pri otrocih. Razen tega so ugotovili, da ta virus prenaša neki insekt, ki se hrani s krvjo. Mnenja je, da to veliko odkritje daje upanje, da bodo v prihodnosti odkrili vzrok raka. Vloga viriisov kot povzročiteljev tumorja pa ostaja za znanstvenike se nadalje velika uganka. KAJENJE POSPEŠUJE RAKA Svetovni znanstveniki se strinjajo, da kajenje pospešuje raka, in ne samo na pljučih, Navajamo nekaj njihovih izjav: Prof. Larionov (SSSR): »Raziskave so pokazale, da raka na pljučih v največ primerih povzroča dolgotrajno kajenje. Rak v ustih je pogosten v SSSR, Angliji, ZDA in v nekaterih predelih in mestih Indije. Pogostost raka v nazadnje navedenih krajih si razlagamo s krajevno navado, da žvečijo mešanico tobaka, pepela, apna in rastlinskega olja.« Prof. Cowdry (ZDA): »Kakor v ZDA tako je tudi drugod znano, da intenzivno kajenje, ki traja dlje časa, predstavlja važen činitelj nastanka raka na bronhijih.« bila podeljena dvema večletnima raziskovalcema raka zato, Prof. Doli (Anglija): »Sodobna medicina razpolaga s kopico dokazov, da tobačni dim prispeva k razvoju raka v zgornjih dihalnih poteh in na prebavnih organih.« Prof. Halpern (Francija): »Če j t. bolnik strasten kadilec in trpi zaradi kroničnega kašlja kadilcev, se mora njegov pljunek poslati na mikroskopsko analizo. Več kot polovico ameriških in angleških zdravnikov je opustilo kajenje, kar je očiten znak, da se strinjajo s poročili, ki govore, da tobak povzroča raka.« UMRLJIVOST JE PRI KADILCIH VEČJA Nekateri skeptiki pravijo, da znanstveniki ne morejo dokazati na živalih, da je tobak škodljiv, ker le-te ne kadijo. Takim zagovornikom tobaka odgovarja ameriški znanstvenik: »Zdi se mi, da je profesor medicinske akademije v Moskvi L. M. Šabad z uspehom naredil poskus tudi na živalih, ko jim je v bronhije vbrizgnil rakave sestavine tobačnega dima. Ta poskus je razpršil ugovore tistih, ki branijo tobak in pravijo, da ni škodljiv.« Ravnateljt angleškega inštituta za raziskovanje dr. Ri-chard Doli je bil stvarnejši v svojem intervjuju. V svojem skoraj petnajstletnem raziskovanju se je na 40.000 primerih raka povsem prepričal, da je tobak škodljiv. Zabeleženi rezultati — tako pravi — so pokazali, da je smrtnost pri kadilcih za 19 odstotkov večja kot pri nekadilcih. Pri tem pa je treba pomniti, da je umrljivost zaradi raka za 28 odstotkov večja pri tistih, ki kade cigarete. Razen tega je razmerje med številom pokajenih cigaret in pojavom raka zelo vidno. Pri tistih, ki pokade nad 15 cigaret na dan, je umrljivost zaradi raka za 74 odstotkov teč j a kakor pri tistih, ki pokade manj kot 15 cigaret na iait, je pa še vedno za 11 odstotkov večja kot pri nekadilcih. ZDRAVNIKI SO PRENEHALI KADITI Prav tako so opazili veliko zmanjšanje umrljivosti pri listih, ki so prenehali kaditi, v primerjavi ž onimi, ki so še dalje kadili. Te analize, ki so jih skrbno proučili angleški zdravniki, so vplivale predvsem nanje. Tako je v sedmih letih prenehalo kaditi cigarete blizu 30 odstotkov zdravnikov; oprijeli pa so se pipe ali tompusa, ker sta manj ikodTjiva kot cigarete. Pred 15 leti je v Angliji od 31.000 zdravnikov — pri tem zdravnice niso vštete — prenehalo kaditi več kot polovica. Dalje navaja prof. Doli, da so poskusi v angleških laboratorijih pokazali, da lahko katran iz tobačnega dima I povzroči raka tudi na koži. Znanstveniki opozarjajo kadilce, naj se varujejo pred zapeljivim strupom. RAK, NAJNEVARNEJŠA BOLEZEN Lanska Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo je ker sta veliko prispevala k temeljnim znanstvenim raziskovanjem. Vendar je nemogoče povedati, kako daleč smo ie prišli od teh teoretičnih rezultatov k praktičnemu zdrav-y 1 jen ju ljudi. Prof. Peyton Rous je že leta 1910 odkril viruse, ki povzročajo tumor, pomen njegovega odkritja pa so spoznali šele v zadnjih desetih letih. Prof. Charles Haggins je izpopolnil hormonsko zdravljenje raka na prostati. Njune znanstvene metode veljajo za glavne metode sodobnega zdravljenja raka. Prizadevanja zdravnikov in biologov, ki so povezana s prizadevanji učenjakov v drugih vejah znanosti, se čedalje bolj osredotočujejo na področja škodljivih (malignih) oziroma nevarnih tumorjev. Prevladuje mnenje, da je tumorjem samo v prejšnjem letu po vsem svetu podleglo blizu 2 milijona ljudi. Tako je rak postal najnevarnejša bolezen sodobnega človeštva. DR. SABIN V BORBI PROTI RAKU Znameniti iznajditelj vakcine proti poliomielitisu (otroški paralizi) dr. Albert Sabin je pred kratkim izjavil na tiskovni konferenci, da so njegova sedanja raziskovanja usmerjena na področje raka. Sedaj proučujejo poseben virus, ki lahko pri nekaterih živalih povzroči tumorje. Prav lu virus dobimo tudi pri ljudeh, na katerih smo povzročili okužen je. Doktor Sabin misli, da bi z nadaljnjim raziskovanjem tega virusa lahko našli ključ za uspešen boj proti rakotvornim virusom. Za vsak primer pa je dr. Sabin opozoril raziskovalce, naj se varujejo prenagljenih sklepov o pokončavanju raka. Po najnovejših poročilih se angleški znanstveniki trudijo, da bi skonstruirali nov stroj za oddajanje radiacij, posebno nevtronov. Prepričani so, da bodo čez tri leta izumili napravo, ki bo zaustavljala rast nekaterih nevarnih tumorjev dosti učinkoviteje, kakor pa to dosegajo s pomočjo rentgenskih žarkov. Navedena mnenja in izkušnje nam dajejo upanje in pogum, ker se je pokazalo, da znanost ne pozna meja ne razlik v družbenih ureditvah, kadar gre za bo; proti sovražniku vsega človeškega rodu. — Svetovno javno ninen/e pričakuje od nas —■ tako pravijo učenjaki — da bomo prišli do odločilnih rezultatov v boju proti vsem oblikam tumorjev. Kaj smemo torej pričakovati? — Francoski akademik prof. Halpern sporoča, da smo lahko optimisti. »Prepričan sem.