OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Celje - skladišče D-Per III 5/1997 COBISS s mmm mmm mm Leto XVIII - številka 9 - september 1997 e avtocesti JDVJ r 122 Obljuba je bila dana in bo izpolnjena. Avtocesta Arja vas -Vransko bo odprta ta pete'k, 19. septembra, ob 12. uri. Priložnostna slovesnost ob odprtju bo na avtocesti pri Vranskem. Sicer pa je z gradnjo in odprtjem avtoceste povezana tudi gradnja telovadnice pri šoli v Trnavi. Telovadnica je dokončana in bo uradno odprta prav tako v petek, in sicer ob 9.30, ko bo priložnostna slovesnost s kulturnim programom, trak pa bo pre- Naslednja številka SAVINJČAN bo izšla 15. oktobra rezal minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. In še en dogodek bo posredno povezan z avtocesto in prome- tfOPlfc tom: na Vranskem bodo namreč ob 11. uri odprli muzej motociklov. m Naj je bilo še tako kratko, zdaj je končano. Poletja in počitnic je konec, novo šolsko leto je priklicalo nazaj v šolske klopi. Marsikatera šola je obnovljena, šolarji iz Trnave pa so se i najbolj razveselili nove telovadnice. Šolske poti so bile v prvih dneh pouka varne, za kar skrbeli mnogi policisti, člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, avtošole in mi krajevnih komisij za promet. Upamo, da bo vse dni leta tako. Sicer pa smo Savinjčani končno dočakali tudi avtocesto in kar kmalu bo jasno, ali smo jo zares trebovali. Prav avtocesti namenjamo nekaj več |------‘.....**—a,-! — * '■:- ' ta mesec postal starejši za leto dni pa tudi < ' č, vam želimo prijetno branje! »I r r TUNIC I KDI.M ČAJ I / csfffe Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285,715-140 Pražarna in kavni butik! ! Nagradna igra za nakup nad 1000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. Nagrajenci 13. kroga žrebanja: 1. nagrada: Marjana Zalamik, Tržič 2. nagrada: Franjo Kartuš, Gubčeva 4, Žalec 3 nagrada: Silvo Udrih, Šempeter 35/a ZDRUŽENJE BORCEV In UDELEŽENCEV NOB OBČIN ŽALEC, MOZIRJE in DOMICILNI ODBOR II. GRUPE ODREDOV vabijo na tradicionalno srečanje na ČRETI na Dobrovljah, ki bo v soboto, 4. oktobra 1997, ob 10. uri, na kraju dogodka, kjer so se oktobra leta 1941 slovenski partizani prvič spopadli z okupatorjem. Srečanje bo v vsakem vremenu. VLJUDNO VABLJENI! AVTO SOLA BRINOVEC Ul. talcev 3 (za tržnico) ORGANIZIRA TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE, 29. SEPTEMBRA 1997, OB 16. URI. Tel.: 716-066 Velika nagradna akcija Revoza d.d. Ljubljana: glavna nagrada CLIO E Ringi računalništvo Latkova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 Računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Poslovna enota Mozirje, tel.: 832-840, int. 215 VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100 VSE, KAR POTREBUJETE M, IMAMO MI: A®, ÖJEKTIRANJE, SVETOV 7 ' .... 688,715 telefon: IZDELAVA PROJI DOKUMENTA ( ZA VISOKE IN b GRADNJE, GRAD Dobriša vas 59 tel. (063) 708-063 3301 PETROVČE tel. & faks 71 5-484 * NOVO * UGODNO * INOX MUNI ZA GROZDJE S PECUALNIKOM IN BREZ PECUALNIKA iz nerjaveče pločevine ************* PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine. Se priporočamo! r V Svetniki in gostje praznovali Natanko 129 let po drugem slovenskem taboru v Žalcu je bila 6. septembra osrednja prireditev v počastitev praznika občine Žalec. V dvorani zadružnega doma so se popoldne zbrali svetniki in gostje - župan občine Velenje in Šmartno ob Paki, podžupana občine Celje in Žalec ter poslanec Anton Delak. Kulturnemu gramu, pozdravu predsednika KS Gotovlje Henrika Krajnca je sledil slavnostni govor župana Milana Dobnika, nato pa podelitev letošnjih občinskih priznanj. V kulturnem programu so nastopili domači ženski pevski zbor pod vodstvom Zdenke Markovič, Marija in Sonja Alatič, Gotovljani pa so se spomnili tudi nekaterih svojih znanih rojakov - pesnika Franceta Oniča in pisatelja Draga Kumra ter še živeče ljudske pesnice Marije Baš. niji, ki je nastala v ozkem krogu študentov na Dunaju in Gradcu, je s taborskim gibanjem počasi dobivala vedno širšo podporo v slovenskem narodu. Seveda ni šlo čez noč, pač pa počasi in zagotovo, tako da je pred nekaj leti ta zahteva res postala last vseh Slovencev. Tudi takrat so se pojavljali Ijud- MS######### ST SPREJEMAMO NAROČILA ZA: POLO VARIANT od 22.487 DEM PASSAT VARIANT od 38.842 DEM « $0 Celje, prodaja: 063/411-336, 411-298 servis: 063/33-495, rez, deli: 38-879 Največja pridobitev za Gotovlje v tem letu je prav gotovo obnovljena podružnična šola. Natanko na dan občinskega praznika jo je šolarjem uradno predal župan Milan Dobnik. Šola v Gotovljah je podružnična šola žalske osnovne šole. V njej štirje učitelji to šolsko leto poučujejo 65 učencev v prvih štirih razredih. Majhna šola torej, v kateri pa je ozračje veliko prijetnejše, ker se vsi med sabo poznajo, je v nagovoru na priložnostni slovesnosti poudaril tudi Milan Dobnik. Stara zgradba šole pa je zahtevala obnovo in tako so v tem letu popravili streho, obnovili fasado in preuredili kotlovnico s trdega goriva na plin. Za šolo bodo uredili igrišče, tako da otrokom ne bo več treba na igrišče prek ceste. Igrišče bi sicer moralo biti zgrajeno do odprtja šole, vendar je izbrani izvajalec pogodbo prekinil. So pa v okviru popravila krajevnih cest, poškodovanih zaradi gradnje avtoceste, obnovili križišče pred šolo, ki je nekoliko dvignjeno, da prisili voznike k zmanjšanju hitrosti. Za vse opravljeno in predvsem za razumevanje občine in žalske matične šole se je Milanu Dobniku in ravnatelju Adiju Vidmarjerju zahvalila vodja gotoveljske šole Andreja Čuk, učenci pa so kljub temu, da so šele dobro sedli v šolske klopi, pripravili kulturni program. K. R., foto: J. K. je, ki so bili vajeni gospodariti v tej deželi, zdelo se jim je samoumevno, da se tu govori nemško. Mnogokrat so politike označili kot zdraharje, kričače. Niti pomislili niso, da želi večina izražati svoje misli v svojem jeziku. Tudi danes na žalost pogosto zmerjajo ljudi, ki želijo povedati svoje misli, s kričači in zdraharji. To pogosto govorijo z zvišanim glasom in prav bi bilo, da bi ti svoj glas samo malo znižali, tako da bi se dobro razumeli med sabo, pa bi ne bilo več zdrah in prepirov.« Zatem je Milan Dobnik naštel nekatere najpomembnejše pridobitve na območju občine v času od minulega občinskega praznika, največja med njimi je po njegovem mnenju dokončana avtocesta, ki bo s številnimi nadvozi in podvozi manj ločevala Savinjsko dolino, kot jo je do sedaj magistralna cesta. Zatem je župan Konradu Kosu iz Marije Reke izročil priznanje inovator leta 1996 za njegovo izboljšavo gorskega pluga za oranje strmih njiv, o čemer smo v Savinjčanu pisali že v aprilski številki. Predsednik občinskega sveta Franc Žolnir je zatem podelil še letošnja občinska odlikovanja. Plaketo sta prejela Henrik Krajnc iz Gotovelj za uspešno delo v Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline, v društvih, kulturnih organizacijah in v krajevni skupnosti ter Anton Rozman iz Podvina pri Žalcu za požrtvovalno delo na področju čebelarstva v občini in delo v krajevni skupnosti Gotovlje. Grb občine pa ie prejel zasebni podjetnik Zvone Štorman iz Šempetra za njegov osebni prispevek k dvigu kakovosti gostinskih storitev, prizadevanja pri izobraževanju mladih gostinskih delavcev in v tej povezavi za njegov prispevek k promociji občine Žalec. Zvone Štorman je ob zahvali za prejeto priznanje povedal: »To priznanje mi je zagotovo v ponos, saj mi je podeljeno v domačem kraju oziroma v domači občini. To je tudi priznanje moji družini in mojemu kolektivu. Mislim, da smo na pravi poti, saj delamo izključno samo v gostinstvu in turizmu, kar je zagotovo najboljše zagotovilo za nadaljnje delo. Naš kolektiv že sedaj šteje prek 130 redno zaposlenih, imamo okoli 100 učencev vseh smeri iz srednje gostinske šole v Celju, pa tudi na visoki šoli za gostinstvo in turizem v Portorožu jih imamo že pet. Žal bodo tisti, ki jih šolamo kot strokovnjake za delo v objektu ob avtocesti, ob zaključku šolanja večinoma ostali brez zaposlitve, čeprav nam je do sedaj uspelo ves kader redno zaposlovati ob odpiranju naših novih lokalov.« K. R., foto: T. T. Majhna, a prijazna šola V svojem govoru ob občinskem prazniku je Milan Dobnik najprej poudaril pomen drugega slovenskega tabora v Žalcu: »Ne vem, ali je pred 130 leti tudi te može, sklicatelje tabora, tako kot nas, ko smo v 80. in 90. letih postavljali temelje demokraciji, preveval strah, kako bo ukrepala oblast. V tedanji Av-stro-Ogrski so bila namreč javna zborovanja prepovedana. Drugo tako javno zborovanje v slovenskem prostoru je začrtalo življenje v smer, ki jo dobro poznamo. Dogodek ni razburkal samo Savinjske doline, ampak vso slovensko javnost. Žahteva po zedinjeni Slove- Župan Milan Dobnik: Cesta novih priložnosti Na vprašanje, kdaj bo zgrajena-avtocesta skozi Savinjsko dolino, sem včasih odgovarjal, da bom povedal takrat, ko bom slavnostni govornik ob njenem odprtju. Slavnostni govornik na odprtju sicer ne bom. Z velikim veseljem pa povem, da je avtocesta narejena in pripravljena za odprtje. Sedem let mineva od takrat, ko sva s takratnim predsednikom celjske občinske skupščine, g. Antonom Rojcem, polna idealov in ljubezni do naše lepe domovine sklicala prvi sestanek vseh občinskih vodstev od Lendave do Nove Gorice in Kopra. Na sestanku smo se zavzeli za čimprejšnjo gradnjo avtoceste od zahoda naše države. Potrebno je bilo veliko prizadevanj in sestankov, posebno takrat ko so nas z izgovorom, da ne smemo graditi prek rimskega vojaškega tabora v Ločici, hoteli izriniti iz prvega plana gradnje. Vse se je spremenilo, ko je postal minister za promet in zveze Igor Umek, mož izje- mnih sposobnosti, in ko je postal predsednik DARS-a znan športnik, deseterobojec in odlični organizator Jože Brodnik. Obema najlepša hvala za prizadevanja in razumevanje ob tem največjem gradbenem posegu v vsej zgodovini naše doline. Hvaja tudi vsem v občini, ki so pomagali pri tem projektu. Cesta je zgrajena, prinesla bo veliko novega. Trdno sem prepričan, da veliko več dobrega kot slabega. Dolina, ki je bila sedaj, posebno ob koncu tedna večkrat dobesedno razdeljena z zaveso jeklenih konjičkov na magistralni cesti, bo spet prehodna brez večjih nevarnosti. Odprle se nam bodo poti v svet, gospodarstvo bo dobilo veliko novih priložnosti. Prepričan sem, da smo jih sposobni izkoristiti. Upam, da se bomo vozniki znali prilagoditi novim razmeram in se bo varnost na naših cestah zato povečala; torej srečno vožnjo in veliko uspeha. Praznik žalskih gasilcev Ob občinskem prazniku občine Žalec imajo svoj praznik ali dan gasilca tudi gasilci Gasilske zveze Žalec. Tokrat so se zbrali minulo nedeljo pod stoletnimi lipami v Gotovljah, kjer je bilo tudi letošnje praznovanje občinskega praznika. Gasilska zveza Žalec vključuje kar 43 društev in ima skupno kar 3800 gasilcev. Nedeljske slovesnosti se je udeležilo okrog 500 članov in članic, osrednji govor pa je imel podpredsednik Gasilske zveze Žalec Ivan Kotnik, ki je med drugim dejal: »Večini danes tukaj zbranih je jasno, da smo se gasilci odločili za pripadnost humani organizaciji, ki je pripravljena pomagati ljudem v nesreči, ne glede na čas, vreme in vremenske razmere. Zaradi dejstva, da lahko pri vsaki naši akciji oziroma intervenciji opazimo določen uspeh, kar je rezultat naših aktivnosti, čutimo v sebi zadovoljstvo. Ravno zato je naša pripadnost tej organizaciji še toli- 'ko močnejša in ravno zato smo toliko bolj prizadeti, ko opazimo, da nekateri še danes našega dela in truda ne znajo ceniti in nas pri tem podpreti...« Nato so spregovorili žalski župan prof. Milan Dobnik, predsednik KS Gotovlje Henrik Krajnc in ob koncu še poveljnik Sa-vinjsko-šaleške regije Darko Koželj. V drugem delu slovesnosti so podelili 10 odlikovanj Gasilske zveze Žalec, 19 odlikovanj Gasilske zveze Slovenije in tri odlikovanja za hrabrost, ki so jih prejeli Jani Šalej, Vojko Turnšek in Gorazd Oblak, vsi iz PDG Griže. V kulturnem programu sta nastopila moški pevski zbor Gotovlje in godba na pihala iz Liboj. T. TAVČAR Utrinek s slovesnosti Muzej motociklov Uro pred odprtjem avtoceste Arja vas-Vransko bodo v središču Vranskega odprli zasebni muzej motociklov. Muzej je v obnovljenih prostorih, s 400 m2 pokritih površin in velikim ograjenim dvoriščem. V zbirki je približno 100 motociklov iz vseh časovnih obdobij njihove izdelave, od začetka tega stoletja do šestdesetih let. Med njimi so izredno redki-primerki iz dvajsetih let, tako denimo Indian Scout in Ner-A-Car, motocikel, ki je videl skoraj kot avto. Muzej bo odprt vse leto od 10. do 18. ure, ob četrtkih pa bo zaprt. Vstopnina je 400 tolarjev. Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 717-333, 715-200 Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.765 izvodov Tisk: D. R Delo, Tisk časopisov in revij-d.d. Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Minister Ciril Smerkolj obiskal hmeljarje Tudi za hmeljarje pomoč Seveda je imel gospod minister pri tem v mislih tiste hmeljarje, ki so utrpeli veliko škodo, ker so 'se zaradi vetra in močnega deževja podrle žičnice. Bili sta dve, in sicer ena 9,20 ha velika v Prekopi in 5,95 ha velika na Bregu pri Polzeli. Prizadetih hmeljarjev je 13. Obe žičnici si je ogledala dokaj številna delegacija, v kateri so bili poleg ministra za kmetijstvo Cirila Smerkolja še Peter Marinšek v imenu žalskega župana Milana Dobnika, Vinko Drča z odbora za kmetijstvo, Rudi Janežič, ki je predsednik odbora hmeljarske družbe Slovenije, Tone Rančigaj, predsednik skupščine hmeljarjev Sloveni- je, Iztok Košir, direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Jani Marovt, predsednik SLS Žalec, in Slavko Leskovšek, predsednik sindikata Kmečke zveze Savinjske doline. Po ogledu je minister Smerkolj povedal: »Letošnje leto je vremen- Na sliki: med ogledom padle žičnice na Bregu pri Polzeli. Pred začetkom prireditev ob letošnjem občinskem prazniku je župan Milan Dobnik sklical novinarsko konferenco. Na njej je med drugim s sodelavci predstavil opravljeno delo v občini v minulem obdobju:' Boljše delovanje čistilne naprave Program prireditev ob občinskem prazniku se je začel z ogledom izboljšav na čistilni napravi v Kasazah Čistilna naprava v Kasazah je bila zgrajena leta 1986, delovati pa je začela pred 10. leti. Pred štirimi leti je zaradi preobremenjenosti naprave v okolici hudo smrdelo, zdaj pa je ta problem očitno odpravljen. S kakšnimi ukrepi, je vodstvo Komunalnega podjetja in občine Žalec predstavilo svetnikom, novinarjem in drugim občanom ob občinskem prazniku. Čistilna naprava v Kasazah je bila zgrajena samo do prve etape prve faze, ko je pričela obratovati. Projekt je sicer predvideval, da bo imela1 v končni fazi 130.000 enot obremenitve, vendar je bila zaradi nedograjenosti njena zmogljivost le 18.750 enot. Nekaj let je naprava dobro delovala, pred štirimi leti pa se je začel v njeno okolico širiti smrad, saj je bila v določenih trenutkih kar dva- do trikrat preobremenjena. Nepregnito oziroma nepredelano blato je povzročalo neprijeten smrad tudi daleč okoli čistilne naprave. Na pritisk krajanov sta občina in Komunalno podjetje Žalec, ki upravlja s čistilno napravo, začeli ukrepati za zmanjšanje smradu in za celovito rešitev problematike čiščenja odpadnih voda na tej čistilni napravi. Tako so v izdelavi projekti za dograditev naprave, po katerih bo v končni fazi njena zmogljivost 60.000 enot. Da pa bi čim prej od- pravili smrad, so vgradili nekaj naprav, ki bodo uporabljene tudi v končni rešitvi. Tako so bili vgrajeni dodatni vpihovalci zraka v aeracij-ski bazen, rekonstruirana je bila transformatorska postaja, vgradili pa so tudi dodatno črpalko efluen-ta in fine grablje. Čistilna naprava je dobila tudi novo dehidracijsko napravo, ki je sicer nameščena še provizorno, ki pa izsuši blato do takšne mere, da je uporabno za gnojenje kmetijskih površin. Prav tako so postavili dodaten rezervoar za tekoči kisik ter zgradili fekalno postajo za odpadke iz greznic, s čimer so odpravili tal» imenovane šoke v procesu čiščenja. Z računalniškim vodenjem čistilne naprave je omogočen neprekinjen nadzor nad procesom čiščenja. Od države je komunalno podjetje uspelo pridobiti tudi dovoljenje oziroma akreditacijo za svoj laboratorij, v katerem bodo lahko opravljali bolj zahtevne laboratorijske analize. Od leta 1993 do letos je bilo tako za investicije, ki pomenijo zgolj sanacijo obstoječega stanja, porabljenih 141,1 milijonov tolarjev, za izdelavo projektov pa 16,8 milijonov. Del denarja so pridobili s sofinanciranjem ministrstva za okolje in prostor (leta 1993 kredit v višini 6,457.000 SIT, nepovratnih sredstev pa v letu 1995 6,583.000 SIT in lani 32,000.000 SIT), državno ekološko takso za obremenjevanje voda so prav tako uspeli obdržati in porabiti doma (pogoj za to so pripravljeni projekti), občani pa v skladu z občinskim odlokom plačujejo tudi investicijski tolar. Krajane v okolici čistilne naprave smrad zdaj ne moti več, dejstvo pa je, da bo za dograditev celotne čistilne naprave v nekaj letih potrebno zagotoviti vsaj še milijardo tolarjev. Čim prej, po možnosti še letos, je poudaril direktor komunalnega podjetja Matjaž Zakonjšek, pa je potrebno urediti novo aeracijsko napravo, saj se bodo tako bistveno zmanjšali stroški za električno energijo. V skladu s projektom pa bo treba zgraditi tudi ostale objekte, kot so gnilišča, usedalniki, plinogran in drugo. K. Rv foto; J. K. 125 let socialdemokratov v Nemčiji Mesto VVillich se nahaja v neposredni bližini glavnega mesta dežele Severno Porenje - VVestfalija - Dus-seldorfa. To je prijetno podeželsko mesto, ki je bilo tokrat odeto v praznično obleko, kajti SPD v VVillichu je slavila 125. obletnico delovanja. Ulice so bile lepo okrašene, povsod so vihrale zastave mesta VVillich in seveda slavljenke SPD. 125 let SPD v VVillichu - izreden in pomemben dogodke in ljudi, ki so bili tako ali drugače povezani s 125-letno zgodovino SPD v VVillichu. Franc Cigler je v pozdravnem govoru v imenu žalskih socialdemokratov nemškim kolegom najprej čestital za visok jubilej in se je obenem zahvalil za povabilo ter izrazil prepričanje, da je to šele začetek plodnega medsebojnega sodelovanja. Ob tej priložnosti je županu mesta da so jim razkazali mesto in okolico, so jih peljali na magistrat, jirn razložili delovanje strokovnih služb v občinski upravi ter jih ne nazadnje peljali tudi v deželno prestolnico Düsseldorf, kjer so med drugim obiskali tudi deželni parlament. Župan g. Siebenkotten jih je počastil tudi s kosilom v prijetnem gostišču v starem delu mesta. Konec oktobra bo Žalec obiskala delegacija iz VVillicha, v kateri bodo predstavniki gasilcev, ribičev, lovcev, kulturnega društva in verjetno župan Lukas Siebenkotten. Delegacijo bo vodil naš rojak Maks Korošec. Vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanja Razboršek Rehar je najprej naštela pridobitve in nekatere aktivnosti tega oddelka v času med obema občinskima praznikoma. Na področju negospodarskih dejavnosti so v tem letu dokončali nekatere investicije, s katerimi so vsaj delno popravljali napake iz preteklih obdobij. Tako je bila zamenjana streha na I. in II. žalski