Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (0/4 °C) dež in sneg, v soboto (1/6 °C) in nedeljo (0/4 °C) pretežno oblačno. Četrtek, 10. novembra 2016 številka 45 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-> ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Se veselite zime in njenih radosti? Mnogi so se spraševali, kdaj bo v lepi jeseni padel prvi sneg do nižin. Pa ga je prineslo. Sicer v dolinah za prgišče, a marsikomu vsaj za dobro voljo (nekaterim pač ne). Spomnil nas je, da zima še vseeno včasih pogleda v naše kraje tudi približno takrat kot v starih časih. In čeprav bodo v naslednjih dneh temperature večinoma nad lediščem, v smučarskih centrih upajo, da jim bo vseeno dobra podloga za zasneževanje, voznike pa je opomnil, da je treba zamenjati gume. In mladost? No ta je rekla, da bi ga bilo lahko vsaj za kakšno kepo. Skakalnice^ morajo biti dograjene še letos Z gradnjo skakalnic na grajskem hribu se zapleta vse od začetka, saj so jo morali lani zaradi plazenja terena, ki ga je bilo treba najprej sanirati, gradnjo prenesti v letošnje leto. Toda težave s plazenjem so se še nadaljevale. Poleg tega so naleteli na arheološke najdbe, kar je dodatno upo- časnilo dela. Zato so rok izgradnje prestavili na konec novembra, a jim sedaj krepko nagaja tudi vreme. »Nič ne bo narobe, če bo rok še zamaknjen, saj želimo v prvi vrsti zgraditi kakovostna objekta, vendar pa mora biti projekt zaključen še v tem letu. Sofinanciran je namreč iz naslo- va 21. člena zakona o financiranju občin. Prepričan sem, da bo domači izvajalec Esotech svoje naloge pravočasno in kvalitetno opravil in da bo poskrbel, da mu bo ta investicija v ponos,« pravi župan Bojan Kontič. a mz Praznični pogovor z županom Jankom Kopušarjem Petdnevna krvodajalska akcija Velenje - Območno združenje RK Velenje bo organiziralo zadnjo večdnevno krvodajalsko akcijo v tem letu. Potekala bo od 14. do 18. novembra v restavraciji Pod Jakcem v Velenju. Prve štiri dni bodo krvodajalci darovali kri za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino RS, zadnji dan pa za UKC Maribor. Odvzemna mesta bodo prvi dan odprta od 8. do 14. ure, preostale dni pa od 7. do 14. ure. a tp Stavke Mira Zakošek Dejstvo je, da se Slovenci vse prepogosto ne znamo pogovarjati, še manj dogovarjati. Največkrat smo na koncu dogovarjanja (kipravzaprav nima konca) le še bolj vsak k sebi. To na žalost velja tudi za dogovarjanja med vlado in zdravniškimi sindikati ter sindikati javnega sektorja. Zdravniki so že začeli stavkati. Bom zelo vesela, če bo tole, kar pišem, nekaj, kar sem napisala povsem mimo, ker so se od oddaje tega mojega prispevka pa do danes že vse dogovorili. A to žal težko verjamem, saj je bilo v torek še točno tako, kot sem zapisala na začetku. Stališča vlade in sindikata so se le delno zbližala, še več, če nisi poslušal med vrsticami, je delovalo, kot da se niti ne poslušajo in vztrajajo vsak pri svojem. Tokrat zdravniki menda želijo manj lastnih ugodnosti pa več ugodnosti za paciente, a v tej zgodbi je žal še vedno bilo tako, da so najkrajšo potegnili vseeno pacienti. Zdravniki in zobozdravniki tokrat postavljajo v ospredje dogovor o standardih in normativih, seveda pa je v ozadju tudi plačni sistem, saj nam menda najboljši kadri tudi s tega področja bežijo v tujino. Seveda je primerjanje z razvitejšo Evropo za nekatere kadre grenko, a ob tem prepogosto prezrto, da so jim najpogosteje brezplačno pot do izobrazbe tlakovali tudi slabo plačani delavci v gospodarstvu, ki si odhoda na tuje, kaj šele stavke, ne morejo privoščiti. Pa je med njimi kar okoli 40 tisoč takšnih, ki prejemajo zgolj minimalno plačo. Ta je znašala ob koncu lanskega leta, do zdaj pa se bistveno ni spremenila, le 790,73 evra bruto. Mnogo premalo za dostojno preživetje. Dejstvo je, da z razmerami v zdravstvu nikakor ne moremo biti zadovoljni, še posebej tudi ne, ker smo v zadnjem obdobju kar nekaj vlagali v ozaveščanje prebivalstva, kako je treba ob najhujši bolezni hitro ukrepati. Zdaj pa zdravniki pacientom, recimo, diagnosticirajo rakavo obolenje ali kakšno drugo hudo bolezen, pa mu ob tem povedo, da bo moral čakati na operacijo več mesecev. Zdravnikom je jasno, s kakšnimi psihičnimi težavami se ob tem srečujejo bolniki, saj so redki, ki takšno vest lahko sprejmejo brez velikih stresov. Pacienti pa kljub temu čakajo in čakajo. In ko so končno sprejeti v sistem, je za marsikoga že prepozno, prepozno vsaj za normalno zdravljenje in normalno ozdravitev. Je res komu to sploh mar? Zdravniki pravijo, da jim je mar. In da je sedanja stavka prav to, na kar že dolgo opozarjajo. Da se ob tem zavedajo, da družba ni dovolj bogata, da bi zmogla izpolniti vse želje pacientov in zdravnikov, a ne tako revna, da ne bi bilo možno marsičesa urediti in popraviti. Stopiti korak bliže pacientom in korak bliže zdravnikom. Videti je seveda lepo, pa tudi prelepo, da bi bilo udejanjeno. Še posebej, ker si v Sloveniji ob vsem tem nikakor ne bi smeli zatiskati oči nad našo slabo produktivnostjo, z njo capljamo za razvitim svetom in ta zaostaja tudi za rastjo minimalne plače. Čeprav bo Fides zavihal brke, tudi v zdravstvu ni vse lepo in pacienti pa tudi sestre in zdravniki pripovedujejo zgodbe, ob katerih se lahko ježijo dlake. Zato bi marsikakšen delež od zahtev, o katerih teče beseda med zdravniki in vlado, ti lahko najprej pri sebi. Počistili svojo korupcijo in površno delo ... Tako bi dokazali, da cenijo svoje paciente in ti bi jim to toplo vrnili. In bi potem lažje tekel tudi dialog z vlado. P. S. Rožlja tudi sindikat javnega sektorja... Tudi zanj velja podobno mnenje. V Velenju niso stavkali Velenje, 8. novembra - Zdravniki in zobozdravniki, zaposleni v Zdravstvenem domu Velenje, se za stavko, ki se je v Sloveniji začela v torek, niso odločili iz več razlogov, je povedal lokalni predstavnik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Andrej Lesjak. Dnevi v tukajšnjem zdravstvenem domu so bili torej povsem običajni. Tudi od tam, kjer je stavka potekala o tem, da bi jo bolniki čutili že prvi dan, niso poročali. a mkp a a Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 1G. novembra 2G16 (T. LOKALNE novice Proti komu dela vlada? Virtualni sprehod skozi Velenje Velenje, 3. novembra - Na spletno stran Mestne občine Velenje www.velenje.si so dodali VIPANO virtualno panoramo, s pomočjo katere se lahko virtualno sprehodite po mestu. To je atraktiven način predstavitve, ki omogoča 360° virtualni ogled prostora. S pomočjo navigacijskih puščic si lahko Velenje ogledate v vseh smereh, ob tem pa dobite občutek, kot da ste v resnici v prostoru, ki si ga ogledujete. Virtualni sprehod je nadgrajen z informacijskimi točkami, slikovnim gradivom in povezavami do internetnih strani, ki podrobneje opisujejo znamenitosti, objekte in njihovo vsebino. Nekaj prostih mest je še Šoštanj - Na Tržnici Šoštanj je še nekaj prostih mest za morebitne prodajalce. Še vedno sta najbolj obiskana dneva petek in sobota. Tržnico upravlja Krajevna skupnost Šoštanj. Ta bo odslej sama skrbela tudi za dodatni oziroma spremljajoč program v njej in tako dodatno popestrila življenje v sami stavbi. Tržnico bodo ponudili v uporabo tudi društvom, ki bodo lahko v njej pripravljali različne prireditve. ■ mkp Poziv lastnikom in najemnikom Šoštanj - Občina Šoštanj je pozvala lastnike in uporabnike nepremičnin na njihovem območju, da do sredine decembra sporočijo spremembe, ki se nanašajo na plačilo nadomestila za uporabo stavnega zemljišča za leto 2017. Vsako spremembo lastništva, najema stanovanjskih ali poslovnih prostorov so dolžni posredovati v 30 dneh po nastanku. Globe za prekrške niso nizke, za pravno osebo, denimo, globa znaša 1.000 evrov, za fizično 100 evrov. a mkp Priljubljena srečanja starejših Šoštanj - Med občani Šoštanja so zelo priljubljena srečanja starejših, ki jih enkrat letno organizirajo krajevne organizacije Rdečega križa. Letno se jih v krajevnih skupnostih, teh pa je v občini devet, udeleži več kot 700 občank in občanov. Srečanja omogoča tudi Občina Šoštanj, ki pogostitve sofinancira. a mkp Katarinin sejem tudi letos Šoštanj - V občini Šoštanj se tudi letos ne bodo izneverili tradiciji. Priprave na Katarinin sejem, ki bo v mestu 26. novembra, so v polnem teku. Občina Šoštanj že zbira prijave ponudnikov, ki želijo imeti na sejmu svojo stojnico. Ker so omejeni s številom, bodo upoštevali prijave po datumu. Sejemska ponudba vsakič temelji na izdelkih domače in umetne obrti. Dodani so ji izdelki, namenjeni za praznična darila in novoletne cvetlične aranžmaje, poskrbljeno pa je tudi za pokušino domačih dobrot, medu in medic. a mkp V Šentilju ni več »belih lis« Velenje, 27. oktobra - Si.mobil je z omrežjem LTE/4G pokril nove 'bele lise' ali območja, ki do zdaj niso imela dostopa do hitrega interneta ali pa je bil ta zelo slab. Tokrat so najsodobnejše omrežje dobili prebivalci krajev Arnače, Laze, Podkoželj, Povš in Gradič v Krajevni skupnosti Šentilj. Nova tehnologija uporabnikom omogoča enako hiter ali celo hitrejši dostop do interneta kot fiksno omrežje. S pokrivanjem t. i. 'belih lis' tudi Si.mobil izpolnjuje zavezo, po kateri bo dostop do hitrega interneta do 31. maja 2017 omogočil na 225 ruralnih delih Slovenije, ki so do sedaj imela slabši dostop do hitrega interneta ali pa so bila povsem brez dostopa do njega. V okviru zaveze je Si.mobil tovrstno omrežje omogočil že več kot 98 % prebivalstva celotne Slovenije in pokril že 211 »belih lis«. a bš Zaradi novega tobačnega zakona je večina gostinskih teras neustreznih - Kadilci so gostje, ki jih ne moremo vreči na cesto Tatjana Podgoršek Med gostinci zaradi »kajenja« znova vre. Ob predlogu novega tobačnega zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov se sprašujejo, proti komu dela vlada: proti tobaku ali proti njim. Menijo, da bolj proti njim. Po mnenju države naj bi namreč zahteva po ponovni preureditvi teras pripomogla k precejšnjemu zmanjšanju kajenja in s tem posledic za zdravje, gostinci pa ob bok tej trditvi postavljajo obstoječi zakon, ki celo presega cilje evropske direktive za zmanjšanje kajenja, želenih učinkov pa ne daje. Ker je po novem predlogu večina teras neprimernih za kajenje, jim bo njihova preureditev povzročila dodatne stroške ali pa jih prisilila k zaprtju. Ne zdravje, ampak lažji nadzor V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so že aprila opozarjali, da gostinci ne bodo pristali na zakone, ki bodo prinašali nove stroške. Terase so namreč prilagodili zahtevam zakona pred osmimi leti, po predlogu novega zakona pa bi jih ve- čina morala ponovno preurediti. »Definicija odprtega prostora je za nas prava katastrofa, presega meje zdravega razuma. Nikoli nismo nasprotovali poskusom zmanjševanja števila kadilcev, zaščite zaposlenih, smo za zmanjševanje kajenja med mladimi, vendar so kadilci naši gostje, ki kaznovanje. »Država nenehno obljublja, da gospodarstva ne bo dodatno obremenjevala, ampak, kot vidimo, to ne drži. Ne omogoča jim niti tega, da bi lahko zaslužili spodoben prihodek. Sprašujem se, zakaj država tako sovraži gostince,« razmišlja predsednik Obrtno-podjetniške > Tobak je po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja vsako leto usoden za 3.600 prebivalcev Slovenije. Samo za pljučnim rakom, ki ima visoko smrtnost, jih letno zboli 1.300. Dosedanji protikadilski ukrepi niso bili zadostni, da bi delež kadilcev znižali pod pet odstotkov, kar je cilj evropskih držav. zbornice Branko Meh in dodaja: »Najprej davki in administrativne ovire, sedaj še licenčnine na tobačne izdelke ter predlog novega tobačnega zakona.« Gostinci pravijo, da imajo takega zaostrovanja dovolj in da se bodo spremembam uprli, tudi z referendumom. Predlog novega protikadilske-ga zakona (pripravilo ga je ministrstvo za zdravje) jasno definira zaprt in odprt prostor. Za odprtega se šteje povsem odprt prostor, med tem ko so pokrite in ograjene terase, na katerih gostinci gostijo goste, po novi definiciji zaprt prostor, v katerem je kajenje prepovedano. jih ne moremo vreči na cesto,« poudarjajo. Tisti v bolj turističnih krajih pa k temu dodajajo še vprašanje, kako se bodo odzvali tuji turisti, če nikjer ne bodo mogli kaditi. Za nameček dopolnitve definicije odprtega oziroma zaprtega prostora - tako gostinci -niso pojasnjene s cilji, kako bi prispevale k zdravju. Zato bodo - po njihovem mnenju - pomenile predvsem lažji nadzor in rekli so > Mitja Acman, predsednik sekcije gostincev pri Območni Obrtno-podjetniški zbornici Velenje: »Sam nisem kadilec, zato so moji pogledi na predlog zakona drugačni od ka-dilčevih. Drugačni so tudi zaradi tega, ker je naš obrat gostilna in ne lokal s pijačo. Med slednjimi se eni bolj prilagajajo potrebam kadilcev in pri teh bodo stroški za zadostitev sprememb večji, pri drugih gre ta prilagoditev v nasprotno smer. Tudi pri prejšnjih spremembah kadilskega zakona so bili mnogi glasni in prepričani, da jim bo zaradi strožjih meril upadel promet, danes ugotavljajo, da ni povsem tako.« Savinjsko-šaleška naveza Turizem združuje in privablja Redar z lisicami - Veliki turistični načrti - Zlata fontana piv - Kraljica v Šmarju Od včeraj je v ZDA verjetno že znan odgovor na pomembno vprašanje, kdo bo zasedel najvišje mesto v Beli hiši. Znani so in bodo že tudi nekateri odgovori pri nas; vsi ne bodo pogodu vsem. Ne tistim, ki bi radi več »norm« in denarja, kot tudi ne tistim, ki bi radi lažje in hitreje prišli do zdravja. Bojim se, da nekateri česa od tega niti ne bodo dočakali. Nekateri pravijo, da vedno niti ne gre le za denar; gre tudi za pripravljenost za dogovor, za »dobro voljo«. A za to sta potrebna dva! Ko policisti še vedno tarnajo nad slabo opremo - čeprav tudi priznavajo, da se stanje zboljšuje -, bodo bolj »operativni« občinski redarji. Tudi ti nas bodo lahko pridržali, tudi nataknili lisice. Papra-vijo, da ne gre za strožja pooblastila, le z opremo, ki jo bodo dobili, bodo lahko uresničevali svoje že določene naloge. Pa so dovolj tudi usposobljeni?, pogosto slišimo. No, pa sveti Martin bo jutri! Policisti ne bodo mirovali, saj so na poostreni preži že nekaj dni. Zdaj, ko zima vendarle že počasi trka na vrata, se v zimskih centrih že pripravljajo na novo sezono; nekateri taki, ki prisegajo, da sezone ne poznajo, so v stalni pripravljenosti ves čas. In takih naj bi bilo pri nas vse več. In vse več je občin, v katerih »prisegajo« na turizem. Tudi z združevanjem, kot je to primer med občinami Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. In kot dokaz, da turizem ne pozna meja, se jim je pridružila še sosednje občina Oplotnica. Skupaj so pripravile strategijo turističnega razvoja. Za povezovanje različn ih dejavnikov v turizmu se zavzemajo tudi v šen tjurski občini. letos so pripravili že drugo srečanje turističnih pon udn ikov in drugih, ki vplivajo na razvoj turizma; želijo, da postane tradicionalno, pravo sodelovanje pa seveda stalno. V tej občini, ki ima v okolici močne »turistične igralce«, prisegajo na zeleni turizem, prizadevajo si dobiti znak Slovenija Green. V Šentjurju podobno kot v še nekaterih drugih slovenskih krajih načrtujejo tudi ureditev postajališče za av-todome. Urejanja mreže tovrstnih postajališč se je pridružilo že 60 slovenskih občin, saj postaja v Evropi »moderno« raziskovanje držav in krajev z avtodomi. Zaradi neurejenosti pa mnogi Slovenijo le prečkajo. Zadnji čas so postajališča že uredili v nekaj občinah, ven- dar je malo takih, ki ustrezajo zahtevnim evropskim standardom. Eno takih je na Rogli. Ko že omenjam Roglo: tu naj bi žičniške naprave pognali na začetku decembra. Vse pa ni odvisno le od njih, tudi od vremena. Na tem delu Pohorja je sicer to sezono že nekajkrat snežilo, pred dnevi malo resneje. Navzgor in v širino se ozirajo tudi v Podčetrtku, kjer je sicer turizem že močno razvit. Ozirajo se še proti gradu, da bo končno le zaživel, na širše bi se radi ozirali z razglednega stolpa na Rudnici, ki ga sicer načrtujejo že dolgo, naslednje leto pa bi ga radi končno le postavili. Tudi v Žalcu imajo v turizmu velike načrte, zalet jim je dal tudi njihov letošnji turistični hit, nova fontana piv. Obisk je presegel vsa pričakovanja, tako da so jo v nedeljo zaprli res zadovoljni. V kratkem času, kar je bila odprta, je nekajkrat prekoračila načrte, ki so jih imeli za delovanje v vsej sezoni. Do 1. aprila, ko začenjajo novo sezono, pa bodo uvedli še nekaj novosti, da bodo vse dogajanje okoli fontane še popestrili. Vzdraviliško-turističnem Laškem, kjer se nekateri še vedno bojijo, da jim bo načrtovana hitra cesta naredila več škode kot koristi, pa so slavili občinski praznik. Kot se za ta pivovarski kraj spodobi, je zlati grb prejel Alojz Oberžan, ki je vsestransko povezan s pivom. Dolga leta je bil zaposlen v Pivovarni, dolgo je bil član prireditvenega odbora Piva in cvetja, bil pa je tudi soustanovitelj Kluba ljubiteljev laškega piva. Tudi v Šmarju pri Jelšah imajo sicer manjšo pivovarno, a mnogi bolj prisegajo na vino. Tako v nedeljo pripravljajo tradicionalno prireditev Pozdrav vinu. Začeli bodo z mašo in blagoslovom vina, sledilo bo druženje ob polnih stojnicah, poklonili pa se bodo lahko tudi vinski kraljici, ki jih bo obiskala. Pa še to: Aleksander Svetelšek, poznan kot nekdanji prvi mož družbe Tuš ter predsednik uprave Petrola, naj bi pristal v zdravstvenem domu. Ne kot bolnik, ampak kot direktor ZD Šmarje pri Jelšah. Menda se tokrat le ne bo zataknilo pri šmarskih svetnikih. a k iiflŠf*AV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in u RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika),Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica),Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. ■ a Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 3 10. novembra 2016 AKTUALNO 3 "Vpliv hitre ceste na območju občine bo velik" Praznični pogovor z županom Občine Šmartno ob Paki Jankom Kopušarjem - "Vsak posameznik bi se moral vprašati, kaj in kako lahko prispeva k življenju, ki si ga želimo" Tatjana Podgoršek Konec tedna se bosta v občini Šmartno ob Paki zgodili dve osrednji prireditvi ob letošnjem občinskem prazniku: jutri, v petek, na sam praznični dan bo slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta, v soboto pa bo ves dan veselo v tamkajšnji Martinovi vasi. Ob prazniku smo šmarškemu županu Janku Kopušarju zastavili nekaj vprašanj. Čas od lanskega do letošnjega novembra je bil v lokalni skupnosti zelo pester. Po čem pa si ga boste najbolj zapomnili? »Dogajanje je bilo res pestro, monotonost in rutina sta bila bolj izjema kot pravilo. Čas so zaznamovali prijetni in tudi taki trenutki, ki se jih ne bomo radi spominjali. Na splošno lahko rečem, da je za nami zelo zahtevno in uspešno leto, saj smo uresničili marsikateri cilj, postorili pomembne stvari. Med drugim smo na novo uredili šest avtobusnih postajališč, dopolnjujemo turistično prometno signalizacijo, zgradili smo otroško igrišče, na komunalnem področju nadaljujemo izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja. Poleg tega smo zastavili še projekt širokopasovnega omrežja, pripravljamo projekte za sanacijo objekta ba-ronija ter za ureditev križišča in navezave na železniško postajo v Paški vasi. Bolj kot minula leta je leto zaznamovalo pomanjkanje denarja. Iztekla se je finančna perspektiva, država vse bolj skopo odmerja občinam denar za > opravljanje tekočih nalog, kriza v Šaleški dolini (na Premogovniku Velenje in v Tešu) pušča sledi tudi v našem občinskem proračunu. Teš nam letos namreč ni izplačal dogovorjene in s pogodbo podpisane odškodnine, zato je priliv denarja v že tako skromen občinski proračun še manjši. Prizanesle nam niso tudi naravne nesreče. Med pozitivnimi dogodki pa moram omeniti še uspehe naše alpske smučarke Ane Drev.