« .zatrjuje »da bo človek premagal raka, kakor je na primer premagal otroško paralizo. To je le vprašan/e časa.« KONEC Mirni Malenšek »Pomagal ti bom,« je rekel. »Kje pa te grize?« Vse skupaj je bilo kot šala. Šala je bila tudi še potem, ko ji je pomagal sleči jopico in je stala na robu odra in jo stresala. Takrat pa jo je fant nanadoma prijel od zadaj za gole roke, se zasmejal in jo — kakor bi se še zmeraj šalil — potegnil v dišečo mrvo. Izkopala se je ven, on pa jo je spet potisnil nazaj. Bila je neumna, razposajena, skoro otročja igra, dokler se ni Ciril zleknil zraven nje in jo začel poljubo-vati. Takrat se je zavedala, da bi ga morala odriniti in mu nekaj povedati — nekaj!.. še sama ni vedela čisto dobro, kaj. Nekaj neizgovorljivega, kar je bilo čisto na dnu njene zavesti kot nekakšna težka usedlina. Seveda: morala bi reči; da je samo uboga tovarniška delavka brez staršev in da je prišla na kmetijo, da bi si lažje kupila nov plašč in čevlje ... Vmes so ji v drobcih sekund, nabitih s Cirilovim vročim ljubkovanjem kot z elektriko, prihajali v spomin odlomki neke povesti, ki jo je brala pod domačim orehom, ko ji je bilo nekako petnajst let. Dekle iz revne koče in mlinarjev sin ... Take reči so si lahko izmišljali samo pisatelji preteklih časov, ki so hoteli ljudi prepričati, da je svet lepši, kot je v resnici. Nikjer na svetu ni idiličnih zakotij in mlinarski sinovi se nikoli ne ženijo z dekleti brez dote. Vse to je nesmisel. Saj je celo Milan pobegnil, ko je mislil, da bo dobila otroka. In vendar se mu je ona predala tako vdano, kakor bi bila vse življenje čakala nanj! Mislila je, da mu poklan ja dragocen dar, ki ga dekle more dati samo enkrat v življenju, on pa ga je sprejel kot nekaj samo ob sebi umljivega — kakor kosilo, ki so ga v delavski menzi postavili predenj na neposkob-1 jano mizo. Še in še se je pokorila njegovi volji, nazadnje brez slasti, vsa trda od bojazni, ki je glodala v njej, njemu pa vsega tega ni bilo mar. Ležal je vznak na travi z rokami pod glavo in gledal v nebo, zraven pa ji je pripovedoval tisoč neumnosti, medtem ko je ona strahoma ugibala, kako se bo iztihota-pila v svojo kamro. — Ob, vse to bi bila morala povedati Cirilu in še veliko drugega, namesto tega pa je rekla samo: »Pusti me! Kaj če kdo pride!« Njegove vroče dlani, puste od suhe mrve, so begale po njenem telesu, kakor bi bile neodvisne od njegove volje in bi si same izbirale pot, obraz je pritisnil tesno k njenemu in šepnil: »Nikogar ne bo .. .« »Lahko pride Podlesnica ali gospodar,« je spet rekla namesto tistega, kar bi bila morala reči. »Ne, nikogar ne bo,« je ponovil in njegova usta so se vsesala v njena. Gnetel ji je ustnice, dokler ji ni začel zastajati dih in se je tisto neizrekljivo, polno bojazni, odmaknilo daleč od nje. Tesno ob sebi je čutila njegovo slo-ko, skoro šibko telo in njegove tenke, mišičaste ude. Vztrepetala je v pričakovanju: zdaj ji bo razprl naročje! Roke je spustila v mrvo nad glavo kakor otrok, kadar zaspi. On je odtrgal svoje ustnice od njenih in v bledem somraku je videla, kako se je njegov lepi obraz spremenil in da se ji srečno smehlja. »Ti...« je šepnil in njegovi vroči, od sline vlažni zoblje so se zagrizli v njeno razgaljeno ramo. Gledala je v stare, očrnele prečnike pod slemenom in se vsa predala njegovi volji. Zraven ji je kakor iz velike daljave prihajala1 misel: Kaj ko bi se podrla streha na naju ali pa ko bi prišel gospodar? — Vedela je, da je to nesmiselno, toda bilo je prijetno misliti na teto, ki je 9 govorila, da bi se lahko podrl strop na nečistnike in hkrati vedeti, da se to ne bo zgodilo, ali pa da bi lahko gospodar vsak trenutek prišel a ga vendar ne bo. Pri tem pa je ves čas čutila, da se oder narahlo ziblje in da jo zibanje odnaša v nekaj nedoločenega, opojnega, kar je bilo čisto drugačno kot tisto pod češnjo. Potem sta sedela v mrvi. Mihela si je vrgla jopico čez ramena in Ciril jo je objemal okrog pasu. V presledkih sta se smehljaje ozrla drug na drugega. Mihela je vsakokrat zardela in povesila oči, fant pa jo je molče tesneje privil k sebi. Božal je njena vroča lica in potem jo ie vprašal: »A nisi huda name?« Odkimala je. V njegovem glasu je bila globoka nežnost, ki jo je čisto prevzela. Tako ni še nihče govoril z njo — niti Viktor, ki je vendar želel, naj bi se poročila. Bilo je, kot da je Ciril dolgo pogrešal človeka, ki bi ga ljubil in se je ves spremenil, ko ga je našel. »Torej me imaš rada?« je spet rekel. Prikimala je. Ni mogla govoriti. Najraje bi se mu naslonila na ramo in jokala od sreče, bojazni, od vseh tistih čustev, ki so se nabrala V njej. Ciril ji je začel gladiti razmršene lase. »Nikoli ne bom ljubil nobene druge,« je šepnil. Poljubila ga je na lice. »Iti morava,« je rekla. Vzdihnil je in vstal. Naglo se je spustil po lestvi na pod. Spodaj jo je počakal in ko je zlezla dol, io je prestregel v naročje. »Tako si lahka kot ptička,« je rekel in se sproščeno zasmejal. Na rezal a si a visok kup re-zanice. Med delom sta se ves čas šalila. Oba sta čutila, da se je v njunem medsebojnem razmerju in sploh v njunem življenju nekaj spremenilo. Čutila sta se tesno povezana med seboj. Zvečer je bilo obema mučno, ko sta sedela pri večerji in si nista smela več pokazati, da sta se zvezala in si pomenita mnogo več kot more slutiti oče, ki je godrnjal zaradi prezgodaj zapadlega snega, ali stara Podlesnica, ki je široko sedla na toplo štediinikovo ploščo in zadremala. Od takrat je bilo zmeraj tako. Samo da se nista nič več mučila, ker sta morala svojo ljubezen skrivati pred drugimi. V čisto vsakdanjih besedah in pogledih, ki nikomur niso mogli ničesar izdati, sta znala najti poseben pomen, ki sta ga razumela samo onadva. — Mihela je pogledala rta uro. Kmalu bo pol štirih. Potem je pomislila, da bi mogla iti k Cirilu. Gospodarja najbrž še dolgo ne bo domov in kmalu se bo znočflo. Ob šestih bo treba nakrmiti .