osnovni šoli, z nadzidavo pa so pridobili še dve novi učilnici (52 milijonov SIT). Rekonstruirana je bila streha Doma II. slovenskega tabora v Žalcu in obnovljen strop v dvorani Doma (45 milijonov SIT). Zamenjavi strešne kritine in adaptaciji podstrešja na starem delu šole na Vranskem je bilo namenjenih 28,5 milijona SIT, 27 milijonov pa je bilo letos namenjenih poravnavi drugega dela stroškov za gradnjo prizidka k osnovni šoli Griže. V tem letu sta bili obnovljeni tudi dve tretjini strehe na osnovni šoli Braslovče (9,2 milijona), občina pa je prav tako sofinancirala gradnjo telovadnice k podružnični šoli v Trnavi, razširitev telovadnice na Polzeli in obnovitev telovadnice v Žalcu. Za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol je bilo v tem letu namenjeno skupno 45,2 milijona SIT, kar je bilo razdeljeno po ključu velikosti šol in števila oddelkov. Skupaj z občinskim oddelkom so ravnatelji določili prednostni vrstni red. Med večjimi vzdrževalnimi deli so: popravila streh na šolah v Petrovčah, Grižah in Gotovljah, delna zamenjava oken na šempetrski šoli, popravilo oken na Polzeli in oplesk oken v Preboldu, obnova fasade na starem delu šole na Vranskem in na podružnični šoli v Gotovljah, kjer so preuredili tudi kotlovnico. Ponekod so zamenjali tudi talne obloge oziroma lakirali parket in opleskali učilnice. Sicer pa je bila v tem letu spremenjena organizacija investicijskih del, saj niso več potekala pod Zavodom za izvajanje spremljevalnih dejavnosti, ampak so bili za ta dela odgovorni ravnatelji šol. Za investicijsko vzdrževanje vrtcev je bilo namenjenih 11 mili- v občini do leta 2000, živahno pa je bilo tudi zaradi imenovanja direktorja zdravstvenega doma. Žalska občina je ena redkih občin z že sprejeto strategijo socialnega varstva. Tako so uspešno nadomestili poleti drastično ukinjena javna dela na področju pomoči družini na domu, ki jo zdaj namesto javnih delavcev opravljajo štirje na novo redno zaposleni na centru za socialno delo. Za pomoči potrebnim občanom so uvedli tudi tako imenovano Help linijo. Razočarani pa so nad predlogom letošnjega republiškega proračuna, saj med investicijami na področju delovno-var-stvenih centrov ni centra v Žalcu. Oddelek za negospodarstvo je pripravil tudi analizo prostorskih pogojev za vse osnovne šole na območju občine, ki so jo poslali šolskemu ministrstvu in jo bodo obravnavali tudi ravnatelji, krajevne skupnosti in občinski svet. Od lani oddelek kot novo obveznost izdaja odločbe za prispevke staršev za plačilo vrtcev, uspešno pa je bil opravljen tudi tehnični pregled pralnice in kuhinje vrtca v Žalcu, ki so ju delali že deset let. Na področju gospodarstva občina velikega vpliva nima, malo gospodarstvo pa spodbuja le prek ugodnejših kreditov - objavi dva do tri razpise letno in razdeli 50 do 70 milijonov tolarjev. Dva razpisa sta bila objavljena za kmetijstvo, s poudarkom na Eodbujanju kmečkega turizma. il je prav v tem času odšlo v stečaj še eno podjetje, Ferralit, ki pa proizvodnjo kljub temu nadaljuje. V pripravi oziroma javni razpravi je strategija razvoja malega gospodarstva, za naslednjo sejo občinskega sveta pa se med drugim pripravlja tudi odlok o celoviti razglasitvi kulturne dediščine v naši občini. Slavko Šketa, vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve je ob predstavitvi opravljenega dela v minulem letu najprej poudaril, da ni več tako kot še pred nekaj leti, ko so se za krajevno skupnost, v kateri je bilo predvideno praznovanje občinskega praznika, pripravile dolo- jonov SIT. Med večjimi deli so bile . čene investicije in se je nato v ti-ureditve streh nad peskovniki, za- stem letu na njenem območju ve- menjava senčil in obnova sanitarij v več enotah ter obnova parketa. Konec lanskega leta so bili sprejeti novi odloki o ustanovitvi javnih zavodov na področju šolstva, otroškega varstva in zavoda za kulturo. Tudi na področju zdravstva in sociale je bilo to leto po besedah Tanje Razboršek Rehar zelo živahno. Pripravili in sprejeli so namreč strategijo razvoja zdravstva liko več naredilo. Dogajanja v preteklem letu in izvajanje investicij na tem območju je bilo v veliki meri pogojeno z gradnjo avtoceste. Ker ob začetku gradnje ni bilo odkupljenih vseh zemljišč, graditelji avtoceste niso mogli uporabljati celotne trase in se je zaradi tega velik del tovornega prometa odvijal po lokalnih cestah. Glede zbiranja proračunskega Franci Cigler je po pozdravnem govoru izročil darilo N ¡coli Detle-fu. jubilej, ki ga niso praznovali samo člani stranke, ampak vse mesto. Skupaj z njimi smo lahko ta visoki jubilej praznovali tudi žalski socialdemokrati. Na povabilo vodstva SPD v VVillichu se je namreč teh slovesnosti udeležila tričlanska delegacija iz občine Žalec, ki so jo sestavljali Blanka Cigler, Alojz Cilenšek in Franc Cigler. Vrhunec dogajanja je bila vsekakor proslava 22. avgusta zvečer v kulturnem domu v Schiefbanu. Poleg izredno lepega kulturnega programa je na odru nastopila vrsta govornikov, ki so obudili spomine na VVillich in predsedniku SPD izročil knjigo o Sloveniji - darilo SDS Žalec. »Socialdemokrati želimo ustvariti družbo, v kateri bo lahko vsakdo razvil svojo osebnost, kot koristen član skupnosti, in bo lahko odgovorno sodeloval v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju.« To so bile uvodne besede slavnostnega govornika g. Lukasa Siebenkotte-na - župana mesta VVillich in že 20 let člana SPD. Gostitelji so se na vso moč trudili, da bi slovenskim kolegom povedali in pokazali čim več. Poleg tega, sko zelo neugodno in škod je v Sloveniji ogromno. Seveda so takšne škode, kot je tu, ko je bil hmelj tik pred obiranjem, še toliko bolj boleče, predvsem zaradi tega, ker so prizadeti posamezniki, ki jih bo izpad letošnjega pridelka zelo prizadel, poleg tega pa jih čaka še mnogo problemov s postavitvijo novih žičnic. Upam, da bomo skupaj z občino, svetovalno službo in našim ministrstvom našji način, kako tem prizadetim čim hitreje in učinkovito pomagati. Predvsem pa si želim, da bi na teh nekaj več kot 15 ha drugo leto spet rastel hmelj.« TONE TAVČAR denarja na komunalnem področju je Slavko Šketa povedal, da država občini za skupno komunalno rabo zagotavlja le četrtino denarja, tri četrtine pa mora občina zagotoviti iz svojih virov. »To pa se odraža pri sprejemanju občinskih odlokov o raznih investicijskih tolarjih in taksah, ko želimo zadovoljiti potrebe krajanov, saj na drug način občina ne more zbrati denarja. Poleg tega se je v zadnjem obdobju precej investiralo na področju negospodarstva. Mislim, da je to prav, s tem da je ta izpad prihodkov, ki se je pojavil predvsem v lanskem letu, pogojeval to, da smo morali investicije na komunalnem področju preložiti. Zato je bil plan investicij za letošnje leto tudi postavljen tako, da se prednostno izvedejo tiste naloge, ki so bile načrtovane že v lanskem letu. Lani smo tako podaljšali odlok o investicijskem tolarju za področje vodo-oskrbe, kanalizacijo in čistilno napravo, sprejeli smo takso za naložbe na področju ravnanja s ko- V zvezi s sanacijo deponije na Ložnici je bilo lani rešeno dreniranje izcednih in meteornih vod ter deponija prekrita, sedaj pa izdelujejo ureditveni načrt za celotno območje deponije. munalnimi odpadki, smo pa bili kar uspešni tudi pri pridobivanju republiškega denarja. Za sanacijo deponije na Ložnici, posodobitev čistilne naprave in gradnjo kanalizacije, za demografsko ogrožena območja (predvsem za vodovod in določene ceste) smo pridobili prek 80 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Seveda pa to ni šlo čez noč, projekti so se pripravljali približno dve leti, saj brez dokumentacje ni mogoče kandidirati na razpisih. Tudi republiško ekološko takso za varovanje podtalnice smo uspeli porabiti doma, kar pomeni, da smo imeli pripravljenih dovolj investicij z vso ustrezno dokumentacijo, in sicer za gradnjo kanalizacije in čistilno napravo. Glede same gradnje komunalne infrastrukture pa se vrtimo v začaranem krogu, smiselno bi bilo najprej zgraditi vse, kar je pod cesto, in' šele nato obnoviti cesto. Vendar to ni možno, saj ima na primer kanalizacijo izredno malo naselij. Če bi hoteli v vseh večjih naseljih zgraditi ustrezno omrežje, bi morali razkopati vse ceste, obnoviti vso ostalo infrastrukturo in šele nato urediti ceste. V tem času pripravljamo dolgoročni program gradnje kanalizacije oziroma odvajanja in čiščenja odplak v občini. Pogovarjamo se o obdobju 15 do 20 let, pa še to predvem za večja naselja. Bodo pa morali tudi občani v veliki meri sofinancirati to gradnjo,« je med drugim povedal Slavko Ške- Ob občinskem prazniku Praznik mestne skupnosti Žalec V spomin na II. slovenski tabor, ki je bil v Žalcu 1868. leta, praznuje svoj praznik Mestna skupnost Žalec. Ob tej priložnosti so pripravili v dvorani Doma II. slovenskega tabora slovesno sejo mestne skupnosti s kulturnim programom in podelitvijo priznanj in plaket mesta Žalec. Slavnostni govornik je bil predsednik Mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik, ki je najprej govoril o pomenu drugega slovenskega tabora, potem pa nadaljeval o načr- tika občine skrbeti za raavoj gospodarstva in zaposlovanja, zadovoljni pa niso z delom posameznih svetnikov v občinskem svetu, saj po njihovem sredstva iz proraču- tih, ki jih ima mestna skupnost. Opozoril je, da se Žalec ne more primerjati z ostalimi KS, saj se v njem nahajajo vse potrebne ustanove in institucije za potrebe celotne občine in je zato zelo obremenjen. Meni, da je mesto zapostavljeno pri prenovi celotne infrastrukture, razvoju gospodarstva, prikrajšano pri šolstvu itd. Načrtujejo prenovo mestnega jedra, rekonstrukcijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Rešiti želijo prometne in parkirne zagate, začeli so graditi zid za žarne pokope, razgrnili bodo načrt prenove starega mestnega jedra, uredili opuščeno odlagališče odpadkov na Ložnici itd. V Žalcu menijo, da mora poli- na dodeljujejo glede n,a glasnost svetnikov. Na slavnostni seji so podelili priznanja, ki so jih prejeli Alojzija Ažnik, Damjan Hrovat, Ivan Korent, Franc Radanovič, Filatelistično društvo Žalec, Strelska družina Žalec in Šolsko kulturno društvo Žalec, plaketi pa sta prejela Pavla Kuder in Planinsko društvo Žalec. V kulturnem programu so sodelovali pianistka Irena Kralj, sopranistka Andreja Zakonjšek ter Gregor Deleja, ki je na klavirju spremljal študentko solopetja Natašo Kranjc. Na sliki: Janez Meglič (PD Žalec) sprejema plaketo iz rok predsednika Mestne skupnosti Žalec Erana Sadnika. T. TAVČAR Kapelo s kipom svete Neže je blagoslovil župnik Franc Serec. Obnovljena kapelica sv. Neže Križi in nabožna znamenja so del kulturne dediščine kraja ali vasi in v zadnjem času se Savinjčani tega vse bolj zavedamo. Tako so se tudi vaščani Svetega Lovrenca odločili, da obnovijo kapelo s kipom svete Neže, ki stoji ob cesti na začetku vasi iz smeri Dolenje vasi. Pred dnevi jo je blagoslovil preboldski župnik Franc Serec. Kapelica je stara približno 120 let drej Kumer in Jože Štrakl, umetniški in je po pripovedovanju starejših vaščanov verjetno služila kot ena od postaj za priprošnjo v procesiji. V njej je bil kip svete Neže, ki pa so ga nepridipravi lani pomladi ukradli. Lastniki kapelice niso znani, kljub temu pa so jo vaščani sklenili obnoviti. Aprila letos so se pričela prva večja dela, seveda pa so si kapelo najprej ogledali strokovnjaki z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Gradbena dela sta brezplačno opravila An- okraski na fasadi so delo Petra Up-laznika, pleskarska dela pa je opravil Jože Petek. Kapela pa ima tudi nov kip svete Neže, ki ga je izdelal Franc Dobnik iz Stopnika. Za obnovo je 120.000 tolarjev prispevala krajevna skupnost Prebold, več kot 90.000 tolarjev pa so zbrali vaščani in lastniki zemljišč pod kapelo. In ker kapela nima lastnika, so za njeno skrbnico določili Štefanijo Kumer. K. R. Lepša ob !00-letnici Te dni mineva 99 let od takrat, ko je bila zgrajena župnijska cerkev svetega Pavla v Preboldu. Tudi fasada na cerkvi je stara nič manj kot 99 let in zato več kot potrebna obnove. Da bi cerkev naslednje leto dostojno pričakala svojo 100-letnico, se je gospodarski cerkveni svet kljub velikemu finančnemu zalogaju odločil, da se loti te zahtevne naloge. V sodelovanju s Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje je bil izdelan projekt obnove, ki pa ga bodo med samimi deli verjetno še dopolnjevali. Zato tudi pogodbena vrednost del - nekaj več kot 10,5 milijonov tolarjev ne bo končni znesek. Kar 6 milijonov tolarjev so že zbrali farani in tudi drugi krajani Prebolda, ki se zavedajo, da cerkev ni le sakralni, ampak predvsem kulturni objekt, ki daje kraju značilno podobo. Krajevna skupnost je pomoč že obljubila, za občino pa še ni jasno, ali bo tudi primaknila kaj denarja. Že pomladi so izvedli javno zbiranje ponudb za obnovo in izmed sedem prispelih ponudb izbrali najugodnejšega, to je podjetje Pluton iz Svetega Lovrenca, ki se je zavezalo, da bo za zdaj predvidena dela opravilo za ceno 10.215.025 tolarjev. S strani investitorja, to je župnije svetega Pavla, bo izvedbo del nadziral Vinko Debelak. Obnova se je pričela prvega septembra, končana pa bo predvidoma v dveh mesecih. K. R. Župnik Franc Serec (desno) in direktor podjetja Pluton Zvonko Petek sta pogodbo podpisala v prisotnosti članov gospodarskega sveta. Prebold Največ naredili krajani sami Krajevna skupnost Prebold praznuje 4. septembra krajevni praznik. Prireditve ob tem so letos pripravili v Svetem Lovrencu. Praznovanje so pričeli s tekmovanjem v streljanju z zračno puško in kolesarjenjem, v soboto, 6. septembra, pa je bilo hitrostno gasilsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti. Izmed šestih ekip je bila najboljša ekipa PGD Žalec lefonske centrale v Preboldu, obnovljena kanalizacija Prebold - Lat-kova vas, stopnišče med bloki, razširjena javna razsvetljava v Preboldu, zgrajena sta bila lokalna vodovoda v Švetem Lovrencu in Marija Reki, zgrajena cesta do domačije pred prvo ekipo Šešč In Velike Pi-rešice. V nedeljo dopoldne je bila v dvorani gasilskega doma v Svetem Lovrencu slovesna seja sveta KS Prebold, ki so se je kot gostje udeležili predsednik občinskega sveta Franc Žolnir in predsednik sosednjih krajevnih skupnosti Šeš-če in Šempeter. O opravljenem delu v minulem letu je poročal predsednik sveta KS Prebold Marjan Žohar. Še v letu 1996 so pred zimo z gramozom utrdili makadamske ceste, obnovili smuščiče, asfaltirali parkirišče in pločnik na pokopališču ter uredili novo polje na pokopališču. V tem letu pa je bila zgrajena avtobusna postaja v Dolenji vasi, končana zamenjava te- Kotnik v Kaplji vasi in dograjena cesta na Goljavo. Med drugim se je začela tudi obnova župnijske cerkve v Preboldu. Stroški vseh naložb so več kot 57,5 milijonov tolarjev, od tega so kar 46,2 milijona prispevali krajani sami, nekaj več kot 5 milijonov krajevna skupnost, nekaj manj kot šest pa občina. Od tega je občina več kot 2,5 milijona tolarjev poravnala kot odškodnino za bazen v Preboldu denacionalizacijskim upravičencem. Marjan Žohar je zato poudaril, da so ljudje lahko upravičeno nezadovoljni s tako majhno pomočjo širše družbe pri reševanju problemov v krajevni skupnosti. Se kar nekaj hudih problemov čaka na rešitev: hotel, bazen z gajem, avtobusna postaja v Preboldu, Dom Svobode, cesta do Vrhov oziroma proti Trbove-Ijam, kanalizacija in ukinjen odvoz kosovnih odpadkov. Spodbudno pa je, da je na območju krajevne skupnosti kar nekaj uspešnih podjetnikov, zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov pa nekateri zelo uspešno delujejo tudi izven krajevne skupnosti. Ob prazniku so podelili tudi letošnja priznanja. Priznanji sta prejela dr. Ivan Efolinar (knjižica ob 750-letnici Svetega Lovrenca) in Anica Kupec (za delo v KO RK), bronasto plaketo je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc za organizacijo tradicionalne prireditve tekme koscev, in grabljic, srebrno plaketo pa dolgoletna knjižničarka Pavla Mlakar. Zatem so si člani sveta KS in gostje ogledali razstavo Verska znamenja in stari sakralni predmeti v cerkvi svetega Lovrenca (najstarejša je mašna knjiga iz leta 1705, na ogled pa je tudi bandera Sv. Lovrenca iz leta 1879). Nato so odprli 800 metrov dolg asfalitran odsek ceste na Goljavo s povezavama k dvema domačijama. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNA ORGANIZACIJA ŽALEC Zahvala Da je človek še spoštovan in cenjen, še posebno, če je krvodajalec, smo spoznali 6. septembra 1997 ko smo organizirali srečanje krvodajalcev žalske občine pred jamo Pekel. Na prošnjo, s katero so naši prostovoljci obiskali mnogo firm in obrtnikov občine Žalec, so se le-ti z veseljem odzvali in nam finančno, predvsem pa materialno pomagali, da smo lahko pogostili 300 krvodajalcev. Glavni sponzor srečanja je bila Občina Žalec. Hvala vsem, ki cenite krvodajalstvo in humanitarno dejavnost. Hvala vam, ki nam vedno stojite ob strani in podpirate našo dejavnost. V imenu vseh krvodajalcev in OO RK Žalec, hvala! KRVODAJALSKA AKCIJA NA POLZELI bo 30. septembra 1997 med 7 in 13. uro, v Kulturnem domu Polzela. OOfTIiČE R1HTE3 Kaplja vas 3312 Prebold tel.: 724-268 Vabljeni v naše gostišče: Poleg drugih standardih jedi vam ponujamo tudi domače narezke, ribje jedi, nedeljska kosila. Sprejemamo naročila za poroke, obletnice in druge primere. Pokličite: 724-268 Novo znamenje v Spodnji Ponikvi________________________________ K slovesnemu razpoloženju ob krajevnem prazniku, ki so ga minuli mesec praznovali prebivalci KS Ponikve pri Žalcu, so svoj delež prispevali tudi v zaselkih Studence in Spodnja Ponikva. V prvem so odprli namenu novo, lepo urejeno avtobusno postajališče, ki s svojim videzom lahko služi tudi kot turistični objekt kraja. V Spodnji Ponikvi pa je njihov rojak dr. Milan Jezernik, ki že več kot petdeset let opravlja svoje duhovno poslanstvo v Rimu, blagoslovil novo znamenje, postavljeno v bližini kmetije Hriberšek. Na tem mestu je že prej stal križ, postavljen v spomin na grozote obeh vojn. Ker ga je zob časa povsem uničil, je.sedanjega na svoje stroške postavil domačin Martin Ograjenšek. Vsi, ki so se slovesnosti udeležili, so se za spomin na ta lep dogodek tudi slikali s svojim rojakom dr. Jezernikom. M. Hrusti V Žalec središče izobraževanja odraslih Žalska občina nima nobene poklicne, srednje ali visoke šole, vendar to ne pomeni, da možnosti izobraževanja v Žalcu ni. Ljudska univerza Žalec namreč upošteva potrebe po izobraževanju in poklicnem usposabljanju zlasti odraslih, pri pripravi številnih programov pa niso pozabili niti na najmlajše. Da so s sloganom Sola prijaznih ljudi na pravi poti, med drugim dokazuje tudi vsako leto nekoliko več vpisanih v različne izobraževalne programe. In konec avgusta se je ljudska univerza predstavila še z novo celostno podobo. Kot kažejo podatki o namerah za izobraževanje v novi izobraževalni sezoni 1997/98, se nadaljuje rahlo naraščanje vpisov v standardne programe od I. do VII. stopnje izobraževanja za pridobitev poklica, je povedal direktor Ljudske univerze Andrej So-tošek. Prejšnji teden so se pričeli vpisi in za program strojništva in elektro smeri na IV. in V. stopnji je bilo poslanih 200 vabil, za program ekonomsko-komercialnega tehnika pa 300 vabil (za nove vpise in vpise v nadaljevanje izobraževanja). Novost v letošnjem šolskem letu je vpis v program trgovinskega poslovodja, za kar je že več kot 30 interesentov. Na področju trgovine ima žalska ljudska univerza še program za trgovca oziroma prodajalca in za vpis v ta program so poslali okoli 230 vabil. V Žalcu se je mogoče izobraževati tudi v treh visokošolskih programih: oddelek za predšolske otroke pedagoške fakultete v Mariboru (poslanih 110 vabil za vpis), fakulteta za organizacijo dela Kranj (100 vabil) in visoka upravna šola iz Ljubljane (300 vabil). »Ocenjujemo, da bo v prvem roku vpisanih okoli 750 udeležencev izobraževanja v srednješolskih programih in okoli 500 vpisov v visokošolske programe. Sredi septembra je sicer prvi vpis zaključen, vpisujemo pa tudi še naknadno,« je pred dnevi povedal Andrej Sotošek. »V drugi polovici’septembra vpisujemo tudi v programe usposabljanja po I. in V. stopnji, na področju splošnega izobraževanja, kot so računalništvo in kreativne delavnice, utečena je že plesna šola. Predvidoma bo v vse različne oblike izobraževanja skupaj vpisanih od 2000 do 2500, tako da že razmišljamo o ureditvi kakšne dodatne učilnice v Žalcu. In to poleg dvorane gasilskega doma, ki jo že dalj časa uporabljamo. Pred dnevi pa je bila pri nas tudi komisija za verifikacijo ministrstva za šolstvo in šport, saj pripravljamo nekaj novosti na področju izobraževanja za pridobitev poklica. S temi programi naj bi se vključili v smer razvoja gospodarstva v občini in celjski regiji. Tako nameravamo poudariti predvsem agroživilstvo, in sicer na vseh stopnjah izobraževanja, prav tako pa razvoju tercialnih dejavnosti. Prepričan sem, da bodo ti pro- grami zaživeli, saj smo že nekaj let počasi testirali in ugotavljali potrebe in namere ter skušali poiskati tako imenovane tržne niše v našem prostoru. Lahko rečem, da v Žalcu nastaja močan center za izobraževanje odraslih, ki bo pokrival tudi regijske potrebe.