« Negativno dogajanje na javni predstavitvi projekta umeščanja hitre ceste tretje razvojne osi na območju občine julija v Šmar-tnem ob Paki je dobilo nadaljevanje v glasovanju o vaši zaupnici. Predlagali ste jo sami, na seji občinskega sveta pred mesecem dni pa so vam jo svetniki v veliki večini izkazali. »Protest na javni predstavitvi trase hitre ceste je dogodek, ki ga ne bomo kmalu pozabili. Ni zaznamoval le našega poletja, ampak so njegove posledice precej globlje. Bil je pika na i o predlagani zaupnici meni kot županu, v delo v lokalni skupnosti pa je vnesel precej dvomov, nezaupanja, kar otežuje prizadevanja na vseh ravneh. Ko gledamo danes na tisto dogajanje, se nam samo po sebi poraja vprašanje, če so to načrtovali tudi krajani Podgore oziroma prizadeti občani ali morda tega niso povzročili tisti, ki so prišli na protest od drugod. Kajti na kasnejših shodih in protestih ni Zaupnica sredi mandata je tudi priložnost za odgovor na vprašanje, ali delamo tisto, kar želijo naši občani. > bilo nikjer izgredov. Zaupnica sredi mandata je tudi priložnost za odgovor na vprašanje, ali delamo tisto, kar želijo naši občani. Svetniki so moje delo podprli, česar pa ne jemljem za priznanje, ampak za še večjo odgovornost. Menim, da lahko brez težav pripeljemo mandat do konca in uresničimo, kar smo obljubili. Zadovoljen sem, ker je glasovanje pokazalo, da župan, občinska uprava in svetniki stremimo k istim ciljem, za dosego katerih je potrebno usklajevanje, sklepanje kompromisov. Tako nameravamo delati tudi v prihodnje.« Država od trase F 2-2 ne namerava odstopiti. Imate zaradi dogodka v juliju manj možnosti pri uveljavljanju zahtev lokalne skupnosti? »Težko to ocenjujem. Odločitev glede trase ne bo naša, vpliva nimamo. Odločila bo vlada, ki bi morala dati pripravljal-cem trase tudi potrebna orodja za njeno primerno umeščanje. Zakonske podlage, predpisi, projektiranje niso dovolj. Pričakovali bi, da se bodo odgovorni pogovarjali, dogovarjali z najbolj prizadeto občino. Po besedah pristojnih ministrstev naj bi bila trasa umeščena v prostor s sprejetjem državnega prostorskega načrta konec leta ali v začetku prihodnjega. S pripravljalci teh dokumentov ves čas sodelujemo, podajamo predloge, pobude, zahteve. Čeprav smo dokaj trdi pogajalci, smo pri nekaterih zahtevah morali popustiti. A tudi pri tem smo prišli do skrajne možne točke. Vpliv hitre ceste na območju občine bo velik Naredili smo največ, kar se je narediti največ dalo Janko Kopušar: »Imamo veliko primerov dobrih praks, ki se jih premalo zavedamo in cenimo.« in pričakujemo, da bodo stvari urejene, kot morajo biti in kar zahtevamo sami. V mislim imam predvsem ureditev poplavne varnosti Hudega potoka in reke Pake, odvajanje voda na hitri cesti ter prometno ureditev območja Podgore in Rečice ob Paki. Pogovori še niso končani.« Ob sprejemanju rebalansa letošnjega proračuna ste dejali, da je denarja še manj, kot ste ga načrtovali, a ste lahko z opravljenim delom zadovoljni. Kaj poraja zadovoljstvo? »Kljub že prej omenjenemu izpadu sredstev Teša namenjamo tudi letos v lokalni skupnosti za naložbe blizu 600 tisoč evrov ali dobro četrtino proračuna. Nekatere pridobitve sem omenil že na začetku, dodam pa lahko še, da izpolnjujemo vse zakonske obveznosti, zagotavljamo denar za delovanje obeh javnih zavodov, poplačali smo zapadle obveznosti do osnovne šole, po svojih močeh sofinanciramo dejavnost društev. Pred nami so novi izzivi, na katere se zavzeto pripravljamo. Verjamemo, da bodo projekti za prihodnje tudi ob spremenjenih okoliščinah financiranja izvedljivi.« Večkratpoudarjate, da se zavedate, da je vedno mogoče storiti še več in bolje. Na čem bo temeljil razvoj lokalne skupnosti do prihodnjega občinskega praznika? »Še vedno menim, da je moč narediti kaj več in bolje. Zaradi takšnega razmišljanja tudi ponujeno glasovanje o zaupnici. Ne spimo na dosežkih, ampak si vedno prizadevamo stvari izpeljati čim bolje. Projekte, ki bodo zagotavljali nadaljnji razvoj lokalne skupnosti, snujemo predvsem v komunalni in cestni infrastrukturi, nadaljevali bomo prizadevanja za obnovo objekta baroni- čani z njo zelo nezadovoljni? »Težava je večplastna: na eni stari so prostori, na drugi dejavnost. Vsako leto občina namenja denar za ureditev prostorske stiske. Upam, da bomo prostore bivše lekarne lahko prihodnje leto uredili za zdravstveno dejavnost. Ocenjujem pa, da so težave večje pri izvedbi programov osnovnega zdravstva, na področju pedia-trije. Trudimo se jih reševati, pri tem se računamo na pomoč tudi ostalih dveh ustanoviteljic javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Od novega direktorja zavoda pričakujemo, da bo v primernem roku zadeve uredil. Povabili ga bomo na sejo občinskega sveta, na kateri želimo, da nas seznani z vizijo in ukrepi.« Kakšna bi bila vaša praznična želja letos? »Praznična čestitka je podobna lanski. Za lokalno skupnost je značilno, da ljudje s prostovoljnim delom prispevajo svoj delež k razvoju okolja. Zato si želim, da bi se vsak posameznik vprašal, kaj in kako lahko prispeva k življenju, kot si ga želimo. Letošnji praznik bo mednarodno obarvan. Srečali se bomo z ljudmi iz podobnih sredin, kot je naša, in izmenjali izkušnje. Imamo jim marsikaj pokazati. Tega se premalo zavedamo ter cenimo. Verjamem, da smo sposobni nadaljevati trend s sodelovanjem, pove- ) V- Občina Šmartno Ob PakT . - 03 898 49 50 ijiwW.smartnoobpaki.si ja, kulturnega doma v Šmar-tnem ob Paki ter za energetsko prenovo vrtca. Slednjo smo že predvideli, a od izvedbe za nekaj časa odstopili, saj so pogoji za pridobitev evropskega denarja zelo neugodni. Omenjeni projekti bodo prednostni, ob tem pripravljamo še nekaj manjših.« Kaj pa ureditev zdravstvene oskrbe, o kateri teče beseda na vsaki seji občinskega sveta, saj so ob- Projekte, ki bodo zagotavljali nadaljnji razvoj lokalne skupnosti, snujemo predvsem v komunalni in cestni infrastrukturi. zovanjem med društvi, občinsko upravo, vaškimi skupnostmi. To prinaša uspehe. Pustimo ob strani 'favšijo' in tudi takrat, ko se nekaj dogaja, ne mečimo polen pod noge. Poskušajmo to, kar imamo, ohraniti in nadgraditi. S sodelovanjem v mednarodnem projektu se nam ponuja priložnost za novo pot. Izkoristimo jo. Sicer pa želim vsem prijetno praznovanje.« Sostanj se otepa s proračunom a Veliko dilem zaradi neizpolnjenih obveznosti TEŠ Šoštanj - V občini Šoštanj se intenzivno ukvarjajo s proračunskim obdobjem 2017 in 2018, obenem pa za novembrsko sejo pripravljajo predlog za drugi letošnji rebalans proračuna. Gre za zahtevno nalogo, ki je še toliko težja, ker TEŠ ne izpolnjuje podpisanega sporazuma z Občino Šoštanj. Velik del proračuna Občine Šoštanj je namenjen izvrševanju zakonskih obveznosti, tako da za naložbe in ostale stroške ne ostane veliko. »Že letos smo imeli ogromno težav z zagotavljanjem prihodkov. Znano je, da smo morali že spomladi sprejeti rebalans, ker sredstev, dogovorjenih iz TEŠ, ni. Čeprav ima javnost mogoče vtis, da premalo naredimo, da bi ta sredstva dobili, zagotavljam, da ni tako. Sporazum je podpisan in pri tem bomo vztrajali,« pravi Viki Drev, podžupan Občine Šoštanj. Od teh sredstev so odvisne pomembne občinske naložbe, zato so jih kar nekaj že izvzeli iz letošnjega proračuna. Če pa se stanje ne uredi, bodo prisiljeni velike investicije, ki so jih načrtovali (prizidek h glasbeni šoli, avtobusno postajo, priprava na obnovo Trga bratov Mravljakov ...) prestaviti na kasnejše časovno obdobje. a mkp Drage občanke in občani! Bodimo ponosni na pretekle dosežke in se veselimo novih izzivov v prihodnosti. Iskrene čestitke ob našem prazniku! Vabimo vas na skupna praznovanja. Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 10. novembra 2016 Na Sončnem griču zadnjič obrali jabolka • v Izgradnja trgovsko-poslovnega centra KZŠ je bila zadetek - Prvi v projektu Izbrana kakovost Slovenije z ekološkim mesom Tatjana Podgoršek Trgovsko-poslovni center Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Metlečah pri Šoštanju v teh dneh praznuje 10-letnico delovanja. Nujno potrebne izgradnje objekta, ki bo v čim večji možni meri sledil potrebam članov zadruge in tudi drugim potrošnikom, so se takrat lotili z velikim optimizmom in drznimi cilji, pravi direktor zadruge Ivo Drev. Po desetletju delovanja ugotavljajo, da jih presegajo. ko priložnost pri tem predstavlja projekt Izbrana kakovost Slovenije. Zadruga - pravi sogovornik - je že danes na trgu prepoznavna po ponudbi ekološkega mesa slovenskega porekla in takoj, ko bo uredba v veljavi, kar naj bi se zgodilo čez dva meseca, se bodo v projekt vključili kot prvi v državi z omenjeno ponudbo. Izpopolniti nameravajo tudi blagovno znamko Slodar, pod katero danes tržijo jabolčne krhlje, jabolčni čips in sladek tolkec. Sonaravno pridelavo jabolk bodo nadomestili vljamo, a je stvar kljub temu še v zraku. Čakamo na razplet širše zgodbe v celjski regiji. 16 županov omenjene regije nas pri ekološkem centru za proizvodnjo zelenjave podpira, so pa prisotne nekatere okoliščine, ki nam niso v korist. Pustimo se presenetiti.« Proizvodnja končana, puške še niso vrgli v koruzo Sestavni del ekološke zgodbe pa ni - tako Drev - šest hektarjev sadovnjaka na Sončnem griču v Ve- Izgradnja trgovsko-poslovnega centra pred 10 leti je bila ključnega pomena za obstoj in razvoj zadruge. 10 let centra v Metlečah Da je bila takratna odločitev o finančno zahtevni naložbi prava, potrjuje kupci, ki menijo, da je objekt v Metlečah sodoben trgovski center za oskrbo kmetov z repromaterialom in drugim trgovskim blagom. Pod isto streho so še Deželna banka, kmetijska svetovalna služba, gozdarji, uprava zadruge. Na vprašanje, kakšen je njegov vpliv na razvoj zadruge, pa je Drev povedal: »Ta izgradnja je ključnega pomena za njen obstoj in razvoj. Ne upamo si pomisliti, kje bi bila zadruga brez njega danes. Zagotovo daleč daleč zadaj in brez razmišljanja o najboljši zadrugi v državi, za kar si prizadevamo danes.« Projekt Izbrana kakovost Slovenije Priložnost za dosego pogumno zastavljenega cilja vidi Ivo Drev v nadaljnjem razvoju trgovske in ostale dejavnosti, predvsem pa v ekološki pridelavi hrane. Veli- z ekološko. Letos spomladi naj bi se lotili ureditve treh hektarjev sadovnjakov za omenjeno pridelavo jabolk na Turnu pri Velenju, jih pokrili s protitočno mrežo ter zgradili namakalni sistem. Če ne bi bilo prostorske omejitve zaradi predvidene trase hitre ceste tretje razvojne osi, bi tu površine ekološkega sadovnjaka povečali še za tri hektarje. »Na trg prihajamo z novim produktom - jabolčnim sokom s korenjem in sladkorno peso, prav tako se s partnerji dogovarjamo o sušenju drugih ekoloških pridelkov. Iščemo, dopolnjujemo ekološko zgodbo. Menimo, da smo na dobri poti. Optimizem vliva še sodelovanje v sistemu pravične trgovine.« Ali v to zgodbo ekološke proizvodnje zelenjave niso vključili tudi Občine Šmartno ob Paki, ki ponuja izrabo tamkajšnjega (sedaj nedelujočega) vodnega črpališča? »Projekt imamo praktično pripravljen, strokovno se na njegovo izvedbo prav tako pripra- lenju, katerega lastništvo prenaša sklad kmetijskih zemljišč na Mestno občino Velenje. Tu so letos zadnjič obrali pridelek in s tem končali sadjarsko dejavnost na griču. S tem pa zgodba z gričem še ni končana. »Nasad je bil zgrajen leta 1978 in je iztrošen, a smo se na sklepe sodišč, da se lastnina prenese na MO Velenje, pritožili. Po sklepu upravnega odbora zadruge bomo šli vse do evropskega sodišča. Pričakovanj v našo korist v slovenskem pravosodnem sistemu nimamo, so pa ta večja na evropskem sodišču.« Drev je še povedal, da so pred nedavnim končali obiranje jabolk. Načrtovali so 500 ton pridelka (toliko ga je bilo lani), zaradi toče in pozebe je manjši za dve tretjini. Jabolk bo dovolj za javne zavode in njihove, za širšo prodajo pa jih ni. Zaradi skromne letine so pridelke obrali z zaposlenimi na zadrugi ter vključenimi v program Inštituta Integra Velenje. ■ Zaposlenih »na rezervo« ne bo več V Veplasu zmanjšujejo število zaposlenih - Letos 30-odstotna rast - Dolgoročni razvoj zagotavljajo tri nosilne veje Tatjana Podgoršek Pred minulimi prazniki se je v javnosti razširila vest, da v delniški družbi Veplas Velenje odpuščajo. Dr. Gregor Vedenik, izvršni direktor družbe, je informacijo potrdil. »Gre za povsem običajen poslovni korak, zanj pa smo se odločili zato, ker so se nekateri projekti iztekli. Število zaposlenih smo tako prilagodili razmeram. V preteklih letih smo običajno take delavce »dali na rezervo«. Bili so doma, prejemali so plačo, nato pa manjkajoče število ur nadomeščali. Temu smo sedaj naredili konec.« Brez dela 20 delavcev Po zagotovilih Vedenika bodo odpustili 20 delavcev. Lahko bi jih še 10 več, a so jih zadržali, saj načrtujejo, da bodo novi projekti kmalu »v hiši«. Večina med odpuščenimi ima pogodbo za določen, manjšina tudi za nedoločen čas, a so povezani z iztekajočimi projekti. Seznam viškov so izdelali na osnovi osmih meril, zagotavlja sogovornik, pri tem pa so upoštevali vse, od socialnih razmer do delovne uspešnosti. Glavnina presežnih delavcev je iz programa balistični vizir ter iz nekaterih projektov množičnega transporta. »Slednji prihajajo v delniško družbo s - po naših ocenah - polletnim zamikom. Za prihodnje leto znova predvidevamo rast, a bomo število zaposlenih prilagajali potrebam.« V tem trenutku družba zaposluje blizu 200 delavcev, letošnje povprečje pa znaša od 220 do 225 zaposlenih. S programom prestrukturiranja očistili Veplas Leto 2016 bo - tako Gregor Vedenik - najboljše leto za družbo v zadnjih petih letih. Vseh zastavljenih ciljev v vrednosti več kot 17 milijonov evrov ne bodo dosegli, a kljub temu prve ocene kažejo na 30-odstotno rast v Dr. Gregor Vedenik: »Prestrukturiranje ni nikoli končana zgodba, saj se je razmeram na trgu treba nenehno prilagajati.« primerjavi z letom 2015. Manjši obseg poslovanja pri proizvodnji medicinskega programa pripisujejo prestrukturiranju, ki ga izvaja družba ArjoHuntleigh, ki je največji poslovni partner družbe. Tako, kot bi si želeli, pa ne »teče« letalski program. Ta je vezan na zagotovitev precejšnjih obratnih sredstev, ki jih Veplas v preteklih letih ni imel dovolj. »Skozi zid ne silimo, program izvajamo v obse- gu, ki smo ga sposobni financirati. Prihodkov iz tega je danes za pol milijona evrov, zmogljivosti pa imamo za dva do tri milijone evrov na leto. Trudimo se načrte čim prej uresničiti. Tudi zato se konec leta udeležujemo sejma v Franciji, kjer si obetamo sklenitev nekaterih strateških partnerstev.« Gregor Vedenik zagotavlja, da so s programom prestrukturiranja družbo »očistili«. Njen dolgoročni razvoj bodo gradili na treh nosilnih stebrih, in sicer medicine, letalske industrije z vojsko ter množični transport s strojegradnjo. Letos so v tem programu naredili vse korake za začetek serijske proizvodnje, ki naj bi stekla v prvi četrtini prihodnjega leta. Enotirni sistem vodenja Nekaterih sprememb so se v družbi lotili tudi pri vodenju. Prešli so na enotirni sistem (predsednik upravnega odbora ter dva izvršna direktorja), sprememb pa so se lotili tudi na nižjih ravneh vodenja. Na vprašanje, ali so po mnogih letih tako končali proces reorganizacije pri proizvodnji in upravi, pa je Gregor Vedenik odgovoril: »V večji meri vsekakor, čeprav to ni nikoli končan proces. Del naše proizvodnje ima še vedno sezonski značaj, razmere na trgu pa se tudi nenehno spreminjajo. Mi se moramo temu prilagajati. Lahko pa zagotovim, da je naša struktura trdna, da smo optimistično naravnani in da pogumno zremo v prihodnost.« Nov ponudnik telefonije Slovenski trg mobilne telefonije bo predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta dobil novega ponudnika mobilne telefonije. Podružnico v Sloveniji je namreč odprlo avstrijsko podjetje Ventocom in tudi zbralo ekipo, ki bo začela delati novembra. Na slovenskem trgu mobilne telefonije sicer nastopa že kar nekaj operateijev oziroma ponudnikov mobilne telefonije. Največji trije so operateiji Telekom Slovenije, Simobil in Telemach. Poleg teh mobilno telefonijo ponujajo še T-2, Izimobil, Spar mobil in najmlajši velenjski Mega M. Subvencije za manjšo proizvodnjo mleka Čeprav se stanje izboljšuje, pa mlečna kriza še traja in mnogi proizvajalci mleka le stežka lovijo korak. Da bi to vsaj malo ublažili, je v okviru svežnja dodatnih podpornih ukrepov EU Sloveniji dala na voljo 2,3 milijona evrov. Pomoč bo dodeljena vsem proizvajalcem mleka, ki bodo v tekočem trimesečnem obdobju oddali prvim kupcem mleka enako ali nižjo količino mleka kot v referenčnem obdobju. ■ mz ■ Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 5 10. novembra 2016 GOSPODARSTVO 5 Citycenter Celje že diha prednovoletno Največji nakupovalni center na Celjskem vse bolj prostor za druženje in prijetno preživljanje prostega časa - Želje, da bi se obiskovalci pri njih dobro počutili, so se kolektivu Citycentra izpolnile- Sodobne izzive so povsem izkoristili in postajajo vse uspešnejši - Napovedujejo čarobni december, poln dogodkov, presenečenj in seveda bogate ponudbe Mira Zakošek Kolektiv Citycentra Celje dobro opravlja svoje poslanstvo. Svojo vizijo, da so največji nakupovalni center na Celjskem, vse bolj utrjujejo, ponudbo nenehno dopolnjujejo, postajajo pa tudi center za prijetno preživljanje prostega časa. O tem smo kramljali s centrovo menedžerko Darjo Lesjak. Pomladi letos ste praznovali desetletnico takšnega Citycentra, kot ga poznamo danes. V tem obdobju je center nenehno rasel in postal po mnenju potrošnikov najboljše, vsekakor pa tudi največje nakupovalno središče na Celjskem? »Veliko truda smo vložili v to in ponosni smo, da nam je uspelo. Kot sicer velja v poslu, tudi nam ni dovoljeno počivati. Nenehno je treba razmišljati, kaj spremeniti, kaj dopolniti, narediti drugače ... Seveda tako, da bo bolje in zanimivo za naše obiskovalce. Tako bomo razmišljali tudi v prihodnje. Sicer pa imamo pod »našo streho« 92 kakovostnih blagovnih znamk, zaposlenih več kot 850 ljudi, v desetih letih nas je obiskalo več kot 50 milijonov obi- skovalcev, kar je impozantna številka. Lansko poslovno leto smo sklenili z več kot sto milijoni evrov prometa in tudi letos smo na dobri poti, da to številko presežemo. Vsekakor načrtujemo, da bomo leto zaključili zelo uspešno.« V tem obdobju ste tudi že zdavnaj presegli osnovno dejavnost, niste zgolj trgovsko središče, ampak tudi prostor, kjer se ljudje zbirajo, se radi sprehajajo, tudi kar tako, saj se pri vas nenehno kaj dogaja? »Res je tako. Nakupovalna središča so se oblikovala v tej smeri, kot ste sami ugotovili, da se v njih ne zgolj nakupuje. Citycenter Celje je tudi prostor za druženje s prijatelji in znanci ob kavi in dobri ku-linariki, saj ponujamo široko in pestro gostinsko ponudbo. Ponosni smo na naš otroški park Džunglo, kjer so številna igrala in animacije za otroke, prirejamo pa tudi zelo popularne rojstnodnevne zabave. Letno jih je več kot 700. Seveda pa ob tem skrbimo tudi za številne različne, tudi zelo edinstvene dogodke -od mode, športa, glasbe ipd., s katerimi pritegnemo naše obiskovalce.« Znani ste tudi po svoji humanitarni noti? Darja Lesjak: »Kar seješ, tudi žanješ, dobro se z dobrim vrača.« »Držimo se načela, da to, kar seješ, tudi žanješ, in da se dobro z dobrim vrača. Zdi se mi prav, da smo tudi tako vpeti v lokalno okolje in da ne pozabljamo na tiste soljudi, ki so potrebni po- moči. V ospredju Citycentrove humanitarne dejavnosti so otroci iz rejniških družin, za katere že osem let zapored pripravljamo akcijo prednovoletnega obdarovanja. Otroci iz rej-niških družin narišejo želje na risbice, ki jih predstavimo obiskovalcem na posebni »smrekici želja«. Naši obiskovalci in mnogi zaposleni v Citycentru nato izpolnijo narisane želje, tako da kupijo ali od doma prinesejo darila, ki ustrezajo narisanim otroškim željam. To je krasna in edinstvena akcija v Sloveniji. K sodelovanju smo v zadnjih dveh letih povabili tudi tako imenovane ambasadorje dobrote. To so znani obrazi z različnih področij. Med drugimi so se lani odzvali Tone Kregar, Marko Pavčnik, Urška Žolnir ..., letos pa smo k sodelovanju povabili tudi župane in vesela sem, da se je celjski že odzval.« Na srca obiskovalcev vsa leta uspešno trkate? Res je. Slovenci imamo zelo lepo lastnost, znamo biti sočutni do sočloveka, ga opazimo in smo tudi radodarni. Skozi številne do- brodelne aktivnosti kažemo, da imamo srce na pravem mestu. Tudi našo desetletnico smo počastili s humanitarno gesto, celjskemu Zdravstvenemu domu smo podarili 10 tisoč evrov za nakup mobilnega ultrazvočnega aparata, ki že rešuje življenja.