živino in prašiče, potem pa zakuriti za večerjo. Še nikoli nista bila tako sama v hiši, kot zdaj. Ni dolgo pomišl jala, šla je. Na dvorišču je postala in pogledala proti vasi. Nikogar ni bilo na cesti. Za trenutek se je spet vzdramila v njej bojazen, da bi ju utegnil kdo presenetiti. Očitala si je, da bi se ne smela bati. Prej ali pozneje se bo tako razvedelo. Dokler se boji, pomeni da Cirilu ne zaupa popolnoma, ona pa mu mora zaupati. Kakšen smisel naj bi drugače imelo vse skupaj? Nekaj časa je neodločno stala sredi dvorišča. Potem je odgnala strah in hitro stopila po stopnicah pred skladiščem v kamro, kjer je bil Ciril. Fant je spal na postelji. Ni se zbudil, ko se mu je bližala. Obstala je in ga opazovala. Njegov obraz je bil miren in lep — nehote se je spomnila, kako so mu včasih v razgovoru z očetom mišice ob ustih nemirno trzale in da se je zmeraj zdelo, kot bi hotel starcu zalučati v obraz hudo besedo, pa se je premagal in jo potlačil vase. Opazovala je njegovo bledo polt, temne sence pod očmi in majhno, nezaceljeno brazgotino od britja na licu. Srce ji je začelo divje utripati. Sedla je na rob postelje in mu s prsti začela razčesavati kuštrave lase. Ciril se je zbudil in Mihela je skoro z začudenjem ugotovila, da ima čisto pla-ve oči, zenice pa velike in črne od spanja —kakor da bi tega ne bila še nikoli poprej videla. Ni se začudil, ko jo je ugledal ob sebi, samo nasmehnil se ji je in jo prijel za roko. »Sama si prišla,« je rekel. Potem se je ozrl po zapuščeni sobi in obšla ga je zadrega, ker je prišla sem. Ogledoval je svojo sobico, kakor bi je še nikoli ne bil videl. Nenadoma je opazil, da so stene pobeljene strupeno zeleno in da je strop razpokan, povrh pa lisast od zamoka. Nad slabo posteljo sta v me-šičastem okviru prezebala sveta Ciril in Metod. Tudi Mihela je nehote sledila njegovemu pogledu in videla celo več kot on. Opazila je kup zarjavelih žebljev, raztresenih po okenski polici, starinsko skrinjo, poslikano z narodnim vzorcem, rjav vojaški kovček, odprto obleko za omaro in delovno obleko, vrženo čez naslonjalo polomljenega stola, kup razmetanih čevljev pod posteljo in prazne vreče v kotu. Doslej še nikoli ni bila v tej sobi. Gospodar ji ni ukazal, naj jo pospravi, sama pa si hi upala sem. Zdaj je videla, da je zelo bedna, bolj pddobna kamri zanikrnega hlapca kot so- bi domačega sina. Fant jo je gledal in kakor bi uganil njene misli, je rekel: »Raje spim tu, kot v hiši. Pospravljeno pa ni. Odkar je mama zbolela, mi je niso več pospravili.« Mihela je v zadregi pogledala v umazani pod in menila: »Bom py jaz pospravila.« "> »Ne bi biio slabo,« je menil on. Toda to ni bilo tisto, o čemer bi bila oba rada govorila. A zmeraj sj>et se jima je dogajalo, da sta bila kakor uklenjena v množico brezpomembnih besed, ki nikoli niso mogle izraziti tistega, kar sta nosila v sebi in bi si rada pripovedovala kar naprej. Ciril se je napol dvignil na postelji in menil: »Da si le prišla ...« »Nikogar ni doma,« je rekla. Gledala je temne sence pod njegovimi očmi, ki so bile zdaj bolj vidne kot prej, ko je spal. »Sinoči si pil, Ciril,« ie menila oprezno. »Ni bilo sile,« je osramočeno odvrnil fant. Trenutek je molčal, potem je naglo vrgel odejo s sebe in vstal. Mihela je videla, da je oblečen, samo suknjič in čevlje je odložil. V zmečkani srajci in po-vajjanih hlačah je bil videti zanikrn. Šel je k oknu in se zagledal v Sivino pustega popoldneva na mračnem dvorišču. Ne da bi se ozrl, je rekel: »Nisem bjl "pijan. Ana nam po enajsti ni hotela več dati pijače.« Utihnil' je, nato pa izbruhnil tako sunkoma, kakor bi se utrgal plaZ s strmega pobočja: »Hudiča, kaj pa moreš drugega? Če pa stari ne da miru! Če nikoli ne da miru!« »A sta se sporekla?«, je vprašala oprezno. »Pravzaprav — ne. Samo prenašati ga ne morem več! Zmeraj eno goni: — Za nobeno rabo nisi! — Ali pa: — Ko mene ne bo več, bo grunt vzel hudič! Na tem dvorišču bodo rastle koprive! — Tako govori že deset let, grunta pa še zmeraj ni vzel hudič! Navsezadnje ne moreš več prenašati! Saj je tako, kot da jaz sploh nisem nič in nihče. Samo zaradi grutna sem tu! Kakor slamoreznlca na podu! Da, kakor slamoreznica!« Mihela rri vedela, kaj naj mu reče. »Bolje bi bil storil, ko bi bil opoldne šel pokla-dat živini,* je menila. »Gospodar se je jezil, ker je moral opravljati čisto sam.« »Nisem maral noter, ker bi se gotovo začela prepirati.« »Oh — ali mu ne moreš nobene zamolčati?« Fant je jezno stresel z gla vo. »Saj meni ni do prepira!. Stari ga sam išče! Odkar je Miha šel, je zmeraj tak! No, če bi bil jaz ob koncu vojne starejši, bi tudi ne čakal doma! Takrat si si lahko pomagal, danes je težje. Pa tudi še zdaj ... Povsod bi mi bilo bolje, kot tu! Saj bi lahko postal šofer ali kaj podobnega. Tovorni avto znam voziti in izpit za luksuzni avto bi naredil mimogrede. Šofer je še zmeraj več kot hlapec na gruntu svojega lastnega očeta!