« Sicer pa se na Ljudski univerzi trudijo tudi za čim primernejše prostore, tako so v poletnih mesecih zamenjali celotno razsvetljavo na šoli, prebelili nekaj učilnic in obnovili tudi tiste učilnice, v katerih gostuje osnovna šola Žalec. Uredili so nov prostor za središče samostojnega učenja. Razmišljajo tudi o kadrovski krepitvi ljudske univerze, zaenkrat pa širijo predvsem mrežo zunanjih sodelavcev. »Zanimivo je, da imamo precej veliko ponudbo predavateljev in čeprav drugod precej težko dobijo dobre strokovnjake na področju jezikov in zahtevnejših strokovnih predmetov, pri nas tega pomanjkanja ne občutimo.« K. R. Pogum rešuje življenja Ob dnevu gasilca občine Žalec so poleg priznanj Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Žalec podelili tudi tri priznanja za hrabrost. Poveljnik GZ Žalec Franci išlaraks jih je izročil trem gasilcem, ki so sodelovali pri reševanju občanke iz avtomobila, prevrnjenega v potoku. To so: Jani Šalej, Vojko Turnšek in Gorazd Oblak (vsi PGD Griže). Prvi pa je nesrečo opazil in začel reševati Rafko Gabršek, ki je pozneje tudi postal gasilec. Tistega zimskega popoldneva, 26. februarja leta 1995, se je družina Boriškovih iz Pongraca nekaj po 16. uri z avtomobilom vračala s Pohorja. Zaradi spolzkega cestišča je avtomobil pri Gabrškovem mostu na lokalni cesti Griže-Za-bukovica zaneslo, zatem pa se je prevrnil v potok Artišnico. Močan pok je v svoji hiši slišal Rafko Gabršek, ki sprva ni nič videl, potem pa le opazil na streho prevrnjeno vozilo v kalni, deroči, nekaj več kot meter globoki Artišnici. Z zadnjega dela avtomobila je izvlekel deklici, stari 13 in 15 let, medtem pa se je iz avtomobila sam rešil tudi njun oče, ki je vozil avto. Opozoril je ostale, da je v avtomobilu še njegova žena, in jo skušal rešiti. Medtem klice na pomoč sliši gasilec Vojko Turnšek, skoči v vodo, a vrata na obeh straneh so zataknjena. Ko hoče odtrgati šipo, voda odnese avto naprej, kjer se zatakne pri drugem mostu, čeprav ga je Borišek zadrževal spredaj, Turnšek pa zadaj. Prvi se je moral umakniti ob zid in Turnšek ga je potegnil iz vode, nato pa stekel domov poklicat poklicno gasilsko enoto iz Celja. Kriki so medtem na kraj nesreče priklicali tudi gasilca Marjana Potočnika, ki je k Pospehovim stekel po traktor. Zaradi mraza so šokirane in podhlajene hčerke in voznika odpeljali domov k Turnško- vim. Ob tem so prišli policisti in poklicni gasilci. S pomočjo traktorja in vozila za tehnično reševanje so avto - škodo favorit - premaknili malo nazaj. In takrat opazili, da je sopotnica v avtomobilu še živa, čeprav so bili prepričani, da rešujejo truplo. Zdaj se je začel boj s časom in mrazom. Zadnja vrata avtomobila so se odprla in poklicni gasilci so ga nameravali s škarjami razrezati, da bi prišli do ponesrečenke. Takrat pa so v vodo poskakali Gorazd Oblak, Vojko Turnšek in Jani Šalej. Uspelo jim je sprostiti njene noge, ki so se zataknile med sedeže. Gorazd in Jani sta ponesrečenko odnesla na breg in predala reševalni enoti Celje. K. R. Pohod Savinjske konjenice Ob prazniku občine Žalec in za turistično promocijo Savinjske doline sta turistična zveza Spodnje Savinjske doline in Društvo savinjske konjenice organizirala prvo tridnevno popotovanje konjenice po Savinjski dolini. Potovali so konec tedna, več kot trideset konjenikov pa se je zbralo v Gotovljah pod stoletnimi lipami, kjer je bila ob odhodu krajša slovesnost. Po pozdravnem govoru poveljnika savinjske konjenice Milana Krajška je zbrane pozdravil še predsednik sveta KS Gotovlje Henrik Kranjc, nato župan občine Žalec prof. Milan Dobnik, ki je udeležence potovanja pozdravil iz sedla, saj je prvi del poti preje-zdil, tik pred odhodom pa je popotnike blagoslovil in jim zaželel srečno pot gotoveljski dekan BrankoZemljak. Na kmetiji odprtih vrat pri Mlinarjevih,so konjenike postregli s prigrizkom in dobro kapljico. Konjenica je iz Gotovelj krenila v Žalec proti Savinji, potem pa ob reki in proti Vranskem, tam pa so na turistični kmetiji na Zaplanini prenočili. Drugi dan so krenili proti Venišam, tam so prenočili drugič, v nedeljo pa so se vrnili v Gotovlje. Odločeni so, da bodo ta pohod pripravili vsako leto. T. TAVČAR Prvi hmeljski likof v Žalcu____________________________ Hmezad Export import in Turistično društvo Žalec sta v soboto pripravila prvi hmeljski likof, ki naj bi dobil pošlovno-turistični značaj. Poleg proizvajalcev hmelja so se ng,prireditvi zbrali tudi delavci drugih Hmezadovih podjetij, pivovarji in številni gostje. Obiskovalci hmeljske-ga likofa so si lahko ogledali letošnje vzorce hmelja, hmeljarski muzej in s stolpnice panoramo Savinjske doline. Seveda ni manjkalo tudi družabnih iger in zabave. Na prireditvi, ki ima poleg turističnega tudi poslovni pomen, je župan občine Žalec Milan Dobnik dejal, da je združevanje proizvajalcev in trgovcev hmelja v sedanjih razmerah zelo pomembno za Savinjsko dolino. V imenu ministrstva za kmetijstvo je hmeljarje pozdravil Boris )ež in jim obljubil pomoč pri uveljavljanju izvoznih vzpodbud in premagovanju težkih ekonomskih razmer v hmeljarstvu. Več o dogodku v naslednji številki. J. K. V Žalcu nov poslovni center V Žalcu nastaja nov poslovno-trgovski center, ki bo precej pripomogel k oživitvi starega mestnega jedra. Podjetje Aleja iz Celja namreč preureja nekdanje prostore Gramesa, ki bodo poleg lepšega videza, zanimive in pestre ponudbe nudili tudi nova delovna mesta. j« LIBERALNA DEMOKRACDA SLDVENIIE - OBČINSKA ODBORA TRBOVLJE in ŽALEC vas vljudno vabita na TRADICIONALNO SREČANJE PLANINCEV iz Savinjske doline in Zasavja, ki bo v nedeljo, 21. septembra 1997 ob 11. uri, pred planinskim domom na Mrzlici. Slavnostni govornik bo predsednik LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE dr. JANEZ DRNOVŠEK. V kulturnem programu bosta sodelovala pevski zbor Zarja in Aleksander Jež. ____________________________________ trgovine <^P>I MEŠIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov. Izbirate lahko med: avtoradii znamk: JVC, BLAUPUNKT, SONY, PHILIPS, PIONEER, CARTEHNIC in KENWOOD glasbenimi stolpi MARANTZ, SAMSUNG, PANASONIC, PHILIPS, GRUNDIG in JVC PHILIPS, 900 MHz, brezžični prenosni telefon že za 29.990 SIT komponentami: MARANTZ, NAD in SONY televizorji: Gorenje, Samsung, Universum; telefonskimi aparati in telefaksi Panasonic ter zvočniki JAMO. Najcenejši PHILIPS GSM-mobilni telefoni: CENA 49.990,00 SIT Rolerji že od 6.000 SIT dalje. 4» 4* «Æ* «i* 4* 4* 4* 4* 4* 4« 4* 4* %X* 4* 4« 4« 4* 4« «4* •j» »j» »j' v 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* DOBRODOŠLI v GOSTIŠČU Savinja Marinka PLEVČAK LATKOVA VAS 227 PREBOLD tel.; 701-030 * * * * -X- ■& ■& * * m# m» 4» 4< «4* 4^ 'U 4^ %.!* «X# «X# «X# «X# 4^ 4^ «x# «X» »Jv »J* Vj» »J» »J» M* «J« MONTAŽA • SERVIS V času Nokia 2110 Nokia 1610 Ericsson Nokia 8110 Uradni prodajalec in monter NOKIA in ERICSSON GSM MOBITEL Vladimir Jager, s.p., LEVEC 46, TEL.: 063/452 000, MTEL.: 041/660 875 GSM-TELEFONSKIH APARATOV NAJBOLJ UGODNE CENE APARATOV NOKIA IN ERICSSON in »SIPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/717-121, faks: 063/717-282 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu septembru povečate za 1,4%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu septembru 1997 10.019,91 SIT in je 204,79 SIT/nf. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu septembru povečale za 1,4%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 754,18 SIT. Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. V mesecu septembru se bo povprečna akontacija toplotne oskrbe povečala in bo znašala 94,35 SIT/nf. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1997/98 bo v mesecu juniju 1998 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1997/ 98. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, In to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. Druga skupščina polzelskih nogavičariev LETOS 70 LET »POLZELE« Polzela, tovarna nogavic d. d. je imela drugo skupščino delničarjev. V Polzeli je zaposlenih 937 delavcev, ki imajo skupaj z upokojenci in bivšimi zaposlenimi 60 odstotkov vrednosti kapitala, 30 odstotkov kapitala ima KB Infond Maribor, 10 odstotkov pa odškodninski sklad. Ob tej priložnosti nam je predsednik uprave d. d. Polzela, dipl. ing. Alojz Došler povedal takole: »Na skupščini smo predvsem pregledali poslovanje v letu 1996, ko je podjetje uspešno nadaljevalo tranzicijsko obdobje. To dokazuje tudi rezultat poslovanja, ki je bistveno boljši od doseženega v letu 1995. Predvsem ugotavljamo, da v letu 1997 poslujemo pozitivno, naši načrti so usmerjeni v nadaljnje povečanje izvoza, že sedaj izvažamo 80 odstotkov na zahtevna zahodna evropska tržišča, 20 odstotkov naših proizvodov pa prodamo v Sloveniji. Naša vizija je tudi v tem letu, ko d. d. Polzela praznuje 70 let svojega obstoja, ukvarjati se z nogavičarsko proizvodjo, torej ženskih, moških in otroških nogavic. Ne želimo povečati proizvodnje, temveč izboljšati kakovost in ponudbo vseh vrst izdelkov s tega področja. Zato vsa svoja prizadevanja usmerjamo v izboljšanje kakovosti in tržne ponudbe, ki naj bo kar najbolj ugodna za potrošnika, tako v Sloveniji kot v Evropi. Pomembno pozornost v zadnjem času namenjamo tudi ohranjanju zdravega in čistega okolja, zato je naša d. d. v okviru programa EKO rezervirala določena sredstva, s katerimi nameravamo do leta 2000 financirati nekatere naložbe v varovanje okolja. Pri tem imam v mislih predvsem zamenjavo nekaterih kemičnih postopkov pri barvanju, nekaj tega smo že izvedli, ne,-kaj nalog pa še načrtujemo.« Z druge skupščine polzelskih no-gavičarjev. T. TAVČAR Prenovljen prodajni center Kovinotehne Na Hudinji razširjena ponudba izdelkov za dom, obrt in podjetništvo Mednarodno trgovsko podjetje s tehničnim blagom Kovinotehna, d. d., iz Celja je konec avgusta odprlo povsem prenovljen prodajni center na Hudinji v Celju. Obnova je potekala manj kot pet mesecev, zanjo pa so namenili 110 milijonov tolarjev. Kovinotehna in njeni kupci s prenovo niso pridobili le prijaznejše notranje ureditve, ampak so na nekaterih oddelkih ponudbo popestrili in spremenili način prodaje. Razširili so ponudbo, predvsem kuhinj, kopalnic in kopalniške opreme, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, akustike, izdelkov široke potrošnje in vrtičkarskega programa priznanih domačih in tujih blagovnih znamk. Za vse ljubitelje računalnikov so uredili računalniški kotiček, preurejen in kupcu bolj prijazen pa je tudi avtosalon. Prodajni center Hudinja je bil zgrajen leta 1983 in še danes sodi s svojimi 5800 kvadratnimi metri prodajnih površin v dveh etažah med največje Kovinotehnine prodajne centre v Sloveniji in je hkrati eden največjih tovrstnih tehničnih centrov v naši državi. Naložba v prenovo je bila usmerjena predvsem v izpopolnjevanje in standardizacijo prodajnega centra, v načrtu pa imajo še obnovo drugih starejših prodajnih enot. S prenovo so 14 let star prodajni center na Hudinji približali novejšim prodajnim centrom, zgrajenim v zadnjih dveh letih (Brežice, Novo mesto, Ljubljana in Velenje). C^PCCD EL CEMENTNI IZDELKI IZDELUJEMO: - cvetlična korita- - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike • tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo - peskolove. MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8. do 17. ure Feniks najemnik Ferralita V prostorih občine sta stečajni upravitelj Ferralita Rudi Hramec in direktor Feniksa Srečko Sentič podpisala najemno pogodbo in tako se proizvodnja v zdravih jedrih že nadaljuje. Podpisu pogodbe so prisostvovali tudi predstavniki občine in vodstvo podjetja Kovinotra-de iz Celja, ki je porok za poplačilo najemnine in stroškov poslovanja. Bivši Ferralit so najeli za tri mesece. Tako je podjetje Feniks že zaposlilo 120 bivših delavcev Ferralita, kasneje pa jih bodo zaposlili, ob predvidenem pozitivnem poslovanju, še več. »V stečajnem postopku smo imeli štiri možnosti. Lahko bi se odločili za klasični stečaj, ki pomeni izključitev elektrike in konzerviranje strojev, dokončanje proizvodnje, za kar pa ni dovolj materialov in bi bil potreben dodaten nakup; nadaljevati proizvodnjo v okrnje- nem obsegu; prodaja tovarne, ki bi posledično pomenila izgubo delovnih mest. Na osnovi strokovne ocene smo ugotovili, da bi bilo škoda umakniti se s trga. Ko pa so predstavniki podjetja Kovinotrade iz Celja ponudili najem, smo ocenili, da je strokovno takšna rešitev najboljša. Z njimi smo se dogovorili za najem za tri mesece, najem pa je možno podaljšati še za tri mesece. Tudi za upnike je takšna rešitev najprimernejša,« je pred podpisom pogodbe povedal stečajni upravitelj Rudi Hramec. »Proizvodnjo in poslovanje Ferralita smo spremljali štiri mesece pred stečajem. 250 delavcev je ustvarilo mesečno milijon nemških mark realizacije, s 140 delavci pa je mogoče doseči 800.000 DEM realizacije in v takšnem obsegu imamo že naročila za mesec september in polovico oktobra, prihajajo pa tudi nova. Ugotovili smo, da so v podjetju zdrava jedra in da so cene proizvodov tržno sprejemljive. Kar 85 odstotkov proizvodnje bo namenjeno za izvoz, 15 odstotkov pa domačemu tržišču. Pozitivno poslovanje bo pogoj za podaljševanje najema in zaposlitve dodatnih delavcev. Čeprav razumemo in sprejemamo pripombe bližnjih krajanov o motečih ekoloških problemih, pa v tem času ni mogoče pričakovati izvedbe novih investicij. Pritožbe krajanov so upravičene saj so potekli vsi roki za ekološko sanacijo. Ker pa je predračunska vrednost ukrepov 750.000 DEM, pričakujemo pomoč države in če jo bomo dobili, je pričetek izvajanja sanacije možen do konca letošnjega leta. Do tedaj pa bomo pripravili ustrezno dokumentacijo in izvajali možne interne ukrepe,« je pove- dal direktor Feniksa Srečko Senčič. »Kovinotrade je 100 odstotni lastnik hčerinskega podjetja Feniks. Na osnovi temeljite analize poslovanja bivšega Ferralita, proučitve potreb na tržišču smo se odločili za podpis tripartitne pogodbe o najemu in proizvodnji tržno zanimivih programov. Verjamemo, da smo skupaj z občino in državo zmožni ohraniti proizvodnjo in delovna mesta, zavedamo pa se tudi težav na tržišču,« pravi direktor podjetja Kovinotrade Dušan Zorko. Tanja Rehar, vodja oddelka za gospodarstvo, in župan Milan Dobnik sta ob podpisu najemne pogodbe izrazila zadovoljstvo, da se bo proizvodnja v bivšem Ferralitu nadaljevala in da bodo delavci ponovno dobili zaposlitev, hkrati pa sta tudi obljubila pomoč skladno z možnostmi in pristojnostmi. J. K. Na posnetku na levi strani predstavniki Feniksa in podjetja Kovinotrade, na desni občine in stečajnega upravitelja Predstavljamo vam tovarno olja GEA d. d. Kapljica sonca na vaši mizici Tovarna olja GEA je na mednarodnem sejmu v Bruslju prejela veliko zlato medaljo in posebno priznanje za kakovost. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni pa so predstavili nove programe, ki so namenjeni zdravemu načinu prehranjevanja. Direktor tovarne GEA Slovenska Bistrica Leopold Turnšek je na sejmu o letošnjih rezultatih poslovanja med drugim povedal naslednje: »Tovarna olja GEA, d. d., ki zaposluje 120 delavcev, je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 1.215 milijonov tolarjev prihodka, od tega večino na domačem, 3,2 odstotka pa na tujih tržiščih. Prihodki so v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu večji za 11,1 odstotka, količinsko pa za 18 odstotkov. Za pet odstotkov se je povečala prodaja olj GEA in ZVEZDA. Bruto dobiček v višini 744 milijona tolarjev je nekoliko manjši od načrtovanega, vendar predvidevamo, da bomo zastavljeno poslovno politiko do konca leta uresničili. K temu naj bi prispevali tudi novi programi, ki smo jih predstavili na kmetijsko-živilskem sejmu v Gor- 'nji Radgoni. Proizvodni program za Zdrav način prehranjevanja smo dopolnili z novimi izdelki, in sicer s stiskanim sezamovim oljem GEA in margarino GEA, ki vsebuje manj maščob. Oblikovali smo tudi novo blagovno znamko KARAKTER za serijo začimb, ki jo bomo dopolnili še z drugimi sorodnimi izdelki. V hčerinskem podjetju Party smo dopolnili proizvodni program z novo tatarsko omako. Tako bo »kapljica sonca na vaši mizi« še bogatejša, s tradicijo in kakovostjo pa si pridobivamo zaupanje tudi kupcev v Savinjski dolini,« nam je povedal direktor Leopold Turnšek. J. K. Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER (063) 702-231 - keramične ploščice - sanitarna keramika - tuš kabine - izolacije - tervol, novoterm - pohištvene cevi - vijaki, žičniki itd. Možen nakup na obroke. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM Ekološka pridelava hrane__________________________________ V Sloveniji vedno več ljudi sega po ekološko čisti hrani, ki ne vsebuje umetnih, kemičnih dodatkov, prav tako pa so surovine, iz katerih je pripravljena, neoporečne. Osveščenost prebivalstva je vedno večja, vse bolj odvračajo konzervirano hrano, oziroma poljščine, katere za boljšo in uspešnejšo rast škropijo. Zato je bil letos na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni organiziran posvet o pospeševanju ekološkega kmetovanja. Ekološka pridelava hrane je ena od možnosti za zagotovitev obstoja kmetijstva. Za uresničevanje te možnosti so mišljene predvsem kmetije obmejnih zemljišč. Ugotavljajo, da se je mogoče preusmeriti v ekološko pridelavo hrane v petih do setmih letih in s tem zagotoviti obstoj 10-12% kmetij. Prav je, da so tudi v naši državi začeli razmišljati o zdravju in zdravi prehrani. S takšnim načinom bi se izognili raznim stresom in obolenjem, za katera znanost še ni ugotovila vzrokov za njihov nastanek. Zaželeno je, da bi se v naši lepi Savinjski dolini začelo razmišljati o zdravju naših občanov. Potrebno bi se bilo zamisliti nad dejstvom, da dolina dobi letno več tisoč litrov škropiva in gnojila in pomisliti, kako globoko je onesnažena talnica. Verjetno twdi noben domač studenec ni več neoporečen in nad tem se moramo zamisliti. Tolič Izidor ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC in OBČINA ŽALEC kot ustanovitelja gospodarskega Interesnega združenja GJZ-PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC objavljata JAVNI RAZPIS za sprejem novih članov. 1. Član GIZ - PODJETNIŠKEGA CENTRA Žalec lahko postane domača ali tuja pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost s področja delovanja združenja. To pomeni, da je registriran za opravljanje naslednjih dejavnosti: 0/91.11 dejavnost poslovnih In delodajalskih združenj, „ K/74.13 raziskovanje trga In javnega mnenja, K/74.14 podjetniška In poslovna svetovanja, M/80.42 drugo izobraževanje. 2. Ne glede na Izpolnjevanje pogojev, navedenih pod 1. točko, lahko postanejo člani GIZ - PODJETNIŠKEGA CENTRA Žalec - RS Upravna enota Žalec, Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Celje, Zavod za živinorejo Celje - enota za kmetijsko svetovanje Žalec in civilne pravne osebe (društva). 3. Prijavi na razpis je potrebno poleg vloge, v kateri kandidat za člana GIZ navede področja, na katerih želi sodelovati, priložiti: a) pravne osebe priložijo: - sklep o registraciji, - odločbo po 4. členu zakona o gospodarskih družbah; b) fizične osebe priložijo - prlglasltvenl list o vpisu v register samostojnih podjetnikov, - odločbo po 4. členu zakona o gospodarskih družbah; c) ostali (navedeni pod točko 2 In društva) priložijo - registracijski dokument. 4. Vloge s prilogami se pošljejo do vključno 30. septembra 1997 na naslov: Občina Žalec Savinjske čete 5 3310 Žalec »PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC - javni razpis - NE ODPIRAJ« 5. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu: 715-630, g. Danilo Basle In 715-313, ga. Tanja Rehar. 6. O sprejemu novega člana bo odločila skupščina združenja s sklepom in prijavljene obvestila najkasneje v roku 30 dni od zaključka zbiranja prijav. Novi član združenja bo ob sprejemu podpisal pristopno izjavo, da se strinja s pravicami in dolžnostmi člana združenja. UGODNA PONUD KMETIJSKI PRESKRBI PETROVČE in KMETIJSKI PRESKRBI Telefon: 063/708-235 Telefon: 063 HMEZAD KMETIJSKA ZA PETROVČ E Velika izbira za vinogradnike: PVC-kadi, posode, stiskalnice, sadni in grozdni mlini, kvasovke in drugi pripravki za nego vina SODI INOX za vino: 501................. 9.820 SIT 801.............12.590 SIT 1001............ 13.100 SIT 1601........... 19.400 SIT 2001............. 22.980 SIT Pri vseh sodih možnost vgradnje vrelnega.nastavka! ječmen 50/1 29,40 SIT/kg koruza 50/1 30,70 SIT/kg ozimna žita (ječmen, pšenica) za jesensko setev Prodaja OZIMNICE: jabolka, krompir, čebula opeka MODUL Ormož 88 SIT cement vreča 678 SIT AKCIJA: strešna kritina Euroud plošča 1600 SIT (2 m2) V SAMOPOSTREŽBI PETROVČE, tel.: 063/707-410 namizno belo vino, 1 163,00 SIT testenine, 500 g 97,00 SIT pasiran paradižnik, 0,7 1 181,70 SIT kis za vlaganje, 5/1 598,00 SIT mehčalec Lenor ultra 460,00 SIT prašek Ariel, 3,6 kg 899,00 SIT moške nogavice, bombaž 181,00 SIT Ponujamo vam možnost nakupa na več čekov! Za gotovinsko plačilo nad 5000 SIT nudimo 5% popust! Kdor preudarno kupuje, vedno v Zadrugi Petrovče kupuje! SAVINJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKI; DELNICE po najvišjih dnevnih cenah: PIVOVARNA LAŠKO 3.500,00 SIT GORENJE 800,00 SIT KLASJE CELJE 500,00 SIT POTROŠNIK 800,00 SIT SAVA KRANJ 6.000,00 STT CINKARNA 5.000,00 SIT in druge... Posredujemo pri nakupu m prodaji vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). Trak je prerezal prvi delničar SIB-banke Leopold Drame Novi poslovni prostori SIB-banke Dane Senič med pozdravnim govorom. župan občine Milan Dobnik in predsednik sveta Mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik pa sta poleg zahvale za novo pridobitev predstavnikom banke izročila tudi spominska darila. J. K. SPLOŠNO ' GRADBENIŠTVO DR£U, S.P. Mobitel: 0609 652-186 ! SANACIJA DIMNIKOV Z VSTAVITVIJO NERJAVEČIH TULJAV ZA PLIN, OLJE IN j TRDA GORIVA j -»HITRA MONTAŽA j -» GARANCIJA 10 LET | -> MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE Ob praznovanju občinskega praznika so pripravili slovesnost ob odprtju novih poslovnih prostorov Slovenske investicijske banke v Žalcu, v Ulici Savinjske čete. Na slovesnosti so se zbrali številni poslovni sodelavci, delničarji, predstavniki drugih bank in gostje. Zbrane je najprej 'nagovoril direktor žalske banke Dane Senič, Slo- Nudimo vam ugodne kreditne pogoje in menjavo staro za novo z doplačilom, ne glede na znamko in starost vozila. Na razpolago smo vam vsak dan od 8. do 17. ure in v soboto od 8. do 12. ure v prodajnem salonu LADA. AVTOAVOTOK Trgovina in servis, d.d. 3000 Celje, 'Miklošičeva 5 telefon: 063/443-033 telefaks: 063/443-525 telefon: 063 443-033, int. 21, 063 482-212 AUDI 80 1.9 TDi AVANT 1995 2.799.000 SIT DAIHATSU APPLAUSE 1.6 Li 1990 645.000 SIT FIAT TIPO 1.4 i.e. S 1994 1.499.000 SIT GOLF JXD 1988 649.000 SIT GOLF CADDY 1988 399.000 SIT HYUNDAI PONY 1.3 L 1990 598.500 SIT HYUNDAI PONY 1.5 GLS 1990 698.500 SIT HYUNDAI GRACE VAN H 100 1994 1.469.000 SIT LANCIA DEDRA INTEGRALE 4x4 1993 1.799.000 SIT LANCIA THEMA 16V TURBO 1990 1.345.000 SIT MITSUBISHI COLT 1200 EL 1984 499.000 SIT OPEL CAUBRA V6 1994 2.990.000 SIT ŠKODA FORMAN PLUS LX 1994 799.000 SIT VAZ LADA SAMARA 1300 S 1993 699.000 SIT VAZ LADA SAMARA 1500 S 1993 594.000 SIT VAZ LADA SAMARA 1300 1993 498.500 SIT VAZ LADA SAMARA 1300 1993 499.000 SIT LADA 1500 KARAVAN 1995 649.000 SIT JUGO 45 KORAL 1990 199.000 SIT R-4 1991 299.000 SIT UGODNI KREDITI DO 5 LET - T+7,5%, ZAMENJAVA STARO ZA STARO, VOZILA SO BREZHIBNA Z OPRAVLJENIM TEHNIČNIM PREGLEDOM. V avgustovski številki Savinjčana smo objavili posnetek grobnice družine barona Becka pri cerkvici na Sveti Jeder-ti. V grobnici je tudi krsta Marije Beck, matere nekdanjega ministrskega predsednika cesarske Avstrije. Kot je zapisal v svoji knjigi Savinjska dolina Rajko Vrečer, je graščina Plevno leta 1890 prešla v last barona Becka. Pred prvo svetovno vojno sta se na Plevni zbirali najvišja avstrijska aristokracija in diplomacija, sem so prihajali ministri s cesarskega dvora. Baron Beck je že v začetku tega stoletja (menda leta 1903) dobil telefon in imel tako neposredno telefonsko zvezo z Dunajem. Bleščeči časi za Plevno so že zdavnaj minili in sedanji stanovalci graščine so šele pred dnevi spet dobili telefon. In verjetno plačali veliko višji prispevek kot nekdaj baron Beck. Tudi tokrat smo dobili v uredništvo veliko vaših dopisnic s pravilnimi odgovori, izmed njih pa smo izžrebali tri, ki bodo nagrade prejeli v uredništvu. To so: 1. TJAŠA KOPITLER, Gotovlje 146/a, Žalec 2. MAGDA JEŽOVNIK, Migojnice 4, Griže 3. ANTON NAHTIGAL, Kidričeva 2, Žalec Verjetno tudi tokratno vprašanje ne bo težko. Napišite nam, kje natančno se nahajata ta dva kamnita kipa. Odgovore pričakujemo do 30. septembra 1992 Na obisku pri Žalcih • Bo želje uresničil vodnjak želja? je bilo druženje z njimi prijetno. Vsekakor pa se bomo sem še vrnili, jaz sam morda s kolegi jamarji še letos, saj na tem kraškem terenu jam ne manjka. Sicer pa, bilo je lepo in prijetno in mislim, da drugače niti ne more biti, kadar je človek med Belokranjci. Pa srečno, Žalci in Vrhovci, in že sedaj vabljeni na vnovično srečanje v Žalec. Darko Naraglav Prednost turizmu in mirni, ekološko neoporečni industriji gram. Znova naj bi se višek vode zbiral v naravnem zbiralniku in s tem tvoril manjše jezerce, ki je nekoč služilo za napajanje živine in pri iztoku za pranje perila. Okolica je sedaj že zasajena z raznimi drevesi, ki so jih tam posadili ob dnevu zemlje. Sicer pa nam je nekaj o načrtih povedala tudi Karmen Gernjak, sicer žena predsednika TD in KS, ki smo jo ob vrnitvi obiskali v zanimivi stavbi turističnega društva. »Moja mama je bila rojena v tej vasi, jaz malo naprej v Špeharjih. Ker imamo sedaj hišo na Sinjem Vrhu, čeprav smo živeli v Ljubljani, so moje korenine vezane na Belo krajino. Vanjo se je zaljubil tudi moj mož, ki je sicer Korošec, in sedaj skupaj s prizadevnimi mladimi in manj mladimi Vrhovci in tudi drugimi, ki spadajo pod KS Sinji Vrh zagnano oživljamo ri med njimi leta 1972 prvi spustili od Broda na Kolpi do Vinice. So sicer iz raznih krajev Slovenije, a jih družita Kolpa in veslanje. Letos so, po osamosvojitvi Slovenije, prvič opravili nekoč že tradicionalen spust. Zanimivost letošnjega pa je nedvomno v tem, da se ga udeležujejo kar trije Ravnikarji: oče, sin in vnuk. Še dokaz več, kako je, ko kaj resnično vzljubiš. Mlinarstvo je nekoč pomenilo kruh, zaslužek, danes le še ohranjanje spomina, ki mlinarju Ivanu veliko pomeni, saj je mlinar že več kot 50 let. »Mlin sem podedoval po očetu. Včasih, ko je bilo več ljudi, je šest kamnov mlelo noč in dan. Danes ima mlin samo še en kamen in je pod spomeniškim varstvom, saj je še edini tak mlin na Kolpi. Kako bo v pri- pa je povezan zanimiv del krajevne zgodovine. Po velikem požaru vasi leta 1865 je namreč po vrtovih požganih hiš in njihovi okolici posadil mnogo sadnih dreves. Vas je tako postala en sam sadovnjak. Še danes stojijo nekatera prek sto let stara drevesa, ki ponujajo zdravo in sočno sadje. Za to svoje delo je učitelja Franca Muhiča Kranjska kmetijska družba odlikovala s srebrno medaljo za zasluge na področju sadjarstva. Da si je to resnično zaslužil, dokazov niti danes ne manjka. Še se bomo vrnili Prišel je čas, ko smo se morali posloviti, čeprav so nas naši gostitelji hoteli prepričati, da ostanemo, saj so naslednji dan imeli občni zbor turističnega društva in zatem vseljudsko rajanje. Če ne bi imeli drugih obveznosti, bi se to verjetno zgodilo, saj hodnje, ne vem, vsekakor pa bi želel, da bi mlin ostal tudi potem, ko mene več ne bo,« pravi z žalostnim glasom mlinar Ivan. Ob toku Kolpe se podamo do jame Kobiljače in tako zaokrožimo naš izlet. Preden se poslovimo od Jožeta, Ivana in drugih njunih sorodnikov, si pošteno »privežemo dušo«. Vse skupaj pa zatem nadaljujemo zopet v nekdanji šoli z našimi gostitelji -Žalci. Ta čas pa izkoristim še za postavljanje novih vprašanj Dušanu, ki mi z veseljem pove še. marsikatero zanimivost o svojem rojstnem kraju. Ker sva že v nekdanji šoli, mi pove, da so z osnovnošolskim poukom na Sinjem Vrhu, ki se je nekoč imenoval Svinji vrh (zaradi velikih čred svinj, ki so se pasle po hrastovih in bukovih gozdovih), začeli že leta 1860. S prvim učiteljem Francem Muhičem, ki je bil na Sinjem Vrhu 17 let, Bila je sobota zjutraj, ko smo se odpeljali našemu cilju naproti. Pot nas vodi ob Savinji in Savi do Sevnice, kjer se podamo proti Trebnjem oz. Mokronogu. Iz Savinjske in Posavja smo tako najhitreje prišli na Dolenjsko in nato v Belo krajino, kjer sta nas v belokranjski metropoli - Črnomlju pričakala Marija in Matija Žalec. Od tu dalje smo prepuščeni njunemu vodstvu. Najprej se ustavimo v Vinici, rojstnemu kraju velikega slovenskega pesnika Otona Župančiča. Vinica in Župančič Kraji na levem bregu Kolpe, kjer danes ležijo Vinica in drugi bližnji kraji, vključno s Sinjim Vrhom, so že pred tisočletji bili zanimivi prazgodovinskemu človeku. Šolo je Vinica dobila že leta 1823. Z njo se je v kraju začelo družabno in kulturno življenje. Slednjega, v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega in prvi polovici tega stoletja močno povzdiguje pesnik Oton Župančič. Plodimo po prostorih njegove rojstne hiše in ob besedah oskrbnice muzeja, v katerem je tudi spominska zbirka slavista dr. Otona Berkop-ca, pesnika in prevajalca, podoživljamo čas tega velikega moža slovenskega pesništva. Zanimivo se je spoznavati z novejšo zgodovino, s časi, ki so veliko Belokranjcev odpeljali v svet s trebuhom za kruhom. Zlasti v Ameriko in Kanado. Prvi možje so se tja podali že okrog leta 1850. Nekateri so uspeli, drugi ne. Tisti, ki so, so omogočali, da je marsikatera streha namesto slame dobila opeko, lesene hiše so zamenjale zidane, a vendar, kot je dejal Župančič v eni od svojih razprav v letu 1932, »je Amerika naš problem: gospodarski, socialni, narodni, kulturni, odkar so se tja začeli izseljevati naši ljudje...« in še kako prav je imel, čeprav je danes vse drugače, kot je bilo nekoč. Kapelica Marije Lurške, nad katero je vodnjak želja. Sinji Vrh in dobrodošlica Po ogledu Župančičeve rojstne hiše in nekaj kilometrih vožnje se pred nami odpre vasica Sinji Vrh. Še preden zavijemo v vas, nas po asfaltni cesti čaka še kilometer makadamske ceste. Pred krajevno tablo Sinji Vrh znova zapeljemo po asfaltu in le streljaj zatem že tudi ustavimo ob hiši Ivana in Marije Žalec. Flip zatem si z njima že sežemo v roke, enako tudi z Dušanom Žalcem, tajnikom turističnega društva, in drugimi, ki so nam pripravili prisrčno dobrodošlico. Najprej nas skozi zanimiva železna vrata, nad katerimi je čudovit porta-last obok z letnico 1879, popeljejo v prostorno sobo, sredi katere stoji z belokranjskimi dobrotami obložena miza. Po stari ljudski belokranjski šegi nam najprej ponudijo belokranjsko pogačo in Šilce domače slivovke. Med tem časom sta se nam pridružila še Lidija in Damjan Žalec s svojimi tremi otroki, ki so, kot smo že zapisali, zagotovilo, da priimek Žalec ne bo izumrl. Lepo vreme, čisti zrak, zanimiva pokrajina so še dodatni razlogi za prijetno potepanje po vasi in spozna- vanje vaških zanimivosti. Najprej se ustavimo pri farni cerkvi svetega Janeza Evangelista, ki je bila zgrajena 1922. leta. Na hribčku nad vasjo imajo Vrhovci še eno cerkev, posvečeno sv. Janezu Krstniku, okoli katere je tudi vaško pokopališče. Ob razlagi naših gostiteljev zvemo, da vas niso ogrožali samo požari, ampak tudi razne razbojniške tolpe. Tako so leta 182115. maja razbojniki iz Bosanske krajine oropali in umorili vaškega župnika in njegovo kuharico. Ustno izročilo pravi, da so bili potem razbojniki ujeti na Hrvaškem in obešeni v Karlovcu. Iz cerkve, ki je po zvonu povezana z žalskim Ferralitom, in s tem tudi z Žalcem, saj v zvoniku sedaj bije namesto starega in počenega zvona Ferralitov zvon, se napotimo do vaškega vodnjaka in naprej do zbiralnika. V bližini slednjega stoji kapelica, posvečena Mariji Lurški, ki jo je dal postaviti 1937 leta župnije Kolbecen iz Črnomlja. Mimo sicer majhne kapelice v steni je nekoč in tudi sedaj, kadar je višek vode v zbiralniku - tekla voda, ki je zelo dobra za pitje. kraje, ki so demografsko zelo ogroženi: Vključili smo se v republiški program CRPo v (Celostni razvoj podeželja). Želimo si okolju prijazen industrijski obrat, kjer bi lahko našli delo mladi in tako ostali doma. Še največ pa si obetamo od turizma. Usposobiti želimo nekaj zapuščenih stavb in zidanic, narediti naravoslovno učno pot, trim stezo, zagotoviti gostinsko in trgovsko ponudbo in še marsikaj... Prijazna Karmen Černjak nam je povedala še marsikaj, nato pa sva z urednikom pohitela za ostalimi, ki so ta čas že zadovoljno pokušali vodo iz vodnjaka. Prilegla se je tudi nama, z željami pa sva tako in tako že opravila pri rezervoarju. Nekateri so si mimogrede ogledali pred dnevi (prvo in edino) odprto trgovino na Sinjem Vrhu, ki je zanje resnično velika pridobitev, za kar so zaslužni v Klevišarjevi družini. Kmalu zatem se ustavimo ob nekdanji šoli, v kateri je sedaj lovski dom, ki služi krajanom tudi za druge potrebe. Tako bo verjetno vse dotlej, dokler ne bo dokončana zgradba prek ceste, v kateri imajo svoj prostor gasilci, zgoraj pa naj bi bila dvorana, ki bo služila za kulturne in druge namene. Vodnjak želja Lahko bi rekli, voda kot voda, a za tiste, ki verjamejo, pomeni še veliko več kot le sredstvo za potešitev žeje. Domačini pravijo, da pitje te vode, tistim, ki si to iskreno želijo, lahko pomaga izpolniti njihove želje. Vendar teh ne smejo nikomur zaupati, saj se drugače ne uresničijo. Če pa se bodo nam, ki smo jo pili in še prej v rezervoar namočili svojo levo roko, zaenkrat še ne moremo povedati. Lahko pa malo namignemo: če bo prihodnja Žalska noč taka, kot mora biti, bodo to prav gotovo uresničene želje našega urednika in glavnega organizatorja Žalske noči Janeza Krofliča. V zvezi z vodo velja še povedati, da je Sinji Vrh edina vas med vsemi desetimi najjužnejšimi vasmi Slovenije, ki ima pri izviru vode svoj zbiralnik in iz njega okrog 600 metrov daleč speljan vodovod do vaškega vodnjaka, kjer se s pitno vodo oskrbujejo vsa gospodinjstva. Za širšo potrošnjo pa seveda uporabljajo kapnico, zato je želja po vodovodu še toliko bolj razumljiva. Rezervoar in vaški vodnjak so Vrhovci dobili že leta 1938, zato bi bil že res čas, da bi nekaj storila sedanja država. Vsekakor pa se bo turistično zanimanje za kraj kmalu povečalo, saj je turistično društvo zelo resno sestavilo svoj pro- Izlet do Kolpe Nekdanja učilnica, v kateri so si nabirali znanje mnogi Vrhovci, je sedaj velika lovska soba z raznimi trofejami, ki kažejo, da je na tem območje precej divjadi. Med živalmi pa seveda posebno mesto zavzema rjavi medved. Sicer pa, kaj bi govorili o divjadi, ko pa so bili na mizah.pladnji z odojkom in drugimi dobrotami. Sledil je uradni del obiska z izmenjavo daril in širšo predstavitvijo kraja in okolice Sinjega Vrha, kar je storil Dušan Žalec in tako še dopolnil tisto, kar smo deloma že zvedeli med ogledom kraja. Znova sedemo v avtomobile in se odpeljemo do Kolpe, do edinega delujočega mlina na vodni pogon na reki Kolpi. V roke si sežemo z mlinarjem Ivanom Špeharjem in zatem še z Jožetom Žalcem, ki je bil nadvse vesel našega obiska, mi pa njegove hudomušnosti, ki nam je dodobra popestrila popoldne. Prijetna paša za naše oči pa je bila seveda Kolpa in skupina kajakašev in kanuistov, ki so se ustavili na prodnatem polotoku sredi Kolpe. Z njimi sem kmalu zatem tudi spregovoril in zvedel, da so zaljubljeni v Kolpo, saj so se nekate- * FILAČ / HRANO PO NAROČILU« \ {J Jakob - Stanka MALICE 1 Rado - Sandra TURISTIČNI MENI Nenad SLOVESNE OBROKE SKUPINSKE OBROKE 0HCET PO DOMAČE GOSTIŠČE PICE SLOVAN TR0BBJ SLADOLEDE, SADNE KUPE. Vransko 54 Attemsov trg 12 SLADOLEDNE NAPITKE 3305 Vransko 3342 Gornji grad ŽIVO GLASBO • PRILOŽNOSTNO Tel.ifaks: Tel.