« Prihaja čas, kije za vas verjetno najbolj naporen, pa seveda tudi najbolj uspešen in najbolj vesel? > Slovenci imamo zelo lepo lastnost, znamo biti sočutni do sočloveka. »Od sredine novembra pa vse do konca leta je pri nas res zelo živahno. To so tudi sicer dnevi, ko ljudje največ kupujejo. Trgovine so seveda bogato založene, vrstile se bodo številne prodajne akcije ... Sicer pa bo v Citycentru vladalo pravo praznično vzdušje. Postavili bomo najvišjo smreko v nakupovalnih središčih v Sloveniji, kar 12 metrov bo visoka. Stala bo sredi tako imenovane Lectove dežele, okrašena s prelepimi ročno izdelanimi lectovini-mi srci. Citycentrove nakupovalne »ulice« pa bomo popestrili s ponudbo obrtnikov, vrstili pa se bodo tudi številni veseli dogodki in koncerti . V jubilejnem letu ste posodobili parkirišče, načrtujete še kaj? »Na garažno hišo smo zelo ponosni, saj tudi ta veliko pripomore k uspešnosti nakupovalnega centra. Posodobiti nam jo je uspelo v manj kot dveh mesecih. Pod streho imamo tako zdaj več kot 1600 parkirišč. Poskrbeli smo za večjo prometno varnost, uvedli enosmerni promet, narisali prehode za pešce in poskrbeli za sistem prikazovanja prostih parkirnih mest po posameznih nadstropjih. Obiskovalci se na te spremembe zelo dobro odzivajo. Trenutno prenavljamo tudi našo stekleno streho nad osrednjim prostorom, posodobili pa bomo tudi nakupovalne ulice, dodali nova sedala in poskrbeli še za marsikaj, kar bo vplivalo na še boljše počutje naših obiskovalcev.« a Dom na Gori Oljki čestita za praznik občine Šmartno ob Paki. Jedi na žlico, sladice, vikend in poslovna kosila, okus morja, zaključki ... Info: 041 379 045 Aleš Urlep s.p., Mali vrh 5a, Šmartno ob Paki Graditelj Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 10. novembra 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, Petek, 2. novembra 4. novembra Žabja perspektiva Domač parlamentarni odbor za zunanje zadeve je z 11 glasovi proti in enim za kot neprimernega zavrnil predlog za posvetovalni referendum o sporazumu Ceta. Referenduma o vprašanju sporazuma Ceta pri nas ne bo. Potem ko je zveza Nato povečala prisotnost svojih sil v vzhodnoevropskih članicah, je Rusija začela krepiti svoje vojaške zmogljivosti na svojih zahodnih mejah. Kitajska in Rusija sta predstavili model potniškega letala za dolge razdalje, razviti pa ga nameravata skupaj in se tako postaviti ob bok zahodnim tekmecem, kot sta Boeing in Airbus. Iz tako imenovane Džungle, begunskega taborišča v Calai-su, je odpeljalo več kot 70 avtobusov, s katerimi so začeli seliti 1.500 otrok prebežnikov, ki so brez spremstva. Četrtek, 3. novembra Pred poslopjem vlade se je zbralo okoli 2500 zaposlenih, ki prejemajo najnižje plače v javnem sektorju. Glasno so zahtevali bolj dostojno plačilo za svoje delo. Vlada je istega dne sklenila, da ne bo ugodila zahtevi sindikatov javnega sektorja, po kateri bi pri spreminjanju plačne zakonodaje potrebovala soglasje sindikatov. Čeprav so sindikati javnega sektorja napovedali, da bodo pogajanja z vlado prekinili, so ostali za skupno mizo. A tako sindikati kot vlada o vsebini niso bili zgovorni. Ustavnega sodnika in profesorja mednarodnega prava Ernesta Petriča je Generalna skupščina Združenih narodov tretjič zaporedoma izvolila za člana Komisije za mednarodno pravo ZN. V streljanju v bližini jordanskega vojaškega centra so umrli trije ameriški vojaki. Incident se je zgodil, ko se avtomobil z vojaki ni pravočasno ustavil. V obleganem sirskem mestu Alep je začela veljati 10-urna humanitarna ustavitev ognja, v kateri naj bi civilisti in oboroženi borci zapustili mesto. Aretacije v Turčiji so se še nadaljevale. V Turčiji je bilo aretiranih več poslancev, ki so jih oblasti obtožile širjenja teroristične propagande. Sobota, 5. novembra Vlada je na pogajanjih s sindikati javnega sektorja privolila v zahtevo, da bo v državni zbor vložila le tiste popravke sistemskega zakona o plačah, ki bodo usklajeni s sindikati. Delegati bavarske Krščansko--socialne unije na kongresu v Munchnu prepričljivo niso pod- Protestirali so zaposleni javnega sektorja, ki prejemajo najnižje plače. Člani ustavne komisije Državnega zbora so potrdili predlog za vpis pravice do pitne vode v ustavo. Turški predsednik Erdogan je Nemčijo obtožil, da podpira teroriste, potem ko ta še ni odgovorila na zahtevo Turčije po izročitvi oseb, ki so domnevno povezane s poskusom julijskega strmoglavljenja oblasti v Turčiji. Najvišja gora v Alpah Mont Blanc je zahtevala življenje 34-le-tnega Slovenca Domna Kasteli-ca in njegovega 36-letnega sopotnika Italijana Danieleja Coloma; oba je pokopal snežni plaz. Osrednjo Italijo je stresel nov močnejši potres z magnitudo 5,0. prli predloga, naj stranka na prihodnjih parlamentarnih volitvah odreče podporo nemški kancler-ki Angeli Merkel. Na vrelišču je bila predvolilna kampanja v ZDA: javnomnenj-ske raziskave so kazale, da je Donald Trump občutno zmanjšal zaostanek za Hillary Clinton. Na ulicah Džakarte so izbruhnili protesti. Po petkovi molitvi se je namreč zbralo več deset tisoč (po nekaterih podatkih celo 100 tisoč protestnikov), ki so protestirali proti županu, ki so ga obtožili bogokletstva. Nedelja, 6. novembra Evangeličanska in Katoliška cerkev v Sloveniji sta s skupno spominsko slovesnostjo z eku-menskim bogoslužjem v Murski Soboti proslavili 500. obletnico začetka reformacije. FBI je sporočil, da (tudi) v najnovejši preiskavi elektronske po- Poslanci so ministrici očitali, da ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol. dlog sprememb kazenskega zakonika na področju neplačevanja prispevkov zaposlenim. Ciprski predsednik Nikos Anastasiades in vodja ciprskih Turkov Mustafa Akinci sta pod okriljem ZN začela pogovore o združitvi Cipra, ki naj bi kot federacija združeval enakopravno grško in turško entiteto. Zajelo nas je močno deževje, kije največ težav povzročalo v Bohinju. šte demokratske kandidatke Hillary Clinton ni našel nobenih dokazov kaznivega dejanja. V Firencah se je s policijo spopadlo več sto protestnikov proti ustavnim spremembam, ki jih predlaga premier Matteo Renzi. Ta je napovedal odstop, če spremembe ne bodo potrjene. Iraške posebne enote so prodrle globlje v vzhodne predele Mosula, medtem ko je t. i. Islamska država na okrepitev ofenzive odgovorila s samomorilskimi napadi. Oblasti v New Delhiju so odločile, da bodo šole v indijskem glavnem mestu zaradi hude onesnaženosti zraka naslednje tri dni zaprte. Ponedeljek, 7. novembra Poslanci so se ukvarjali z interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič. V glavnem smo poslušali očitke, da še vedno ni uresničena odločba ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol. Na Svetovalnici za migrante in sindikatu SKEI so pripravili pre- V močnem neurju, ki ga je spremljal celo tornado, je bilo razdejano območje severno od Rima, pri čemer sta umrla najmanj dva človeka, več ljudi pa je bilo ranjenih. Torek, 8. novembra Vlada je pripravila zakon, po katerem bodo mestni in občinski redarji - če bo zakon seveda potrjen v Državnem zboru - lahko storilce prekrškov ali kaznivih dejanj pridržali z uporabo telesne sile ali plinskega razpršilca. Na dan, ko so stavko začeli zdravniki, so sindikati javnega sektorja po spodletelih pogajanjih z vlado začeli oblikovati stavkovne odbore. Zdravniki stavkajo. Svet je bil zazrt v ZDA. Ameriški volivci so namreč izbirali 45. predsednika, ki bo po osmih letih v Beli hiši nasledil Baracka Obamo. Svoj glas sta oddala tudi oba predsedniška kandidata, Hillary Clinton in Donald Trump. V Nemčiji so aretirali pet moških, ki naj bi predvsem v zveznih deželah Spodnja Saška in Severno Porenje-Vestfalija novačili mlade muslimane za priključitev borcem t. i. Islamske države. Brazgotine Tjaša Zajc Kampanja je bila na vrhuncu, razlika med kandidatoma pa vse manjša. Na Japonskem zlomljene predmete pogosto zakrpajo z zlatom. Napake so v njihovih očeh dragoceni koščki objektove zgodovine, ki sooblikujejo njegovo lepoto. V zahodnem svetu, v katerem so družbeni ideali lepota in popolnost ali vsaj odsotnost napak, so nepravilnosti in napake nezaželene. Izogneš se jim lahko s previdn ostjo. Zadržanostjo. Vztrajanjem v varnem okolju. Sledenjem navodilom, ostajanju znotraj postavljenih okvirjev. Odločitev za vrsto srednje šole ali kasneje fakultete sta pri nas videni kot življenjsko pomembni odločitvi, saj te bodisi postavita na pot proti uspešni karieri ali nesrečnemu trpljenju v službi, ki je ne maraš. Ko spoznaš okoli 40 do 50 let starega Američana, ni nič nenavadnega, če ima za sabo že deset (dobesedno) poklicev ali karier. Ideologija uresničevanja ameriških sanj in obstoja neslutenih možnosti omogočata, da ljudje menjavajo poklice, četudi se zanje niso urili na fakulteti. Ko se lotijo česa novega, neznanega, se pač učijo sproti. In če jim ne uspe, poskusijo nekaj drugega. Brez grdih pogledov okolice - nasprotno, več neuspehov, več občudovanja, da vztrajaš. Razliko v odnosu do neuspeha sem raziskovala pri pripravi kratkega dokumentarnega filma o start-upih s področja digitalnega zdravja. V družbi, ki vse bolj spodbuja na entuziazmu osnovane inovacije, za katere so posamezniki pripravljeni vložiti dneve in noči znoja ter lastnega vložka, se zdi, da bolj kot novi izdelki cvetijo podporne strukture okoli njih: svetovalci, konference, investitorji, ki računajo na visoke dobičke, inkubatorji, v katerih se posamezniki učijo mreženja in pravil podjetništva... Po nekaterih statistikah propade osem do devet od desetih podjetij. Če preživi dve leti, je to za start up že uspeh. Ker mediji poskrbijo predvsem za zgodbe o uspehu, se mi zdi, da podporne strukture pogosto služijo na račun lažnega upanja, ki ga dajejo mladim inovatorjem. Zato sem v filmu različne udeležence iz različnih delov sveta spraševala, kaj mislijo o visokem odstotku start-upov, ki propadejo. In zakaj do tega pride? Ali ni mogoče, da se sistem spremeni, da bi uspelo večim glede na to, da včasih splet nesrečnih ali srečnih okoliščin vpliva na to, ali bo nekdo uspel ali propadel. Zelo mi je v spominu ostal odgovor ameriškega investitorja: "Res je, da veliko start-upov propade, ampak samo pomislite, kako veliko se ob tem posamezniki naučijo!" Neuspeh zanje ni sramotni madež, temveč dragocena izkušnja, iz katere se je posameznik nečesa naučil. Po nekaterih raziskavah imajo ljudje, ki so poskusili ustvariti svoje podjetje, boljše pogajalske možnosti pri iskanju službe in navadno v službi, ki jo dobijo po start-upu, višje plače kot njim ekvivalentni kadri, ki svoje poti niso poskusili. Da je propad dobra šola, se mi je zdel med snemanjem tipičen ameriški odgovor, ki daje novo gorivo kapitalizmu. Krepi menta-liteto, ki jo krivimo za nastanek zadnje globalne finančne krize. Ko so meje "možnega"presegle meje sprejemljivega in mogočega ter povzročile kolaps sistemov, ki so padali kot domine. V Evropi imamo do mej možnega bolj zadržan in racionalen pristop. Na potovanju po ZDA in spoznavanju Američanov pa sem prvič od blizu spoznala, kako pozitiven odnos do tega, da človek v življenju poskusi več stvari, živi v svojem naravnem okolju. Optimistično je. Privlačno. Lažje je reči "ne da se"kot "bomposkusil in videl". In mi zaradi zgodovinskih razlogov in socialističnega sistema, v katerem je bila oblast paternalistična figura, ki nas je usmerjala, raje ne tvegamo. Ne pravim, da bi morali iti v smeri ameriškega kapitalizma. Zaskrbljujoči so trendi ekonomije delitve, v katero plujemo in ki krni delovanje države ter javnih storitev, saj zakonodaja ne dohiteva hitrih gospodarskih sprememb. A kljub vsemu je v širšem smislu res, da ne glede na trud in preventivo posameznikova modrost pogosto izhaja iz ran. Napak. Človeka oblikujejo brazgotine. Morda pa le ni tako napačna ideja, da je včasih vredno biti tudi drzen. A zlate brazgotine stanejo. Ker smo različni, tvegamo različno. In smo posledično različno uspešni. Skupno nam je le, da vsak živi le enkrat. Sprejem za Naj gospodarja leta 2016 Velenje, 28. oktober 2016 - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sprejel Naj gospodarja leta 2016 Roka Ježovnika, ki je naziv prejel na tradicionalni prireditvi, v organizaciji Časopisno-zalo-žniške družbe Kmečki glas in tednika Kmečki glas. Župan je Roku čestital za zmago na tekmovanju ter se mu zahvalil za pozitivno promocijo mesta Velenje in tudi Šaleške doline. Rok Ježovnik kmetuje na 15 hektarjev veliki kmetiji v Šentilju skupaj s partnerico Tamaro Borovnik, ki se je tudi potegovala za naslov mlade kmetice. Njihova glavna dejavnost je prireja mleka, ki ga prodajo v Mlekarno Celeia. Zaradi neugodnih razmer na področju prireje mleka, nizkih odkupnih cen, razmišljata o preusmeritvi v peru-tninarstvo, vzrejo kokoši nesnic in piščancev. a a Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 7 10. novembra 2016 AS Denacionalizacija zaključena V zvezi z njo na območju upravne enote Velenje potekata še dva postopka Milena Krstič - Planine Velenje - Na Upravni enoti Velenje so na začetku letošnjega leta, petindvajset let po sprejetju Zakona o denacionalizaciji, ki je bil osnova za to, da je bilo upravičencem vrnjeno premoženje, ki je bilo nacionalizirano po 2. svetovni vojni, pravnomočno zaključili še zadnji zahtevek. V reševanju so jih imeli 238. »Število v primerjavi z drugimi upravnimi enotami ni veliko, so pa bile med njimi zelo zahtevne in zelo zapletene zadeve, spisi pa skorajda neobvladljivi. Sploh, ker so se v teh letih menjavali tudi uradniki, ki so to delali,« pravi mag. Franja Tevž, vodja oddelka. Denacionalizacija je torej končana, niso pa še zaključeni vsi postopki, povezano z njo. Odvijajo pa se drugje. Mestna občina Velenje je leta 2013 Upravni enoti podala zahtevo za obnovo postopka v zadevi denacionalizacijskih upravičencev Jeschounig. Ti so imeli na območju Velenja v lasti zelo veliko premoženja. Večinoma jim je bilo vrnjeno v naravi in v večji meri je bila zavezanka za vračilo Mestna občina Velenje. Ker je v Sloveniji v zadnjih letih prišlo do drugačne sodne prakse (pred njo so nekateri izpolnjevali pogoje, da so denacionalizacijski upravičenci, po njej pa ne), se je Mestna občina Velenje, ki je do takrat že vrnila zemljišča, čutila prikrajšano v zadevi Jeschounig oziroma prepričano, da je neupravičeno vrnila del zemljišč, zato je podala zahtevo za obnovo postopka. »Upravni spor v tej zadevi še poteka, čakamo na odločitev upravnega sodišča,« pojasnjuje mag. Tevževa. Drug primer, ki je tudi še odprt in je posredno povezan z denacionalizacijo zemljišč, se nanaša na Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina. »Gre za zemljišča, ki jih je zadruga kot zavezanka za vrnitev v naravi vrnila pravnim naslednikom družine Woschnagg. Glavnina jih je v Ravnah pri Šoštanju. Vanje je kmetijska zadruga v času, ko jih je upravljala, investicijsko vlagala, izvajala melioracije, kar pomeni, da se je vrednost zemljišč po podržavljenju bistveno povečala. V postopku so seveda predložili vse dokaze. Zdaj pa je v zelo težkem in zahtevnem postopku treba določiti višino teh vlaganj, ki jih bodo morali pravni nasledniki družine Woschnagg povrniti kmetijski zadrugi,« razloži vodja oddelka. a Mag. Franja Tevž: »Kar se nas tiče, smo denacionalizacijske postopke zaključili.« DRUŽBA 7 Človekove pravice so v vsem Tako meni mlada portugalska pravnica, ki v mladinskem centru vodi delavnice o aktualnih družbenih temah, povezanih s človekovimi pravicami Tina Felieijan Dvaindvajsetletna Ana Proen-ca z Azorov je v Lizboni študirala pravo, nato pa se je pred začetkom magistrskega študija odpravila na Evropsko prostovoljno službo v MC Velenje. Najbolj jo zanimajo človekove pravice in spoznala je, da lahko na različne načine spodbuja ljudi, da razmišljajo o njih in jih uresničujejo. Snema kratke videe ob raznih svetovnih dnevih, za popoldanske obiskovalce Središča mladih in otrok v mladinskem centru pa oblikuje izobraževalne torke, ko otrokom s praktičnimi prikazi in v pogovorih širi zavest o aktualnih družbenih temah, povezanih s spoštovanjem in uveljavljanjem človekovih pravic. »Otroci so preveč osredotočeni nase. Če jim pokažem, da so del družbe, v kateri se morajo medsebojno spoštovati, bodo morda postali bolj zavedni odrasli,« verjame, da bi o človekovih pravicah morali izobraževati v sami šoli, a ne s predavanji, temveč z aktivnostmi. Prednost razprave so različna mnenja Ana je opazila, da imajo otroci veliko informacij: o vojni, tujcih, lakoti, homoseksualcih, a jih ne predelajo in ne ovrednotijo. »Mislim, da so precej zavedni. Je pa še veliko izključenih. Predvsem te bi rada dosegla, pri vseh pa spodbudila premislek in oblikovanje stališč.« Tako dinamično in zabavno poučuje otroke o kompleksnih konceptih, kakršni so človekove pravice, opira pa se na priročnik Sveta Evrope za izobraževanje otrok in mladostnikov o človekovih pravicah. Namesto ustne razlage jim pri- pravi nekakšno simulacijo pojma. Begunstvo, denimo, so naslovili tako, da so morali v manj kot minuti na plakat napisati tri reči, ki bi jih vzeli s sabo, če bi morali nenadno zapustiti dom in nato steči v drugo sobo. Neenakost so obravnavali tako, da je med otroke neenakomerno razdelila bombone. »Odzvali so se, ker so začu- da izobraževanje in vzgoja vodita do bolj zavednih odraslih. Kako srečanja doživljajo otroci? Ana pravi, da se otroci dobro odzivajo in radi sodelujejo, saj »so radi intelektualno izzvani, namesto da samo poslušajo. Imajo mnenje in želijo si ga izraziti. So pa tudi zabavne pa pravita Karin Vidma-jer in Karin Božič-Rihtar. Česa so se tokrat naučili? »Če je kdo do nas nesramen in nas draži, ga ne smemo nazaj. Povedati moramo odrasli osebi, ker je to nasilje v šoli,« si je zapomnil Leon, Ajdin Žunic pa ga je dopolnil, da lahko nesramne sošolce tudi ignorirajo. »Naučili smo se, kako odreagira- Pretekli torek so otroci raziskovali medvrstniško nasilje in razmišljali o pojmih, kot so solidarnost, enakopravnost, poštenost, miroljubnost. tili, da to ni pravično. Tako lahko na preprost način otrokom razložimo kompleksne pojme. V tem primeru kaj je pravičnost in kaj nepravičnost.« Nato razvijejo razpravo, v kateri jih namesto z lekcijami z vprašanji usmerja in spodbuja k razmisleku. »Tako poskušamo ozavestiti problem in razviti medčloveške vrednote, s katerimi krepimo zavedanje pomena človekovih pravic in jih uresničujemo,« pojasnjuje Ana, ki je prepričana, »Pravo je zelo pomembno. V različnih mehanizmh so naše človekove pravice dobro zavarovane. A v vsakdanjem življenju ne gre za napisano pravilo, ampak dejanje. Mislim, da bi se morali spoštovati zato, ker čutimo, da je tako prav, ne zato, ker nam tako narekuje zakon,« meni Ana Proenca in prav zato poudarja vzgojo in izobraževanje o človekovih pravicah. naravno odprti do spreminjanja mnenj in oblikovanja stališč.« Res so pozorno prisluhnili in sodelovali pri igrah, veliko pa so sami povedali o primerih ne le medvrstniškega nasilja v njihovem okolju. Leon Jošar nam je povedal, da so delavnice poučne. »Veliko se naučimo in izrazimo svoja čustva.« Da so tudi ti v takšnih situacijah,« pa je dodala Karin Vidmajer. Strinjali so se, da bodo zdaj bolj pozorni na nasilje med vrstniki. Čeprav se pri razrednih urah pogovarjajo o podobnih temah in se veliko naučijo, bi si podobnih delavnic želeli še več, saj se marsikdo velikokrat spozabi in komu naredi krivico. a Letos že več kot 40 ton hrane V društvu upokojencev Velenje vedno več skrbi namenjajo socialni stiski članov -Prihodnje leto medgeneracijski center Tatjana Podgoršek Društvo upokojencev Velenje je drugo najstarejše tovrstno društvo v Šaleški dolini. Združuje več kot 1750 članov, delujejo pa v osmih pododborih. Po besedah predsednika društva Črta Urbaška so v mandatu, ki se izteka, največ časa in energije namenili reševanju socialnih stisk članov. »Vedno več jih potrebuje pomoč, v društvu pa jim lahko pomagamo predvsem s hrano. Samo v letošnjih 10 mesecih smo je razdelili več kot 40 ton, pridobili pa smo jo predvsem iz projekta Viški hrane in iz Slovenske banke hrane. Prepričani smo, da je tovrstne pomoči potrebnih še nekaj članov, a zanje ne vemo. Naj jim ne bo nerodno, da nas o tem obvestijo.