« Mihela mu ni odgovorila. V tem ga ni mogla razumeti. Ni Se ji zdelo tragično, da je privezan na grunt. Ona je privezana na tovarno. Druga dekleta tudi. Vsako jutro prihajajo od vseh strani, peš, s kolesi, z vlakom, in vsako popoldne ob dveh odhajajo. Takrat jih zamenjajo druge. Najbrž pa se nobena ne počuti kot sužnja. Ciril pa grize okrog sebe kot priklenjen pes. O teh rečeh je razmišljala bolj z razumom kot s čustvom. To je bil trezen razum revnega dekleta, ki si nikoli ni smela delati utvar. Kot otrok je komaj čakala, da bo odrastla šoli in šla za zaslužkom. Zaslužek je pomenil kdaj pa kdaj novo obleko, pomenil je, da bo postala enaka drugim dekletom in da ne bo več tako boleče odvisna od tete, ki ji je očitala vsak grižljaj, čudno, da Ciril ne razume, da pravzaprav dela sam zase! Saj bo vendar dobil enega najboljših gruntov v vasi! Torej bi bilo bolje, če bi se očetu nehal upirati. Stari je navsezadnje po svoje preudaren človek. Predvsem pa je gruntar. To je v njem in nič si ne more pomagati. Nekoč so ga vpregli v ojnice grunta in vlekel bo do smrti. Toda njemu seveda nikoli ni prihajalo na misel, da bi lahko tudi izpregel, kakor Cirilu. Bilo ji je hudo, ker je bil Ciril tako vihrav in nezanesljiv. Zato ker ga je imela rada. Plaho je rekla: »Na veliki domačiji je zmeraj bolje kot v službi. Kaj pa ti pravzaprav manjka?« »Nič!« je rekel togotno in se obrnil k njej. »čisto nič! Stari tudi zmeraj pravi, da nič. In zdaj si še ti začela!« Hipoma ji je postalo žal, da je prišla v kamro. Samo razdražila ga je! Mar bi ga bila pustila spati do večera, potem bi ne bil tako slabe volje. Obrnila se je, da bi šla. Fant je naglo stopil k njej in jo pred vrati prestregel. »Nikar ne hodi,« je rekel. »Tako redko sva čisto sama. Saj me imaš rada, ne?« »Imam,« je rekla mukoma. »Samo niikar ne bodi tako čuden.« »Nisem čuden. Samo ti me ne razumeš, Mihela. Tudi ti me ne razuimeš!« Objel jo je in ji ljubeče, pa tudi rahlo gledal v obraz. Ko mu je slonela v rokah, je vedela, da ga ljubi kakršen je, a ji je kljub temu hudo, ker je talko nemiren. Milan, Viktor ... kako daleč sta bila nenadoma Oba, kako daleč razočaranje, ki jo je ne-ikoč pognalo z doma! Tisto •njeno razmerje z Milanom je bilo samo nekaj, kar se nemara zgodi vsem mladim dekletom, ki delajo na žagah po vsem svetu, če so količkaj mikavne. Ciril pa je nekaj drugega. Od njega se ne bo mogla nikoli odtrgati. Nikoli! Prevzela jo je blažena omotica, ko jo je fant pol nesel, pol pa mu je sama sledila k postelji. Posadil jo je na odejo in sedel zraven nje. Ko sta tako sedela, ne da bi si kaj rekla in so se Cirilove noge v progastih nogavicah dotaknile mrzlega poda, sta oba začutila, da ju zebe. »Leživa v posteljo,« je pridušeno rekel fant. »Tako mraz je!« »Nikar,« se je šepetaje branila in z zadnjim ostankom volje poskušala ostati trezna. V njej je zaživel tisti neznanski strah, ki jo je prevzel vsakokrat, ikadar sta bila sama, čeprav jo je Ciril samo poljubil ali pa jo bežno stisnil 'k sebi. (Se nadaljuje) taiiiu ■ stis- I juje) ROJAKI PREDSTAVLJANO VIN NAŠE NESIO Dragi rojaki! Predstavili bi vam radi svoje mesto. S fotografijami in kratkim opisom nekaterih zanimivosti, se boste v mestu, ki vas gostoljubno sprejema, lažje znašli. Želimo pa tudi, da bi vam mesto in ljudje ostali v lepem spominu iri da bi še prišli k nam na obisk. Morda vas bo naše opisovanje Velenja priteg nilo, da si boste sami podrobneje ogledali to kar opisujemo. Oglejte si, ne bo vam žal! tektonskih oblik. Bogat pa je tudi po umetnostnih stvaritvah. Dekorativna kovinska plastika na vhodni fasadi je delo znanega slovenskega kiparja S. Batiča. Veliki mozaik v aivli in sliko »Igra« v kadilnici je naredil slovenski grafik R. Debe-njak, doprsni kip maršala Tita pa akademski kipar Penigov. Dvorana ima 396 sedežev. Pogrez-ljiv prescerij, ki se spremeni v velik prostor za orkester in tehnično odlično opremljen oder omogočata izvajanje najzahtevnejših odrskih del in koncertov. V kultrnem domu so tudi vsi potrebni delovni prostori vseh sekcij delavsko prosvetnega društva »Svoboda« in nižje glasbene šole »F. Korana — Kožaljskega« DELAVSKI KLUB (zgrajen 1959. leta) zavzema v Velenju vidno mesto med objekti za družbeno življenje. Posebna mikavnost so cvetlični mozaiki in vrtne lope z lepim raz-Pogied na stari ln novi del Velenja gledom na mestno središče Delavski klub je namenjen rudar- VELENJE (598 in) ima deset lisoc prebivalcev in je eno najlepših jem jn delavcem. Tu se zbirajo po mest Jugoslavije. Velenje leži na vzhodni strani šaleške doline, tako je dostopno iz Savinjske doline po asfaltirani cesti (odcep pri Petrovčali) in s Koroške po slikoviti soteski reke Pake. pd Celja je oddaljeno 25 km, Slovenj Gradca 25 km, Dravograda 40 km, Maribora 86 km, Ljubljane 88 km in od znanega zdravilišča Dobrim 1« kin. Novo rudarsko mesto Velenje je znano po svoji posebni arhitektonski celovitosti in skladnosti. . Ob v^iopu v slikovito šaleško dolino se na strmi skali dviga starodavna razvalina GRADU SALBK. Kot molčeči čuvar večstoletnega izročila se s svojimi slepimi očmi ozira po dolini, M je v preteklosti tolikokrat menjala svojo podiobo. Prve šaleške viteze srečamo že v< XII. stoletju. Grad Šalek je bil nekaj časa tudi v posesti Celjskih grofov. Rod šaleških vitezov pa je izumrl sredi XV. stoletja, tako da je grad pozneje menjal okrog dvajset kasnejših lastnikov. DOM POČITNIŠKE ZVEZE sprejema pod svojo streho mlade, ki želijo ceneno bivati v Velenju. Organizira obiske v tovarne in ogled rudnika. Prireja izlete v bližnjo in daljno okolico. Grad nad Velenjem VELENJSKI GRAD sodi med tiste gradove na Slovenskem, ki so tesno povezani z nastankom naselbine ob njegovem vznožju. Leta 1296 se omenja, da je bil prvi lastnik velenjskega gradu Friderik Kunšper-ški. Iz konca XIV. stoletja pa se je. v arhivu ohranila vest, da je grof Herman Celjski grad s silo odvzel Johannu Liechtensteinskemu. nakar mu ga je moral po posredovanju vojvode Albrehta zopet vrniti. težikem in napornem delu, se v n jem j>ogovarjajo, berejo dnevne časopise in revije ter zabavajo z družabnimi igrami. V njem je zametek družabnega življenja. Lepo so opremljeni klubski prostori, friOderho urejen buffet in »rdeči kotiček« za manjše družbe, zimski in letni botanični vrt z bazenom v katerem plavajo zlaite ribice. Posebna zanimivost