&faks; PRENOČIŠČA - POLPENZIONE 053/725 430 063/843 006^ Dober mesec po obisku Žalcev v Žalcu smo se v Belo krajino, točneje na Sinji Vrh pri Vinici, od koder najverjetneje izvira priimek Žalec, podali tudi Savinjčani. Med Žalci in ob njihovi znani belokranjski gostoljubnosti smo preživeli resnično lep, prijeten in zanimiv dan, ki se ga bomo radi spominjali. Prav tako kot se oni radi spominjajo obiska v Žalcu in ideje, ki jih je po zaslugi našega uredištva in Turističnega društva Žalec pripeljala v Žalec. Torej, koraki za še uspešnejše medsebojno sodelovanje so narejeni. K temu pa naj svoje prispeva tudi ta reportažni zapis, ki bo v te kraje ob Kolpi in v Sinji Vrh morda pripeljal še več Savinjčanov. Tudi zato, ker v teh krajih vedno bolj poudarjajo razvoj turizma. Hidravlična stiskalnica 2301 140.333,00 (za gotovino) Sadni mlin Inoks 36.272,00 POSEZONSKI GOTOVINSKI POPUSTI obračalnik SIP SPIDER 3503*91^00' 259.357,00 kosilnica ROTO 170 D 333&56j©ff 361.751,00 kosilnica vrtna Muray 5 KS sam. IZ3646=0O‘ 64.354,00 kosilnica vrtna Muray 5 KS sam. 3 hitrosti 192534330 80.856,00 kosilnica mini 100 i93?2SO 161.167,00 Obiralci za sadje „ 675,00 Škarje za trganje grozdja 571,00 PVC sod s sponko 1201 3.140.00 3VC posoda za zelje 50 1637.00 PVC sod s pipo za kis g)Wšf7Fk-H”!’ssprr /!ril j'r 1 Strešna opeka BRAMAC 115,70 Opeka MODUL 6/1 73,40 (cene so za količine nad 1000 kom.) TELEFONSKI APARATI ISKRA 5% popust za gotovino Strešniki BOBROVEC 61,85 (fco. kupec nad 5000 kom.) PVS predalnik 33 delni 1.937,00 Alu kovček 4.183,00 Hmezad AGRINA d.d. Žalec, Celjska c. 7, 3310 Žalec, tel.: 063 715-311 * m ji r m m * n " J , # ») oj I " «> <9 m Tl ! ¡i I 1 lil lil lii i ! - l| III l Andraški učenci so prikazali star običaj otiranje Praznik družinskega petja v Andražu Festival dobre glasbe v živo Približno dva tisoč ljubiteljev ljudskega družinskega petja se je zadnjo nedeljsko popoldne v avgustu zbralo v Andražu. Krajevna skupnost Andraž - odbor za kulturo je namreč organizirala že 14. prireditev Družina poje, ki se je je tokrat udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Na letošnji prireditvi je nastopilo 22 družin iz Slovenije in zamejstva, skupaj 140 pevcev, ki so zapeli več kot 30 pesmi. Prisotne je najprej pozdravil predsednik sveta KS Andraž Anton Mešič, še posebej predsednika Milana Kučana, predstavnico zveze Slovencev na Madžarskem in urednico z Radia Slovenija Jasno Vidakovič, ki že 14 let skrbi za to, da se pesem iz Andraža sliši po vsej Sloveniji. Tudi tokrat so namreč celotno prireditev posneli za oddajo Ljudje in zemlja. Mnoge družine so v Andražu nastopile že večkrat in te so se predstavile samo z eno pesmijo, da prireditev ne bi bila predolga Spet pa je nastopila samo ena družina iz žalske občine, to je družina Slavka Pižorna iz Andraža, ki je prireditev tudi povezoval. V odmoru več kot dve uri trajajočega nastopa družin so učenci podružnične šole Andraž prikazali ljudski običaj ofiranje. Ob koncu prireditve je prisotne nagovoril Milan Kučan. Poudaril je, da je petje sodelovanje, zlitje več glasov v eno samo, človeški duši prijazno melodijo. »To petje, še posebej večglasno, ki je značilnost slovenskega ljudskega petja, pa zahteva še nekaj več - zahteva razumevanje in sodelovanje pevcev, njihovo strpnost, neko človeško povezanost, sodelovanje in razumevanje. In kaj nam današnji praznik, to petje sporoča sicer za naše življenje? Sporoča nam, da so ub- ranost, sodelovanje, povezanost, harmonija potrebni tudi v življenju naroda in države. Da je potrebno najti moči, da bi iz različnih stališč, ki so v življenju naravna stvar, zmogli priti do sodelovanja, da bi na osnovi spoštovanja različnih stališč zmogli priti do prepoznave skupne volje, skupnega hotenja in cilja. To je toliko bolj potrebno v sedanjem svetu, ki je svet tekmovanja. Vendar se ta svet dobro zaveda, da to tekmovanje ne more biti uperjeno zoper drugega, za prevlado enih nad drugimi, zato je to tekmovanje tudi sodelovanje. Mislim, da je čas za sodelovanje prišel tudi za nas, Slovence.« Ob koncu prireditve so vse nastopajoče družine skupaj z obiskovalci zapele še Zdravljico, zatem pa so se še dolgo zadržale na družabnem srečanju. Tudi Milan Kučan, ki je v Andražu počakal Štefko Kučan, da se je vrnila z Ljubečne, kjer je bila na izboru za zlato harmoniko. K. R., foto: T. T. Pred dnevi je bil v Žalcu spet festival akustične glasbe kot prva izmed pestrega programa prireditev taborskih kulturnih dnevov. Organizatorji so festival pripravili na prostem v športnem centru v Žalcu, kjer se je zbralo veliko obiskovalcev, predvsem mladih. Nastopi glasbenih skupin so se vrstili vse do druge ure zjutraj naslednjega dne, med nastopajočimi pa so bili tudi Adi Smolar in Leteči potepuhi. Festival je brez dvoma prijetno popestril sicer večinoma dolgočasne poznopoletne večere na prostem v Žalcu. K. R., foto: /. K. Elektro Krašovec ¿«ko. TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM tel. & faks: 0631715-717, 716-106 3. OKTOBRA SE BOMO PRESEUU NA NOVO LOKACIJO, ŠLANDROV TRG 20A V ŽALCU (nasproti bivše policije). Vabimo vas na ODPRTJE NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV v petek, 3. oktobra, ob 17. uri Predsednik Milan Kučan je letos uspel priti v Andraž. Meanaroana razstava v Žani V Žalski Žani je bila pred dnevi odprta mednarodna razstava likovnih del otrok. Na razstavi so svoja dela predstavljali mladi avtorji iz več kot 10 držav. Dela so polna čiste in prisrčne ustvarjalnosti otroških duš, ki hrepenijo le po tem, da jih odrasli razumemo. Razstavo so pripravili Žana Žalec, Limit Store in likovni svet. T. T. §*%+*% v' Trgovina in storitve lil It* Ji Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: 4-metrske tople pode in itisone, 2-metrske tapisone, obloge za stopnice tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren material za polaganje talnih oblog tapeciranje sedežnih garnitur in stolov zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC simpatex za kopalnice in kopalniške garniture. Na željo kupcev tiüne obloge tudi zarobimo, dostavimo na dom in položimo. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks & tel.: 063/720-065 * lili I PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: akllmat _ * centralno ogrevanje Snttas '.vdovci gorenje * opremo kopalnic Kopalnice radiatorji aiTTial mmm UMI"'" FERROLI UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET EKOLOŠKI KREDIT t popust za takojšnje plašilo t montaža dosttnra na dom V ČASU CELJSKEGA OBRTNEGA SEJMA 10% POPUSTA NA GOTOVINO: - baterije ARMAL, - baterije UNITAS, - radiator VOGEL NOOT, - radiator KORADO, Kopalniška oprema Gorenje, 5-odstotni popust do konca septembra. Graščinska dvorana za kulturne prireditve Ob prazniku krajevne skupnosti Prebold sta direktor Tekstilne tovarne Prebold, d. d. Vinko Žohar in predsednik sveta KS Prebold Marjan Žohar podpisala pismo o nameri. Pismo je rezultat predhodnih pogovorov in dogovora, da se del prostorov poslovno-stanovanjskega objekta Graščina Prebold ponovno usposobi za kulturno dejavnost in delovanje krajevnih organizacij in društev. Del graščine, ki bi ga uporabljala društva, obsega glavno dvorano in pomožne prostore (hodniki, dve pisarni, WC in stopnišče) v skupni izmeri 600 kvadratnih metrov. Krajevna skupnost si je s tem pismom zagotovila prednostno pravico do najema teh prostorov. Do sedaj se je za kulturne prireditve uporabljala dvorana Hmeljarskega doma, ki je v lasti kmetijske zadruge Prebold. Ta dvorana pa za večje projekte ni primerna, zato so posamezna društva uporabljala tudi objekte izven območja krajevne skupnosti. Tudi najemnina, čeprav po merilih zadruge zelo nizka, je za kulturno društvo in za krajevno sku- pnost prevelik strošek. Graščina, zlasti pa še dvorana, je spomeniško varovana in ima visoko kulturno vrednost. Zato prihodnjega lastnika čaka precej naporov, da bodo prostori ponovno usposobljeni za dejavnost, ki se je v njih že odvijala do leta 1960. Tekstilna tovarna Prebold je v letih od 1980 do 1990 obnovila zunanjost objekta, nadaljnji posegi pa so potrebni še v notranjosti. Krajevna skupnost bo skupaj z Zavodom za spomeniško varstvo Celje s projektom sanacije graščine kandidirala na razpisu ministrstva za kulturo za sofinanciranje za prihodnje leto. K. R., foto: T. T. Oblikovalski dosežki Vincenca Vipotnika Ena od najuglednejših prireditev letošnjih taborskih kulturnih dnevov je nedvomno razstava oblikovalskih dosežkov Žalčana in prejemnika letošnjega najvišjega Savinovega odličja Vincenca Vipotnika. V Savinovem likovnem salonu se eden od pionirjev slovenskega oblikovanja prvič predstavlja domačemu občinstvu z izčrpnim samostojnim prikazom svojega več desetletij dolgega ustvarjanja. Kot je ob odprtju razstave povedala likovna kritičarka Marlen Premšak Sever, smo Slovenci dolgo potrebovali, da sta se v našo zavest vtisnila pomen in vrednost industrijskega oblikovanja. Vincenc Vipotnik sodi med pionirje slovenskega oblikovanja, v katerem si je izbral nenavadno, samosvojo pot ter tako postal pojem oblikovalca najbolj plemenitih kovin in eden redkih mojstrov sodobnega meda-Ijarstva. Poznajo ga ljubitelji zlatarstva in plemenitih kovin širom Evrope, saj je samo na mednarodnih zlatarskih razstavah v Celju prejel številna najvišja odličja. Je eden najpomembnejših snovalcev slovite celjske zlatarske šole, katerega umetniški design je daleč od le razkazovanja bahavega razkošja samih kovin. Vincenc Vipotnik pa je postal tudi priznan oblikovalec modelov za kovance in njegove jubilejne kovance so v dar dobili mnogi državniki pa tudi papež. Njegov uspeh na tem področju je gotovo zasluga tudi njegove izredne natančnosti in vztrajnosti. Ob odprtju razstave je spregovorila tadi umetnostna zgodovinarka Milena Moškon, ki je Vincenca Vipotnika Spoznala že takrat, ko je bil zaposlen v laboratoriju muzeja. Zelo ga je zanimala arheologija in marsikateri navdih v oblikovanju nakita prihaja iz arheoloških izkopanin. Razstavo, ki sta jo z glasbo popestrili Marija in Sonja Alatič, je odprl župan Milan Dobnik; ogledate si jo lahko do 1. oktobra. K. R. ZKO ŽALEC, KD in KS Polzela vabita k sodelovanju v VII. LIKOVNO KOLONIJO PRIJATELJSTVA ’97. Prijave sprejemajo vključno do 25. sept. '97 na Zvezi kulturnih organizacij Žalec, telefon: 715-517. YZZZZZ/ZZZZZZZZZZ//ZZZ/ZZZZZZZZZZZZZZ/ FOTO TONICA DARJA JURČEC, s.p. Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/717-252 Za vse ujete trenutke... • velika izbira fotoalbumov in fotoaparatov • vse fotografske storitve • fotokopiranje • ekspres izdelava fotografij za dokumente PRIČAKUJEMO VAS TUDI V LOKALU V NOVI VASI V CELJU (Ul. Grevenbreich 9), tel.: 412-337 '/////////////////////////////////////// Glasbeni in humoristični duet Debeli Žan in suhi Fran Malo je glasbenikov, ki bi tako dobro sodelovali kot Jože Galič iz Šempetra in Miro Klinc iz Liboj. Še manj pa je tistih, ki skupaj tudi kaj naredijo, saj vse prevečkrat te odnose kalita ljubosumje in zaplotništvo. Pri Miru in Jožetu ni bilo ne enega ne drugega in sedaj se že lahko pohvalita s svojo prvo kaseto in zgoščenko, ki se bo prav gotovo dobro prijela med ljubitelji narodno zabavne glasbe in tudi drugimi, ki imajo radi skladbe s hudomušno iivhumorno vsebino. Ne nazadnje pa s tem projektom dokazujeta, da se da s poenotenjem sicer različnih glasbenih pogledov marsikaj narediti. Ne dolgo nazaj smo se pogovarjali z njima na vrtu o narodno zabavni »muziki« ter humorju. Še največ besed pa je bilo izgovorjenih o njunem skupnem glasbenem projektu. O pravkar izdani kaseti in zgoščenki z naslovno skladbo Debeli Žan in Suhi Fran, ki se je ljudem zelo priljubila, hkrati pa pomeni začetek njunega sodelovanja. Glasbeni poti obeh sta zelo plodni in bogati. Mirova se je nekako začela z dvakratno osvojitvijo zlate harmonike Ljubečne v letu 1981 Vmes se je Jože ukvarjal tudi s petjem v malih vokalnih skupinah, v vokalnem kvintetu AJDA, v zadnjih treh letih pa v kvintetu ZVEN. S humorjem se, kot pravi, srečuje že od časov, ko je kot 19-letni fant nastopal po gostilnah in ohcetih, kjer ni manjkalo šaljivih pesmi. Jože Podhomski in Klobasekov Pepi »Mislim, da sva se pri tem projektu našli dve sorodni duši, vsaj kar se tiče humorja, saj sva si sicer alias Suhi Fran - Klobasekov Pepi? »Človek, ki ljubi glasbo in si z njo tudi služi vsakdanji kruh, kar velja tako zame kot za Jožeta, je še toliko bolj vesel, če mu tisti, katerim je glasba namenjena, tako ali drugače pokažejo, da so zadovoljni z njim. Te kasete in zgoščenke verjetno ne bi bilo, če ne bi bilo tako. Zdaj je tu in upam, da ne zadnja. K tej sem, kot je že dejal Jože, prispeval štiri stare ljudske pesmi z zelo hudomušnim tekstom, ki sem jih izbrskal iz zakladnice mojega tasta Štefana Freceta - starejšega. Vedno, ko jih prepeva, se mu vsi veselo smejimo. Ko sva se z Jožetom odločila ustvariti kaseto, mi je padlo na misel, da bi te pesmi bile dovolj zanimive za načrtovani projekt. Skladbe govorijo o življenju ljudi na vasi. Iz njih izvirajo resnično veselje, humornost in hudomušnost ljudi. Vsekakor pa je v vseh desetih skladbah tega zelo veliko,« še poudari Miro Klinc. Ljubezen ni bolezen To je naslov ene od dveh skladb, ki jih je prispeval Jože Galič. Ta in pa Jaz sem playboy pa sta sicer stari, doslej še neobjavljeni skladbi Rudija Bardorferja, ki je Galičev velik prijatelj. Jožetov prispevek je še predrugačena pesem Prepelica se v deteli suče, ki je nekakšen humorni spomin na čase, ko smo Slovenci veliko hodili nakupovat v Avstrijo in iz nje »švercali« vse mogoče. Deseta skladba je iz življenja tukajšnjih ljudi, ki radi hodijo na Hom. Poleg že omenjenih skladb so na kaseti in zgoščenki še skladbe z naslovi: Če bi bil jaz cesar, kralj, Na Šmohor sem šel, Se fantje skupaj zberejo, Bog nas varuj slabše muzike, Sem zaljubljen bil. Za konec še povejmo, da sta kaseta in zgoščenka nastajali v glasbenem študiju Mira Klinca v Libojah. Edina, vsem že poznana skladba Debeli Žan in Suhi Fran pa je bila posneta v studiu Zlati zvoki s tonskim mojstrom Igorjem Podpečanom. Prijetno poslušanje in veliko zabave. lože Galič in 1982. Tega leta pa je bil tudi absolutni zmagovalec mednarodnega tekmovanja harmonikarjev v Saurisu. Že dve leti pred tem pa je postal član ansambla Savinjskih 7 Leta 1986 je ustanovil svoj trio, ki je pozneje prerasel v kvintet. Za kratek čas so bili zopet trio, sedaj pa so že štiri leta kvintet. Lani so slovesno praznovali 10-letnico ansambla. Njegova glasbena pot je že ves čas povezana s humorjem, še bolj pa se kaže v sodelovanju z Galičem. Jože pravi, da za začetek bolj resnega sodelovanja v glasbi smatra sodelovanje v akademskem pevskem zboru v Mariboru. Od leta 1977 ima oziroma je imel svoj ansambel. Najprej za kratek čas ansambel Jožeta Galiča. Potem pa skoraj 20 let ansambel Slovenija. Miro Klinc precej različna, tako po značaju kot po zunanjosti,« pravi Jože Galič, ki se v nastopih poistoveti z Debelim Žanom ali Jožetom Pod-homskim. »S Klincem sva se dobro ujela in mislim, da sva naredila nekaj, kar je ljudem blizu in všeč. Najprej sva prvi korak naredila s pojavo Debelega Žana in Suhega Frana, nato pa s pesmijo, ki je parodija na narodnozabavno glasbo. Želje poslušalcev po podobnih skladbah so bile vedno večje fn zato sva se z Mirom dogovorila, da vsak prispeva v skupni projekt za izdajo kasete in zgoščenke štiri skladbe. Tako moje kot njegove štiri skladbe so si precej različne, tako da je ustvarjenj zanimiva kombinacija, zaradi česar sta kaseta in zgoščenka morda še bolj zanimivi.« In kaj pravi o tem Miro Klinc KUD SVOBODA ŽALEC - plesni atelje SAVA obvešča, da v sodelovanju s KUD SVOBODA Žalec razpisuje vpis novih plesalk in plesalcev. Prijavite se lahko na KUD Svoboda Žalec, po tel.: 715-517 ali pisno na naslov KUD Svoboda, Mestni trg 9a, Žalec. Prijavijo se lahko otroci od 4. leta dalje, ki bodo razporejeni v različne starostne skupine. Spoznali se bodo z osnovami sodobnega plesa in jazza. Šolnina za šol. leto 1997/98 znaša 3.500 SIT mesečno. O začetku plesnih vaj vas bodo pisno obvestili. Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 VEDNO NAJVECJA IZBIRA 2 SVETIL VELIKA AKCIJA -10% POPUST V SEPTEMBRU IN OKTOBRU NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN D. Naraglav Dobrodelni koncert_______________ GRIFON, KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠEMPETER vabi na dobrodelno prireditev ZA KULTURO KRAJA v soboto, 20. septembra 1997 ob 20. uri v dvorani Hmeljarskega doma KZ v Šempetru. Nastopili bodo: ansambli Braneta Klavžarja, Celjski Instrumentalni kvintet, Francija Zemeta, Vikija Ašiča, Mlade frajle, vokalni kvintet Frankolovčani, humorist Honza in Fonza, najmlajši šempetrski harmonikar Blaž Klančnik, voditelj prireditve bo Jože Galič. Vsi nastopajoči svoj nastop podarijo, izkupiček od prodanih vstopnic Da je namenjen prenavljanju prostorov v Hmeljarskem domu v Šempetru. Predprodaja vstopnic v trgovini Fijavž, ŠIK, blagovnici, v kiosku in uro pred prireditvijo v avli pred dvorano HD. FILMSKI PRpGRAM ZA KINO ŽALEC četrtek, 18. 9. 1997, ob 20.00 POŠTAR (drama) - VSTOP PROST petek, 19. 9. 1997ob 18.00 IZGUBLJENI SVET - JURSKI PARK 2 ob 20. /5 USODNI NAGON (erotični film) sobota, 20. 9. 1997ob 18.00 IZGUBLJENI SVET - JURSKI PARK 2 ob 20. 15 IZGUBLJENI SVET - JURSKI PARK 2 nedelja, 21. 9. 1997ob 18.00 IZGUBLJENI SVET - JURSKI PARK 2 ob 20. 15 USODNI NAGON (erotični film) petek, 26. 9. 1997ob 20.00 RELIKVIJA (grozljivka) sobota, 27. 9. 1997 ob 18.00 MATILDA (mladinski film) ob 20.00 SUŽNJA LJUBEZNI (romantična komedija) nedelja, 28. 9. 1997, ob 16.00 MATILDA (mladinski film) ob 18.00 SUŽNJA LJUBEZNI (romantična komedija) ob 20.00 RELIKVIJA (grozljivka) 2. 10.-5. 10. MOŽJE V ČRNEM - akcijski film 10. 10.-12. 10. POPOLNA OBLAST - psihološki triler PRIJATELJICI - satirična komedija Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije tudi na tel. 715-123. PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Laikova vas 84, 3312 Prebold d-OuO. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Tel:. 063/702-250, faks: 702-251 OD OPEKE... DO STREŠNIKA -in še mnogo več...!!! PONUJAMO VAM VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA: cement, apno, dimnike schiedel, strešnike (bramae, bobrovee) in druge kritine, izolacijske materiale (novoterm, stiropor), okna ter vse ostalo, potrebno za gradnjo. *** ZA GOTOVINO - DO PRODAJE ZALOG *** - CEMENT -APNO - BRAMAC KRITINA -BOBROVEC - OPEKA MODUL - KLINKER PLOŠČICE - KRITINA ONDULINE - PRANE PLOŠČE, 40x40 cm 627.00 SIT/vreča 399.00 SIT/vreča 120,73 SIT/kom 66,97 SIT/kom 77,30 SIT/kom 58,99 SIT/kom 1.262.55 SIT/kom 196,65 SIT/kom ZELO UGODNO: - betonsko železo, armaturne mreže, nosilci, tlakovci, velux okna, orodje, barve, gips plošče Material vam lahko DOSTAVIMO Z AVTODVIGALOM. BREZPLAČNA DOSTAVA DO 25 km nad vrednostjo 80.000 SIT, RAZEN ZA OPEKO MODUL IN BETONSK ZIDAKE. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. SAM D.O.O. PRODAJNI CENTER, TEL.: 702-250 Savinjčan Diana - srčna kraljica in ljudska princesa šele v smrti Ugasnilo je življenje najbolj fotografirane ženske na svetu - princese Diane - ki je bila zelo priljubljena, vendar tucjj zelo tragična in nasprotujoča si oseba. In njena popularnost je po smrti postala večja kot kdajkoli prej, njeno dobrodelnost pa sedaj primerjajo z dobrodelnostjo matere Tereze, ki je umrla le šest dni za Diano. Pretekli teden je bil verjetno najpogostejši izraz, omenjen v britanski javnosti, izraz brez primere -nihče namreč ni pričakoval, da bo žalovanje za princeso Diano dobilo takšne razsežnosti, tudi sam pogreb je bil brez primere (kraljeva družina ga je najavila kot edinstven pogreb za edinstveno osebo), in celo stoletne tradicije so se končno začele lomiti, na žalost šele po smrti princese Diane. Proti koncu tedna, po Dianini smrti, so se vse bolj krepile kritike o kraljevi družini, ki je ostala izolirana v gradu Balmoral na Škotskem, predvsem pa kritike o preočitni indiferenčnosti kraljice Elizabete. Nekateri so v kontaktnih oddajah na televiziji celo dejali, da bi morala kraljica odstopiti s prestola in ga prepustiti Dianinem sinu Wil-liamu. Zato je kraljica prelomila še eno tradicijo in v petek dala posebno izjavo na televiziji, v kateri je zelo pohvalno govorila o svoji nekdanji snahi. Poleg tega je veliko razburjenja v javnosti povzročalo tudi stoletja staro pravilo, da zastava na Buckinghamski palači plapola le takrat, ko je kraljica doma. Ljudje so zahtevali, da bi morala tam plapolati zastava na pol droga kot znak spoštovanja. Tako je bilo popolnoma brez primere, da je kraljica dopustila, da je zastava plapolala na pol droga med pogrebom. Razlog za to, da je bila Diana tako popularna, ne samo v Veliki Britaniji, ampak tudi po celem svetu, so bili predvsem njena človeška toplina, spontanost in zmožnost sočustvovanja, najbolj od vsega pa njena dostopnost in njen stil življenja, ki je bil po eni strani zelo ekstravaganten, po drugi pa takšen kot stil navadnih ljudi, vse prej kot običajni hladni odnos v skladu s kraljevo tradicijo. Pred poroko s princem Charlesom je na primer nekaj časa delala kot varuška in nato v nekem londonskem vrtcu. Izredno zmožnost in potrebo Diane po sočustvovanju z obolelimi za aidsom, gobavci, invalidi in drugimi, prizadetimi na kakršenkoli drug način, je po mnenju mnogih v Angliji mogoče pripisati tudi občutkom zapuščenosti, izdanosti in prevaranosti, ki so jo spremljali vse od zgodnjega otroštva. Celo sama princesa je nekemu biografu priznala, da jo je vedno najbolj pre-. ganjal spomin na zvok korakov svoje matere'na pesku pred družinsko hišo, ko je za vedno odšla iz življenja družine. Dejala je tudi, da je bila hčerka, ki bi po željah staršev pravzaprav morala biti sin. Njen oče, takrat še vikont Althorp, je seveda hotel moškega naslednika'in po tem, ko je njegova žena Frances Roche rodila dve hčerki in je sin John umrl kmalu po rojstvu, sta vikont in njegova žena potrebovala kar teden dni, da sta izbrala ime za novo hči - Diano Frances. Moški naslednik -Charles, sedanji grof Spencer - se je rodil tri leta za Diano. Diana je bila stara le šest let, ko je njena mati zapustila družino, ker je njena afera z naslednikom bogatih proizvajalcev tapet, Petrom Shand-Kyddom, prišla v javnost. K Dianini osamljenosti je pripomogel tudi odhod njenih starejših sester v internat, zanjo pa je nato skrbela vrsta varušk. Tudi v zakonu s princem Charlesom Diana ni našla čustvenega miru. Kot je sama kasneje priznala, ji nihče v kraljevi družini ni pomagal spoprijeti se z novim načinom življenja, ki ga je zahteval položaj žene prestolonaslednika, v katerega je bila nenadoma vržena iz prejšnje popolne anonimnosti. To stanje je poslabšala tudi nečustvenost samega princa Charlesa, ki je prvi dan njunega poročnega potovanja v dvorcu Bro-adlands blizu mesta Romsey na jugu Anglije ves dan lovil ribe v bližnji reki. Med nadaljevanjem potovanja na kraljevi ladji Britannia pa je nosil manšetne gumbe z začetnico C (njegova dolgoletna prijateljica Camila). Lady Diana je princa Charlesa prvič spoznala, ko je bila stara le 16 let. Charles se je namreč udeležil lova na posestvu Dianinih staršev. Diana je mnogo let kasneje dejala, da se spomni, da je takrat na 12 let starejšega princa gledala kot na zelo dolgočasnega moškega. Obstaja tudi močno mnenje, da sta poroko med Diano in Charlesom skovali kraljica mati in njena dvorna dama, Lady Fermoy, ki je bila Dianina stara mati. Lady Fermoy je celo med ločitvenim postopkom med Dianinima staršema na sodišču trdila, da je bila Dianina mati slaba mati in da bi bilo za Diano bolje, da bi jo vzgajal njen oče - grof Spencer. Tako je seveda Diana imela boljše možnosti, poročiti se v kraljevo družino. V zakonu se je Diana vedno bolj spopadala s strogimi tradicijami kraljeve družine, ki so oklepale njen mladi duh, značilen za generacijo 60-ih. Eden od londonskih oblikovalcev, ki je naredil nekaj njenih najbolj znanih oblek, je pretekli teden na televiziji dejal, da pred ločitvijo Diana ni smela nositi črnih oblek, čeprav je bila črna njena najljubša barva, ker lahko člani kraljeve družine po tradiciji nosijo črno barvo le, ko umre član kraljeve družine. Vendar monarhija ni edina stvar, ki se bo po mnenju britanske javnosti morala spremeniti in prilagoditi sedanjemu času. Takoj po smrti so se pojavile močne zahteve po spremembi pravic medijev, nekateri politiki pa so zahtevali tudi spremembo zakona o privatnosti. Anglija namreč nima nobenega tako strogega zakona, ki bi usmerjal medije, kot ga ima Francija. Vendar pa so mnogi poudarjali, da tudi ta naj- bolj strog zakon ni mogel preprečiti tragične nesreče v Parizu. Ta teden je bilo tudi zanimivo, kako so nekateri zelo ugledni novinarji na televiziji in v časopisih priznali, da nosijo del krivde, saj so njihove TV-hiše ali časopisi odkupovali senzacionalne fotografije Diane in njenega prijatelja Dodija al Fayeda od agencij, ki so jih seveda za ogromne vsote kupili od sedaj linčanih paparacijev. Nekateri komentatorji so celo priznali, da bi lahko bilo veliko izlivanje čustev zelo hinavsko glede na to, da so prej zelo kritično ocenjevali Dianine ljubezenske afere. Vendar pa menijo, da je morda to bolj znak obžalovanja in kesanja za početje v preteklosti. Pretekli teden smo lahko videli na televiziji, kako so mnogi Britanci Dianino smrt vzeli za osebno izgubo; na desettisoče ljudi je čaka-lo^pred Kensingtonsko palačo, da bi napisali svoje sporočilo v knjigo sožalja. Iskrenost takšnega izlivanja čustev je bila za nekatere komentatorje vprašljiva po eni strani zato, ker je bila Diana prej tarča ostrih kritik, po drugi strani pa so mnogi menili, da so se vse te množice zlivale v London tudi zato, da bi bile udeležene v takšnem zgodovinskem dogodku svetovnih razsežnosti. Kmalu po smrti princese Diane so se začeli množiti tudi razni skladi, bolnice, naselja in tudi novorojenčki, ki so jih poimenovali po Diani. V spominski sklad princese Diane, ki bo namenjen dobrodelnim organizacijam, ki jih je podpirala Diana, se je v prvem tednu po smrti nabralo več kot 100 milijonov funtov. Vodja konzervativcev in nekateri laburistični politiki pa so predlagali, da bi letališče Heathrow preimenovali v letališče princese Diane. Tako kot med življenjem je tudi v smrti ostala odličen vir zaslužka - cvetličarji v Londonu so namreč prodali 1,3 milijona šopkov, trikrat več kot med najbolj donosnim časom - dnevom žena. Poleg tega je Diana tudi v smrti ostala žrtev zahtev javnega življenja. Čeprav je Dianin brat, grof Spencer, najprej objavil, da bo Diana pokopani v družinski kapeli v grofiji Northamptonshire, je le dan pred pogrebom objavil, da bo Diana pokopana znotraj družinskega posestva Althorp, ker bi drugače družinska kapela postala mesto množičnega romanja, nekaj podobnega kot Gra-celand, dom Elvisa Presleyja. Vendar pa je v tem del ironije, saj Diana ni nikoli rada živela v hiši v Alt-horpu, ki je bila po njenem mnenju prevelika in hladna. Rajši je namreč imela nekdanjo družinsko hišo Park House v grofiji Norfolk, vendar se je družina preselila v Althorp, ko je njen oče podedoval naslov grofa Spencerja in s tem tudi posestvo. Poleg tega pa je tudi v svoji oporoki izrazila željo, da bi bila pokopana poleg svojega očeta v družinski kapeli. Največ pozornosti bo sedaj usmerjene v vzgajanje Dianinih sinov, princa Williama in Harryja. Dianin brat je v govoru na pogrebu obljubil, da bo naredil vse, da princa ne bosta ostala potopljena v kraljeve tradicije, ampak da bosta spoznala vse plati modernega življenja. Zanimivo pa je tudi, da je kraljica Elizabeta med srečanjem z britanskim premieram Tonyjem Blairom menila, da se bo monarhija spremenila in posodobila v času generacije princev Williama in Harryja. Mnogi poudarjajo, da je del Dianine zapuščine v tem, da se je kraljeva družina v le tednu dni drastično spremenila, kar bi lahko prenovilo in ohranilo monarhijo, ki je bolj v stiku z viktorijansko dobo kot pa s sedanjostjo. Kraljica se je dan pred pogrebom, ko se je poklonila spominu Diane, rokovala z ljudmi iz množice; ki je obkrožala palače - znak, da celo bariere, ki preprečujejo izkazovanje čustev ne samo kraljevi družini, ampak tudi Britancem na splošno, končno padajo. Vse te spremembe in tudi ogromne donacije za dobrodelne namene, ki so dobile nepričakovane razsežnosti takoj po smrti, bi verjetno zelo razveselile princeso Diano, ki je sedaj postala ikona, »srčna kraljica« in »ljudska princesa«. Darja Kroflič Na obisku španski jamarji Vse več stikov Preboldski jamarji so znani po številnih ekspedicijah, s katerimi so ponesli v svet ime slovenskega in .še prej jugoslovanskega jamarstva in z raziskavami na manj znanih območjih kraškega sveta prispevali pomemben delež k svetovnemu jamarstvu. S tem niso postali znani le v nekdanji Jugoslaviji, ampak tudi po svetu. Ne nazadnje so edini jamarski klub v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da so njihove raziskave po svetu vnešene v atlas jamskega sveta. Zanimanje tujih jamarjev za slovenski kras, ki je tudi zibelka nove znanstvene vede - jamoslovja ali speleologije, je tako tudi po zaslugi preboldskih jamarjev vedno večje. V klub vsake toliko časa pride kakšno pismo s prošnjo in željami za ogled jam na območju, ki ga raz- Na fotografiji: Člani preboldskega kluba s španskimi jamarji pred vhodom v Dom Svobode, kjer je sedež kluba iskovalno pokrivajo preboldski jamarji. Letos v poletnih mesecih so bili pri njih na obisku jamarji iz Prage iz kluba Saf Tetin, pred nedav- nim pa tudi španski jamarji z jugovzhoda države, ki delujejo v klubu CENTRO ELFO. Tako prve kot druge so jamarji peljali v Snežno jamo na Raduhi, ki je prav vse nadvse navdušila. Bili pa so tudi v nekaj breznih in tako dobili dokaj zanimivo sliko razmer osamelega in predalpskega krasa. Sicer pa velja ob tem še povedati, da že vse od vojne obstajajo dobri stiki z avstrijskimi, italijanskimi in še posebno češkimi biospeleologi. Slednji so z odkritji slepih jamskih hroščev - endemitov veliko prispevali k uveljavitvi Snežne jame, hkrati pa tudi drugih jam, ki so biospeleološko zanimive. Za konec še povejmo, da se vsi, ki so v gosteh pri preboldskih jamarjih, prijetno počutijo, kar tudi dokazujejo razna zahvalna pisma, ki jih dobivajo v klub. To pa je nedvomno tudi dobra predstavitev naše mlade države Slovenije in slovenskih jamarjev. - OV - Mare Cestnik Onesnaževanje poštnih nabiralnikov Med dvomesečnim potepanjem po Novi Zelandiji me je pred leti razveseljevala domišljija tistih možgansko zdravih domačinov, ki so odklanjali posiljevanje poštnih nabiralnikov s porabniškimi prospekti in reklamami. Njihovo nasprotovanje tovrstnemu nasilju nad zavestjo se je izražalo v nalepkah z napisi Nobenega odpadnega papirja prosim!, Sadite drevesa, ne lažnih potreb!, Ohranimo zdrav planet! in njim podobnimi. Površen pomislek, da si v deželi socialno podkrepljenega blagostanja - veliki kot Italija, a z manj kot dvakratnim številom prebivalstva Slovenije - razkošje nezmernosti lahko privoščijo, postavlja na laž prav množičnost okoljevarstveno podkrepljenih pobud. Morda zaradi slabih izkušenj, lahko pa tudi zaradi manj porabniškega butalstva, s kakršnim se trenutno opijanja moja domovina. Posnemal sem daljni vzor in na svoj poštni nabiralnik z velikimi črkami izrekel prošnjo, naj ga ne zasipajo z novicami o razprodajah, z reklamnimi vabili in drugo primitivno trgovsko mu-nicijo - ter s tem v letu ali dveh pomagajo ohraniti vsaj eno drevo. Raznašalci se delajo slepe, žal pa njihova slepota ni le očesna. Nekoč sem namreč ujel dvoje teh ljudi in ju prijazno opozoril na napis, a lakonično sta mi odgovorila - kaj drugega kot to, da sta plačana po kosu. Seveda so sluge krivi samo toliko, kolikor so sluge; gospodarji večinoma skriti seštevajo svoje račune in jim ni dovolj umazan noben trik, s katerim upajo in pričakujejo potegniti denar iz žepov preprostih na umu in dojemanju. Prav, bi lahko rekel, naj drvijo kupovat vse tisto, česar ne potrebujejo, kar jim bo v napoto in jim bo škodilo - naj, če so dovolj neumni in se brez slabe vesti predajajo lažnim vrednotam blagostanja; toda s tem uničujejo tudi moj svet, moje okolje in njegove duhovne ter moralne vrednote, prihodnost mojih in vseh potomcev ter navsezadnje brez spoštovanja polnijo tudi moj poštni nabiralnik. Primeri iz enotedenske nabirke: Trgovina, ki bi se v slovenščini lahko lepo imenovala Ostržek (o tem problemu sem že pisal!), izsiljuje mladostnike z nizkim udarcem, češ: Ne pustite, da vas sošolci in sošolke prepoznajo po obleki iz lanskega šolskega leta! Zatorej, seveda, vsi v njihovo tr- govino. Drugi, preprostejši dokaz, kako nas za privilegij, da bomo lahko domače hiše, garaže in dvorišča napolnili z uvoženo ceneno ropotijo, kupuje povampirjeni poamerikanizirani evrorajh, je velika barvna reklama za eno največjih nemških trgovskih verig s tehničnim blagom. Mehr Baumarkt, mehr Le-istung! Kriči v jeziku tistih, ki bodo v desetletju zadoščanja po-žrešništvu naredili zase več kot v tisočletju z mečem in križem. Cene v šilingih! Potem zvezčič s seznamom družabnih iger. Spet v slogu Nemcev, ki so največji in najbolj zarukani požiralci družabnega kratkočasenja - če seveda ne gledajo televizije, potujejo na najbolj množične svetovne plaže in pijejo piva. Brez dvoma bo prodaja tega plastifi-ciranega kiča pokazala, da smo jim še kako podobni, čeprav si upamo gledati nanje z omalovaževanjem. Na skromnem listku mlad (najbrž) poslovnež ponuja posredovanje. Če ne razumete besede posredovanje: to je nekaj, kar za denarno plačilo prekinja vašo začrtano pot od namena do cilja in vam jo obenem napravi zapleteno bolj, kot je v resnici. Nato avtomobili, prva slovenska veroizpoved, vedno znova, na takšnem ali drugačnem trnku, s to ali ono prozorno vabo. Narava v izobilju, vsakomur ponuja zdravila, najbolj primerna, najbolje pridelana in obdelana, v živi, barviti, dišeči pojavnosti - toda za bolečine, ki jih ni ali ki so sad požreš-niškega nasilja nad telesom, ponuja farmacija strašljivo dolg seznam umetnih pomagal, in to na odličnem, dobro tiskanem papirju. Se ve, od kod jim denar. Ampak dovolj; nočem tvegati napake, da bi za karkoli še sam delal reklamo. Vse opisano me sili, da bi postal cinik. Toda cinizem je najbližja zamenjava za optimizem. Kar se mene tiče, mi optimizma ne zmanjkuje, kljub grozljivemu upadanju kulturne vrednosti sodobnega življenja. Verjamem namreč, da bo postalo človeku od prenasičenosti prej ali slej slabo in bo sprožil mehanizme obrambe. Ne nazadnje tudi proti onesnaževanju poštnih nabiralnikov, ki je le eden od simptomov sodobnih duševnih obolelosti. In četudi zmaga neumnost: narava - in z njo zdravo v človekovem bistvu - si bo pridržala zadnjo besedo. Morda bo kruta, a zagotovo bo pravična! PEKARNA -TRGOVINA UDUČ KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Spoštovani! Poletje je čas za dopustovanje, izlete v gore, kopanje v rekah, jezerih, morju. To je čas, ko si napolnimo svoje telesne »akumulatorje«. Pred vrati je jesen in z njo čas jesenskih darov narave. V naši pekami in trgovini jih imamo vse leto. Prepričajte se! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bog ate je založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365 Savinjčan Drago Huš Mojster prometnih signalizacij Pet let podjetniške poti Čez dva dni bo stekel promet po težko pričakovanem avtocestnem odseku Arja vas-Vransko. Da bo promet po avtocesti in na njenih izvozih potekal tako kot je treba, je med drugim pomembno vlogo odigral Drago Huš iz Latkove vasi. S svojim podjetjem je kot podizvajalec Novogoriškega Mebla A plus A postavil vso vertikalno signalizacijo ter s tem tudi kronal peto obletnico samostojnega podjetništva. Tako odprtje avtoceste kot tudi jubilej firme pa sta dovolj tehtna razloga, da o njem in njegovem delu spregovorimo nekoliko več. Drago Huš je po poklicu strojni tehnik. Vrsto let nazaj je bil zaposlen v Tekstilni tovarni Prebold, nato pa sedem let v Hmezadovi Strojni - tovarni kmetijskih strojev. Pred petimi leti je stopil na samostojno pot. Oranje ledine »Razlogov za to je več, verjetno najpomembnejši je ta, da je bila tovarna tik pred stečajem. Mislim pa, da pri tem ne gre zanemariti moje narave, saj sem človek izzivov in zato sem že nekajkrat tudi zamenjal službo. Kako dolgo bom počel to, kar počnem sedaj že pet let, ne vem. Vsekakor pa mi je to delo zanimivo, in dokler bo tako, bom tudi vztrajal. To pa še tembolj, saj se mi sedaj kot zasebniku kolesa drugače sučejo,« je v začetku najinega pogovora povedal Drago Huš in nadaljeval: »Začetki niso bili lahki, tako kot običajno niso pri nobeni stvari, ki je povezana z denarjem in zagotavljanjem dela. Glavna težava je bila, da so nad de- lom, ki ga opravlja moje podjetje, imela monopol cestna podjetja in da smo se mi vrinili med njih kot nekakšen tujek ali nebodigatreba. Bili smo drugi v Sloveniji, ki smo se spopadli' s situacijo, ki je bila na tem področju, vsekakor pa prvi na Štajerskem, ki smo se podali na to pot.« Videl, spoznal, začel Drago Huš tega, kar počne, ne bi delal, če ne bi bil na službeni poti v Ljubljani, kjer je prišel v stik s firmo SIGNA iz Trzina, ki je prva začela opravljati ta cestna dela. V pogovoru z njihovim tehničnim vodjem je spoznal, da gre za zanimiv posel, ki ga na Štajerskem še nihče od zasebnikov ne opravlja. Na hitro se je odločil in zagrizel v, sprva, precej kislo jabolko. »Mislim, da sem se pravilno odločil, saj je v tem delu veliko izzivov, raznolikega dela, tako da bom pri tem delu verjetno vztrajal veliko dalj časa. Ne nazadnje, tudi zaradi kapitala, ki sem ga vložil v razvoj podjetja, in znanja, ki sem si ga pridobil na tem področju dela v teh petih letih obstoja firme. Poleg tega se obseg dela povečuje, tako da bom drugo leto moral zaposliti dva do tri delavce, saj verjetno ne bo šlo tako kot sedaj, ko sem potrebe po delovni si- li reševal prek študentskega servisa in s svojimi domačimi. Delavce sem poskušal že najti tudi prek Zavoda za zaposlovanje, pa ni bilo pravega odziva, tako da se upravičeno lahko vprašam, kam to vodi. Izgleda, da so iskalci zaposlitve povsem zadovoljni s tistim denarjem, ki ga dobijo na zavodu...