« Na pomoč priskočijo članom tudi pri enostavnih hišnih opravilih, kot je urejanje vrta, okolice hiš, vožnja k zdravniku ... Pomoči v raznih oblikah so doslej našteli več kot 8000. Pri izvajanju soci- alno-humanitarne dejavnosti, v katero sodi tudi projekt Starejši za starejše v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije, sodeluje 21 prostovoljcev. Druženje, ki je bilo pred ekonomsko krizo osrednja društvena dejavnost, danes izvajajo v športno-rekreativni dejavnosti, razvita sta izletništvo in letovanje, ponosni so tudi na kulturno dejavnost, v kateri izstopata moški zbor društva in ženski zbor društva upokojencev, tudi zbor, ki je zbor medobčinskega društva invalidov Velenje. »Oba imata na leto po več kot 25 nastopov. Njuni uspehi so zavidanja vredni. Zaradi pomanjkanja denarja pa jih za njihovo veliko prizadevanje ne moremo primerno nagraditi. Morajo se zadovoljiti s starimi oblekami, za plačevanje drugih stroškov pa pogosto poseči tudi v lastne žepe.« V okviru društva delujejo še Kavški pevci. Druženju in pridobivanju novih znanj za srebrno in zlato generacijo je namenjen Zlati kotiček, ki so ga s pomočjo donatorjev letos uredili v Mercatorjevem centru v Velenju. Sogovornik pričakuje, da bo v prihodnje bolje obiskan in da jim bo uspelo v njem urediti še manjšo knjižnico. Po besedah predsednika se vodstvo društva trudi po svojih najboljših močeh, da zadovolji interese in potrebe članov, kar je zaznala tudi širša skupnost in Črta Urbaška nagradila s priznanjem za naj prostovoljca v letu 2013 v mestni občini Velenje in državi. V prihodnje nameravajo v društvu ohraniti omenjene dejavnosti in jih po možnosti tudi nadgraditi. V povezovanju z Ljudsko univerzo Velenje nameravajo v društvenih prostorih pri velenjskem zdravstvenem domu obogatiti dejavnost še z medgenera-cijskim centrom. ■ društvo upokojencev velenje Kidričeva 9 a, 3320 Velenje Razpisno volilna komisija Društva upokojencev Velenje skladno s Pravilnikom DU VELENJE, s poudarkom na 25. člen objavlja enomesečni razpis za: A) Predsednika društva Kandidate za podpredsednika društva B) Predsednike pododborov društva • Desni breg - nov kandidat • Staro Velenje - nov kandidat • Šmartno - nov kandidat • Gorica Bevče - lahko reelekcija • Kavče - lahko reelekcija • Konovo - lahko reelekcija • Levi breg- lahko reelekcija • Podkraj - lahko reelekcija Razpisni pogoji, madatno obdobje so objavljeni na oglasnih deskah DU Velenje in oglasnih deskah vseh pododborov. Informacije so na voljo v pisarni DU Velenje, prijave za predsednika je potrebno oddati do 10. decembra 2016, za ostale do 30. 12. 2016. C) Tajnico društva za novo mandatno obdobje 2017-2012, prijave do konea februarja 2017 Predsednik Razpisno volilne komisije DU Velenje Boris Zajc Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE »»^AS 10. novembra 2016 Obudili bodo mirujoče projekte in zastavili nove Janž Krofel se je po treh mandatih poslovil od vodstva Šaleškega študentskega kluba -Nasledil ga je Blaž Mošmondor - Klub je v dobrem stanju Tina Felicijan Šaleški študenti so na redni letni skupščini izvolili novo predsedstvo Šaleškega študentskega kluba, ki ga bo vodil Blaž Mošmondor. Svetnik zveze ŠKIS in ŠOLS bo Vid Stropnik, v nadzorni komisiji pa bodo Žiga Mrak, Jan Skok in dosedanji predsednik Janž Krofel, ki sta skupaj z Leno Ocepek in Žigom Kočevar-jem postala tudi častna člana. Starega predsednika smo vprašali po aktivnostih in dogodkih, ki so klub zaznamovali v zadnjih letih, novega pa, kaj načrtuje v naslednjih. Izzivov ni manjkalo V njegovem prvem mandatu je bil Janžev največji izziv pomladitev ekipe in s tem postavitev zdravih temeljev za dolgoročno delovanje. »Mislim, da smo bili pri tem uspešni. Sicer pa je bil največji izziv DMK, saj smo vsako leto pripravili nekaj novega - pred štirimi leti stand up komedijo v jami Muzeja premogovništva, nato koncert na strehi okrepčevalnice Mladost, lani zabavo z elektronsko glasbo na Velenjskem gradu, letos pa smo koncert z gradu preselili v Letni kino.« Lahka ni bila niti odločitev za prekinitev tradicio- nalnega Akademskega plesa, za katerega je bilo vedno manj zanimanja. Spopadali so se tudi z upadanjem prihodkov iz koncesijskih dajatev ŠOS-a, »... a mislim, da se je to sedaj umirilo in lahko v naslednjih letih pričakujemo enake prihodke,« je po- S r Blaž Mošmondor: »Cilj je uspešen Akademski ples in nekoliko drugačen DMK, za katerega že imamo nekaj zamisli.« vedal Janž, ki je tako zaključil eno zgodbo v življenju, zdaj pa ga čaka pisanje magistrske naloge in iskanje zaposlitve. »Nisem strašno ambiciozen človek. Počasi se bom ustalil, našel svoje domovanje, službo,« pravi. Iz svojega petletnega delovanja v ŠŠK-ju pa si bo najbolj zapomnil prav lanski DMK, pravzaprav Electronic Fortress, ki je bil najbolj zahteven projekt v njegovi organizaciji. »Imeli smo takšne in drugačne prepreke, ampak na koncu izpeljali dogodek tako, kot se je pričakovalo.« Finančno in organizacijsko na zeleni veji V klubu so si zadnja leta prizadevali predvsem za zmanjšanje stalnih obratovalnih in administrativnih stroškov, poglabljanje sodelovanja z Mladinskim centrom Velenje in zavodom eMCe plač ter drugimi zavodi in društvi. Trudili so se pridobiti čim več ugodnosti za člane in organizirati aktivnosti. V zadnjem letu se je osvežila tudi dijaška sekcija, Janž pa je zadnji mandat posvetil pripravam kluba na novo ekipo. »Pustili smo nekoliko več denarja, da lahko nova ekipa takoj začne uresničevati svojo vizijo,« je pojasnil, da so koncesijske dajatve v klub prinesle okoli 25 tisoč evrov, ostalo pa so prido- Za šolske prevoze skoraj pol milijona evrov Šoštanj - Stroški osnovnošolskih prevozov v občini Šoštanj znašajo skoraj pol milijona evrov letno. Več kot 60 odstotkov učencev osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha je namreč vozačev, proge pa potekajo na 13 različnih relacijah. Izvajalec šolskih prevozov je podjetje APS s partnerjem Izletnikom in tremi podizvajalci, samostojnimi podjetniki. ■ mkp Izjemne dosežke študentov bodo nagradili Šoštanj - Občina Šoštanj bo izjemne dosežke in uspehe študentov na izobraževalnem, umetniškem, športnem ali drugem strokovnem področju nagradila. Podelili bodo šest nagrad. Višina za študente 1. letnika znaša 100 odstotkov minimalne plače, za študente višjih letnikov 110 odstotkov. Neto vrednost nagrade bodo izplačali v enkratnem znesku. Rok za oddajo prijav na javni razpis se izteče 18. novembra, postopek javnega razpisa pa bo vodila komisija, ki jo je imenoval župan. ■ mkp Začeli ekološki projekt za osnovnošolce Velenje, 8. novembra - Ta teden, v torek in sredo, je potekal prvi del letošnjega ekološkega projekta za osnovnošolce Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Pripravlja ga Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, izvajajo pa raziskovalci ERICa. Ti so učencem vseh osnovnih šol iz Šaleške doline, razen OŠ Miha Pintarja Toleda, ki se za sodelovanje letos ni odločila, najprej predstavili ekološka prizadevanja v Šaleški dolini, sledil pa je terenski ogled. Sedaj bodo učenci izdelovali plakate, ki jih bodo predstavili na zaključni prireditvi prihodnje leto spomladi. Najboljši trije plakati in njihovi avtorji bodo nagrajeni. a bš Spoštovani občanke in občani, ČESTITAMO ob 11. novembru, prazniku Občine Šmartno ob Paki U Komunalno podjetje Velenje 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si bili na razpisih, od sponzorjev in članov. Veliko so privarčevali pri Dnevih mladih in kulture, ki so jih v primerjavi z lansko jubilejno Obudili bodo akademski ples Blaž Mošmondor se je pridružil dijaški sekciji ŠŠK-ja leta 2011. Bil je njen predsednik, član upravnega odbora kluba, svetnik ŠKIS-a in ŠOLS-a in nazadnje podpredsednik kluba. Na- Novo predsedstvo je izvolilo 16 od več kot tisoč članov. izvedbo nekoliko zmanjšali in za osrednji koncert uvedli vstopnino. Oklestili so nekatere stalne stroške, drugo leto zapored niso izvedli Akademskega plesa, tudi drugi projekti so bili bolj skromni. poveduje razvijanje novih projektov in obujanje starih. Predvsem Akademskega plesa. »Vemo, da je tradicionalnih projektov veliko. Moramo se odločiti, katere bomo izvajali in katerih ne. Vedno se bomo trudili uvajati tudi novosti, ki bodo pritegnile člane in jim ponudile še kaj več od vedno iste zgodbe. Potrebujejo tudi kaj novega, atraktivnega, da ne izgubijo interesa,« meni študent geotehnologije, ki je opazil, da se šaleški študenti večinoma le včlanijo v klub, nato pa se ne udeležujejo aktivnosti. »Mi se moramo potruditi, da ugodimo njihovim željam in pripravimo program, v katerem bodo uživali člani in širše občinstvo.« Napoveduje raznolik program, v katerega je ekipa že umestila novoletni izlet z zabavo, ki so ga v preteklosti že organizirali, nato pa je zanimanje zanj upadlo. »Kaže, da se je generacija menjala, saj so si študenti znova zaželeli tega izleta. Upam, da bo uspel,« je za zdaj povedal 21-letnik, ki verjame, da lahko prispeva h kakovostnemu delovanju kluba, hkrati pa pridobi nove izkušnje. Nezainteresirani za politiko Kakšna je politična kultura študentov v primerjavi s kulturo lokalnih odločevalcev, smo vprašali Vida Glinška, ki ima izkušnje tako s študentskim zborom kot z mestnim svetom Tina Felicijan Absolvent gospodarskega inže-nirstva, smeri strojništvo, je tudi samostojni svetnik Mestne občine Velenje in s 23 leti eden najmlajših vseh časov. Minilo je tudi njegovo prvo leto dvoletnega mandata za predsednika študentskega zbora - najvišjega organa mariborske študentske organizacije. Že prej je bil dve leti poslanec fakultete za strojništvo in si tako prizadeval za program in vsebine v korist študentom, kar kot predsednik nadaljuje. Svetnik pa je postal bolj po naključju, pravi. »Dober prijatelj me je povabil, naj kandidiram na listi SLS. Po tehtnem premisleku sem se vabilu odzval, a se v stranko nisem nikoli včlanil. Začel sem delovati kot samostojni svetnik, ker verjamem, da je v mestnem svetu bolj kot samo politikantstvo pomembno delovanje po svoji vesti v korist svojega okolja,« je pojasnil Vid Glinšek, ki je tudi navdušen voznik motokrosa in čebelar. Politična kultura mariborskih študentov je dobra Kot študentski poslanec se je Vid naučil natančnosti, zmožnosti prebiranja in analiziranja velike količine podatkov, kar je prenesel na svoje delo v mestnem svetu, kjer so te veščine prav tako potrebne. Odgovornost do tistih, ki jih predstavlja, čuti v obeh vlogah. Lahko primerja politično kulturo v obeh telesih? »Rekel bi, da je med študenti celo na višjem nivoju, saj se nihče pretirano ne obremenjuje z nekim ideološkim ozadjem. Vsak poskuša delovati v Vid Glinšek: »Za apatičnost študentov je kriva vsesplošna klima v državi - mnenje o politiki nasploh ni ravno pozitivno.« najvišje dobro študentov. V lokalnih odločevalskih organih pa politična usmerjenost posameznikov igra večjo vlogo, a ne tako izrazito kot v državnem zboru.« Ocenjuje, da je politična kultura študentov v Mariboru dobra. »Pri nas so ljudje pripravljeni veliko narediti za to, da bi na pošteno uresničili, kar so si zadali.« V drugih študijskih središčih ali nasploh je nekoliko slabša in so različna ozadja študentskih predstavnikov bolj izrazita. Naš sogovornik meni, da bi bilo najbolje, da bi bila študentska politika apolitična. »A marsikdo skuša vanjo preslikati svojo politično ideologijo.« Študenti morajo sodelovati pri odločanju o študentskih zadevah Opaža pa, da splošno miselnost v družbi, da je politika slaba, prevzemajo tudi študenti. »Velika večina je apatična tako pri prevzemanju vodilnih vlog kot pri izbiri predstavnikov. Nimajo niti izoblikovanih mnenj niti želje sodelovati.« A vendarle je pomembno, da študenti opozarjajo na svoje potrebe, da (so) oblikujejo programe in sodelujejo pri odločanju o študentskih zadevah. »Vprašanje, kaj bi se zgodilo s študentskimi pravicami, če bi odločanje o vsem prepustili drugim. Mislim, da se kar trudimo, da to možnost obdržimo,« je optimističen Vid Glinšek, ki zaupa v študentske organizacije. »Ti ljudje vedo ogromno o šolstvu, bivanjski problematiki. Svoje funkcije ob študiju opravljajo, kot bi bile poklicne.« Sam bo politični funkcionar, dokler bo čutil, da lahko pomaga družbi in okolju. Poklicno kariero pa bo raje gradil v strojništvu ali morda začel s podjetništvom. ■ ■ Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 9 10. novembra 2016 "'WAS KULTURA 9 Mojster čopiča in natančen opazovalec Predsednik Društva šaleških likovnikov Salih Biščič pripravil samostojno razstavo ob 25-letnici delovanja islamske skupnosti v Velenju - Pomenljivo jo je naslovil Zbliževanja Bojana Špegel Velenje, 3. novembra - Slikar Salih Biščič ima dve domovini. Rodno Bosno in Hercegovino je zapustil leta 1980, ko je iskal boljši kruh. Preselil se je v Velenje, ki se mu še danes zdi eno najlepših mest na svetu. Poleg Pirana. Vanj je naravnost zaljubljen. Tako zelo, da v njem vsaj nekaj dni na punti zadnjih 30 let ustvarja vsako leto. Domačini ga že poznajo, pridejo ga pozdravit, mu prinesejo kavo, radi ga opazujejo, ko njihov Piran s čopiči in barvami prenaša na platno. Tako realistično, kot bi gledali fotografijo ... Ustvarja veliko. Tudi razstavlja pogosto. Doslej je imel več kot 20 samostojnih razstav, sodeloval je na več kot 50 skupinskih razstavah. Zadnjo je odprl v vili Bianca pred tednom dni, s tem pa počastil tudi 25-le-tnico islamske skupnosti v Velenju, katere član je. K temu doda: »Priznam, da v njej nisem najbolj aktiven, sem pa počaščen, da so me povabili k sodelovanju pri obeležitvi jubileja.« Salih nam vse to pove skorajda v eni sapi. In potem doda, da riše že od malega. V osnovni šoli sta bila svinčnik in papir njegovi najljubši igrači, največkrat pa je lenja in Pirana, dodal pa je še nekaj fantazijskih slik. »Ko sem se zaposlil na Premogovniku, sem se včlanil v likovno skupino PIN. To so bili dobri časi, Premogov- Salih Biščič pred eno od svojih slik na razstavi v vili Bianca. Na ogled bo do 3. decembra. ustvarjal portrete. Že v najstniških letih so njegova dela razstavljali v Lukavcu, kamor se vedno rad vrača. Zato ni čudno, da je za razstavo, ki si jo lahko ogledate do 3. decembra, izbral tako motive iz rodne Bosne kot iz Ve- nik je takrat veliko sredstev vlagal v kulturo, zato smo imeli v Mayerjevi vili odlične pogoje za ustvarjanje. Bilo nas je 15, imeli smo tudi odlične mentorje, slikarski material nam je sofinanciral Premogovnik,« se spominja. Ko je skupina razpadla, se je pridružil šaleškim likovnikom. Zadnjih pet let je predsednik društva, v delu pa zelo uživa. »Najbolj pomembno mi je, da so člani društva zadovoljni. Pri nas se dogaja celo leto, sodelujemo na vsaj 5 kolonijah doma in v tujini, pogosto svoja dela podarimo v humanitarne namene.« Salih doda, da nikoli ni preštel, kolikokrat je na platno prenesel najlepše motive iz Velenja in Šaleške doline. Zanj so to Velenjski in Šaleški grad, različni spomeniki, tudi rudnik in TEŠ. Ustvarja ves čas, veliko svojih del pa podari. Na Premogovniku je vsakemu sodelavcu, ko se je upokojil, podaril sliko. Ustvarja v različnih tehnikah, od akvarela do akrila, a najljubša so mu olja. Za svoje ustvarjanje je prejel več certifikatov kakovosti, nagrad, ki jih podeljuje Zveza likovnih društev Slovenije. Ja, ponosen je na nagrade, a ne ustvarja zaradi njih. Ustvarja zato, ker si brez čopiča, platna in opazovanja ne zna zamisliti svojega življenja. Premiera filma »Rojeni v Sloveniji« Velenje, 11. novembra - Jutri ob 18. uri bodo v kinu Velenje zavrteli avtorski dokumentarni film velenjskega filmskega ustvarjalca Toma Čonkaša. Že naslov filma »Rojeni v Sloveniji« in dejstvo, da gre za dokumentarni film, povesta, da film govori o petindvajsetih letih samostojne in suverene države republike Slovenije ter predvsem o mladih, rojenih v tem času, ki so v tem času odraščali, se šolali in odrasli. V filmu spremljamo rojstvo naše države ter naša takratna pričakovanja, predvsem pa pričakovanja in realnost mladih. Film odkriva njihov odnos do domovine in perspektivo življenja, istočasno pa v samo-izpraševanje potegne tudi gledalce. Film je sofinancirala Mestna občina Velenje. Vstop je prost, vstopnice pa si morate zagotoviti pri blagajni kina. Od kosmov volne do unikatnih oblačil Topolšica - V petek, 11. novembra, bodo ob 16. uri v Centru starejših Zimzelen v To-polšici odprli zanimivo razstavo polstenih oblačil in modnih dodatkov, ki jih ustvarja Nada Vukadinovič. Univerzitetna učiteljica strokovne angleščine je po upokojitvi iskala zapolnitev prostega časa in pet let posvetila solo petju klasične glasbe. »Neke jeseni pa so v Centru starejših Zimzelen v Topolšici, kjer že nekaj časa živi moja mama, organizirali delavnico polstenja in z možem sva se je udeležila. Ta delavnica je bila zame nova prelomnica in nisem se še prav zavedala, da bo to postalo moja nova obsedenost,« se spominja Nada. Na delavnici se je naučila izdelovati pol-stene copate, v nekaj letih pa je svoje znanje nadgradila in postala prava mojstrica v oblikovanju oblačil in modnih dodatkov. Volno kombinira z drugimi materiali, eksperimentira z barvami, vzorci, tehnikami. Ob odprtju razstave bodo na modni reviji njene izdelke predstavile stanovalke in zaposlene Zimzelena, Nada Vukadinovič pa bo predstavila različne tehnike ustvarjanja. Prodajna razstava bo v recepciji in jedilnici Zimzelena na ogled vsak dan do konca leta 2016. a Diana Janežič VEČER BOSSA NOVE & JAZZA JI JURE PUKL - svetovno znani saksofonist z gosti V restavraciji Jezero, v soboto, 19. novembra, ob 19. uri. Z nami bodo Jure Pukl - saksofon, Primož Vitez - vokal, Jani Moder - kitara. Trije priznani slovenski glasbeniki bodo predstavili glasbo, ki se napaja iz dveh različnih stilov, jazza in brazilske bossa nove. Skladbe, ki so jih ustvarili Antonio Carlos Jobim, Astrid Gilberto, Joao Gilberto, Stan Getz in drugi znani avtorji, vas bodo v hladnem novembrskem večeru popeljala na obalo Ria de Janeira. Za vas smo pripravili tudi posebno ponudbo: meni s tremi hodi (12,00 €), osvežilni koktajli (3,50 €). Ne zamudite priložnosti, saj boste uživali v nepozabnem večeru latinskih ritmov. Rezervacije sprejemamo na telefon 03/5866-462 in mail peter.horvat@gorenje.com do srede, 16. novembra. Veselimo se vašega obiska! Festival, ki ohranja ljudsko dediščino Pestro dvodnevno dogajanje na 4. Festivalu vezenja bo posvečeno praznovanju martinovega - 195 razstavljalcev iz domovine in tujine -Pester kulturni program Bojana Špegel Velenje, 12. novembra - Vsaki dve leti se Rdeča dvorana spremeni v prizorišče mednarodnega festivala vezenja. To soboto in nedeljo bo v njej potekal že četrti. V soboto se bo festival začel ob 10. uri s slavnostno otvoritvijo, zaključek s podelitvijo nagrad pa bo v nedeljo ob 15. uri. Takrat bodo razglasili tudi tri najlepše od skupaj 125 vezenih izdelkov. Na festivalu bo letos sodelovalo 37 društev in 15 posameznikov. pri organizaciji festivala, navezali pa so tudi stike s številnimi društvi in posamezniki, ki se ukvarjajo z vezenjem v Sloveniji in po Evropi. Vsak festival vezenja ima svojo temo, s katero povežejo tudi dogajanje na njem. »Obdelali« so področje prtov in nadprtov, pogrinjkov in modnih oblačil, ki so okrašene z vezeninami. »Letos smo za temo izbrali praznične vezenine za martinovo, saj se festival dogaja ravno v času praznika, ko sveti Martin mošt spremeni v vino,« doda Vrtačnikova. Jožica Jožica Grobelnik in Marija Vrtačnik iz velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje sta prepričani, da bodo obiskovalci festivala uživali v ogledu vezenin in kulturnem programu. Festival pripravlja MO Velenje skupaj z javnimi zavodi in velenjsko Univerzo za tretje življenjsko obdobje (UNI 3), kjer se na letošnji festival pripravljajo že celo leto. To velja vsaj za krožek Slovenske ljudske vezenine, ki ga dolga leta vodi odlična vezilja Jožica Grobelnik. V njem se letos veščine, ki ohranja tudi slovensko ljudsko izročilo, pod njenim mentorstvom uči 20 učenk, večinoma upokojenk, skupina pa se imenuje Spominčice. Prav na tretji univerzi je vzklila ideja o festivalu, a ker je ta organizacijsko prevelik zalogaj za njihovo društvo, letošnjega organizira MO Velenje, ki je tudi glavni pokrovitelj. Predsednica UNI 3 Marija Vrtačnik pravi, da so si v preteklih letih nabrali veliko izkušenj Na festivalu vezenja letos sodelujejo predstavniki Slovenije, Hrvaške in Srbije. Posredno bodo predstavljene tudi vezenine iz Francije in Madžarske. Grobelnik pa nam razkrije, da bo zato letos med motivi verjetno prevladovalo grozdje. »Pri Spominčicah smo že lani začeli vesti motive na posteljnino, kasneje pa tudi na prtičke in oblačila. Iskale smo motive, brskale po zgodovinskih knjigah, večina pa se je odločila prav za motiv grozdja. Sedem naših članic bo sodelovalo tudi na modni reviji.