je tudi manjši likovni salon, kjer so stalne razstave naših in tujih likovnih umetnikov. Park MLADINSKI KLUB, je v neposredni bližini rudarske Stile. V okusno urejenih prostorih se zbira mladina Velenja. Notranjost mladinskega kluba se organsko spaja z okolico Ta je park in igrišče hkrati. Na klopeh posedajo tisti, ki želijo počivati. Zelenice, barvasto cvetje in pršeči vodni curki so prava naslada utrujenim očem. Na rdečkastih ploskvah pa vadijo odbojkarji in rokometaši. Mladinski klub je funkcionalno urejen. Stene krasijo umetnine slovenskega slikarja Jakija. V posameznih delih dokaj velikega prostora so glasbena skrinja, televizor, šah in še druge igre, ki prijetno zaposlijo mladega človeka. HOTEL »PAKA« je komfortno urejen gostinski objekt Je v središču novega Velenja. Razpolaga s 117 ležišči, 2 apartmajema, banketno dvorano, restavracijo, vrtno letno teraso in salloni za poslovne razgovore in nočnim zabavnim lokalom. V recepciji hotela prodajajo spominke in menjajo tujo valuto. ■ipi 'llllifl i i ^iJlJ^lJliiLlL&lJl-l^lJlSS1" čestitamo ob 4. juliju KLEPARSTVO-VODOVOD ŠOŠTANJ DELAMO — krovsko-kleparska — vodoinštalaterska — strelovodna — ključavničarska — in ostala dela. MMMiMMmiMMšMf NAŠE ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU BORCA LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT ŠOŠTANJ Čestitamo vsem delovnim ljudem za Dan borca in Dan rudarjev DELOVNI KOLEKTIV chrom-metal velenje Hotel »PAKA« Velenje Izredno privlačna je RESTAVRACIJA JEZERO z vveekend hišicami, avtocampom, urejeno plažo za ko- Razvaline gradu Šalek Grad so oblegali tudi Turki in ga skoraj do kraja porušili. Stavbo so spet (1681 1.) pozidali in naselili. Imela je, če odštejemo štirinadstropni stolp, dve nadstropji. Do nje pa je držal mostič, ki so ga ob nevarnosti lahko dvignili. V njej je bilo 36_soban, kar pomeni, da je bila za takratne razmere razsežna. Pod stolpom so bile v živo skalo vsekane ječe in kleti. V drugi polovici XVIII. stoletja je zadela grad usodna katastrofa. Grajska gospoda je imela v njem zabavo z gostijo in plesom. Nihče ni opazil, da je v stavbo udarila strela in vnela škodiasto streho. Grad je bil takoj ves v plamenih. Takrat so pogoreli tudi Vsi akti, ki bi lahko pričali jen osvetlili preteklost posebne grajske arhitekture šaleškega gradu. Danes je ohranjen samo mogočni srednjeveški stolp. Zaradi impozant-ne zasnove in edinstvene lege ga prištevamo med najveličastnejše priče srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem. Moderno kotalkališče Posnetek iz muzeja slovenskih premogovnikov Danes je v gradu urejen muzej o zgodovini slovenskega premogar-stva s številnimi 'dragocenimi eksponati. V kletnih prostorih so prikazana v naravni velikosti delov išča premogovnika. KOTALKALIŠČE je v parku severozahodno od središča mesta, ob cesti proti Velenjskemu jezeru. Moderno kotalkailišče je obdano z zelenicami in cvetjem. Okrog plošče je v zankah speljana tri metre široka in 800 metrov dolga betonska steza. Kotalkališče nudi idealne pogoje za vrhunska tekmovanja. Služi pa tudi raznim kulturnim in športnim prireditvam. Pročelje velenjskega Kulturnega doma KULTURNI DOM (zgrajen 1959. leta) uvrščamo med najlepše reprezentančne zgradbe Velenja. Dom je izrednih zunanjih in notranjih arhi- OTROŠKO IGRIŠČE leži v neposredni bližini mestnega središča na ravnici med šaleško cesto in gričem. Otroci imajo tu pestro izbiro igrač: letalo, tovorni avtomobil, ozkotirna lokomotiva, osebni avtomobil in otroška kopalni bazen s toboganom. V bliižni bazena je lopa s klopmi za zaščito pred nenadnimi deževnimi nalivi. Na igrišču pa je tudi prikupna indijanska vasica, gugailnica, vrtiljak Ln drugo. PODPLATNO, GORNJE IN TEHNIČNO USNJE proizvajamo v najboljši kvaliteti. Priporočamo se! TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ »galanterija« Tovarna pohištvenega okovja ln gumbov iz plastičnih mas ŠOŠTANJ ČESTITA SVOJIM CENJENIH STRANKAM IN VSEM OBČANOM OB DNEVU BORCA. Pridružujemo se čestitkam ob Dnevi rudarjev ln Dnevu borca IZDELOVALNICA GVMIRANEGA PAPIRJA VELENJE stix velenje NUDI KVALITETNO IN SODOBNO KUHINJSKO OPREMO Čestitamo ob dnevu borca in Dnevu rudarjev. Trgovsko podjetje »ZARJA« ŠOŠTANJ Čestitamo vsem delovnim ljudem ob Dnevu borca. Letna restavracija ob jezeru panje, parkirnimi prostori in čudovitim pejsažem. Jezero je čudovito za čolnarjenje, ribolov, kopanje in oddih. VELENJE VAS VABI TUDI POZIMI. Primerno urejeni so tereni za turistično smučanje in sankanje. Pod velen jskim gradom pa so 8, 15, 30 in 45-metrske skakalnice za smuške skoke. Taktno pa je Velenje pozimi šport šport šport šport NOGOMET POKALNE TEKME Nogometne enajsterice iz Šmart- se pomerile med seboj v okviru tek-nega ob Paki, Šoštanja in Velenja so movanja za pOkal maršala Tita. ŠMARTNO — ŠOŠTANJ 2:1 (0:0) Nogometaši Šmartnega ob Paki so Šmartno so dosegli Podgoršek in na svojem igrišču premagali šo- Gos tednik, za šoštanjčane pa Taj-štanjčane z rezultatom 2:1. Gole za nik. VELENJE — ŠMARTNO 5:1,(2:1) Po dobljeni tekmi proti Polzeli s 3:0 so Velenjčani premagali nogometaše Šmartnega ob Paki z rezultatom 5:1 (2:1). šmareani so proti boljšim domačinom zdržali v prvem delu, medtem ko so v nadaljevanju Velenjčani svojo premoč izrazili v zadettkih. Za Velen jčane so bili uspešni: Kujan, Gojevič, Topčič. Mladinci Velenja so v pokalni tekmi premagali sovrtnike Olimpa iz Celja z rezultatom 4:3. KOŠARKA V tekmovanju slovenske košarkarske Uge so odigrali še tri kola jesenskega dela tekmovanja. Soštanjski košarkaši so v prvem kolu nesrečno Izgubili v Ljubljani proti Iliriji z rezultatom 34:31. Srečanje je močno oviralo deževno vreme, kar se Je odražalo tudi v doseženih zadetkih. V Mariboru