« V Savinjski dolini in Zasavju Podjetje Draga Huša je največ prisotno po občinah Zgornje Savinjske doline, v Zasavju in Spodnji Savinjski dolini. V slednji sedaj predvsem zaradi avtoceste, kjer so podizvajalci novogoriškega Mebla, oziroma firme A plus A, ki je glavni proizvajalec vertikalnih prometnih signalizacij. Vsekakor pa si želijo, da bi bili več prisotni pri delu na lokalnih in drugih cestah, ki jih pokriva, oziroma sodijo v okvir žalske občine. »Kot vse kaže, bomo z Novogoričani ostali dobri poslovni partnerji tudi v prihodnje, tako pri nadaljnjem opremljanju avtoceste z vertikalno prometno signalizacijo kot pri servisiranju le-ta ob obstoječih avtocestnih površinah. Seveda pa ob tem ne bomo zanemarjali del pri barvanju horizontalnih prometnih signalizacij, saj imamo za vse to potrebno stroj- Turistična agencija Vransko 59, Vransko tel.: 063/725-008 PRETIPKUJEMO vse vrste tekstov in FOTOKOPIRAMO! PRODAJA RABUENIH VOZIL DACA d.0.0. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 063/715-946 mobitel: 0609/629-093 ODKUP RABUENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1990 DAUE (TRENUTNO V zalogi) VW Golf JXD I. 90 10.500 DEM VW Golf JGLD I. 84 4.500 DEM VW Passat GTVR6 I. 92 19.900 DEM ALFA 155 V 62,5 I. 93 18.900 DEM r Odprto: od 7. do 15. ure, \ sreda: od 7. do 17. ure, L petek: od 7. do 13. ure. / AUDI 80 I. 94 18.500 DEM FORD FIESTA 1,1 IC I. 95 12.300 DEM FIAT TIPO 1.6 IESX I. 93 11.700 DEM R Trafic I. 85 4.500 DEM ZA VSA RABUENA VOZILA MOŽEN KREDIT. študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 717-197 POSREDOVANJE DELA ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE - ŠTUDENTSKI RAČUN - HITRE IN KVALITETNE BANČNE STORITVE - DOSTOP DO GOTOVINE - 24 UR NA DAN /// NAJCENEJŠE FOTOKOPIRANJE !!! !!! ODSLEJ TUDI BARVNE FOTOKOPIJE H! A 4-FORMAT - samo 8 SIT Del. čas - ponedeljek, sreda, četrtek, petek: od 7.30 do 16. ure, torek: od 7.30 do 17. ure no opremo, ki jo bomo v prihodnje še posodobili. Tako kot pri vsakem poslu tudi mi stremimo za boljšimi stroji, za boljšo tehnologijo, za lažjim delom. Vsekakor investicij nikoli ne zmanjka, le denarja je običajno vedno premalo. Dejstvo pa je tudi, da je naše delo sezonsko, saj pozno jeseni in v zimi ni veliko dela, ker to onemogočajo vremenske razmere. S to problematiko je povezano tudi že omenjeno zaposlovanje in pa zagotavljanje dela skozi bolj mrtvo sezono. S tem namenom smo ob stroju za ploskovno barvanje in stroju za barvanje robnih in osnih črt že pred. dvema letoma in pol nabavili avto-dvigalo. Z njim zlasti obrezujemo drevje ob cestiščih, v parkih in opravljamo druge usluge, tako da nekako zakrpamo čas, ko ni možno delati na cesti,« je še dejal Drago Huš in odhitel nadaljevat postavljati veliko signalno tablo, saj se čas odprtja avtoceste hitro bliža. Na dan odprtja avtoceste se bo Drago, skupaj z vsemi, ki so delali na tem odseku avtoceste, lahko malo oddahnil. Za njim bosta dva meseca intenzivnega dela od jutra do večera. Že jutri pa ga čakajo nove obveznosti in tako bo dan za dnem, iz meseca v mesec, iz leta v Teto. »A, če človek ve, zakaj dela, potem ni nobeno delo pretežko,« pravi Drago Huš, ki si ob obletnici lahko zasluženo nazdravi, saj je takorekoč iz nič postal poznan, kakovosten in soliden poslovnež. D. N. Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V mesecu avgustu ste,, cenjeni bralci, pri glasovanju za najbolj priljubljeno trgovino izbrali Blagovnico Savinjka Žalec in Blagovnico Polzela, ki si delita enako število glasov, sledita Trgovina Miklavc in Žana Žalec. Najbolj priljubljena trgovka je Darinka Stanko (trg. Miklavc), sledita ji Zdenka Golavšek (Savinjka Žalec) in Marinka Vošnjak (Blagovnica Polzela). Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence: 1. ELZA ŽIDANIK, Vrbje Tl, Žalec 2. ŠTEFKA URH, Kasaze 103, Petrovče 3. MAJA DRČA, Kapla 36, Tabor Nagrade dobite v uredništvu Savinjčana. Glasovnice iz septembrske številke Savinjčana nam pošljite do 30. septembra 1997. -$g------------------------------------------------------- GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je:. ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je: _____ Moj naslov: AGRO AVTOHISA ŠEMPETER (bivša bencinska črpalka pri SIP-u) tel. 702-510, teL/faks: 702-610, GSM 041/672-300 pooblaščeni prodajalec vozil Daewoo in traktorjev Zetor DAEWOO • DAEWOO • DAEWOO SE JE NA SVOJI POTI PO EVROPI USTAVIL PRI NAS LANOS že od 18.490 DEM -1000 DEM popusta; TICO že od 10.990 DEM -darilo: kovinska barva, prevoz, 333 I bencina; BANČNI KREDITI IN KREDITI NA POLOŽNICE LIZING ZA FIRME IN OBČANE. PREPRIČAJTE SE: DAEWOO DAJE NAJVEČ OSTALI PROGRAMI: traktorji ZETOR stari in novi tipi - krediti že od 4,5% skuterji avtogume z brezplačno montažo akumulatorji telefoni GSM že od 44.900, tudi na obroke kmetijska mehanizacija PRAVA PONUDBA NA PRAVEM MESTU. ACF - AGROAVTO HIŠA - ACF NEXIA že od 16.990 DEM -darilo: kovinska barva, prevoz, 333 I bencina; NUBIRA: promocijske cene l*A Hmezad HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje TEL/FAKS: 063/722-055 GRADBENIKI, POZOR - POLNILA IN NOSILCI ZA MONTA PLOŠČO - ITALIJANSKI CEMENT IN OPEKA - KERAMIČNE TALNE PLOŠČICE - BARVE, LAKI IN LEPILA - VIJAKI IN OKOVJE - ŽELEZNINA IN ORODJE - BELA TEHNIKA IN AKUSTIKA - KOLESA IN MOTORJI 722^055 Ne pozabite! Delovni čas: pon.-petek: 7.30 do 17. ure, sobota: 7.30 do 12. ure. Štiri leta za avtocesto Arja vas-Vransko Sedanje prometne razmere v dolini in morebitna izgubljena človeška življenja opravičujejo naglico pri gradnji avtoceste Mnogo let je trajalo, da se je država lotila gradnje avtoceste skozi Savinjsko dolino. Gost promet po magistralki je postal neznosen in tudi najveCji kritiki tega cestnega projekta so morali priznati, da avtocesto potrebujemo. Kljub mnogim zapletom, najprej z izbiro trase pa odkupi zemljišč in zahtevami po odškodninah, je avtocesta zgrajena razmeroma hitro. Več o tej največji naložbi v občini v zadnjih desetletjih pa v pogovoru z direktorjem projekta Celje-Ljubljana pri Družbi za državne ceste Vilijem Že-varianom. Kakšne so bile vaše konkretne naloge pri tem projektu? Vili Ževarlan: »Družba za državne ceste dela po pogodbi za Dars in smo odgovorni za izvedbeni del projekta gradnje avtoceste.« Kar nekaj let je trajalo, da se je država odločila za gradnjo te avtoceste, potem pa je gradnja potekala v precejšnji naglici. Tako ob začetku niti niso bila odkupljena vsa zemljišča. Kako je to vplivalo na gradnjo? Vili Ževarlan: »Po mojem mnenju smo to avtocesto zgradili za naše in tudi svetovne razmere zelo hitro, v štirih letih. Konec leta 1993 smo še izbirali variante, potem pa smo še v letu 1994, ko je bil že izpeljan postopek sprejema lokacijskega načrta, podpisali pogodbo z izvajalcem. Takrat smo imeli odkupljenih dobrih 60 do 70 odstotkov zemljišč. Zapletlo pa se je, tako kot se običajno povsod zaplete, pri odkupu zadnjih petih odstotkov. Dodatno je odkupe zavleklo dejstvo, da smo imeli na trasi mislim da približno 20 denacionalizacij in vsi ti zahtevki so bili rešeni sporazumno, ne prek sodišča. Marca leta 1995 smo tako že začeli gradnjo na enem izmed odsekov te trase. Sicer pa je ta avtocestni odsek za naše razmere zelo dolg, ne vem, če bo kje v Sloveniji naenkrat odprt tako dolg odsek - več kot 20 kilometrov.« So bili tudi na drugih odsekih avtocest podobni zapleti z odkupi zemljišč? Vili Ževarlan: »Slovenija je na neki način še v procesu prehoda na drug sistem, vedno bolj postajamo pravna država, vedno bolj se tudi varujejo pravice posameznikov. V pravni državi je pač tako, da lahko en posameznik ovira tako gradnjo in da lahko traja takšen postopek precej časa. Vedeti pa je treba, da gre ta avtocesta po Savinjski dolini in da je tu krasna, zelo plodna zemlja. Tu je prvo območje kmetijskih zemljišč, tako da so na nekaterih drugih odsekih slovenskih avtocest težave z zemljišči res neprimerno manjše, tako denimo na Krasu.« je bil ob začetku gradnje od- kupljen preozek pas zemljišč vzdolž trase? je res, da je bila marsikje zemlja s trase odrinjena na neodkupljena zemljišča ? Vili Ževarlan: »V projektu je bilo predvideno, da se s trase odstrani plast plodne zemlje, debela 30 do 40 centimetrov. V resnici je bila ponekod na trasi plast plodne zemlje precej bolj debela, ponekod tudi 80 in več centimetrov. Zato se je ponekod res zgodilo, da smo morali to zemljo odriniti malo širše. Vendar bo z vsemi lastniki, tako kot nam narekuje zakon, izvedena ekspopriacija, to pomeni, da moramo vse tiste površine, ki smo jih zasedli, še dodatno odkupiti oziroma poravnati vso škodo. In to bo tudi narejeno.« Menda je trasa avtoceste ponekod nekoliko drugačna, kot je določeno v lokacijski dokumentaciji. je to res? Vili Ževarlan: »Trasa glede na lokacijsko dovoljenje ni nič spremenjena, moramo pa vedeti, da je bilo na območju Ločice ob Savinji še v začetku leta 1994 šest variant poteka avtoceste in dejansko je bila nato izbrana drugačna varianta, kot je bila prej predvidena v dolgoročnem prostorskem planu Republike Slovenije. To je dejstvo, vendar je ta varianta popolnoma legalna, bila je javno razgrnjena v vseh krajevnih skupnostih in 10. januarja leta 1994 jo je potrdila tudi takratna skupščina občine Žalec, ko je to spremembo vključila v svoje prostorske plane. Da je vse zakonito, priča tudi pritožba na ustavno sodišče, ki je presodilo, da je bil postopek korektno izpeljan.« Kako pa je bilo s samo gradnjo ceste; kateri so bili problemi, ki jih morda niste pričakovali? Vili Ževarlan: »Na tem odseku smo delali vzporedno in ne po zaporednem postopku, po katerem se po sprejemu lokacijskega načrta najprej odkupijo vsa zemljišča, se izdelajo vsi projekti in se šele nato izvede razpis oziroma izbor izvajalca. Da bi pridobili čas, smo nekatere aktivnosti izvajali vzporedno. In na neki način ima ta naglica določene posledice. Tako je bil tudi razpis za izbor izvajalca nare- jen bolj ali manj na osnovi idejnega projekta. Ko smo projektirali cesto, tudi še niso bila odkupljena vsa zemljišča na trasi in tako nismo mogli narediti vseh geoloških geomehanskih raziskav. Pozneje se je med gradnjo pokazalo, da so razmere ponekod drugačne in temu se je bilo potrebno prilagoditi. Običajno pa to pomeni višje stroške. Če bi ravnali drugače in bi posto- pek izvajali zaporedno, bi bila po moji oceni avtocesta odprta najmanj dve leti kasneje. Če primerjamo izgubo in koristi uporabnikov ceste in prištejemo še možna izgubljena človeška življenja na magistralki v tem času, potem mislim, da je glede na sedanje prometne razmere na tem območju tpdi ta večji vložek upravičen.« je že znano, kakšni so stroški gradnje avtoceste Arja vas-Vran-sko? Vili Ževarlan: »Investicijska vrednost avtoceste Arja vas-Vransko je 6,5 milijona dolarjev po kilometru in ne sodi med najdražje slovenske avtocestne odseke.« Kako ocenjujete sodelovanje z občino in krajevnimi skupnostmi, po katerih poteka avtocesta, zlasti pri reševanju problemov, nastalih ob gradnji? Vili Ževarlan: »Z občino Žalec smo ves čas korektno, dobro sodelovali, seveda pa nikoli ne gre čisto gladko. To je le velik poseg v prostor in mi smo skušali vse spore oziroma probleme reševati strpno. Večinoma smo v tem tudi uspeli.« |e Dars še s kakšno občino podpisal podobno pogodbo kot z žalsko občino, v kateri se zavezuje, da bo izpolnil določene zahteve in, denimo, zagotovil odpravo poškodovanih lokalnih cest? Vili Ževarlan: »Podobna pogodba je bila podpisana z občino Kamnik, v kateri se Dars zavezuje, da bo vzporedno cesto vzpostavil v takšno stanje, da se bo lahko zaradi gradbiščnega prometa del ostalega prometa preusmeril na to cesto. Zadruge pa osebno ne vem, ker delam pač pri tem projektu.« Gradnja avtoceste skozi Savinjsko dolino je končana. Bodo zdaj Savinjčani ostali sami s to cesto in problemi, ki jih bo morda povzročala? Se bo nadzoroval vpliv avtoceste na okolico? Vili Ževarlan: »Gradnja še ni zaključena. Avtocesto bomo sicer odprli, vendar še ostajajo dela ob avtocesti. Urediti je še potrebno nekatera križanja lokalnih cest z avtocesto, zlasti podvoze. Določena dela bo potrebno opraviti na vodotokih, saj bo potrebno nekatere še dodatno regulirati na podlagi zadnjih vodnogospodarskih presoj. Odpraviti je potrebo še vse pomanjkljivosti, ki so jih na tehničnem pregledu ugotovili inšpektorji. Po mojih predvidevanjih bo gradnja avtoceste povsem zaključena spomladi prihodnje leto.« Pa se bo nato še naredila kakšna presoja vplivov avtoceste na okolico, ali bo to narejeno samo na zahtevo ljudi? Pričakujete še veliko odškodninskih zahtevkov? Vili Ževarlan: »V zvezi z zahtevki za odškodnine za razvrednotenje premoženja imajo posamezniki vedno možnost za civilno tožbo, vendar je ministrstvo za okolje in prostor oškodovancem odgovorilo, da morajo njihove zahteve najprej skozi legalen postopek, torej morajo najprej podati pritožbo na ministrstvo, ki jo bo proučilo in nato ukrepalo naprej. Lahko pa tudi, da bo kakšen objekt še odkupljen, če se bo pokazalo, da vpliva avtoceste ni mogoče z nobenim ukrepom ustrezno omiliti. Sicer pa nam uredba narekuje, da moramo izvajati periodične meritve hrupa in tudi drugih parametrov onesnaževanja okolja in te meritve bomo vsekakor opravljali.« Ali bodo oziroma v kolikšnem času bodo odpravljene poškodbe lokalnih cest, ki so nastale zaradi prevozov do gradbišča avtoceste? Vili Ževarlan: »Iz prve roke vam lahko zagotovim, da bo to izvedeno. Podpisana je že pogodba za izvedbo teh del. Kot najugodnejši ponudnik za ta dela je bilo izbrano podjetje s tega območja -to je Cestno podjetje Celje. Gre za sorazmerno visok znesek po pogodbi. Z občinsko komisijo in predstavniki krajevnih skupnosti smo vse te ceste podrobno pregledali in se dogovorili za način sanacije. Za te ceste sem prepričan, da bodo postopoma, ampak zagotovo popravljene. Obnova teh cest bo lahko, po moji oceni, končana do konca letošnje gradbene sezone, če ne bo jeseni zelo slabega vremena.« Gradnja avtoceste se nadaljuje prek Trojan. Ozko grlo bo prehod z avtoceste na magistralko v Ločici pri Vranskem. Imate kakšne rešitve za odpravo tega ozkega grla? Vili Ževarlan: »To je objektivno dejstvo, tega problema ne bi bilo, če bi bila tudi naprej proti Ljubljani že zgrajena avtocesta. Žal se bo ta problem - strnjena kolona, ki je bila do sedaj vendarle razporejena po magistralki vse od Arje va-siskozi Šempeter in druga naselja, \terjetno, ob prometnih konicah pa zagotovo, prenesel samo na ta del, kjer se avtocesta začasno priključuje na magistralno cesto.« »Kdaj pa se bomo lahko peljali po avtocesti vse do Ljubljane? Vili Ževarlan: »Kolikor poznam načrte, naj bi bilo to leta 2003. Prva etapa odseka Vransko-Blagovi-ca, to je del Vransko-Trojane, naj bi bil zgrajen do leta 2000, pa tudi prva etapa iz ljubljanske smeri od Šentjakoba do Krtine, prav tako približno 8 kilometrov dolg odsek, naj bi bila končana do konca tega tisočletja.« Morda ob koncu tega pogovora še čisto osebni občutki ob zaključku gradnje projekta avtoceste skozi Savinjsko dolino. Med drugim ste mnogo ur preživeli tudi ob vročih razpravah s krajani o posameznih problemih. Vili Ževarlan: »Tudi tega je bilo nekaj, ampak na koncu je človek zadovoljen, da je delo končano. In običajno je tako, da se čez nekaj časa slabe oziroma težje stvari, ki jih je tudi bilo nekaj, pozabijo večinoma pa ostanejo dobri spomini.« K. Rozman Previdno - po novi in starih cestah Še nekaj dni in pokazalo se bo, kaj avtocesta v resnici pomeni za Savinjsko dolino in prometne razmere v njej. Kako se na to pripravljajo policisti oziroma ali pričakujejo kakšne dodatne težave po odprtju avtoceste, je povedal komandir Policijske postaje Žalec Zvonko Šmid. »Vsekakor se bodo z odprtjem avtoceste izboljšali pogoji za vožnjo skozi Savinjsko dolino, s tem da se bo razbremenila predvsem magistralna cesta M-10 od Arje vasi do Zajasovnika. Bo pa nastajala gneča oziroma prometni zamašek v Ločici pri Vranskem, vse dokler ne bo zgrajena celotna avtocesta proti Ljubljani. V Ločici se bo namreč promet s štiripasovne avtoceste spet preusmeril nazaj na dvopasovnico in tam bo prihajalo do zastojev. Pričakujemo pa še nekaj. Ker bo na magistralni cesti bolj redek promet in bodo vozniki zato povečevali hitrost vožnje, bo na njej prihajalo do hujših prometnih nezgod kot zdaj. V Šempetru, denimo, že lep čas nismo imeli povoženega pešca, ker promet poteka praktično po polževo. Zato bi opozoril predvsem voznike, ki se bodo še vozili po magistralki, naj bodo še posebej previdni in naj upoštevajo vse omejitve hitrosti na tej cesti. Ob odprtju avtoceste bomo tudi policisti še posebej pozorni na promet po magistralki in bomo poostrili nadzor predvsem z radarji. Namen je preprečiti prometne nezgode, katerih glavni razlog je še vedno najpogosteje hitrost. Prav tako pa domnevam, da se bo marsikdo še vedno raje odločil za vožnjo po magistralki zaradi zastojev v Ločici. In tako posebnega izboljšanja, razen manjše gostote prometa v naseljih, ne pričakujemo, dokler ne bo zgrajena celotna avtocesta.« Kot kaže, se prometnim zastojem v Ločici pri Vranskem ne bo mogoče izogniti. »Predvideva se sicer, da bi spreljali osebni promet skozi Tuhinjsko dolino, tovorni pa prek Trojan, vendar bo ob vsaki nesreči spet prihajalo do velike gneče.« In kakšno je bilo sodelovanje policistov z izvajalci gradnje avtoceste oziroma investitorjem in ali ima avtocesta kakšne skrite pasti? »Policisti sodelujemo pri vseh tehničnih pregledih, tako na primer na vseh nadhodih in podhodkih prek avtoceste. Dokler ne bo promet stekel po njej, pa je težko govoriti o tem, ali ima avtocesta kakšne skrite pasti.« Kakšna je avtocesta, bi lahko že marsikaj povedali vsi tisti, ki so se po njej že vozili, čeprav so cesto še gradili. Pri tem je prišlo do kar nekaj nesreč. »Marsikdo si je še v času gradnje privoščil, da se je peljal po avtocesti in zgodilo se je kar nekaj nezgod, ki pa jih nismo obravnavali kot prometne nezgode, ker je cesta še zaprta in ni javna površina. Vsi, ki so se po njej vozili samovoljno, bodo morali sami kriti škodo. Ljudje se očitno niso zavedali, da se po nedograjeni in ne-prevzeti cesti vozijo na lastno odgovornost.