« Ta bo prvi dan festivala, v soboto ob 16.30, na njej pa bo svoje umetnine predstavilo 50 vezilj, ki se bodo spremenile v manekenke. Vse bodo prikazale svoje izdelke na oblačilih in predpasnikih, predstavili pa bodo tudi narodne noše, ki jih vezejo v Šaleškem folklornem društvu Koleda. Oba festivalska dneva bo v dvorani potekal pester medgenera-cijsko obarvan kulturni program. V nedeljo ob 10. uri pripravljajo tudi predavanje etnologa, velikega poznavalca vezenin dr. Bojana Knifica, ki bo spregovoril o bogastvu nekdanjih vezenih oblačil. Festival bo vrata zaprl v nedeljo ob 17. uri. a ■ ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 10 10 PAGINA i'^AS 10. novembra 2016 Pevci MePZ Svoboda Šoštanj na Poljskem Šoštanj, 7. novembra - Pevci šoštanjskega Mešanega pevskega zbora Svoboda so pred-praznične dni preživeli na Poljskem. Prijavili so se na mednarodno tekmovanje Varsovia Cantat (Varšava poje) in bili sprejeti. Nastopili so v kategoriji odraslih mešanih pevskih zborov, tekmovanje pa je potekalo od 28. do 30. oktobra v Varšavi. Od pevcev je udeležba na tekmovanju zahtevala precej priprav, pa ne samo pevskih, tudi organizacijskih. Večina napetosti se je sprostila že v četrtek popoldne, ko so z avtobusom začeli dobrih 1000 kilometrov dolgo pot proti Varšavi. Trije odlični šoferji so jo opravili sko- raj v rekordnem času. Tako so dopoldne že zapravljali prve zlote, popoldne pa se pripravljali na koncert v cerkvi sv. Križa. Zvečer so prisluhnili trem zborom in ob slišanem razmišljali o naslednjem, tekmovalnem dnevu. Sobota je bila »dan D«. S tekmovalnim programom, ki ga je skrbno izbrala zborovodkinja Anka Jazbec, so se pred mednarodno komisijo predstavili v čudoviti koncertni dvorani Porczynski. Občutki so bili mešani, še toliko bolj, ker so na razglasitev rezultatov morali počakati do naslednjega dne. Na srečo je čas tekel hitro, v večernih urah jih je čakal še koncert v cerkvi sv. Antona Maria Zaccaria. Mladi harfisti v Velenju 4. mednarodno tekmovanje Društva harfistov Slovenije Med jesenskimi počitnicami (natančneje med 3. in 6. novembrom 2016) je na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju potekalo 4. mednarodno tekmovanje Društva harfistov Slovenije. Namen tekmovanja je promocija glasbene kulture, izmenjava izkušenj med mladimi glasbeniki iz različnih krajev in držav ter spodbujanje mladih za glasbeno izobraževanje. Tekmovanja se je udeležilo 101 mladih harfistk in harfistov iz 15 držav. Razporejeni so bili v šest starostnih kategorij (A - F). Ocenjevala jih je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Pa-trizia Tassini, Irina Zingg, Staša Mirkovic Grujic, Diana Grubišic Cikovic, Katja Šumečnik, Erika Frantar in Dalibor Bernatovic. Žirija je v štirih tekmovalnih dneh podelila 49 zlatih, 35 srebrnih in 16 bronastih plaket. Prejemniki prvih nagrad v posameznih kategorijah so bili: Emanuele Raviol (Italija), Dominika Anna GJowac-ka (Poljska), Evelien Vaneysende-yk (Belgija), Brin Bernatovic (Slovenija), Teresa Emilia Raff (Avstrija) in Jernej Mišič (Slovenija). Odlično so se odrezali naši domači glasbeniki. V kategoriji naj- Branje ob reformaciji 1 ■■ / Jhf rff ^PU«^ ..r * Velenje, Šoštanj - Šaleško literarno društvo Hotenja je v dneh pred praznikom reformacije in po njem, tega obeležuje- mo 31. oktobra, v sodelovanju z Muzejem Velenje in Zavodom za kulturo Šoštanj pripravilo dva dogodka. Prvi je bil 28. novem- bra na gradu Velenje v prostorih, kjer je bogata sakralna dediščina Šaleške doline. Med artefak-ti in listinami, ki polnijo zbirko, so brali poezijo verske tematike, ki so jo poleg drugih pisali tudi avtorji društva. Branje so šaleški literati ponovili 2. novembra v Šoštanju. Tu so se zbrali na Trgu bratov Mravljakov in ob ldpu Marije ponovili program. V soju bakel so brali Dušan Pire, Matjaž Šalej, Željka Gaber in Milojka B. Kom-prej, oba dogodka pa je z razjasnitvijo nekaterih posebnosti obdobja reformacije in naše zgodovine osvetlila Tatjana Vidmar. ■ MBK, foto Dejan Tonkli mlajših (A) so tekmovale štiri predstavnice velenjske glasbene šole: Zoja Kopitar in Andreja Šadl sta prejeli zlato plaketo, Pina Levar srebrno, Brina Sinur pa bronasto plaketo. V kategoriji B pa sta Karin Kopušar in Brina Zamrnik prejeli zlato plaketo, Nina Petrič pa srebrno. Mentorja naših har-fistk sta Katja Šumečnik in Dalibor Bernatovic. V kategoriji D je nastopila še ena domačinka, nekdanja učenka in dijakinja Glasbene šole Velenje, Naja Mohorič, ki študira harfo v Milanu, prejela je zlato plaketo in tretjo nagrado. Žirija tekmovanja je podelila štiri posebne nagrade. Maria Gi-gova (Bolgarija) in Stefano Bo-ccia (Italija) sta prejela priznanje žirije za umetniški vtis, Brina Za-mrnik priznanje za izvedbo obvezne skladbe ter Cansu Sezal (Turčija) priznanje žirije za najboljšo izvedbo sodobne skladbe. Podeljeni sta bili še dve posebni nagradi: nagrado Društva harfi-stov Slovenije je prejela Iva Di-mitrijevic (Srbija), nagrado Glasbene šole Velenje pa Mariborčan Brin Bernatovic. a V objemu dobrote Mozirje - Župnijska Karitas Mozirje - Šmihel bo v nedeljo, 20. novembra, organizirala 13. dobrodelni koncert z naslovom V objemu dobrote. Ta bo v dvorani kulturnega doma v Mozirju, začeli pa ga bodo ob 17. uri. ALTIERS4ATOR V nedeljo so v dvorani glasbene univerze F. Chopina razglasili rezultate. Pevci Svobode so se razveselili odličnega uspeha - 2. mesta v kategoriji! Na gala koncertu so se predstavili vsi sodelujoči zbori iz sedmih držav. Veseli in ponosni so bili, ker jim je uspelo odlično odpeti tekmovalni in koncertni program. V novembru jih čaka še en velik projekt - sodelovanje na koncertu Maše sv. Cecilije. Izvedli ga bodo 22. novembra v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju skupaj s solistko Dunjo Tinauer in orkestrom glasbene šole Velenje ter dirigentom Miranom Šumečnikom. a Metka Atelšek Mi, občani Aleš Ojsteršek „Mi, ljudstva" so znamenite uvodne besede Ustanovne listine OZN. Pred sedemdesetimi leti so se zbrali predstavniki takratne generacije svetovnih voditeljev in ustanovili Organizacijo združenih narodov. Okoliščine, ki so omogočile pomembno odločitev, so takrat in danes za veliko večino sveta pomembno drugačne, ključno pa je bilo prizadevanje za zagotovitev miru in mednarodno sodelovanje. Konec leta 2015 smo bili priče dogodku novega velikega soglasja, tokrat o trajnostnem razvoju, ki se je ponovil v pozivu »Mi, ljudstva«. 17 ciljev, ki se jim v nadaljevanju pridružijo še izvedbeni in je vseh skupaj okoli 170, je v veliki meri relevantnih za vsakega od nas, živečega v območju razvitega dela Evrope. Najprej kot posameznika in nato predvsem kot člana družbe. Na prvi pogled je namreč mogoče videti velikanske razlike, ki jih revnim delom sveta brez naše pomoči ne bo uspelo premostiti. Res smo v vmesnem času vzpostavili organizacije, ki pomoč zbirajo in posredujejo, a izkaže se, da ta ukrep ni dovolj. Za sabo puščamo območja in ljudi, ki, po enem od črnih scenarijev, že kmalu enostavno ne bodo več zmogli priključka z urbanim okoljem, s koncepti moderne družbe, s koncepti izobraževanja, zdravja, dela. Predstave o tem, kakšen bi lahko bil naslednji val migran-tov, kjer posameznik ne bi bil vešč niti osnov rabe in delovanja sedanjega razvitega urbanega okolja, so tako skrb vzbujajoče in v tem delu smo se z izzivom globalnega razvoja dolžni spoprijeti in ga sprejeti v obsegu, kot dejansko je. Mi, občani, ki smo prav tako del tega gibanja, se usmerjamo v skladu z doseženimi standardi, danes imamo na mizi prometno strategijo, že jutri pa strategijo vseživljenjskega učenja. Z obema smo v tem delu sveta domnevno daleč na varni strani. Domnevno zato, ker se je izkazalo, da smo vseeno deležni okoliščin, kar si še pred kratkim nismo znali predstavljati. Tako podnebne spremembe kot val migrantov smo skorajda enotno sprejeli kot nemir, torej kot tisto, kjer bi morali ukrepati več in bolje. Zagotovo v poglavje »bolje« spada odločitev o ustavnem ščitenju voda. Ko smo na enem mestu sprejeli odločitev, ki človeka in naravo tako močno postavi pred vsak drug interes, je to znak, da politika in postavljanje meja vendarle še živi. Glede na dejstva, ki govorijo, da prevelik del sveta živi v revščini, da dečkom in deklicam ne omogočamo enakopravnega dostopa do izobraževanja, da je treba odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo, da moramo doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic, vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri, če naštejem le nekatere od ključnih ciljev, je jasno, da biti človek, sosed, občan ni več dovolj. Treba bo ozavestiti svojo vlogo aktivnega državljana, tudi Slovenca - prebivalca globalnega sveta in ukrepati odgovorno na vsakem koraku. Kot smo znali zaščititi vodo zase, bi si morali prizadevati, da jo zmore tudi ranljivejši. Mi, občani, posebej mlajši del, bodo del globalnega sveta in to naj bo izziv. Na njem bodo poskušali ogreti dlani in odpreti srca za pomoč potrebnim domači ter tuji izvajalci glasbe različnih zvrsti. Priporočeni dar za vstopnico je 7 evrov. Zbran denar bo Karitas Mozirje - Šmihel namenil družinam v stiski. Po besedah Alenke Brezovnik imajo samo v župniji Mozirje na seznamu od 100 do 120 stalnih prejemnikov pomoči, tistih, ki jim pomagajo v drugih okoljih, pa niti ne štejejo. »Dobrodelni koncert organiziramo v tednu Karitas. Z njim želimo odpreti oči ter vzbudi sočutje za tiste, ki iz objeMvnih razlogov ne zmorejo bremen vsakdana,« je še dodala Brezovnikova. atp a 1G. novembra 2G16 "^AS Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 11 107,8 MHz 11 PESEM TEDNA na Radiu Velenje Radijski in časopisni MOZAIK Strokovnjak svetuje V sredinih dopoldanskih oddajah Radia Velenje bogati čas druženja z našimi poslušalci in poslušalkami tudi rubrika Strokovnjak svetuje. K sodelovanju poskušamo zanjo pridobiti najodgovornejše ljudi na izbrano temo. Te izbiramo po aktualnosti časa in prostora. Med tistimi, ki se radi odzovejo povabilu, je Iris Škrbot, univerzitetna diplomirana agroživilka, svetovalka specialistka za varstvo rastlin. »Rada se odzovem, če se stvari le ne pokrivajo. Kajti obveznosti imam veliko, sodelujem z več lokalnimi radijskimi in časopisnimi hišami. Kmetijski zavod Celje, v katerem sem zaposlena, je pristojen za 11 upravni enot. Sodelovanje z Radiem Velenje mi je zelo ljubo, saj ste zelo objektivni, korektni, se trudi- te, poslušalce pa zanima marsikaj. Ti me znajo poklicati tudi po končani oddaji ter iščejo informacije, s katerimi bi lahko rešili svoje težave v zvezi z varstvom rastlin. Nemalokrat se mi zgodi, da mi kdo reče: sem vas slišal na radiu in sem naredil tako, kot ste svetovali. S sodelovanjem z Radiem Velenje nekako ohranjam Iris Škrbot: »S sodelovanjem v oddajah Strokovnjak svetuje z veseljem prenašamo znanje in izkušnje na poslušalce.« stik z okoljem Šaleške doline in njenimi prebivalci. Pred 12 leti sem bila tu svetovalka. Čeprav je minilo od tega že več kot desetletje, me ljudje še vedno takrat, ko me vidijo, pocukajo za rokav in kaj povprašajo,« pravi Iris. Na vsako oddajo se je treba pripraviti, dodaja. Bolezni in škodljivcev je vedno več, ukrepov za njihovo zatiranje in za boljši pridelek prav tako. Po njenih besedah ima vse več ljudi vrtove, zanimivo, zanje se ogrevajo tudi mladi. Na oddajo se je treba pripraviti toliko bolj, ker si v primerjavi z drugimi mediji na radiu ne more pomagati s sliko. »Informacije iz prve roke so vedno najboljše, zato so takšne rubrike zelo poslušane in temu primerna je odgovornost strokovnjaka.« Iris Škrbot zagotavlja, da bo z našo medijsko hišo sodelovala, kadar jo bomo povabili. Morda zaradi že dogovorjenih obveznosti ne ravno takrat, ko bi si želeli mi, a z zamikom. Če res ne gre drugače, ji pri tem pomaga mož Igor, svetovalec specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin in poljedelstva. ■ tp Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KLAPA SVETI FLORJAN - Tihana 2. KATARINA MALA - Dva za mene 3. PERPETUUM JAZZILE - Ona bo moja Klapa Sveti Florijan je ob svojem sedmem rojstnem dnevu objavila novo skladbo z naslovom Tihana, za katero je posnela tudi videospot. Živahen spot je narejen v disco stilu 70-ih in 80-ih let. Avtor skladbe je Nino Treskavica, ki je pesem napisal za svojo soprogo Tihano že pred desetimi leti, a je vse doslej ležala v predalu. glasbene novice LESTVICA domače glasbe Sting prvi v Bataclanu Pariška koncertna dvorana Bataclan bo spet zaživela 12. novembra, skoraj natančno leto dni od terorističnega napada Islamske države, v katerem je umrlo 90 ljudi. Prvi bo po tragičnih dogodkih v Bataclanu nastopil legendarni Sting. Britanski glasbenik je na svoji spletni strani na- stop potrdil in dodal, da bo imel čast sodelovati ob ponovnem odprtju koncertnega prizorišča Bataclan v Parizu. Bataclan je bil 13. novembra lani prizorišče napada, v katerem je več teroristov med koncertom zasedbe Eagles of Death Metal streljalo na občinstvo in pri tem ubilo 90 ljudi. Dvorano so islamski skrajneži napadli sočasno s stadionom in nekaterimi lokali v francoski prestolnici. V napadih so ubili skupno 130 ljudi. V letu dni do 170 milijonov dolarjev Priljubljena pevka Taylor Swift je v lanskem letu zaslužila največ med vsemi glasbenicami. Po podatkih revije Forbes je zaslužila 170 milijonov dolarjev in zaseda vrh seznama največjih glasbenih zaslužkaric v letu 2016. 26-letni-ca je največ zaslužila predvsem na račun svetovne turneje 1989, veliko pa so ji prinesle tudi spon- zorske pogodbe z znanimi znamkami. Taylorjeva je letos slavila tudi na grammyjih in postala prva ženska z dvema zlatima kipcema za album leta. Na drugem mestu največjih zaslužkaric je britanska pevka Adele, ki je v letu dni zaslužila 80,5 milijona dolarjev, največ na račun uspešnega tretjega studijskega albuma 25. Tretje mesto na Forbesovi lestvici je pripadlo veteranki Ma-donni z zaslužkom 76,5 milijona dolarjev, za njo pa so se uvrstile Rihanna, Beyonce, Katy Perry, Jennifer Lopez, Britney Spears, Shania Twain in Celine Dion. Dylan vendarle sprejema Nobelovo nagrado Ameriški kantavtor Bob Dylan, ki se na vest, da prav on prejme letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo, dolgo časa ni odzval, je vendarle sporočil, da sprejema nagrado, hkrati pa povedal, da se mu vse skupaj zdi neverjetno. Tudi Nobelov odbor je spo ročil, da jih je Dylan , poklical in sporočil, da seveda sprejema nagrado. V odbo- \ ru so povedali, da Američan še ni potrdil udeležbe na decembrski slovesnosti ob podelitvi, v pogovoru za časnik The Telegraph pa je Dylan povedal, da se bo podelitve vsekakor udeležil, če bo le mogoče. Shakira z novim duetom napoveduje enajsti album Kolumbijska pevka Shakira je svoj zadnji studijski album izdala pred dvema letoma, zdaj pa se vrača na glasbeno sceno s sin-glom Chantaje, ki ga je posnela s kolumbijskim pevcem Malumo. Ta je pred časom posnel duet z mehiško pevko Thalio, pred kratkim pa še z znanim latino zvezdnikom Rickyjem Martinom, s katerim sta posnela skladbo Venta Pa' Ca. Kot kaže, tudi Shakira še naprej stavi na duete. Potem ko je s kolumbijskim glasbenikom Carlosom Vivesom posnela uspešnico La Bicicleta, se je zdaj odločila še za en duet, ki bo našel mesto tudi na njenem novem albumu. Zvezdnica se namreč pripravlja na izid že svojega enajstega stu dij- skega albuma, za prvi singel pa je izbrala prav pesem Chantaje (Izsiljevanje). Ditka in Feri Lainšček v Demonu ljubezni Pevka in kitaristka Ditka predstavlja skladbo z naslovom Demon ljubezni. Pesem Ferija Lain-ščka je uglasbil Gorazd Čepin, ki je tudi avtor aranžmaja. Posebnost skladbe je v tem, da pri njeni izvedbi kot interpret uvodnih verzov sodeluje tudi pesnik Feri Lainšček. Skladbo Demon ljubezni je moč najti tudi na Ditkini novi zgoščenki z naslovom Ne spreminjaj me, ki je izšla pri založbi Gogo Music. Ditka in Go-razd Čepin sta uglasbila deset pesmi Ferija Lainščka in tako je nastal celovit pesniško-glas-beni album s prepoznavno avtorsko govorico. V teh dneh je izšla tudi dolgo pričakovana pesniška zbirka Perija Lainščka z naslovom Demon ljubezni. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Svetlin - Pijte z menoj 2. Ansambel Dolinarji - Za vaju 3. Ansambel Galop - Narodne noše 4. Ognjeni muzikanti - Čudež življenja 5. Ansambel Lojtrca - Zidar Pepi 6. Ansambel Naveza - Najina pesem 7. Ansambel Smeh - Bila si mi vse 8. Ansambel Hozentregarji - Dan v gorah 9. Ansambel Pik - S sabo nesel nič ne boš 10. Igor in zlati zvoki - Če sonce bi ujeti znala www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ROMANA KRAJNČAN Pevka Romana Krajnčan predstavlja novo pesem z naslovom Čarobni taxi. Za skladbo je posnela videospot, pri katerem sodelujeta še dva Krajnčana, in sicer v njem nastopa mladi plesalec Žiga Krajnčan, pod režijo spota pa se je podpisal Kristijan Krajnčan. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Hamo & Tribute 2 Love so desetletnico praznovali s posebnim koncertom za najzvestejše oboževalce v kultnem ljubljanskem Orto baru, kjer so pred desetletjem tudi začeli. Zanimanje za koncert je bilo večje od kapacitete majhne dvorane, tako da je kar nekaj ljudi ostalo pred vrati. NEISHA Neisha predstavlja videospot za pesem Vrhovi. Videospot, ki ga je reži ra I Gašper Pintarič, so posneli v dveh snemalnih dneh, en dan so snemali v njeni domači mansardi, ki jo je preuredila v studio, drugi dan pa se je ekipa podala na ulice Trsta in tudi na čudoviti dvorec Miramar. ZABRANJENO PUŠENJE & PRJAVO KAZALIŠTE Po izjemno uspešnem poletnem koncertu ob 25-letnici legendarnega Max kluba, ko so pred množico koncertirali Res Nullius in Partibrejkers, se je ekipa kluba odločila, da jubilejno leto zaključijo še z enim koncertom, in sicer 19. novembra, ko bosta v Rdeči dvorani nastopili skupini Zabranjeno puše-nje in Prljavo kazalište. SKATER SKaTER se je po skoraj dveh letih letos vrnil na glasbeno sceno. Aprila so izdali prvi single Čuj ti z novo pevko Saško S, čez poletje pa so se zaprli v studio, kjer so nastale nove skladbe. Ena od njih je tudi Doktorji za žur, za katero je glasbo napisal Domen Ku-mer, besedilo Vera Šolinc in aranžma Dean de Lucca. Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 12 12 »»^AS 10. novembra 2016 k k Mirjam Šibanc, dolgoletna direktorica rr Ljudske univerze Velenje, Branka Drk -predsednica velenjskega društva za boj proti raku, in upokojeni ravnatelj osnovne šole Mihe Pin-tarja Toleda Velenje Tone Skok (od leve proti desni) dobro vedo, da je preventiva boljša kot kura-tiva in da znanja ni nikoli dovolj. Model, ki ga držita v rokah dami, je zelo priročen za prepoznavanje sprememb na dojkah. Tone pa se je odločil, da bo pozornost raje namenil nečemu drugemu. Glede na to, da je odličen likovni pedagog, Čvek predvideva, da ocenjuje umetniški videz modela. ZANIMIVOSTI Prihaja superluna Če boste v noči iz 13. na 14. november pogledali v nebo, boste opazili, da je Luna videti večja in svetlejša kot običajno. In res: znanstveniki pravijo, da bo »največja v zadnjih 68 letih«. Gre za pojav, imenovan superluna, ko je polna luna hkrati tudi v perigeju, kar pomeni, da se na svoji orbiti najbolj približa Zemlji. V tem tednu bo Luna Zemlji tako blizu, kot je bila nazadnje leta 1948, znova pa bo leta 2034. To pa bo le ena od treh superlun v letošnjem letu; prvo smo videli že ob oktobrski polni luni, zadnja pa bo vidna ob polni luni decembra. Tudi ta bo prav posebna, saj bo zaradi močne svetlobe skoraj v celoti zakrila meteorski roj Geminidi iz ozvezdja Dvojčkov. Bolj je žena vesela, bolj je mož zdrav Že dolgo poznamo prepričanje, da srečnejši pari živijo dlje - zdaj pa je skupina znanstvenikov z univerze v Michiganu s svojo raziskavo to tudi potrdila. V študijo so vključili dva tisoč parov, vsi posamezniki so bili starejši od 50 let. Znanstveniki so jih spraševali, kako so zadovoljni z življenjem in ali imajo sladkorno ali kakšno drugo kronično bolezen, kako pogosto telovadijo in kako lahko opravljajo vsakodnevne obveznosti. Ugotovitve so pokazale, da so bili vprašani s srečnim zakoncem bolj zdravi in so pogosteje telovadili, iz česar so strokovnjaki povzeli, da so srečnejši partnerji po-zornejši in imajo energijo, da motivirajo partnerja, da skrbi zase. Po drugi strani negativna atmosfera doma poveča verjetnost uživanja alkohola, cigaret in nezdrave prehrane. V Franciji živi največ stoletnikov Francoski nacionalni statistični urad je razkril podatke, ki kažejo, da je v prvem mesecu letošnjega leta v Franciji živelo približno 21 tisoč stoletnikov, kar je skoraj 20-krat več kot leta 1970. Vzrok za tako veliko število stoletnikov se skriva v tem, da ima Francija eno največjih populacij, poleg tega pa je pričakovana živ- ljenjska doba žensk v tej državi izredno visoka. V Franciji je leta 1997 po potrjenih podatkih umrl tudi najstarejši živeči človek v zgodovini - Jeanne Louise Calmen je namreč ob smrti štela 122 let in 164 dni. Če se bo trend nadaljeval, naj bi leta 2070 v Franciji živelo približno 270 tisoč stoletnikov. Po spletu največ brskamo prek telefona Mobilne naprave so prvič v zgodovini prehitele stacionarne računalnike v deležu ustvarjenih obiskov na spletnih straneh po svetu (že sredi leta se je to zgodilo tudi v Sloveniji). Uporabniki spleta po svetu so torej oktobra več kot polovico obiskov na spletnih straneh ustvarili z brskalniki, nameščenimi na mobilnih napravah; delež obiskov, ki so ga ustvarili namizni brskalniki, pa je v prejšnjem mesecu padel na 48,7 odstotka. Delež spletnega brskanja na mobilnih napravah sicer vztrajno raste že od leta 2009. Mobilne naprave naj bi vodilni delež pri brskanju na spletu prevzele predvsem zaradi hitre rasti prodaje pametnih telefonov in tablic v državah v razvoju. V nekaterih razvitih državah namreč brskalniki na stacionarnih računalnikih še vedno ohranjajo vodilni delež. Ruski psihologi izbrali najbolj škodljivo risanko Ruski psihologi so opozorili, da je izjemno priljubljena risanka »Maša in medved« tudi izjemno nevarna. Risanka, v kateri majhna deklica z velikimi nedolžnimi očmi in prikupnim nasmeškom na vse mogoče načine meša štrene dobrodušnemu medvedu, ki tolerira njene kaprice in mirno izpolnjuje vse njene želje, namreč otrokom navihanost, nesramnost in slabo vzgojenost predstavlja kot nekaj običajnega ali celo zabavnega. Ruski psihologi opozarjajo, da si Mašin lik dovoli veliko, pogosto gre čez mejo dobrega okusa in je občasno celo zlobna ter se ne meni za posledice svojih dejanj. Strokovnjaki zato opozarjajo, da bi na otroke bolje vplival nekdo, ki bi jim lahko bil vzor. frkanje » Levo & desno « Aktualno Ob koncu prejšnjega meseca so si nekateri izmišljali in »slavili« različne grozljive stvari. Kot da se pri nas že v stvarnosti ne bi godilo veliko zastrašujočih zadev in dogodkov. in vasi V domala vseh večjih mestih pripravljajo osrednje prireditve na »glavnih« trgih. V Šmartnem ob Paki pa v vasi - v Martinovi vasi. Pa ne le martinovanja. Na koruzi Pri nas mladi vse manj stopajo vzakon. Radi živijo sicer v dvoje, a bolj prosto. Bojim se, da bo z zakoni zdaj še slabše. Letos smo namreč dosegli rekordno letino koruze. Zadetek v polno Letošnja šaleška šola za starše bo potekala z geslom Otroci so naše največje bogastvo. Daje tako, so se starši lahko prepričali že ob začetku šolskega leta svojih otrok, ko so za razne šolske stvari porabili pravo bogastvo. Krompir Zdravilišča in nekatere druge turistične destinaci-je imajo pa res krompir; da imamo (tudi pri nas) krompirjeve počitnice. Čudno A se vam ne zdi precej čudno, da se naša nova velika združena zavarovalnica imenuje Sava. Saj ima vendar sedež v Mariboru! Odpuščanje Nekaterim še vedno ne gre v račun, zakaj bi bilo treba zaradi še ne vrnjenih posesti ljubljanski nadško-fiji plačati visoke odškodnine. Mar jih ne bi mogla po božje odpustiti. Izkušnje Izkušnje iz gospodarstva bi lahko bolj prenašali tudi v šport - slišimo. Nekateri jih sicer že. Neučinkovitost. Pri zabijanju golov. Pripravljenost Šoštanjska policijska pisarna ima sicer spremenjen urnik dela, a še vedno bo za krajši čas odprta le dva dneva v tednu. A nepridipravi naj se ne veselijo z mislijo, da policisti ne bodo aktivni vse dni. In noči. Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 13 10. novembra 2016 «»SÜAS REPORTAŽA 13 Veličina Velenja je v razumevanju drugačnosti Velenjski odbor islamske skupnosti zaznamoval 25-letnico delovanja - Začetki niso bili lahki - Danes združujejo skoraj 700 družin Bojana Špegel Velenje, 5. novembra - Velenjski odbor slovenske islamske skupnosti je z več dogodki obeležil 25-letnico delovanja. Ustanovili so ga 3. septembra leta 1991, v časih, ki po besedah sedanjega predsednika velenjskega odbora Mersada Derviševiča - vodi ga od leta 2011 - niso bili lahki. Ko se danes ozirajo nazaj, so ponosni na svoje delo. Kot so ponosni tudi na to, da so letos ob velenjskem občinskem prazniku dobili županovo priznanje, ker se islamska skupnost »aktivno vključuje v družbeno življenje in vseskozi spodbuja pozitivni med-verski in medkulturni dialog.« Osrednji dogodek ob obletnici so pripravili v soboto zvečer v velenjskem domu kulture. Nanj so prišli njihovi prijatelji iz vse Slovenije, številni imami, pa tudi mufti islamske skupnosti dr. Nedžad Grabus, ki je bil slavnostni govornik. Njihov praznik so z obiskom prireditve počastili tudi župan Bojan Kontič, celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, dekan šaleške dekanije Jože Pri-božič in župnik Jože Škrinjar. Dvorano so napolnili člani velenjske islamske skupnosti, ki jih je iz leta v leto več. Najbolj zaslužnim so ob tej priložnosti izročili priznanja kot zahvalo za njihov prispevek pri razvoju »džemata«, skozi program pa so prikazali tudi zgodovino skupnosti. Ob obletnici tudi humanitarni Prvi je zbrane nagovoril Mer-sad Derviševič, ki nam je že Gostje svečanosti ob 25-letnici velenjskega odbora islamske skupnosti. pred svečanim dogodkom povedal: »Naša islamska skupnost je stara toliko kot država Slovenija. V času nekdanje države pa tudi po njenem razpadu je veliko muslimanov, predvsem Bošnjakov, živelo v Šaleški dolini. Po osamosvojitvi Slovenije se je krepila tudi verska pripadnost. Ljudje so čutili potrebo po druženju in izražanju svojih verskih prepričanj. Prvi znaki nastajanja »džemata« v Velenju se začnejo kazati leta 1991, leta 1993 pa je ta tudi ustanovljen. Je sestavni del islamske skupnosti v Sloveniji, ki takrat v taki obliki, ki jo poznamo danes, še ni obstajala.« Niso imeli ne infrastrukture ne ustreznih kadrov. Imeli pa so vizijo Tistim Velenjčanom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju velenjske islamske skupnosti, sta Mersad Derviševič in Imam Bilal Efendič podelila posebna priznanja. rekli so ) Bojan Kontič, župan MO Velenje: »Na današnji slovesnosti veliko o načinu življenja v Velenju povedo že gosti v dvorani. Velikokrat slišim, da preveč poudarjam in stavim na multikulturnost mesta, da sem preveč naklonjen tistim, ki so prišli v Velenje. Težko je ločiti med tistimi, ki so prišli, in tistimi, ki so tu ves čas. Če ne bi bilo priseljencev, bi Velenje danes štelo 1500 prebivalcev. Velenje pa je bilo in bo gospodarsko središče. Zato pa potrebuješ ljudi, ki so pripravljeni poiskati svojo priložnost v njem. Veličina Velenja se pokaže, ko je treba stopiti skupaj in pomagati ljudem v stiski. To znamo in zmoremo.« Dr. Nedžad Grabus, mufti v RS: »Muslimani v Velenju živijo več kot 25 let, toda s slovensko samostojnostjo smo tudi mi zadihali s polnimi pljuči. Prej smo delovali v specifičnih okoliščinah, ko se nismo mogli učiti od nikogar, ni bilo tistih, ki bi nas učili, kako delovati versko v okolju, ki ga nismo dovolj poznali, okolje pa ni poznalo nas. Uspešno delovanje je povezano z razumevanjem naroda in okolja, v katerem delujemo imami. Razglašamo vero in ideje naših velikih poslancev. Dolgoročna uspešnost našega delovanja se meri v človeških, profesionalnih in prijateljskih odnosih v širši skupnosti. Zato je nujno, da poznamo slovensko kulturno in religijsko zgodovino.« in prepričanje, da bodo uspeli. Danes je velenjska skupnost ena največjih in najbolje organiziranih v državi.» Skozi leta so modernizirali način delovanja, obnovili infrastrukturo in bistveno družijo tudi, ko pripravljajo humanitarne projekte, kar je pogosto. V dneh praznovanja so zaključili veliko humanitarno akcijo, ki so jo člani skupnosti izvajali vse leto. Zbrali so eno tono > »Naša islamska skupnost je stara toliko kot država Slovenija.« dr. Nedžad Grabus povečali število članov. Danes združujejo skoraj 700 družin, njihova prioritetna naloga pa so verske in humanitarne aktivnosti. V zadnjih petih letih so v velenjski skupnosti naredili veliko; v celoti so obnovili hišo, ki so jo kupili ob Partizanski cesti. Vse z lastnimi sredstvi in delom. V njej danes opravljajo verske obrede, izvajajo izobraževanje, v njej se hrane, oblačil in igrač, ki so jih ob tednu humanosti izročili velenjskemu Rdečemu križu. Poleg tega bodo ob koncu leta finančno pomagali šestim socialno šibkim družinam, saj so zbirali tudi finančne prispevke članov. ■ Umetniški grafiti polepšali Sončni park Podhode pri kotalkališču in hiško, v kateri je bila garderoba, sta v Barceloni živeča umetnika Anja Mila in Rim Chiaradia odela v lepe barve in podobe Bojana Špegel Velenje, 7. novembra - Prejšnji teden so mnogi obiskovalci Sončnega parka, sploh okolice kotalkališča, lahko opazovali, kako nastajajo umetniški grafiti. V nekaj dneh sta po rodu Velenj-čanka Anja Kodrun in njen prijatelj Ricardo Marcelo Rocha Chi-aradia povsem spremenila videz podhodov, pa tudi hiške, v kateri so nekoč kotalkarji imeli garderobo, sedaj pa služi za skladišče drsališča. V petek dopoldne, še preden se je vreme pokvarilo, sta delo končala, včeraj pa sta že »odletela« v Barcelono, kjer živita in ustvarjata. Oba imata tudi umetniški imeni, s katerimi se predstavljata tudi na socialnih omrežjih, z njimi pa sta podpisala tudi velenjske grafite. Anja Grafiti, ki sta jih med počitnicami v Velenju ustvarila Anja Mila in -Rim Chiaradia, pripovedujejo zanimive zgodbe. ustvarja z imenom Anja Mila (Mila je bilo ime njeni babici) Ricardo pa si je nadel ime Rim Chiaradia. Ko se z njima dobimo v Sončnem parku, nam Anja, ki je otroštvo in mladost preživela v Velenju, kjer živi tudi njena družina, povedala: »Sedaj že tri leta živim v Barceloni, tokrat pa sva prišla na enomesečne počitnice v Velenje. Ko sva se sprehajala po Sončnem parku in videla z ne prav lepimi in domiselnimi grafiti porisane površine, sva dobila idejo, da polepšava Sončni park. Velenje je moje domače mesto, kjer se veliko dogaja, v okolici kotalkališča je vedno veliko mladih, zato sem si želela, da del moje umetnosti »pustim« doma.« Idejo sta predstavila direktorju ŠRZ Rdeča dvorana Marjanu Klepcu, ki je bil takoj za. Poskrbel je, da sta dobila ves potrebni material, z njunim delom pa je več kot zadovoljen. Želela sta ustvariti pozitivno zgodbo In kako se je Anja začela ukvarjati z grafitarstvom? »Od malega sem rada risala. Grafiti kot subkultura pa so me najprej zanimali z antropološkega vidika. Med študijem antropologije sem jih začela preučevati, pisati o njih. Potem sem si zaželela, da jih začnem ustvarjati tudi sama.« Od prve porisane stene naprej je njeno navdušenje le še raslo. Zato ni naključje, da je za študijsko izmenjavo izbrala Barcelono, ki je znana kot umetniško zanimivo mesto. naklonjeno tudi poulični umetnosti. »Tja me je odpeljala antropologija, grafiti pa so tisti, ki so me »obdržali« v Barceloni. Živim kot umetnica, kar to zanimivo mesto dopušča. Tam živi veliko umetnikov, veliko je galerij in zanimivih razstav, poleg tega je središče poulične umetnosti,« pravi Anja. Vse bi se lahko zavrtelo drugače, če ne bi med preučevanjem grafitov spoznala Brazilca Rima, ki se že 20 let ukvarja z grafitarstvom. »Prav on je bil moj prvi navdih. Ko sem ga opazovala, kako riše, me je spodbujal, da poskusim tudi sama. Od takrat skupaj riševa stene, še vedno me uči.« In kako sta se »lotila« sten v Sončnem parku? Najbolj pomembno jima je bilo, da ustvarita nekaj pozitivnega. »Vedela sva, da v park prihajajo otroci in mladina. Velenje ima mladostniški utrip, veliko naredi za kulturo in šport, zato sva želela to še poudariti.« Najprej sta vse stene prečistila in prekrila z Anja Mila: »Pri risanju sva zelo uživala.« osnovno barvo, potem pa sta začela risati. Uporabljala sta tako plastične barve kot spreje. »Rim me je naučil tudi, kako lahko mešaš barve, ko ustvarjaš s spreji, ima namreč čisto posebno tehniko,« še pripoveduje Anja, vsake nekaj časa pa to, kar se pogovar- java, v španščini razloži Rimu. Ker imata oba zelo rada živali, sta jih upodobila kar nekaj. Rim pa je njihovim podobam dodal še nekaj športnih motivov. Anja se je poigrala tudi z grafikami in fantazijskim svetom. »Ponosna sem, ker sem prvi grafit v Sloveniji ustvarila prav v mojem mestu. Oba sva vesela, da so nama to dovolili. Izkušnja je bila lepa tudi zato, ker so bile reakcije ljudi že med najinim ustvarjanjem izredno dobre.« Rim, ki je med obiskom Slovenije prvič v življenju videl sneg, ki ga je zelo navdušil, pa nam za konec pove, da ga je v Sloveniji navdušilo še marsikaj. Tudi mesto Velenje. ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE 10. novembra 2016 Odkrivali zanimivosti ob Škalskem jezeru Ob odkrivanju zanimivosti ob Škalskem jezeru so otroke in goste spremljali deklica Fana, volkec Jurij, popotniške cule in člani društva REVIVAS Škale (foto Marija Glinšek). Škale, 5. novembra - Društvo REVIVAS Škale je mladim turistom in gostom predstavilo jedro novega turističnega proizvoda za otroke, ki ga je zasnovala njihova članica Ana Glinšek. Izdelala je zelo zanimiv, poučen in oblikovalsko dodelan zemljevid Škal in Hrastov-ca za male in velike, ki ponuja tudi kopico idej za igro in uživanje v naravi. K temu je dodala še dva lika, ki izhajata iz Škal ter sta ne-razdružljiva prijatelja in popotnika. Volkec Jurij je nekoč živel v gozdu Ležen, deklica Fana pa je praneča- kinja znamenite fotografinje Fane Vrabič, ki je živela v bližini Škal-skega jezera. Škalsko jezero in njegova okolica je bilo tudi osrednje prizorišče praktičnega dela predstavitve. Pri Ribiškem domu so otroci po Anini predstavitvi zemljevida, Fane in volkca Jurija dobili nekaj rekvizitov, ki so jih zložili v culo, s katero so jo potem mahnili na odkrivanje zanimivosti. Pri tem so jim pomagali ribiči, Elica Rednak, ki ve veliko o sadnih drevesih, Oskar So-vinc, ki jim je predstavil, kako je včasih potekalo fotografiranje ... Odkrivanje zanimivosti ob Škal-skem jezeru je le eden od možnih krajših izletov iz paketa dogodivščin za otroke, ki ga razvija društvo REVIVAS Škale. Izlete je možno prilagajati letnim časom ter starosti in interesu otrok. Idej za aktivno preživljanje prostega časa in učenje otrok v naravi imajo še veliko in upajo, da bodo naletele na dober odziv tako pri otrocih kot odraslih. a Vera Pogačar Taborniki so jesenovali v Šentjurju V petek, 28. oktobra, so se taborniki rodu Lilijski grič Pesje odpravili na jesenovanje v planinski dom na Resevni v Šentjurju. Popoldan so krenili iz Pesja in si v domu najprej privoščili okusno večerjo. Po njej so se odpravili na orientiring. Vodniki so jim pripravili super igre, povezane z zgodbo o Sneguljčici in sedmih palčkih. Ob vsej zabavi se je večer kar prehitro prevesil v noč. Naslednji dan so bile na vrsti zanimive delavnice. Otroci so izdelovali krone in kapice, ki so jih nosili Sneguljčica in palčki, nato pa so se skupno z vodniki odpravili na razgledni stolp tik ob koči, s katerega je prekrasen razgled daleč naokoli. Pod stol- pom so pustili tudi svoj pečat, saj je vsak vod naredil majhno hiško iz pravljice. Po kosilu je bilo treba domov, saj so starši že nestrpno čakali svoje otroke, ki pa tega jeseno-vanja gotovo ne bodo pozabili. a Verena Oprešnik, foto: Rok Srša /bbez"„ \GJOJ Prvi slovenski proizvajalec s certikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«. ZELENE DOLINE Neguj gozd, neguj sebe! S tem geslom so se taborniki Šaleške doline v soboto, 22. oktobra, zapodili v gozd pod Koželjem. In zakaj? Pred tremi leti je slovenske gozdove prizadela velika naravna nesreča - žled, dodatno pa jih v zadnjem času ogroža še pojav lubadarja, ki preti predvsem iglastim gozdovom. Na drugi strani pa smo ogroženi tudi mi, saj lahko globalizacija, digitalizacija in hiter tempo življenja hitro načneta naše zdravje, tako fizično kot psihično. Glavni namen sobotnega druženja je bil približati gozd in naravo preko taborništva tudi ostalim prebivalcem lokalne skupnosti. Gozd potrebuje nas in mi potrebujemo gozd! Zato je pomembno, da ne skrbimo le za okolje in naravo, ampak tudi, da si vsak dan vzamemo nekaj minut zase in zbežimo od tega norega sveta. Več kot 30 udeležencev je gozdar Aleš Ocvirk na sončno soboto popeljal skozi gozd in predstavil delo gozdarjev, ki ga morajo redno opravljati za preživetje gozda. Ni pa ostalo samo pri besedah, saj je prav vsak udeleženec preskusil, kaj pomeni negovati gozd. Sledila je še taborniška aktivnost, ki je vse sprostila in napolnila z energijo. Nato pa so se skupaj odpravili nazaj domov s polnimi pljuči svežega gozdnega zraka in bogatejši za še eno lepo izkušnjo. a Eva Bolha, foto: Suzana Podvinšek Plesali s čarovnico in izdelovali buče Krompirjeve počitnice so otroci v Ravnah pri Šoštanju začeli s čarovniškim plesom in ustvarjalnimi delavnicami. Na predvečer -tudi pri nas vse bolj priljubljenega praznika - noči čarovnic je društvo prijateljev mladine Ravne v REKS-u organiziralo prvo otroško »halloween« zabavo z ustvarjalnimi delavnicami. Dogodka se je udele- žilo več kot 30 malih čarovnic, čarovnikov, vampirjev in zombijev. V čarovniški lepotilnici so frizerke in vizažistke poskrbele za 'odštekane' pričeske in čudovite obrazne po-slikave. Otroci so uživali v ustvarjanju - risali so čarovnice, izdelovali pajkove mreže, rezljali buče. Nastale so strašne buče, ki so v mraku oživele in odgnale vse zle duhove. Otroci so zaplesali s čisto pravo čarovnico, pili žabje zvarke, jedli čarovniške prste ter krvave, sveže iztrgane očke. To je bil prvi, a zagotovo ne zadnji čarovniški žur. Glede na odličen odziv otrok in pohvale staršev bodo animator-ke DPM Ravne tudi naslednje leto pripravile kaj zanimivega. a Nastja S. Naveršnik Obvoznica korak bližje Luče - Ne glede na številna nasprotovanja več let načrtovana obvoznica v občini Luče postaja dejstvo. Država nadaljuje projekt po začrtani poti, kar je potrdil tudi lučki župan Ciril Rosc. Po zadnjih informacijah je aktivnosti v zvezi z izgradnjo »zabeležila« v novem državnem proračunu in načrtu razvojnih programov za naslednja leta. Za prihodnje leto naj bi tako država predvidela odkupe zemljišč, leta 2019 pa naj bi prišlo tudi do začetka njene izvedbe. Projekt je vreden približno 4 milijone evrov. »Nedavna parcelacija zemljišč je pri nekaterih lastnikih povzročila slabo voljo, a se je zadeva medtem že nekoliko umirila. Plebiscitarno izražena volja velike večine volilnih upravičencev v lokalni skupnosti na referendumu pred dvema letoma namreč ne dopušča več dvomov o obvoznici.« Kot je še povedal sogovornik, edino razumno prometno ureditev občinskega središča nestrpno pričakujejo iz več razlogov. Luče so turistični kraj, poleg tega potujejo skozi središče številni turisti v Logarsko dolino ter iz nje, državna cesta pa je skozi Luče proti Logarski dolini oziroma proti Celju delno speljana zelo tesno med stanovanjskimi hišami, praktično kar čez njihova dvorišča. Enako kot pred stoletjem. Prav tako bo izvedba obvoznice omogočila občini nadaljevanje že več let načrtovane ureditve športno-rekreativnih površin na območju ob obvoznici. Veliko teh zemljišč je lokalna skupnost medtem že odkupila. Najbolj težko pa čakajo na obvoznico zaradi dodatne protipoplavne zaščite kraja, ki jo izvedba obvoznice z nasipom prinaša. Dosedanji ukrepi, ki jih je izvedla država na strugi reke Savinje v zadnjih letih, namreč dovolj velike varnosti pred poplavami še ne zagotavljajo. To je najbolj zaskrbljujoče ravno v prihajajočih novembrskih dneh, ko je spomin na katastrofalne poplave iz preteklosti še močno živ. a tp ANZE AVTO SERVIS Janez Janže s.p. LETUŠ 81 j ŠMARTNO OB PAKI T: 03 891 50 61 | G: 041 707 287 | janez.janze@siol.net VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, KLEPARSTVO, LICARSTVO, REZERVNI DELI, VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA IN AVTOKOZMETIKA, POSREDOVANJE ZAVAROVALNICE ADRIATIC SLOVENICA ... Čestitamo za praznik občine! Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 15 10. novembra 2016 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 Da bi bilo vsaj tako kot doslej Prosvetno društvo Lokovica deluje 40 let - Dvorana doma krajanov vedno polna - Radi bi znova oživili gledališko skupino Tatjana Podgoršek Blizu 60 krajanov krajevne skupnosti Lokovica združuje svoje interese v kulturnem snovanju v tamkajšnjem prosvetnem društvu. Zanj je leto 2016 jubilejno, saj praznuje 40-letnico delovanja. Marko Atelšek, predsednik društva, je povedal, da po nekaterih virih deluje društvo že 60 let, uradno pa mineva letos 40 va gonilna sila pa sta oba pevska zbora - ženski in moški. Poleg omenjenega imamo v društvu še referentko za delo z mladimi. Zelo smo veseli, ker nam je uspelo društvo ohraniti in ker s prireditvami, nastopi večkrat v letu po- v moškem zboru člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, sodelujejo tudi na reviji gasilskih zborov, ki jo organizira Gasilska zveza Slovenije vedno v drugem kraju. Če drugje tožijo nad skromno ke pa imamo radi, če nas je na odru čim več. Je pa to kar težko doseči, ker je predvsem mlade zaradi obveznosti težje pridobiti v naše vrste.« Vse skupine imajo dobre pogoje za delovanje, denarja imajo - Članice ženskega pevskega zbora so zapele tudi na praznovanju jubileja. Marko Atelšek let od vpisa v register. Takrat je slovelo po izvajanju dramskih iger in recitalih. Gledališka skupina je pred nekaj leti prenehala delovati, ker so mladi »imeli druge obveznosti, ni pa se našel kdo, ki bi druge organiziral in motiviral. Recitatorji so še danes sestavni del društva, njego- pestrimo življenje v kraju.« Atelšek je zagotovil, da člani društva ne manjkajo na nobeni prireditvi v domačem okolju. Za-pojejo na priložnostnih dogodkih, organizirajo samostojne prireditve, med katerimi sta tradicionalni materinski dan in novoletni koncert. Zbora sta tudi redna udeleženca revije Pozdrav pomladi v Velenju ter prireditve Šoštanj poje, šola poje. Ker so udeležbo na prireditvah, kulturni ustvarjalci v Lokovici za to nimajo razloga, pojasnjuje sogovornik, ker je dvorana tamkajšnjega doma krajanov vedno polna. Se še ni zgodilo, da bi bila na pol prazna. Med obiskovalci so tudi obrazi od drugod. Si v društvu prizadevajo za kakovost ali za množičnost? »Za oboje. Zborovodkinji si prizadevata za kakovost, pevci in pev- predvsem po zaslugi Občine Šoštanj - »za sproti«. »Če bomo tudi v prihodnje delovali tako kot doslej, bomo zadovoljni člani in obiskovalci prireditev. Trudili se bomo razširiti vrste prosvetnega društva predvsem z mladimi, morda pa se nam posreči najti koga, ki bo znova osnoval gledališko skupino,« je o načrtih dejal Marko Atelšek. Zasedeni do zadnjega kotička Center Starejših Zimzelen Topolšica je avgusta dobil novega lastnika, družbo Deos Milena Krstič - Planinc Topolšica - Center starejših Zimzelen je avgusta letos dobil novega lastnika. Premogovnik Velenje ga je prodal delniški družbi Deos, v kateri je ta dom četrte generacije postal njegova osma organizacijska enota. Center starejših, ki se nahaja v Dolini meseca v Topolšici, je stanovalcem prvič odprl vrata 20. oktobra pred vosti. Posledično smo zasedeni do zadnjega kotička. Tudi s prejšnjim lastnikom je bilo sodelovanje zelo dobro. Premogovnik nas je podpiral pri konceptu dela in vseh projektih. Vsa leta smo strokovno rasli, napredovali in se zgledno umestili v slovenski prostor na področju > Novi lastnik ni prinesel s seboj novega cenika. sedmimi leti. Od Premogovnika Velenje so se poslovili 1. avgusta letos in prešli v skupino, v kateri je njihova stroka doma, pravi direktorica Andreja Štefan Bukovič. Kaj se je s prihodom novega lastnika spremenilo? »Vsebinskih sprememb praktično ni. Je pa z njim k nam prišlo veliko izkušenj in veliko znanja. Deos je pred nami upravljal sedem domov, z njimi smo zdaj povezani pri polnjenju zmoglji- Andreja Štefan Bukovič: »Že nekaj časa imamo čakalno vrsto.« socialnega varstva.« Kaj pa zaposlenost, zaposlovanje? »Ekipa ostaja taka, kot je. Mislim, da bo tako tudi v prihodnje. Glede na to, da je družba Deos naklonjena pridobivanju različnih projektov, bo verjetno kdo iz tega okolja lahko dobil tudi novo priložnost za zaposlitev.« Uvajate nove vsebine? »Skupaj z Deosom uvajamo Aktiven dan za aktivno starost. Začenjamo predvidoma konec novembra. Namenjen bo starejšim, morda osamljenim, ki živijo doma. Prišli bodo k nam, mi pa jim bomo z aktivnostmi zapolnili dan.« V Zimzelenu pa že uspevajo Spominčice? »To je združenje, v katerega smo vključeni. Lani smo začeli z Alzheimer cafejem, v katerem udeleženci v neformalnem vzdušju izmenjujejo izkušnje in pridejo do potrebnih informacij o bolezni demence, pripravljamo predavanja za društva upokojencev, vabijo nas v različne skupine, ker si želijo o tej bolezni vedeti čim več. Pa tudi mi smo zainteresirani za to, da prenesemo svoje znanje in izkušnje o demenci v lokalno skupnost in o njej seznanimo čim več ljudi. Bolezen je v porastu. Če smo nanjo pripravljeni, imamo o njej osnovno znanje, se bomo z njo lažje soočali kot svojci in oboleli.« Rekli ste, da ste povsem zasedeni. »Že nekaj časa imamo čakalno vrsto. Polnijo jo stanovalci z ljubljanskega območja, med čakajočimi pa so tudi tukajšnji prebivalci.« Je dnevno varstvo še možno? »To je program, ki teče vzporedno, poleg stalne namestitve. Moram pa reči, da ta program pri nas nikoli ni zaživel kot sku- pina, ampak bolj individualno. Posameznika vključimo v bivalno enoto.« Ali je novi lastnik prinesel s seboj tudi nov cenik? »Ne, cene ostajajo enake. Lastnik jih ne more oblikovati po svoje. Potrjuje jih Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in družino, enkrat letno jih preverja.« Kako pa sobivate z lokalnim okoljem? > V Zimzelenu lahko biva 157 stanovalcev v skupno 107 sobah. »S krajem in občinama Šoštanj in Velenje nas povezuje veliko skupnih projektov, denimo v kulturi, prostovoljstvu in podobnem. Naša hiša je odprta za vse, ki k nam prinašajo izkušnje, ideje in prihajajo, da se družimo.« Z Medgen borzo zadeli v polno Medgen borza na Rečici ob Savinji izpolnila pričakovanja - Delovanje centra želijo razširiti na celotno Zgornjo Savinjsko dolino Tatjana Podgoršek »Pred dnevi sem z babico obiskala Medgen borzo - center za druženje vseh generacij na Rečici ob Savinji, kjer so družile prijetno s koristnim vezilje. Mislila sem, da se bom dolgočasila, a še zdaleč ni bilo tako. Prav zabavala sem se ob njihovem pripovedovanju, občudovala njihove spretne prste. Videla sem, da se babica rada smeje in se druži z vrstnicami,« je dejala 7-letna Tina. Občina Rečica ob Savinji je edina lokalna skupnost v Zgornji Savinjski dolini z omenjenim centrom. Urška Selišnik, sodelavka občinske uprave, je zagotovila, da je druženje z vezilja-mi ena od številnih aktivnosti, ki so jih od lanskega marca, ko so odprli vrata centra, izvedli v okviru dogajanja v tamkajšnji Medgen borzi. Občina ga je uredila s pomočjo evropskega denarja v spodnjih prostorih bivše Hranilnice v samem trškem jedru. »S ponosom se oziramo na prehojeno pot, saj je center izpolnil pričakovanja in tudi svoje poslanstvo. » smelosti lokalne skupnosti, podpore občinskega sveta, sodelovanja društev in želja občanov smo po uradno zaključenem projektu Medgen borza nadaljevali svoje delo. Po dobrem letu in pol so podatki o obiskovalcih, prireditvah in dogajanju v centru, kjer je treba poudariti, da je večina dogajanja za izvajalce in obiskovalce brezplačna, izjemno dobri. V tem času se je v prostorih Medgen borze zvrstilo več kot 550 različnih aktivnosti, od tega jih je tri četrtine izvedla Urška Selišnik: »Večina dogajanj je brezplačnih, odzivi obiskovalcev so izjemno dobri, kar dokazuje, da je bila ustanovitev medgeneracijskega središča potrebna.« V Medgen borzi med drugim vsak teden organizirajo varstvo otrok, obogatijo pa ga z različnimi ustvarjalnimi delavnicami, dopoldanskimi čajankami, skrbijo za družabništvo ob računalniku, z ostalim dogajanjem pa skušajo prisluhniti željam občanov ter različnih izvajalcev. Nekatera srečanja izvajajo znotraj zaprtih skupin, v sodelovanju z društvi pripravijo več kot 20 aktivnosti na mesec, nanje pa vabijo vse obiskovalce. V letu in pol več kot 550 različnih aktivnosti Selišnikova je pojasnila, da so projekt Krepitev pomoči na ravni lokalnih skupnosti - Medgen borza končali junija lani. Hkrati z obnovo prostorov so izvajali tako imenovane mehke vsebine. V dobrih treh mesecih so izvedli 165 aktivnosti. Udeležilo se jih je približno 2000 obiskovalcev različnih starostnih skupin. Poleg tega so organizirali še 20 tečajev za prostovoljce in oskrbovalce, tečaje družabništva ob računalniku, uredili so Info točko (in hkrati na spletni strani ponudili usluge 25 prostovoljcev), svetovalno pisarno, spletno stran Medgen borza s podstranjo Odtis dediščine ter uspešno izvedli vpis izdelave želodca v Zgornji Savinjski dolini v Register žive kulturne dediščine. »Zaradi Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Paki Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki iskreno čestitamo vsem občankam in občanom za občinski praznik! ekipa centra oziroma sama, preostalo četrtino pa različna društva. Večina dogodkov je bilo dobro obiskanih. Pri načrtovanju in izvajanju programa sodelujejo predvsem domačini s svojim znanjem, predlogi ...« Usoda za zdaj negotova Za zdaj je delovanje centra v večji meri namenjeno občanom občine Rečica ob Savinji, njegovo financiranje pa je na plečih lokalne skupnosti. Kako bo z njegovim delovanjem v prihodnje, je težko reči, pravi Selišni-kova. Radi bi aktivnosti centra razširili na celotno Zgornjo Savinjsko dolino. To pa bo mogoče le ob uspešni prijavi projektov na državne razpise. Selišnikova je prepričana, da si dolina takšen medgeneracijski center zasluži, saj so potrebe velike, od ostalih središč, kjer so te stvari drugače urejene, pa je oddaljena. »Zgornja Savinjska dolina si zasluži svoje medgeneracijsko središče, v katerem bi bolj odkrito spregovorili o različnih vprašanjih, ki tarejo to okolje, hkrati pa omogočili kakovostno preživljanje prostega časa starejših in otrok, prenos znanj med generacijami ter ohranjanje bogate dediščine.« ■ ■ ■ 16 ŠPORT Tudi Krimovkam niso bile kos Velenjske nogometašice (še vedno) oslabljene doživele že četrti poraz - Gostje boljše z 1 : 0 To je bil njihov drugi zaporedni poraz. Pred tednom dni so jih po pričakovanju v Beltincih visoko premagale aktualne prvakinje, v nedeljo opoldne pa so bile kot gostje boljše od njih igralke Krima. Nogometašice z obrobja Ljubljanskega barja to sezono šele drugič igrajo med članicami. V prejšnji so jih Velenjčanke obakrat visoko premagale. Po končani sezoni pa so ostale brez šestih najbolj izkušenih igralk, zato morajo prvo ekipo krpati tudi z mladinkami. Poleg tega dekleta zaradi različnih razlogov ne morejo redno obiskovati treningov. Posledica tega je, da nimajo dovolj moči za vso tekmo. Trener Milan Petrovič pa podobno kot teden dni prej tudi na tem dvoboju ni imel na voljo vseh igralk. Zlasti se je poznala odsotnost, ob vra-tarki Jadranki Zilič, najbolj izkušene Marijane Jevtič, ki ni mogla nastopiti zaradi bolečin v križu. Gostje so zadetek dosegle dobrih deset minut pred koncem tekme. Pri tem so imele nekaj sreče. Po hitrem nasprotnem napadu je njihova igralka močno udarila po žogi, ki je med letom zadela eno od domačih igralk, spremenila smer in Ziliceva je bila nemočna. Te sreče niso imeli rudar-ke, saj jim je zadetek vsaj za morebitno točko preprečila vratnica. Še večja ovira, da niso vsaj enkrat Maribor s 6 : 0 slavil v Šmartnem ob Paki - Rogaška z 9 : 0 potopila Celjane Nogometaši Šmartna 1928 so v sobotnem-nedeljskem 12. krogu v 3. ligi - sever gostili moštvo Maribora B, vodilno na prvenstveni lestvici. Gostje so zmagali s 6 : 0. To je bila njihova že enajsta zmaga ob enem neodločenem rezultatu. Šmaračani pa so doživeli že deveti poraz. Tudi v Šmartnem ob Paki so bile v nedeljo razmere za igro zaradi dežja težke. Razmočeno igrišče navadno bolj ustreza manj kakovostnim moštvom. Torej naj bi bila to prednost za domače igralce. Toda gostje, ki gotovo veliko več trenirajo kot Šmarčani in imajo več moči v nogah kot Šmarčani in druga moštva, so se prav zaradi tega na njem veliko bolje znašli. V prvem polčasu so domači igralci goste, ki igrajo zunaj konkurence, vendarle dokaj namuči-li. Prejeli so 'samo' dva zadetka. V nadaljevanju pa so se telesno bolje pripravljeni in seveda tudi zadele, je bila v odlični pripravljeni in hitri mladi gostujoči vratarki Niki Pintarič, ki je tudi reprezen-tantka selekcije do 17 let. Bila je dvanajsta igralka gostij. S svojimi pogostimi in uspešni izleti daleč ven iz svojih vrat in šestnajstmetr-skega prostora je preprečila marsikateri nevaren domači napad in morda kakšno žogo za svojim hrbtom. A tudi domača vratarka je z dobrimi obrambami prav tako preprečila še kakšno žogo v svoji mreži in s tem višji poraz. David Fekonja, trener Krimovk, je rudarke presenetil s pogumno igro svojih igralk. Na to mnenje je odgovoril: »Ja, morda res. Igrali smo presing po celem igrišču in uspeli. Poleg tega smo postavili visoko obrambo; to smo si lahko privoščili, ker smo imeli med vra- kakovostnejši mladi Mariborčani povsem razigrali in dvema goloma iz prvega dela dodali še štiri ter ohranili prednost osmih točk pred novinko Rogaško. Obenem so še vedno edini brez poraza. Šmarčani so s tremi zmagami in devetimi porazi dvanajsti. Nove točke je osvojila tudi novinka Rogaška. V Celju je letos zelo slab Šampion premagala kar z 9 : 0. To je bil najhujši poraz Celjanov v dosedanjem delu prvenstva. Ro-gaškoslatinčani na drugem mestu za vodilnim Mariborom še vedno tnicami napadalko in ne vratarko. Prva vratarka se je poškodovala, druge nimamo. Ta sprememba se je pokazala za odlično in seveda smo zelo veseli nepričakovane zmage.« Milan Petrovič, trener gostiteljic, je bil po tem porazu dokaj potrt. Upal je ne le na eno točko, ampak na vse tri: »Prizadel nas je, ker ga nismo pričakovali. Odnos do igre je bil slab. Nikakor nisem mogel prebuditi igralk k boljši igri. Nasprotnice so igrale taktično zelo disciplinirano, garale, z osmimi napadale, z devetimi se branile in zasluženo zmagale. Pozna se, da v zadnjih dveh mesecih odziv na treningih ni bil pravi. Naslednje dni nas čaka na treningih veliko dela« ■ S. Vovk zaostajajo za osem točk. Gotovo pa se tolažijo s tem, da Mariborčani igrajo zunaj konkurence. Z dobro igro presenečajo tudi Pre-valjčani, prav tako novinci v ligi. Z zmago v gosteh nad Dobrovci z 2 : 0 so se povzpeli na četrto mesto. V tem letu naj bi odigrali še dva kroga. Vodstvo tekmovanja upa, da jih prihajajoča zima (morebiten sneg) ne bo preprečila. Šmarčani bodo obakrat gostovali. V 13. krogu (12. 11.) na Prevaljah, v 14. (19. 11.) pa v Rogatcu pri Mons Claudiusu. ■ S. Vovk Na svojem igrišču še vedno igrajo po sistemu toplo - hladno. V sobotnem 16. prvenstvenem krogu so že drugič zaporedoma ob jezeru igrali neodločeno, že sedmič pa niso zmagali to jesen. Vmes so se v prejšnjem krogu iz Nove Gorice vrnili s prepričljivo zmago. Prav zato so vsi, od trenerja, igralcev do kakšnih dvesto gledalcev, kolikor se jih je v deževnem vremenu zbralo na tribuni, upali, da bodo potrdili te točke in prekinili 'urok' svojega igrišča, na katerem so do sobotne tekme izgubili že sedemnajst točk. Njihovo pričakovanje je tudi tokrat ostalo neuresničeno. Novinec v ligi, ki je krog pred tem odnesel točko iz Maribora, je prišel po njo tudi v Velenje in jo dobil. Rudarjev 'urok' pa bi lahko imenovali tudi nespretnost in nezbranost pred nasprotnikovim golom. Priložnosti obojih ni bilo niti toliko, kot je prstov na eni roki. Domači so neposredno proti gostujočemu vratarju nevarno streljali le dvakrat. Prvič je bilo to po petnajstih minutah igre, ko je kapetan David Kašnik z nekaj metrov zadel vratnico. Nekaj minut pred koncem prvega dela pa je prav tako po kotu žoga našla Damirja Grgiča. Sledil je silovit udarec z bližine bele točke, tako imenovani volej, vendar se je mladi dvajsetletni gostujoči vratar Luka Janžekovič izkazal z izjemno parado. Takoj zatem je bil na veliki preizkušnji domači vratar Matej Radan, ki je dobil priložnost namesto prvega vra- Prva SŽNL, 9. krog Rudar Škale - Krim 0:1 (0:0) R. Škale: Zilie, Jelovšek, Zagajšek, Stanič, Lu-kek, Šironda, Pijukovič (od 46. Živkovič), Ple-terski, Bric, Križaj, Turkanovič. Trener: Milan Petrovič. Strelka: Katja Turk (77.) Drugi rezultati: Maribor - Ankaran 4:4 (2:0), Velesovo - Ajdovščina 3:1 (2:0), Radomlje - Beltinci 0:2 (0:1) in Olimpija - Fužinar 7:0 (3:0). Vrstni red: 1. Olimpija 27, 2. Beltinci 24, 3. Radomlje 18, 4. Škale 15, 5. Maribor 13, 6. Fužinar 12, 8. Ankaran 4, 9. Ajdovščina 3, 10. Velesovo 3. 10. krog (13. 11., 14.00): Rudar Škale - Ajdovščina. Prva liga Telekom Slovenije, 16. krog Rudar Velenje - Aluminij 0:0 Rudar: Radan, Jahič, Grgič, Kašnik, Mužek, Gr-bič (od 79. Zec), Babič, Lotrič (Od 68. Vručina), Trifkovič, Glavina, Eterovič (od 59. Mary). Tre- tarja Borivoja Ristica. Po hitrem protinapadu je gostujoči igralec Matic Verbanec močno streljal z več kot trideset metrov. Radan je žogo odbil na noge Kidričanu Toniju Petroviču. Njegov udarec pa je blokiral Damir Grgič in žoga je zletela mimo gola. Drugi polčas je bil še bolj dolgočasen kot prvi, brez akcij in nevarnih strelov, ki bi gledalce dvigovali s sedežev. Domači so tudi v tem delu tekme imeli žogo več v posesti. Toda njihove akcije so bile brez pravih idej. Proti koncu tekme pa so tako kot gostje tudi bolj ravnali po pregovoru 'Bolje vrabec v roki kot golob na strehi' in ostalo je pri začetnem rezultatu. Čeprav so osvojili 'samo' točko, so ostali na sedmem mestu. Njihov zaostanek za četrtim Celjem, peto Gorico in šestim Koprom je prav tako ostal nespremenjen, saj so vsa tri omenjena moštva izgubila. Z neodločenim izidom pa so zapravili priložnost, da bi se z morebitno zmago po točkah izenačili s četrtimi Celjani, pri katerih bodo gostovali v naslednjem krogu. Tudi na prvih mestih ni sprememb. Olimpija je z zmago proti Kopru z zmagovitim evrogolom reprezentanta Roka Kronavetra v zadnjih trenutkih tekme obdržala prednost točke pred drugim Mariborom in šestih pred tretjimi Domžalami, ki so kar s 5 : 0 potolkle Gorico. Brez zmage in še vedno s skromnimi petimi točkami so Radomljani. Gostovali so v Krškem. Tudi tam se je dvoboj končal z najmanj prilju- TAKO so igrali ner: Slobodan Krčmarevic. Drugi rezultati: Rudar - Aluminij 0:0 (0:0), Domžale - Gorica 5:0 (3:0), Maribor - Celje 2:0 (0:0), Krško - Radomlje, Luka Koper - Olimpija. Vrstni red: 1. Olimpija 35, 2. Maribor 34, 3. Domžale 29, 4. Celje 23, 5. Gorica 21, 6. Koper 21, 7. Rudar 20, 8. Krško 18, 9. Aluminij 15, 10. Radomlje 5. 17. krog (19. 11., 14.00): Celje - Rudar. 3. SNL - sever, 12. krog Šmartno 1928 - Maribor B 0:6 (0:2) Strelci: Šauperl (18.), Hajric (33.), Vujčic (50.), Ahmedi (58.), Lazar (60.), Lorbek (68. - 11 m). Šmartno: Roškar (od 85. Gačnik), Zabukovnik (od 55. Smodiš), Stojakovic, Trop, Trap (od 76. Koren), Veler, Mat. Lenošek, Irman, Kompan, Hrastnik, Urh. Drugi rezultati: Rogaška - Šampion, 9:1 (3:1), Šmarje pri Jelšah - Fužinar Ravne Systems 0:0, S. Rojko Dobrovce - Korotan Prevalje 0:2 (0:0), ŠD Videm - AjDAS Lenart 3:2 (1:1), Dravograd -Dravinja 3:1 (0:1), Šmartno 1928 - Maribor B 0:6 (0:2), ZU-VIL Brunšvik - Mons Claudius 6:3 (5:2). bljenim rezultatom 0 : 0. Zaradi petkove kvalifikacijske tekme najboljše izbrane vrste z Malto za nastop na svetovnem prvenstvu, ki ga bo junija in julija čez dve leti gostila Rusija, bodo prvenstvo v prvi ligi nadaljevali konec prihodnjega tedna. Prekletstvo(?) domačega igrišča Slobodan Krčmarevic, trener Rudarja: »Doma osvajamo po točko, na tujem tri; kot da imamo neko prekletstvo domačega terena. Pričakovali smo trdo tekmo, saj je Aluminij neugoden nasprotnik. Imeli smo kakšno priložnost več od nasprotnika. Če bi kapetan Kašnik zadel v prvem polčasu, bi verjetno tekma dobila drugo smer. Najbrž bi se gostje odprli, mi pa bi dobili nekoliko več prostora za našo igro. Čeprav smo imeli žogo več v posesti, je rezultat pravičen. V naslednjem krogu bomo gostovali v Celju. Na to tekmo se moramo čim bolje pripraviti, da bi se jim oddolžili za poraz v prvem delu na našem igrišču.