pa so klonili proti ZKK Maribor z rezultatom 81:71 (43:35). Največ košev za Elektro so dosegli: Naraločnlk 15, VI-demšek, Jerič ln Kac po 12. Kegljaški turnir v Šoštanju V okviru »Tedna športa« je bil v Šoštanju kegljaški turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe — Olimp in Aero iz Celja, Fužinar iz Raven na Koroškem in domači Partizan. Tekmovali so v borbenih partijah z desetimi tekmovalci. Najboljši so bili kegljači celjskega Olimpa, dobro pa so se uvrstili tudi domačini — na drugo mesto. Za Partizama so tekmovali: Vogrinc, Vojs, Vučina, Jambrovič, Ivanoič, Videtič, Kovače-vič, Mazej, Krumpačnik in Novak. Vrstni red: 1. Olimp (Celje) 2. Partizan (Šoštanj) 3. Aero (Celje) 4. Fužinar (Ravne) Spominsko tekmovanje V zadnji tekmi pred poletnim odmorom pa so košarkarji Elektre na domačem stadionu premagali Jeseničane z rezultatom 67:56 (28:24). Ves čas tekme so bili domačini boljši nasprotnik in so zasluženo osvojili obe točki. To pot so vsi igrali dobro in uspeh ni Izostal. Zal pa je Elektra šele ob koncu tekmovanja prišla v formo. Koše so dosegli: Lukman 21, De Costa 12, Videmšek 8, Jerič 6, Moškon, Naraločnlk in Kac 4, Cerar 5 ln Natek 2. tri mešane ekipe. Največ krogov je zbrala ekipa Rudarja iz Velenja. Vrstni red: 1. Rudar Velenje — 845 krogov Hubert Višner 207, Zdenka Slomšek 184, Dušan Perkač 209, Marjan Iipičnik 245. 2. Usnjar šoštanj — 836 krogov Franjo Žučko 214, Brigita Leskovšek 175, Boris Kostanjšek 173, Darko Burger 274. 3. Rudar II Velenje — 772 kroga Janez Godec 176, Marjana Hojan 135, Janez Gregorič 200, Miro Culk 261. 730 kegljev 691 kegljev 682 kegljev 669 kegljev Občinski strelski odbor je v Lajšah pri Šoštanju priredil ekipno spominsko tekmovanje ta rnomorial Jožeta Klajn&ka. Tekmovali so i maiokaiibfio puško. Nastopite pa so Naše čestitke ob 3. in 4. juliju GEOFFREY RICHER, Velika Brita- ASTRID BADER, DR Nemčija, 1. na nija svetovnem prvenstvu 1966.1. Par iz Zahodne Nemčije VALERIE WOOLBEV, Velika Britanija PATRICIA SEANAN in PAUL WYTON, Velika Britanija EVROPSKA KOTALKARSKA ELITA GRAHAM CUBITT, Velika Britanija HEIDI GROTE, ZR Nemčija Od 30. junija do 3. julija bo v Velenju veliko mednarodno tekmovanje kotalkarjev. V Velenje bodo prišli asi na kotalkah iz obeh Nemčij, Italije, Anglije in Jugoslavije. Na tem neuradnem evropskem prvenstvu v kotalkanju pa bodo nastopili tudi mladi Velenjčani, člani kotal- karskega kluba, ki slavi letos peto obletnico obstoja in uspešnega dela. To so: Franci BLATNIK, Slavko KORENIČ, Bojan OSOJNIK, Tatjana LAP, Nataša DERMOL in Duša FIŠER. V petek zvečer bo slavnostna otvoritev, nato pa nastop parov. Potem JANE GOSLING in GEOFFREY RICHER, Velika Britanija WENDY BLACKMORE, Velika Britanija MARGOT NISSEN ln HEINZ GER-MERHAUSEN, ZR Nemčija RENATTE ZEDWORNY, DR Nemčija CRISTINE KREUTZFELD, ZR Nemčija, 3. na svetovnem prvenstvu 1966 bodo v naslednjih dneh dopoldne tekmovali v obveznih likih. Za gledalce so najzanimivejši prosti programi, ti bodo zvečer. V ponedeljek popoldne bo na velenjskem kotalka-lišču še ekshibicijski nastop. Ta program bo snemala tudi ljubljanska televizija. Pokrovitelj II. mednarodnega kriterij« v umetnostnem kotalkanju je predsednik izvršnega sveta Slovenije STANE KAVČIČ (na sliki levo). Našim bralcem predstavljamo nekatere tekmovalce, ki bodo nastopili v Velenju na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju. V VELENJU STANE KAVČIČ, predsednik slovenskega izvršnega sveta, je pokrovitelj II. mednarognega kriterija v umetnostnem kotalkanju. Na naša vprašanja odgovarja direktor »Oljke« TUF IN APNO ijuiHiMUiiiiiuiiiiiiiiuuiuiiiiinuMiHiuiuuHiiiiuiiiiniiuiniiuMuniiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiMiiiumHmmunmHmmi = Komisija za Kajuliovo nagrado Skupščine občine Velenje razpi- | = suje po 7. členu odloka o Kajuhovi nagradi (Uradni vestnik Celje, i = štev. 51/65-548) BILI SMO V ŠMARTNEM OB PAKI IN SE ZANIMALI KAKO ŽIVI IN DELA KOLEKTIV OBRTNO GRADBENEGA IN PROIZVODNEGA PODJETJA »OLJKA«. NA NAŠA VPRAŠANJA JE PRIJAZNO ODGOVARJAL DIREKTOR PODJETJA STANE PRAŠNIKAR. Tovariš direktor, zanimalo nas bi kaj so glavne dejavnosti v vašem podjetju? — Naša deajvnost je zelo razvejana. Naj jih naštejem: gradbena, imamo apnenico, mizarstvo, tapetništvo, pridobivanje tufa. Res zelo širok krog dela. Ker pa menimo, da mislite podjetje še razširiti oziroma prodreti v neki od svojih dejavnosti, bi nas zanimalo katera bo to? — Jasno je, da ne nameravamo enako razvijati tapetništva ali pri- Direktor »Oljke« Stane Prašnikar (levo) in Viktor Stebiovnik, obrato-vodja apnenice dobivanje tufa. Odločili smo se, da se bomo ukvarjali z raznimi priložnostnimi dejavnostmi le še v okviru kraja. Ti obrati naj bi imeli v glavnem značaj komunalnih servisov. Saj delo v tem obsegu zagotavlja rentabilnost teh obratov. Torej ne bo nobenega prelivanja sredstev iz obrata v obrat in je obstoj teh upravičen. Popolnoma drugače pa je pri pridobivanju tufa in žganega apna. V teh delih vidimo prihodnost podjetja. Uspelo nam je že precej dvigniti pridobivanje tufa, želimo pa zgraditi tudi moderen obrat za žganje in hi-driranje apna. KVALITETA TUFA — ODLIČNO! Omenili ste samo tuf, zato nas bo zanimalo kakšna je njegova kvaliteta, saj smo dostikrat slišali očitke, da vaš tuf za proizvodnjo cementa ni najbolj cenjen. — To vprašanje smo hoteli dokončno rešiiti, zato smo v lanskem in letošnjem letu namenili precej sredstev za raziskavo tufa. Zavedali smo se, da nam bo bogato povrnjeno. In kakšni so rezultati analiz? — Od raznih inštitutov v naši in drugih republikah smo želeli, da komparativno raziščejo lastnosti našega in pa drugih tufov. Torej še žalskega, livanjskega in opolske bre-če iz Kumanova. Rezultati