« K. R. ; > d.o.o. Maribor Inženiring za vodno gospodarstvo Maribor, Glavni trg 5, telefon: 062/20-845, 227-468, telefaks: 062/227- 468 Hidrogea opravlja vodnogospodarsko-ekološke storitve na osnovi lastnih tehnoloških dognanj samostojno ali v sodelovanju z domačimi ali tujimi partnerji- Izvaja najzahtevnejše inženiringe s področja vodnega gospodarstva, ekologije, nizkih gradenj in študijsko-raziskovalnega in projektantskega dela. V okviru avtocestnega programa Republike Slovenije Hidrogea nadzira kakovost vodnogospodarskih del, ki zajemajo urejanje vodotokov, problematiko zbiranja in čiščenja padavinskih vod z AC. ingrad I/ISIE VISOKE • NIZKE • GRADNJE 3000 CELJE Lava 7 tel.: nc. +386 63 Zgradili smo 16 mostov, med njimi tudi največji objekt na avtocesti Arja vas -Vransko - most čez Savinjo v Ločici pri Polzeli. GIP VEGRAD VELENJE Prešernova 9a, p.o 3320 VELENJE telefon:063/856-712 teleks: 36207 slo vegrad telefaks: 063/855-438 AL' Oeljti-Ljubljaua Odsek Arja vas-Vransko - objekti za zaščito voda pred vplivi odvodnje z avtoceste - objekti za zaščito podtalnice - lovilci olj A.G KoceVALicL vas - v gradnji - Cestninska postaja Tepanje in Slovenske Konjice Pododsek 3/2 Sl. Bistrica-SI. Konjice - podvoz 30-33 a - most 50-37 (čez potok Ložnica) - most 50-39 (čez potok Oplotnica) J] GRADBENO PODJETJE CELJE p.o. Ulica XIV. divizije 10, 3000 CELJE tel.: (063) 482-480 telefaks: (063) 442-490, 442-613 AVTOCESTA ARJA VAS - VRANSKO Na avtocestnem odseku ARJA VAS - VRANSKO smo zgradili cestninsko postajo Vransko in 6 nadvozov. * GRADIMO: stanovanjske, obrtne industrijske, energetske, prometne, hidrogradbene, rudarske in druge objekte; * PRODAJAMO: razne vrste betona, gramoza in peska po ugodnih cenah * STORITVE: inženiring, komercialni posli in izdelava projektov GRADIS CELJE VAM ŽELI SREČNO IN VARNO VOŽNJO! Predelava plastike In kovin S MINERVA ŽALEC d.d. Na avtocesti Arja vas-Vransko smo izdelali in položili 21.000 metrov polietilenskih cevi za kanalizacijo. Po n g rac 101, 3302 Griže telefon: 063/71 92 12 telefaks: 063/71 92 42 Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 448 Cestno podjetje Celje, d.d., je na odseku avtoceste Arja vas-Vransko Izvajala naslednja dela: • urejanje premoženjskopravnih zadev (odkup zemljišč), • izvedba zgornjega ustroja ' • dobava kamnitih agregatov za potrebe betonov, nasipov in izgradnje posteljice, • naprava asfalta, • izvedba talne označbe. plimah Boris ŠIRŠE direktor Šlandrov trg 44 Žalec tel.: 063 717118 faks: 715 535 mobi.: 0609 610 089 NA AVTOCESTI ARJA VAS- VRANSKO - smo zavarovali brežino avtoceste s kamnito zložbo v dolžini 600 m, - naredili nasipe zemeljskih materialov v skupni količini 100.000 m’, - rekonstruirali namakalne in melioracijske sisteme. PODJETJE PLIMA TUDI: - gradi zunanje vodovodne in hišne priključke, - gradi namakalne sisteme, - gradi kanalizacijo. - gradi hidro-in agromelioracije, - vzdržuje melioracijske in namakalne sisteme. Na avtocesti Arja vas-Vransko smo zgradili zemeljski nasip v Stopniku v dolžini 600 m, višini 12 m, izkopali in vgradili 170.000 m3 zemeljskega materiala AA Liko Liboje na avtocesti Arja vas - Vransko Podjetje Liko Liboje se s proizvodnjo in montažo cestnih varnostnih ograj uvršča med najmočnejše v Sloveniji, ob 30-letnici pa tudi med proizvajalce z najdaljšo tradicijo. Vransko. Na tej ?m letu bodo postavili 140 km cestnih varnostnih ograj, v teh dneh pc 42 km varnostnih ograj, v vrednosti 150 milijonov tolarjev. Med Štirn oje je že decembra 1994 pridobilo drugo soglasje pri preoblikovanju ici in njihovi družinski člani 60-odstotni lastniki podjetja. V podjetju - Vransko delajo tudi na avtocestnih odsekih Dane - Fernetiči, Fram ia KRALJEVE MESNINE MESNI NAREZEK 150 gr i , ^VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC...™ \ PRODAjNI CENTER LENA LEVEC« » ». I nf 111 1 CD A\TCIT\ir E \I ATE. ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO tel.: 45 1-436 ’ [ 7 A m A r KnlMMIIM t cNUI t: žana market sel le uš885 243 [i Lili l/T. Žana market manel latkova vas tei.: 702-314 f PRODAJALNA MARELICA DOLENJA VAS tel.: 724-090 j AKCIJSKA PRODAJA BLEJSKA KLOBAS, 1 kg J TRAJNO MLEKO 1 I CELJSKE MESNINE TURISTIČNA KLOBASA SUNKA PIZZA CAJNA KLOBASA 1 kg MLEKARNA CELEIA SIRGAUDA 1 kg OLJE SONČNI CVET 1 1 GROFOVSKA SALAMA JUHA BLEJSKA 63 gr BELO VINO MARIBORČAN I 1 ŠPAGETI ROMANA 500 g ARlBORČAlf KNORR GOVEJE KOCKE 132 gr SUMI C POLŽKI ROMANA 500 g SLADOLED 2 1 (različni okusi) Marelični MLEKARNA CELEIA ZELE BONBONI ANGELINA 200 g MEŠANA, MARELIČNA, SLIVOVA * MARMELADA 840 g Akcija velja od 12. 9. 1997 do 10. 10. 1997 oziroma do prodaje zalog Asu voy ** Mcšanaji ŽARNICE PHILIPS 100 W, 75 W, 60 W MEHČALEC CIKLAM 41 AFRODITA ŠAMPONI AFRODITA (kamilica, breza, žajbelj, cvetlica) 750 ml BELLAWA BOMBAŽNE BLAZINICE 100 kom. too BELIAWA KOSMiTIK-BAOi PENA LIVIA 300 ml DETERGENT ZA POMIVANJE POSODE INAL FORTE 500 ml LAK LIVIA strong in normal 400 ml GEL LIVIA 00 ml REGENERATOR LIVIA 200 mi SENTA PLUS VLOŽKI NAJVECJA IZBIRA CD PLOŠČ IN KASET TDK KASETA ZA SNEMANJE VEC KOT 3000 CD PLOŠČ SALON POHIŠTVA AÑORA! že od DVOSED LADY (ležišče) 140 X 220 cm TRENERKE LOTTO, ADIDAS, NIKE, RUCANOR RC, SPALDING, DUNLOP, BRUGI... PREDSOBA TRIO SPODNJI DEL TRENERKE ADIDAS JEDILNA GÁRNITURA, MIZA 110 x 70 cm + 6 stolov BELA, CRNO-SREBRNA PHILIPS * 5 *- A s S I c T 0 N E PHILIPS * PHILIPS * classictone CLASSICTONE Al KA VELIKA IZBIRA UGODNE CENE Zavod za Rozdove Slovenije v Žalcu Obnova gozda V življenju gozda je najodločilnejši trenutek čas obnove gozda. Sledovi in rezultati tega obdobja so usodni za kasnejši razvoj in življenje gozda, ki lahko traja tudi 100 in še precej več let. Prav zaradi njegovega izjemnega pomena temu obdobju gozdarji posvečamo največ pozornosti, obenem pa nam pomembnost in zapletenost začetnega življenjskega obdobja gozda pomenita tudi svojevrsten strokovni izziv. Ob začetku pešanja življenjske moči starega gozda se moramo vedno vprašati, kako ukrepati, da bo čez čas, ko bo posekano še zadnje drevo starega sestoja, na isti površini že rasel mlad gozd. Pri tem imamo dve možnosti. Prva je gozd obnoviti po naravni poti, kjer se mlada devesca razvijejo iz semena dreves starega sestoja, drugi način pa je obnova gozda s sadnjo. Pri sonaravnem gospodarjenju z gozdom ima pri obnovi gozda nesporno prednost naravna obnova, saj je pri tem načinu obnove potrebno le izkoristiti tisto, kar nam narava ponuja sama ter z dodatnimi ukrepi naravni razvoj deloma prilagoditi svojim ciljem in potrebam pri gospodarjenju z gozdom. V naravi pa lahko nastopi tudi situacija, ko naravna obnova ne da želenih rezultatov. Takrat je, seveda tudi v skladu z načeli sonaravnega gospodarjenja, potrebno gozd obnoviti s pomočjo sadnje. Najpogosteje se pri obovi gozda zatečemo k sadnji po naravnih ujmah ali pa v primerih, ko ni drugega načina, da bi v novo nastajajočem gozdu zagotovili prisotnost katere izmed drevesnih vrst, ki je v tem gozdu na za njo ustreznem rastišču že rasla, vendar je zaradi neprimernega gospodarjenja z gozdom v preteklosti od tod izginila. Motivi za ponovno vračanje izginulih vrst na nekatera rastišča so lahko zelo različni, najpogostejši pa je zagotovitev čim pestrejše sestave drevesnih vrst v naravnem gozdu ter posledično zagotovitev biološke stabilnosti gozda. Tak primer je na primer premena smrekovih monokultur, najpogosteje na bukovih rastiščih, v mešane gozdove ali pa v gozdove listavcev. Ker v čistih smrekovih sestojih ni semenskih dreves listavcev, je te vrste potrebno vnesti s sadnjo. Na področju obnove gozda s sadnjo je prišlo v zadnjih nekaj letih do precejšnjih sprememb. Delež obnove s sadnjo se je v primerjavi z naravno obnovo močno znižal in znaša po podatkih za celotno Slovenijo že manj kot 10 odstotkov. Poleg tega se sadi vse manj iglavcev, zlasti smreke, njihovo mesto pa zavzema zelo pestra paleta naših avtohtonih listavcev, ki se tako ponovno vračajo na svoja rastišča. Te dve smeri veljata tudi za žalske gozdove, kjer v zadnjih letih (1993-1997) letno obnovimo s pomočjo sadnje le še od 3 do 6 haktarjev gozdnih površin. V prihodnje se ta številka zanesljivo ne bo povečala, saj v večini žalskih gozdov obstajajo vse naravne danosti za uspešno naravno pomlajevanje gozdov. Edina resna ovira pri naravni obnovi je glede na trenutno stanje nekoliko prevelika gostota rastlinojede parkljaste divjadi (srnjad in lokalno tudi jelenjad in muflon). Eden izmed glavnih vzrokov, zaradi katerih upada delež obnove s sadnjo, je visoka cena tega ukrepa, saj stane obnova enega hektarja gozdne površine z vrsto gorski javor več kot 520.000 SIT (!), pri čemer ni všteta cena dela priprave tal, sadnje sadik in nekajletne ponovitve ukrepa obžetve sadik v nasadu. Če bi prišteli še te stroške in stroške negovalnih del v mladem gozdu do vključno prvega redčenja v letvenjaku, bi cena za hektar obnovljene površine znašala okrog 700.000 SIT. Samo zaradi primerjave, pri naravni obnovi enega hektarja gozda znaša cena vseh potrebnih negovalnih del do vključno prvega redčenja v letvenjaku le okrog 120.000 SIT. Mislim, da je na podlagi primerjave zgoraj navedenih številk lahko vsakomur jasno, da je uporaba obnove s sadnjo dopustna le tam, kjer naravna obnova iz takšnega ali drugačnega razloga ni uspela. Seveda pa v prid naravne obnove govori tudi zagotovljena primernost genetskega materiala, vsebovanega v semenu najlepših dreves, iz katerega se v sestoju razvije nov gozd. Po navadi je naravno mladje veliko gostejše, zaradi česar imamo bistveno večjo možnost pospeševanja in kasnejše izbire najlepših in želenih dreves. Res pa je, da lahko traja pomladitveno obdobje (čas obnove gozda) tudi do 30 let, to pa je doba, ki predvsem od lastnikov zahteva veliko potrpljenja in sposobnost odrekanja trenutnemu zaslužku. Le redki lastniki so pripravljeni toliko časa čuvati najlepša drevesa, ki z odvrženim semenom, in pod zaščito svojih krošenj ustvarjajo pogoje za vznik in rast novo nastajajočemu gozdu. Seveda so tisti, ki so sposobni potrpeti in ne prehitevati dogodkov pri obnovi gozda, za svojo potrpežljivost tudi bogato nagrajeni. Ob zaključku naravne obnove so brez veliko vloženega truda vzgojili lep, naraven mlad gozd, prav na koncu pa bodo s posekom in prodajo še zadnjih in najlepših dreves starega gozda, ki so se v času nastajanja mladega gozda ob izobilju svetlobe še krepko zdebelila in pridobila vrednost, še lepo zaslužili. Prednosti in pomanjkljivosti enega in drugega načina obnove gozda se morata zavedati gozdarska stroka in lastnik gozda, saj je pri obnovi s sadnjo tako za lastnika 1 D> V VREDNOST V DENARJU SAVINJČAN SLIKA CIRIL ZEBOT DELEŽI ZA VRAÎANJE KREDITA OBLIT BONBON STARO IME ZA TAJSKO ZADNJE PREDIVO. TULJE JAHANJE VILKO NOVAK ZNAMKA UR NACE JUNKAR TABOR 9 ČRNI VRH MIKLAVŽ V MESTO V ZAHODNI MAKEDONIJI KOSITER DEJAVNOST POKROVITELJA KRIŽANKE MERA ZA RITEM V NEKOANJA FR. TEROR. ORGANIZACIJA LUKA OB REKI OKI (RUSIJA) RAJKO LOTRIČ PIVSKI VZKLIK KRALJ SAVDSKE ARABIJE SIRSKI DRŽAVNIK ovlor JANEZ KORENE TIŠINA NASA ATLETINJA (BRITTA) GL. MESTO RUSIJE KOZAŠKI NAČELNIK TEKOČINA V SADEŽIH DEJAVNOST POKRO- VITELJA KRIŽANKE ATLETINJA PRIVALOVA SL. FILM. SNEMALEC AVSTRAL. NOJ NASAJENE RASTLINE SL. KOMOR. TRIO V OSEBNI ZAIMEK ROMULOV BRAT HRV. PIS. (IVAN) IGRALKA MACGRAW REKA V ŠVICI DIRIGENT KONDRASlN MESTO OB REKI FULDI (NEMČIJA) SOLSKI RED LOKOMOTIVA Z VAGONI RAZISKO- VALEC PODZEM. SVETA VERDIJEVA OPERA KAMNITA GMOTA NARIVEK ZEMLJE SNEŽENI MOZ RISTO SAVIN HESTO NA NIZOZ. IZOELOV. ZVONOV POLOTOK NA SEVERU SEVERNE AMERIKE ANTIČNO MESTO V APULIJI (ITALIJA) FR. SLIKAR (YVES) KUHANI SADEŽI SVILENA TKANINA KARTA PRI TAROKU OBOROŽENA TATVINA VRSTA ANTILOPE MISEL PISATELJ WILDE VILI RESNIK NAS VESLAČ (IZTOK) NASA ALPSKA SMUČARKA (SPELA) KONRAD LORENZ 11. ZNAK ZODIAKA PISATELJ VITTORINI TEKOČA VODA Švedski avto PALEC, COLA SLOVITI HUNSKI VOJSKO- VODJA OHIŠJE TUJE Z. IME SL.IGRAL. (EVGEN) KRAVICA DOMINIK SMOLE VPITJE LJUDSTVO V LAOSU FR' PISEC (ANDRE) LIDIJA SOTLAR SAVINJČAN DEL OPREME ZA DOJENČKA SLIKAR SAMOUK IVAN TAVČAR MERKUR. VENERA, ZEMLJA. MARS, JUPITER, SATURN, URAN. NEPTUN, PLUTON > SOCIALNI POLOŽAJ risbo KIH TURČIJA ARMENSKO VIŠAVJE DEJAVNOST POKRO- VITELJA KRIŽANKE > 5165 M A D> LUKA V HRV. PRIMORJU Zadruga Mozirje NAGRADNA KRIŽANKA /.o.o. Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. tel. 063/831-521, faks: 063/832-140 UGODNA PONUDBA GRADBENEGA MATERIALA PO UGODNIH CENAH V NAŠIH POSLOVALNICAH OD 1. 9. DO 18. 10. 1997 * K PC LJUBIJA - tel.: 831-040 ali 831-871 * ŽELEZNINA GORNJI GRAD - tel.: 843-016 * TRGOVINA RADMIRJE - tel.: 841-372 * ŽELEZNINA LJUBNO - tel.: 841-241 * ŽELEZNINA LUČE - tel.: 844-024 CEMENT TRBOVLJE PC 450 709, 00 SIT - ARMATURNE MREŽE 9x16 mm (nad 50 vreč 4-odstotni popust) 680,00 SIT - ARMATURNE MREŽE 6x4,2 mm APNO IGM ZAGORJE 469,00 SIT -TERMO--------------Škofja Loka (nad 50 vreč 5-odstotni popust) 446,00 SIT - SIPOREX-----------Zagorje MODUL BLOK 6/1 M - 150 87,00 SIT - SCHIEDEI-------Gradnja Žalec (nad 1000 kom) 79,00 SIT - KRIŽEVSKE----------opekarne in še obilo ostalega blaga po tovarniških cenah. Se priporočamo! j Rešitve križanke, obljavljene v avgustovski številki Savinjčana: UPOR, KAČ, GOTOVLjE PRAZNIK OBČINE ŽALEC, DRUGI SLOVENSKI TABOR, PLEVNA, PEKEL, JANČAR, TURIZEM, HMELJARSTVO, JURČIČ, DOBNIK, TURISTIČNA ZVEZA, RAINER. Izid žrebanja: 1. MATJAŽ KO-ZOVINC, Gotovlje 39, Žalec, 2. LU-BA VOLF, Kamenče 11/c, Braslovče, 3. PAVLA BEVC, Dom upokojencev Celje. Nagrajenci se oglasite v uredništvu, kjer boste prejeli nagrade. Pokrovitelj septembrske številke križanke je PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODjETJE ZAGOŽEN, D. O. O. iz Matk. Nagrajenci bodo prejeli nagrade v znesku 5.000, 3.000 In 2.000 SIT. Rešitve - gesla z označenih polj s puščico, pošljite izključno na dopisnicah na naš naslov do 30. septembra 1997. Nefrankirane dopisnice bomo zavrnili. Srak 5ikken5 spekter Ekskluzivni uvoznik in distributer za Slovenijo: Ložnica pri Žalcu 52/a 3310 Žalec, Slovenija tel.: ++386 +63 - 715 366 faks: ++386 +63 - 715 780 Na voljo vam je preko 3500 BARVNIH ODTENKOV ZA OBNOVO VAŠIH NOTRANJIH PROSTOROV IN FASAD. Ponujamo vam tudi LAKE ZA PARKET in vse vrste PLESKARSKIH PRIPOMOČKOV (čopiče, valje...) tako profesionalnih in za hobi »NAREDI Sl SAM« Največja ponudba suhomontažnih sistemov na enem mestu. GIPS PLOŠČE, PREGRADNE STENE, SPUŠČENI STROPI, MANSARDE. Tudi montiramo ter svetujemo. SEBA, Gotovlje 76, Žalec, tel.: 063/715-090. POOBLAŠČENI PRODAJNO-SERVISNI CENTER TQT AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠLANDER CELJE Ljubljanska c. 37, 3000 CELJE Tel: 063/471-705 SKODA * PRODAJA NOVIH VOZIL (TUDI STARO ZA NOVO) PRODAJA RABLJENIH VOZIL * POOBLAŠČENI SERVIS Volkswagen Group * REZERVNI DEU dEL čas: od 7. do 19. ure * AVTOPRALNICA OB SOBOTAH: OD 7. DO 12. URE J Fotografije že, reportaž pa nič Ob začetku letošnjega poletja smo vas, spoštovane bralke in bralci, povabili, da nam o svojih počitniških doživetjih napišete reportažo in nam pošljete kakšno posrečeno fotografijo. Do 1. septembra nismo prejeli nobene reportaže, čeprav ne verjamemo, da se vam ni to poletje zgodilo nič zanimivega. Morda tega le niste hoteli zaupati tudi drugim. Nekaj fotografij pa smo prejeli v naše uredništvo in izmed njih izbrali dve. Majhno deklico z veliko ribo nam je poslal Janez Bedek s Podvina pri Polzeli 34, drugi posnetek pa je nastal na dopustu v Gibraltarju. Saj ne, da so tam najbolj zanimive opice, so pa zelo iznajdljive in vedo, kako je mogoče živeti od turizma. Tudi tako, da kakšnemu nič hudega slutečemu turistu zapleniš malico. To je na lastni koži občutila Majda iz Žalca. Samo Janezu in Majdi torej nagrada, ki čaka v našem uredništvu. Upamo, da boste prihodnje poletje tudi pri pisanju reportaž bolj pogumni. Tole posrečeno fotografijo pa je posnel naš Darko, ki ob njej dodaja: Zbogom poletje... Savinjčan Tako so mladoporočencema po gasilsko zaželeli vso srečo sotovariši, Zavrh pri Galiciji Gasilska carina za mladoporočenca__________________ Minulo soboto se je v Zavrhu v KS Galicija v žalski občini ob gasilski šrangi - za katero pa sami pravijo, da ni prava šranga, ker tako lahko postavijo le, če se nevesta omoži v drugo faro, zato so jo poimenovali gasilska carina - zbrala vsa vas. Ženin in nevesta sta bila Janko Grebovšek iz Galicije in Klavdija Šmarčan iz Zavrha. Oba sta že več let člana prostovoljnega gasilskega društva Zavrh pri Galiciji, zato so ju njuni gasilski sotovariši tako pospremili na pot v skupno življenje. Vse je potekalo podobno kot pri šranganju, carinik in policaj sta vse pregledala, mladoporočencema so postavili celo vrsto vprašanj, ženin, poročni priči in drugi svatje pa so morali za izpolnitev vseh formalnosti plačati kar čedno vsoto, 73 tisoč tolarjev. Vse skupaj so poplaknili z dobro kapljico, seveda sta pri tem morala biti ženin in nevesta še posebej zmerna, da kdaj pozneje ne bi rekla, da nista bila ob poroki povsem pri sebi. Da pa je bila stvar zares gasilska, se je poročni sprevod odpeljal proti matičnemu uradu skozi špalir vodnih curkov. T. TAVČAR Mladoporočenca Klavdija Šmarčan in janko Grebovšek pred »ca rino«. Vojko Zupanc Savinjski Človeška domišljija res ne pozna meja. To sta znova dokazala Vrbenčan Gorazd Selišnik jn Žalčan na začasnem prebivanju v Celju Sašo Korber, ki sta predzadnjega julija ponesla nekaj metrov čisto »tapravega« prvovrstnega savinjskega hmelja na vrh naše najvišje gore. Tam sta ga za nameček navila še na nosilne vrvi, s pomočjo katerih Aljažev stolp že stoletje kljubuje vetru, snegu in tisočerim planincem. Odveč je poudariti, da je domislica vzbudila precej zanimanja, radovednosti in smeha med slovenskimi in tujimi planinci, hkrati pa prispevala k mali, a zelo izvirni promociji Savinjske doline, hmelja in ne nazadnje piva. Le to, kako dolgo se je hmelj obdržal na vrhu očaka, nam žal ni uspelo izvedeti. Morda je še vedno gori Zanimivi običaji Pred vstopom v zakonski jarem__________________________ V Sloveniji je veliko najrazličnejših zanimivih običajev vezanih na poroko. Najbolj poznano je tako imenovano »šranganje«, ko mora ženin nevesto odkupiti, še zlasti velja to,'če je zaročenec iz drugega kraja. Že pred tem ima nevesta tako imenovano deklišči-no, ženin pa fantovščino. Pri dekliščini ne gre običajno za nič pretresljivega. Povsem drugače pa je pri fantovščini, saj hočejo samski fantje pa tudi poročeni ženinovi prijatelji bodočemu možu dokazati, da je življenje v dvoje tudi težko. Včasih ga vprežejo v volovske »telege«, zelo pogosto pa mu napravijo težak lesen križ, ki ga mora nositi po vasi. Drugi se ob tem seveda prijetno zabavajo, za ženina pa je večinoma kar naporno. Če že ni križ pretežek, pa ga naslednji dan daje maček, saj so bile popite količine alkohola le prevelike. Na prizor na fotografiji smo 22.8. naleteli v Latkovi vasi in prav gotovo se z nosilcem križa in tudi njegovimi spremljevalci naslednji dan ni godilo drugače. Pa kaj bi to. Važno je, da je bilo veselo in da je priprava na zakon, ki je sedaj že sklenjen, uspela. Pa naj še kdo reče, da se Slovenci ne znamo veseliti. Tudi ta fotografija je Več kot dokaz za to trditev, mar ne? D. N. JEZIKOVNA ŠOLA Šempeter 34, tel./faks: 701-795 tel.: 717-129 mobitel: 0609 623-845 VABI K VPISU V TEČAJE TUJIH JEZIKOV Tečaji se bodo pričeli KONEC SEPTEMBRA in bodo obsegali 30 oz. 60 ur. Tečaji bodo potekali v vseh večjih krajih v Savinjski dolini (glede na bližino bivanja tečajnika). NUDIMO TUDI JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE POSAMEZNIKOM ALI MANJŠIM SKUPINAM. POPELJITE SE V SVET ZNANJA Z NAMI! Ko se Preboldčani začnejo pogovarjati o problemih v svojem kraju, se zdi, da se vse vrti okoli hotela Prebold. To je največja sramota Prebolda, pravijo, in dokler hotel ne bo zaživel, tudi za obnovo drugih objektov (dom Svobode, na primer, se bo vsak čas porušil) ne bodo prispevali. Takole od daleč je hotel še kar privlačen na oko, toda namesto da bi parkirišča zasedali avtomobili turistov, so ga okupirali tovornjaki. Če bi po zemljiški knjigi ugotavljali, čigavo je to zemljišče, bi bili hudo presenečeni, objekt pa je nedvomno last Hmezada Goldinga. Še vedno. Pogodba s celjsko občino ni bila odobrena, tudi žalski svetniki so menili, da lahko hotel postane prehudo breme za žalsko občino, »zainteresirani posamezniki«, s katerimi se občasno sreča župan, pa zaenkrat tudi še nimajo dovolj poguma, da bi zagrizli v nedvomno kislo jabolko. Očitno bi pri nas vsi radi samo na hitro čim bolje zaslužili, čeprav je prav tako očitno, da tudi v primeru hotela velja tista ljudska - brez nič ni nič.