Ima-li stalni ucitelj volilno pravico?*) ^nogo se je že pisalo in govorilo v raznih učiteljskih korporacijah o tern prašanji. Pri vsem tem smo še v nekej terai in to radi nejasnosti volilne postave. Po razsodbi državnega sodišča z dne 15. vinotoka 1884. 1. št. 179 in pa z dne 17. raal. travna 1883, ima vsak stalen ucitelj volilno pravico. Vendar se pri vsem tem nekaterim ta prikrajšuje. Tudi piscu teh vrstic se je to te dni pripetilo. Bila je občinska volitev. Bil sem v ,,volilnern zapisniku." Na dan volitve pridem na volišče, da vršim svojo državljansko dolžnost. In glej čudo! Ko pride moje ime na vrsto, ga g. pol. koraisar prezre. Še le na opomin volilne komisije, oziroma gosp. župana, pravi, da nimarn volilne pravice kot podučitelj, in da to imajo samo naduoitelji. Priznam, da ta položaj ni bil prijeten za me med priprostimi voliloi, katerih ni bilo malo. Ce tudi je bil g. komisar, ki mi je ug-ovarjal, ob pogum nisem bil. *) Vsemu ternu je kriv naš zastareli volilni red; vendar pa, kjer se učitelji pritožijo na okrajno glavarstvo, tam jiin navadno pustijo voliti; tako se je zg-odilo n. pr. v Postojini, v Kamnikn, na Vrhniki i. t. d. V Ljubljani irnajo vsi stalni učitelji volilno pravico in še celo stalne učiteljice volijo s ,,pooblastilom''. Komur se torej godi krivica, naj se pritoži na okrajno glavarstvo; sicer bode pa to vprašanje natančno rešilo prihodnje deželno učiteljsko društvo. Uredn. Odločno sera protestiral proti temu, opiraje se na zgornje razsodbe ter s tem tudi dosegel uspeh, da sem smel voliti.*) Iz ust gosp. komisarja sem slišal, da drugod tega nobeneniu ne dovolijo. Iz tega sledi, da se še vedno v nekaterih krajih prikrajšuje volilna pravica stalnirn učiteljera na večrazrednih ljudskih šolah, smatraje jih za podučitelje. Zadnje kategorije sploh več ni na Kranjskem, (zakon z dne 29. listopada 1890. 1. § 1.) Da bi se pa nobenemu raojih tovarišev kaj tacega ne pripetilo, to me je napotilo, da spravim to vprašanje na dan, da se popolnoraa dožene in vse take neprijetnosti in rekurzi prepreoijo. Vsojam si tedaj slavno naše učiteljsko društvo za Kranjsko opozoriti, oziroma prositi, da nujno vse potrebno vkrene, kar je tudi že obljubilo v 1. št. svojega glasila 1891. Kaki uspehi se bodo dosegli, o tem nas kmalu obvesti, upam Učit. Tovariš. Ne dajmo si kratiti svojih pravic, pač pa je tudi naša dolžnost iste z vso odločnostjo zahtevati. Kdor se zave svojih državljanskih dolžnostij, ta je tudi gotovo v svojem stanu na pravem raestu. P.