so več kot ugodni za nas. Po nekaterih lastnostih naš tuf prednjači v ostalih pa je kvalitetno enak dragim. Zdaj odpadejo vsa nezaupanja v kvaliteto našega tufa. Kvaliteta je v redu, kaj pa proizvodnja? — Proizvodnja se je v zadnjem času povečala za 30 odstotkov. Naš obrat želimo tudi moderniziratL Veliko smo že vložili, že v letošnjem letu nameravamo investirati 20 milijonov starih dinarjev. Torej proizvodnja nas ne skrbi. Tudi storilnost je visoka. Kakšne so zaloge? — S takim izkoriščanjem kot danes, bi bile zaloge še za 50 let. Seveda je toliko raziskanega, verjetno pa so še večje. SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA in TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE vabita na XII. tradicionalni izseljenski piknik v torek, 4. julija ob Velenjskem jezeru # ob 10. uri: zbirališče naših rojakov in ostalih gostov pred hotelom »Paka« # ob 10,30 uri: kratek program na kotalkališču — nato sprehod skozi park do jezera # ob 11. uri: napitnica v letnem gledališču in pozdrav »staroste« zbora # ob 11,30 uri: pričetek osrednjega programa piknilka — pozdravni govori: — predsednik Skupščine občine Velenje Peter Krapež, dipl. inž. — predsednica Slovenske izseljenske matice Zima Vrščaj — predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Douigan # Program izvajajo: — Ladko Korošec, prvak ljubljanske opere — Cilka Valenčič, sopranistka iz Clevelanda — oktet iz Pittsburgha — folklorna skupina »Tine Rožanc« iz Ljubljane — pevSki zbor »Kajuh« k Velenja — instrumentalni kvintet »šaleški fantje« — rudarska godba iz Velenja — Sandi Krošl, gledališki igralec iz Celja — Marija Goršič, gledališka igralka iz Celja — Janez Škof, gledališki igralec iz Ljubljane 0 ob 13. uri: zaključek programa % Prosta zabava s petjem, glasbo in plesom. Vmes bo poskrbljeno za ribolov, čolnarjenje, streljanje, kopanje in razne družabne igre. 0 ob 16. uri: balinarski dvoboj PRIDITE NA PRIJETNO SNIDENJE V VELENJE — VABI JO VAS VELENJČANI IN RO- Zlvljenje iia velenjskem jezeru JAKI IZ ZAMEJSTVA! Omenili ste tudi apnenico. Zanima nas kakšne so tu perspektive? — Kot sem že rekel je naš namen, da razširimo predvsem pridobivanje tufa in pa apna. Vendar moderne zahteve trgovine in transporta ne dovoljujejo več proizvodnje apna na klasičen način. Tako žgano apno je treba prodati v 48 urah, poleg tega pa ima ta dejavnost tudi mrtva obdobja, torej takšna v katerih ne gre v prodajo. Edina rešitev je povečanje kapacitet in pa hidriranje apna. V ta namen bomo morali zgraditi moderne peči in hidrilnico. Ena od peči je že zgrajena. Kvaliteta apna je odlična. Koliko denarja rabite? — Precej. Do sedaj 'smo v glavnem vlagali sami, sedaj pa bomo potrebovali kredit. Upamo, da ga bomo dobili:, saj bi bila sredstva hitro vrnjena. Naj ilustriram s številkami I. faza, ki je že opravljena, je stala 40 milijonov starih dinarjev. V II. fazi bi opravili gradbena dela za hi-driilnieo in končno drago peč. V glavnem bi vlagali lastna sredstva. Za sedaj bi želeli dobiti kredit le za drago fazo gradnje. Torej za gradbena dela v hidrrlnici. Potrebovali bi 25 milijonov starih dinarjev. Toda ne vemo kako bo s temi sredstvi NAČELA REFORME IN PRAKSA Rekli ste, da ne veste kako bo s sredstvi. Ali vam banka ne odobri kredita? — Ni toliko »kriva« banka, če lahko tako rečem. Presenetili so nas drugi. Svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri republiški gospodarski zbornici je na eni svojih zadnjih sej govoril tudi o gradnji hidrilnice v Šmartnem ob Paki. S tem v zvezi nam je poslal priporočilo, naj bi hidrilnice ne gradili, ker nove kapacitete v Sloveniji niso potrebne. O tem je obvestil tudi banko. Ta nam seveda ne odobri kredita toliko časa, da ponovno ne dokažemo upravičenost naše grad-nje. , Ali tudi vi menite, da vaša gradnja ni potrebna? NATEČAJ ZA KAJUHOVO NAGRAOO 1M7 1 i. Kajuhovo nagrado je možno doseči za nesebično, ustvarjalno, § | umetniško, strokovno in organizacijsko delo, ki ga posameznik | = opravlja in dosega rezultate, ki so vzor sodelavcem. Področje dejavnosti je kakršnokoli prostovoljno družbeno | i delo, usmerjeno vzgoji in družbeni aktivizaciji. = II. Kajuhovo nagrado more doseči posameznik, kakor tudi dru- I = štvo ali sekcija kot osnovna organizacija, ki se z obsegom in kva- i = liteto dejavnosti odlikuje. Izjemoma se za izredne in edinstvene stvaritve ter zasluge za i | dobrobit občine Velenje podeli Kajuhova nagrada tudi občanom 1 1 drugih občin. i m. = Za leto 1967 bodo podeljene: 3 nagrade posameznikom v znes- = | kih od 800 do 1.100 N Pred vojno je bilo v Ivangra-du 3.500 prebivalcev, danes pa jih je že več kot 12.000. Mesto je dobilo novo ime 1949. leta, v spomin na znanega revolucionarja Ivana Milu-tinoviča. DELOVNI CAS PRAVNE POSVETOVALNICE Pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu Velenje ima naslednji delovni čas. • 7. julija, od 15.30 do 17,30 • 13. julija, od 15.30 do 17.30 0 27. julija do 31. avgusta ne dela 0 od 31. avgusta dalje pa spet normalno, vsak četrtek od 15.30 do 17.30. mali oglasi PRODAM # Ugodno prodam osebni avtomobil »Fiat 750«. Naslov v recepciji hotela »Paka« Velenje. 0 Zastava 600 D ugodno prodam. Ogled popoldne. Kunej Jože, Celje, Mallgajeva 2/1II. 0 Ugodno prodam gostinski lokal s stanovajem. — Dobro vpeljana obrt. Ogled vsak dan. Naslov v uredništvu. HOTEL »PAKA« VELENJE KONCERTNA NARODNA tN PLESNA GLASBA VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA Konferenca za časnikarje Turistično društvo Velenje je povabilo časnikarje ln predstavnike turističnih podjetij in agencij na razgovor o letošnjih turističnih prireditvah v tem kraju. Časnikarje in ostale so seznanili predvsem s tremi najpomembnejšimi prireditvami. Te so: od 30. junija do 3. julija bo v Velenju 2. mednarodni kriterij v umetnostnem kotalkanju, 4. julija ob Velenjskem jezeru osrednja prireditev za naše izseljence, 15. in 16. julija pa bo na kotalkališču mednarodni plesni turnir »Evropa pleše«. Časnikarje je predsednik občinske skupščine Peter Krapež dipl, gozd. inženir, seznanil z možnostmi razvoja turizma v velenjski občini. Sekretarka drsalno-kotalkarskega kluba »Rudar« Mimica Fišer je govorila o tekmovanju kotalkarjev, predsednik turističnega društva Mitja Lap pa o ostalih turističnih prireditvah. časnikarjem je nato direktor muzeja slovenskih premogovnikov prof. Jurij Jug razkazal razstavljene eksponate na Velenjskem gradu. Ogledali pa so si tudi barvni turistični film »VVeekend v Velenju« in rekreacijski center ob jezeru. Avgusta bo zgrajena cesta Soštanj-Gorenje Časnikarji na Velenjskem gradu RUDNIK LIGNITA VELENJE Naše iskrene čestitke ob Dnevu rudarjev in Dnevu borca Skozi sotesko po Penku modernizirajo cestišče, ki naj bi bilo zgo-tovljeno že avgusta. To je odsek dolg šest kilometrov od Šoštanja do Gorenja. Na cesti delajo tri podjetja. Velenjski »Vegrad« bo naredil polovico trase, drugo polovico pa celjsko cestno podjetje. Zavod za raziskavo materiala sodelujejo s stabilizacijo vozišča. Zavod je ugotovil, da ima zmes tufa, t.j. naravni kamen, ki ga pridobivajo v kamnolomu »Oljke« iz šmartnega ob Paki, in apna posebne ugodne pogoje, zato bodo zgornji sloj cestišča prevleki! s 2.400 kubiki te zmesi. Cestišče dobi isto trdnost kot beton. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za finance Skupščina občine Velenje oddelek za finance razpisuje JAVNO DRA2BO najdeidh predmetov in sicer: 0 1 polivinilasta črna denarnica — ženska, 0 2 moška dežnika, 0 1 zračnica za motorno kolo, 0 1 francoski ključ, 0 3 pedala za motorno kolo NSU Maxi, 0 5 viličastih ključev razne velikosti, 0 2 montirna železa, 0 2 polkrožna ključa 0 1 montirno železo kombinirano s ključem, 0 2 ključa za pritrjevanje svečk, 0 2 nylon dežna plašča, 0 1 fotoaparat znamke »Zorki«, 9 1 moška žepna ura znamke »Medara«, 0 2 svežnja avtomobilskih ključev — Tornos-Astra, 0 1 moška zapestna ura 0 1 ženski zložljivi dežnik, # 2 ženska kolesa Rog-Turing, 0 3 moška kolesa Javna dražba bo v sredo, dne 5. julija 1967 ob 15. uri v avli skupščine občine Velenje. Interesenti si lahko ogledajo predmete pol ure pred dražbo. HlllillllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllU | OB 3. IN 4. JULIJU ČESTITAJO Skupščina občine Velenje i Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinsko združenje ZB NOV s Občinski komite ZMS ..................................................................................................m.................................... VELEBLAGOVNICA »NAMA« vam za prijeten in udoben dopust nudi po ugodnih cenah • kopalke vseh vrst • razne vodne blazine • čolne iz plastike, camp mize in stole • spalne vrečke, ležalnike • razne športne rekvizite Za vroče poletne dni vam nudimo tudi razna poletna moška in ženska oblačila v različnih kvalitetah in ugodnih cenah. Pridite in prepričali se boste! Trgovsko podjetje »Bazen« Velenje Veleblagovnica »Nama« MARIJE ČUJEŽ roj. Bračič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in jo pospremili k zadnjemu počitku. Ob tej priložnosti iskrena zahvala tudi dr. Črepinšku iz Velenja za izredno požrtvovalno večletno zdravljenje po-kojnice. Žalujoči: mož Franc in otroci. Velenje, Celje, štore in Frnnkolovo. C L A S I LO lOCIAtllTIčHK ZVIZC DIlOVIEO« LJUDSTVA O B C i H B VH.8IJI Lastnik in Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fljavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, MIlan Šterban, Jože Tekavc, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Rudi Ževart — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par aH 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-349 pri SDK, ekspozitura SoStanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 8», telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk ln klišejl; (jP Celjski tisk Olj*. Ljudje zbirajo vse mogoče. Vžigalične škatlice, znamke, lokomotive, staro orožje itd. Tokrat smo izbrali nekoga, ki zbira in goji kaktuse. Pravzaprav nenavaden konjiček. Ljudje poznamo kaktuse le po bodicah, kaj pa vidijo v njih zbiralci? Eden takih je tudi Jože Volk iz Velenja. Tovariš Volk, kdaj ste začeli Z zbiranjem teh za naše pojme dokaj nenavadnih rastlin? — Začel sem leta 1955. Ljubezen do rastlin, posebno pa rož, sem podedoval po svoji materi. Takrat sem dobil kaktus, ki ima danes nad dvesto cvetov. Začel sem z zbiranjem. Kmalu sem imel že kar precej vrst. Moja zbirka ima danes okrog 70 različnih kaktusov. Zanimalo bi nas ali te kaktuse kupujete ali vzgajate sami? — Nove primerke dobim največ z zamenjavanjem, ali pa jih kupim. Seveda, če bi vse kupo- Cvetoča kakteja prijateljica Jožeta Volka val bi bil to precej drag konjiček. Poizkusil pa sem tudi cepiti razne vrste med seboj. To mi je tudi že uspelo. Kaj pa je največja nagrada za zbiralce? — Najbolj vesel sem seveda 'akrat, ko kaktus cveti. Na to je treba včasih čakati tudi po več let, nekatera vrsta pa cvete samo po nekaj ur. Cvetovi raznih vrst so vseh mogočih barv. Res lep pogled. Onlenili ste že. da imate približno 70 vrst teh rastlin, koliko pa je vseh? — Nad 2000 vrst, vendar nekatere ne uspevajo pri nas. Največjo zbirko pri nas sem videl pri nekem učitelju v Rogaški Slatini, imel je 600 vrst kaktusov. Jože Volk ima nenavadnega vendar lepega konjička. Tudi mi mu želimo pri njegovem zbiranju veliko uspeha. Gojitelji kaktusov, obrnite se na njega, morda boste lahko z. njim kaj raz-menjali. ZAHVALA V globoki žalosti ob izgubi naše drage žene in mame