« Pametna igra Gostujoči trener Bojan Špeho-nja: »Fantom čestitam za zelo dobro in pametno igro ter borbenost. Tekma je bila težka, prava prvenstvena. Imeli smo svoje priložnosti, prav tako tudi domačini, tako da je končni rezultat pravičen.« ■ S. Vovk Vrstni red: 1. Maribor 34, 2. Rogaška 26, 3. Šmarje pri Jelšah 24, 4. Prevalje 20, 5. Dravinja 20, 6. Dravograd 19, 7. Dobrovce 18, 8. Videm 15, 9. Fužinar 13, 10. Mons Claudius 12, 11. Brunšvik 12, 12. Šmartno 1928 9, 13. Šampion 8, 14. Lenart 5. Liga Seha Gazprom, 8. krog Tatran Prešov - Gorenje Velenje 34:30 (16:15) Gorenje: Baznik 3 obrambe, Zaponšek 5 obramb, Cehte 7, Ovniček 2, Levc 4, Stojnic, To-skic 2, Mitrovic 8, Potočnik, Golčar, Mazej, Kleč 2, Gams, Ratajec 1 (1), Nosan 1, Brumen 3 (1). Trener: Borut Plaskan. Sedemmetrovke: Tatran 2 (1), Gorenje 3 (2); izključitve: Tatran 12 minut, Gorenje 12. Kegljanje, 2. liga, vzh., 6. kr. Lovrenc: Šoštanj 1:7 (3136:3205) Šoštanj: Jug - 518 (1), Sečki - 520 (1), Kramer - 545 (1), Fidej - (1), Hasičič - 529 (0), Šehič - 559 (1). fepios rogel Proizvodnja in storitve v kovinarstvu Hišniške storitve Igor Rogel s.p. Slatina 5e, 3327 Šmartno ob Paki T: 041 682 197 E: igor.rogel@gmail.com Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki! Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 16 »»^AS 10. novembra 2016 Pol ducata žog v domači mreži Urok v obliki nespretnosti in neiznajdljivosti Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 17 10. novembra 2016 "»SfiAS ŠPORT 17 Tatran znova boljši od Gorenja Slovenski podprvaki se niso oddolžili slovaškemu prvaku za septembrski poraz - V torek savinjsko-šaleški derbi Velenjski rokometaši so v 8. tekmi regionalne lige Seha v torek gostovali v Prešovu na Slovaškem. Tja ni odpotoval poškodovani kapetan Niko Medved. Moštvi sta 'stara' znanca. V začetku septembru je bil v tem mestu kvalifikacijski turnir za uvrstitev v skupinski del lige prvakov. V odločilni tekmi sta se udarila prav Tatran in Gorenje. Gostitelji so zmagali s 23:21 in se veselili napredovanja v skupinski del najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja. Velenjča-ni so upali, da se jim bodo tokrat z zmago oddolžili za ta poraz, ki pa ne bi imela takšne vrednosti kot tedanja Tatranova. To se ni zgodilo. Slovaki so bili znova boljši in zmagali s 34:30. Velenjčani so povedli z golom Vida Levca, kar je bilo edino njihovo vodstvo. Nato so nekajkrat zaostajali za tri gole, po prvih tridesetih minutah pa le za enega (15:16). To jim je dajalo upanje, da bodo z boljšo igro v nadaljevanju morda dosegli želeno. V drugem polčasu pa so jih še bolj 'krasile' tehnične napake. Med drugim so celo dvakrat zapored izgubili žogo zaradi prebijanja. Pred svojima vratarjema, ki tudi nista bila (skupaj osem obramb) na ravni domačih (skupaj petnajst), niso igrali tako kot bi morali in znajo. Očitno so pregoreli v želji po maščevanju. Hitro, že po dobrih šestih minutah igre v drugem delu si je Tatran priigral pet golov prednosti (21:16). To najvišjo prednost je zatem ponovil še trikrat. Slovenski prvaki so se jim dvakrat približali na dva gola zaostanka, več pa niso zmogli oziroma jim domači niso dovolili. Kljub porazu so z devetimi točkami iz treh zmag zadržali na nepopolni lestvici šesto mesto. Tudi za Slovake je bila to osma tekma, vendar šele druga njihova zmaga. S temi tremi točkami (skupaj jih imajo šest) so se povzpeli na osmo mesto, v vodstvu je makedonski prvak Vardar. Odigral je že deset tekem (največ izmed vseh). Devetkrat je zmagal in enkrat igral neodločeno, ima pa osemindvajset točk. V torek, 15. novembra, se bosta v celjskem Zlatorogu udarila 'večna tekmeca' slovenski prvak in podprvak. Celjani so prav tako odigrali osem tekem, s tremi točkami več od Gorenja so mesto pred njimi. Se bodo 'ose' oddolžile 'pivovarjem' za poraz (26:27) v prvem krogu te regionalne lige v Velenju oziroma bodo domači rokometaši podaljšali dolg niz brez poraza s tekmecem iz Šaleške doline? Bernarda Zvir stekla velike sanje Od frizerke v salonu do največje dolgoprogašice doma in v Evropi Po slabih štirih letih, odkar je začela teči na dolge proge, je Bernarda Zvir iz Šentjanža iz Rečice ob Savinji postala evropska prvakinja v svoji starostni kategoriji. Naša »ultra« tekačica na dolge proge je svojo vrhunsko formo potrdila v nemškem Schwabisch Gmundu 22. oktobra letos (50 km), skupaj s še tremi ultra maratoni aprila na Češkem (50 km), junija v Švici (100 km!) ter septembra v Sloveniji (celjski maraton do Logarske doline 73 km), s čimer je dosegla skupno prvo mesto v svoji starostni skupini in tako osvojila evropski pokal, za leto 2016 pa postala tudi najboljša evropska ultramara-tonka med ženskami v absolutni konkurenci. Ne le prizadevno delo te »mladenke« pri 58 letih, v igri so očitno tudi geni, predvsem pa trdna volja, vsakodnevni treningi, skrbno načrtovanje strategije nastODOv in taktike, Dri čemer ii močno stoji ob strani partner Jože Zvir. Zasluge za številne nastope, opremo ter potovanja imajo seveda tudi sponzorji, med katerimi je največji Tztok Podkrižnik. Zvirova te dni še počiva, a se kondicijsko in psihično pripravlja na letošnji zadnji maraton v tujini. 17. novembra bo ta v Valenciji v Španiji, kjer bo tekla 42 km, po vrnitvi pa se želi udeležiti še Barbarinega teka okrog Škalskega jezera. Letošnje zmagovito leto je gotovo izjemen uspeh za gospo, ki je pol življenja stala v svojem frizerskem salonu na Rečici ob Savinji, po tem pa lepega dne pred slabimi štirimi leti stekla novemu cilju naproti in zdaj jo, kot pravi sama, ne ustavi nič več, razen višje sile v visoki . starosti. ■ Jože Mili lavr Bern arda Zvir prva ultra maratonka med seniorkami v Evropi Kegljanje Oslabljeni do novih točk Poškodbe in bolezen so razpolovile ekipo Šoštanja. Tako je moral Šoštanjski strateg v Ruše odpeljati tudi nekaj igralcev druge ekipe, ki pa so nastop upravičili z zelo dobro igro. Težave so nastale tudi pri postavitvi ekipe, saj so domačini precej spremenili prvo ekipo. Šoštanjčani so zato srečanje začeli previdno, a igralci so igrali dobro in upoštevali nasvete trenerja, kar se je poznalo v rezultatu. Gostje so že po igri prvega para povedli z 2 : 0 in prednostjo 36 kegljev. Začetek igre drugega para je bil pravi polom za domačo ekipo, ki je po dveh setih zaostajala že 96 kegljev. Igralca Šoštanja sta v nadaljevanju nekoliko popustila, vendar svojih točk nista prepustila domačinom. Tako so Šoštanjčani povedli s 4 : 0 in s prednostjo 52 kegljev. Domačina sta v igri tretjega para v prvem setu razliko znižala na 27 kegljev, nato pa je sledil preobrat in Šoštanjčana sta iz lučaja v lučaj povečevala razliko Derbi začelja je bil tako od- ločen. Zmaga Šoštanjčanov proti ekipi, ki je še preteklo sezono tekmovala v 1. B ligi, je povsem zaslužena. Z zmago so se povzpeli na 7. mesto, v vodstvu pa je po zmagi nad Fužinarjem Dravograd z 10 točkami. Šoštanjčani zaostajajo le za 4 točke. Prav ti dve ekipi se bosta srečali v naslednjem krogu. Srečanje bo v soboto ob 14. uri. To bo gotovo poslastica za vse ljubitelje kegljanja v Šo-štaniii. Športna zveza Šoštanj se prebuja Nadaljevali bodo z Izborom športnika leta, Dnevi rekreacije pa so negotovi Milena Krstič - Planine Šoštanj - Po skoraj štirih letih mirovanja je znova zaživela Športna zveza Šoštanj. Ustanovljena je bila leta 1996 z namenom, da poveže delovanje športnih društev pri izvajanju konkretnih projektov na lokalni ravni. Do leta 2008 se je vanjo včlanilo 20 športnih društev oziroma klubov, paradni »disciplini« športne zveze pa sta bili Izbor športnika leta in Dnevi rekreacije. Danes je v Športno zvezo Šoštanj vključenih 13 društev in klubov, predsednica Brina Skornšek pa si jih želi še več in si prizadeva, da bi jih bilo vsaj toliko kot nekdaj in da bi zveza ponovno dobila vsebino. »Več nas bo, bolje bo za vse,« pravi. Že za športnika leta se lahko potegujejo samo tisti, ki so člani zveze. »To je bila v Šoštanju vedno odmevna prireditev. Tudi sama sem športnica in vem, da je to nekaj najlepšega, da so taki izbori pomembna potrditev za vsakega športnika ali športnega delavca.« Kaj pa Dnevi rekreacije, ki so bili namenjeni popularizaciji športa in zdravega načina življenja in so nekdaj veljali za najbolj množično športno-re-kreativno prireditev v dolini? Da bi jo obudili, razmišljajo, a Skornškova pravi, da zadnja leta popu- larizacija športa v Šoštanju poteka v sodelovanju z Osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha. Ta šola je bila v šolskem letu 2015/2016 ena od treh najbolj športnih šol v Sloveniji. V njej septembra potekajo dnevi odprtih vrat športa, predstavljajo se društva in klubi. »Zelo sem ponosna na to šolo, ker so res vsestranski - atletika, plesi, odbojka ... Septembrski dnevi pa so obenem priložnost, da se učenci najdejo tudi v drugih športih, ne le tistih, ki v Šoštanju kraljujejo, recimo nogomet, odbojka, košarka. Tako otrokom omogočimo tudi nižje cene vadbe. Če ima družina dva ali tri otroke, pa da za vadbo za enega 20 ali 25 evrov, ob tem, da mu je treba kupiti tudi opremo, to ni majhen strošek. S sodelovanjem pa lahko z vadninami kaj privarčujemo 1 in širši populaciji omogočimo gibanje, zdrav način življenja,« razmišlja Skornškova. Letos so na predstavitev v šolo povabili Karate klub iz Velenja, ki bo najbrž nekaj vadbenih terminov organiziral tudi tam. »Zelo pomembno pa se mi zdi, da bi se povezali tudi s Plavalnim klubom Velenje, ki izvaja plaval- Brina Skornšek:»V zvezo je trenutno vključenih no opismenjevanje trinajst športnih društev.«™ učence prvih treh razredov osnovnih šol. V Šoštanju imajo plavalne tečaje samo učenci tretjih razredov. Te organizira šola sama. Tako bi se izognili temu, da kak učenec 4. razreda ne bi imel osvojenih osnovnih veščin plavanja, kar je zelo pomembno.« Sodelujejo z Olimpijskim komitejem in njegovo lokalno izpostavo. Vlaganje v podmladek se že obrestuje Hokejski klub Velenje sprejet v Hokejsko zvezo Slovenije - Tudi letos dvakrat tedensko tečaji za otroke in mladine - Vse več tudi privržencev kerlinga Velenje, 27. oktobra - V velenjskem hokejskem klubu je skupaj z veterani trenutno nekaj več kot 80 članov. Najbolj ponosni so na podmladek, saj so na tečajih, ki so jih v lanski sezoni organizirali na velenjskem drsališču, vzgojili 16 mladih hokejistov. Pet od njih jih v teh dneh skupaj s člani že trenira v Celju, takoj ko bo zaživelo drsališče na velenjskem ko-talkališču, pa bodo skupaj z ostalimi člani kluba trenirali doma. Klub ostaja ljubiteljski, saj za višji nivo nimajo pogojev, imajo pa dobre rekreativne igralce. Predsednik kluba Matjaž Novak za velik uspeh ocenjuje dejstvo, da so klub letos sprejeli v Hokejsko zvezo Slovenije in da je vse bolj močna tudi kerling sekcija v klubu. V času letošnje sezone na velenjskem drsališču bodo ponovno organizirali hokejske tečaje za otroke in mladino, saj želijo klubske vrste še okrepiti. »Tečaji za otroke in mladino bodo potekali dvakrat tedensko, ob torkih in petkih popoldan. Ker v Velenju še vedno nimamo svojega trenerskega kadra, k nam prihajajo trenerji iz celjskega hokejskega kluba. Z vključitvijo v Hokejsko zvezo Slovenije pa se trudimo, da bi vzgojili in pridobili tudi trener- je iz naših vrst,« nam je povedal Novak. Člani Hokejskega kluba Velenje se redno udeležujejo turnirjev med slovenskimi neprofesi- Predsednik kluba Matjaž Novak: »Naši člani so vse boljši hokejisti, dobro napredujejo tudi v sekciji kerlinga.« onalnimi klubi, enega letno organizirajo tudi v Velenju. »Lani smo bili prvič na dveh turnirjih tudi s podmladkom. Dobro so se odrezali, niso bili med zadnjimi,« še izvemo. Ponosni pa so tudi na tekmovalce v kerlin-gu. »Ekipa naše kerling sekcije »Abnh pro cnrline team« je la- ni med 18 ekipami zasedla 6. mesto na državnem tekmovanju, kar je velik uspeh. Tudi letos bodo za treninge kerlinga rezervirani petkovi večeri med 8. in 24. uro, želimo pa si, da se nam pridruži še več članov. Gre za olimpijski šport, zato je zelo zanimiv,« še izvemo. Trenutno je v Sloveniji 7 hokejskih dvoran in prav toliko klubov. Želja, da bi nekoč v prihodnosti dvorano, ki bi hokejistom omogočala treninge vse leto, dobili tudi v Velenju, je velika. Z njo so seznanili tudi Hokejsko zvezo Slovenije, a se zavedajo, da ne gre za željo, ki bi se izpolnila v kratkem času. Sedaj si želijo le, da bo zima dolga in hladna, da bo lažje vzdrževati led na velenjskem drsališču in da bodo treningi čim bolj kakovostni. ■ Bojana Špegel ■ wn< ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 18 18 PROMET, MODROUBi KRONIKA «»^AS 10. novembra 2016 Prihodnost našega mesta oblikujmo skupaj 4. javna razprava v sklopu izdelave celostne prometne strategije mestne občine Velenje V sklopu izdelave Celostne prometne strategije mestne občine Velenje bo organizirana 4. javna razprava z naslovom »Oblikujmo skupaj prihodnost našega mesta«. Javna razprava bo potekala v torek, 15. novembra, ob 10. uri v vili Bianci (Stari trg 3, Velenje). Mestna občina Velenje se je skladno z evropskimi smernicami v tem letu lotila izdelave Celostne prometne strategije. Gre za strateški dokument, ki je namenjen reševanju izzivov občine pri urejanju prometa s poudarkom na zagotavljanju dobrih pogojev za ranljivejše udeležence v prometu, kot so pešci, kolesarji (celostni pristop) in spodbujanje uporabe trajnostnih prevoznih sredstev. V sklopu projekta so bile že tri razprave, izvedli so intervjuje in ankete ter izdelali analize, ki so jih pripravljalci strnili v poročilo 1. in 2. faze projekta. V celoten proces izdelave strate- gije želijo vključiti čim večje število občanov in tako zagotoviti, da bo končni dokument dejansko reševal prometno problematiko v mestni občini Velenje. Na četrti javni razpravi bodo posebno pozornost posvetili izbiranju ukrepov. Ciljno izbiranje ukrepov bo izvedeno z namenom doseganja preurejanja prometnih in drugih javnih površin v mestni občini Velenje s ciljem doseganja zastavljene vizije. Prijave potekajo na e-naslovu (tjasa@b22.si) ali telefonu (041 370 762). Za več informacij se lahko obrnete tudi na Katarino Ostruh (katarina.ostruh@velenje. si ali 03 8961 551). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. ■ Med najaktivnejšimi v tednu ETM / t javna razpravaTCRVi iru izdelave cps TRAJNOSTNA MOBILNOST ZA ZELENO VELENJE "oblikujnria skupaj prihodnost riasega mesta" 15. november 2016 ob 10.00 Vila Bianca, Stari trg 3, Velenje I PRIJAZNO VABLJENI! Življenjska doba manjših ptičev je kakih 6 let, nekoliko večjih 15. Eden od Rudijevih ptičev pa je doživel 27 let. »Bil je samček in ves čas sam,« je namignil. li za sistematsko vzgojo teh ptic in mu podali dragoceno znanje. Začel je obiskovati tekmovanja, na katerih je bil uspešen. Tako je dobil spodbudo za vzrejanje ne le kanarčkov, ampak tudi papig in eksotov - malih okrasnih ptičev. Kako se ptički ženijo Rejci lahko tekmujejo samo s pri sebi vzgojenimi pticami, zato morajo skrbeti za razplod in selekcijo. Tako je Rudi kot nekakšen ženitni posrednik med ptiči, ki jih mora dobro poznati, da jim izbere partnerje. »Pripraviti Rudi Imeprl s svojo zares pisano druščino. nadene obroček s številko rejca in društva ter letnico. Tako lahko z njimi tekmuje. Ptiči potrebujejo vsakodnevno skrbno nego. Čisto kletko, pravilno prehrano, dobro počutje. »Kakor se ptič počuti, tako se izoblikuje postava, barva,« pravi Rudi, ki trenutno skrbi za 120 ptic, kar mu vsak dan vzame kaki dve uri. Pred leti, ko je še služboval kot skladiščnik na komunali, jih je imel 546. »Takrat sem z njimi preživel skorajda ves štvenega proti regijskemu, področnemu, državnemu, mednarodnemu je selekcija vse večja. »Sodniki ocenjujejo postavo, obliko glave, krila, noge, skratka deset postavk, vsaka pa je vre- dna deset točk. Lahko se pohvalim, da sem na enem od tekmovanj zbral 94 točk, kar je že zelo veliko.« Sicer je obiskal pet svetovnih prvenstev in se vedno uvrstil med prvih pet tekmovalcev. Skrbijo tudi za ptiče v naravi V Društvu za vzgojo in varstvo ptic pevk Šaleške doline so aktivni tako ljubitelji zunanjih kot vzgojitelji notranjih ptic. Slednji vzrejajo tudi ptiče za v naravo. »V društvu izdelujemo in postavljamo valilnice, krmilnice, nastavljamo hrano. Nazadnje smo valilnice namestili v Sončnem parku in zdaj spremljamo prirastek. Kaže, da smo uspešni,« je še povedal Rudi Imperl, ki mu tako njegovi ptiči v kletkah kot prostoživeči dajejo veliko zadovoljstva. Mu je kdaj žal, da niso svobodni? »Ti ptički v naravi ne morejo preživeti. Niso vzgojeni tako, da bi si hrano iskali sami. Tako da mi je v veselje, da so pri meni in zanje dobro skrbim,« odgovarja dobrovoljni ljubitelj ptic, ki si prosti čas rad zapolni tudi z drugimi zbirateljskimi konjički. Pred leti so pri Imerlovih imeli kakaduja, ki jim je rad sedel na rami. Nekega dne ga je sunek vetra prestrašil, da je z Rudije-ve rame odletel v gozd. »Štiri dni sem z lestvijo hodil za njim, a je vedno odletel. Peti dan ga nisem več našel. Morda je odletel, morda je postal hrana kaki ujedi.« Vse dobro, predvsem zdravja in dobrega počutja Šmartno ob Paki, 29. oktobra - V okviru praznika Občine Šmartno ob Paki sta Krajevni organizaciji RK Šmartno ob Paki in Gorenje v sodelovanju z občinsko upravo ter šmarškim društvom upokojencev pripravili srečanje krajanov, starih več kot 70 let. V dvorani šmarškega gasilskega doma se jih je zbralo 100, kar je nekaj več kot lani. Zadovoljni so bili, ker nanje v okolju niso pozabili. Po mnenju šmarškega župana Janka Kopušarja je srečanje zahvala za njihovo minulo delo, zadnja sobota v oktobru pa bo tudi v prihodnje priložnost za snidenje, izmenjavo mnenj. Vse dobro, predvsem pa zdravja in dobrega počutja jim je zaželel tudi podpredsednik območnega združenja RK Velenje Dra- Srečanje starejših občanov je vŠmartnem ob Paki vedno dobro obiskano. go Kolar in jim obljubil, da se bo organizacija še naprej trudila pomagati ljudem v stiski po naj- boljših močeh. Za vedro razpoloženje sta poskrbela glasbena sestava Vesele babice z Zdravkom ter Žerdoner s prijatelji. • Tp Prijazno srečanje starejših krajanov Lokovice Lokovica, 6. novembra - Po besedah predsednika Območnega združenja RK Velenje Jožeta Kožarja je bilo nedeljsko srečanje starejših krajanov Lokovice že kar dvaintrideseto. Tudi tokrat v organizaciji krajevnega odbora Lokovica s pomočjo lokalne skupnosti. Zato je ta odbor ob 150-letnici delovanja RK Slovenije letos prejel priznanje. Na območnem odboru v Velenju pa poznajo tudi njihove osta- le prostovoljne dejavnosti. Tradicijo nekoliko ruši sedanjost, ki ugotavlja, da je udeležba iz leta v leto manjša, saj jih je bilo od približno 130 registriranih starostnikov na srečanju približno petdeset. A to seveda ne pomeni, da se niso imeli lepo; otroci iz domačega kraja so pod vodstvom Prosvetnega društva Loko-vica pripravili prisrčen program, sodeloval je tudi Ženski pevski zbor, z besedo in kitaro je zbrane vedril Til Čeh. Kot običajno je bil prisoten tudi šoštanjski župan Darko Menih. V nagovoru je nekoliko osvetlil trenutno situacijo sociale v državi in vsem zaželel predvsem zdravja. Jelka Kušar, predsednica odbora, pa je s sodelavkami poskrbela za skromno pogostitev in pozornost dvema najstarejšima prisotnima, Rozaliji Zapušek in Ivanu Bizjaku. a Milojka B. Komprej m Oven od 21. 3. do 21. 4. Dnevi bodo vse krajši, žal pa tudi turobni. Zato ne boste imeli prave volje ne do dela, ne do življenja. A kar umakniti se ne boste mogli, saj boste naenkrat imeli toliko dela, da se v gneči sploh ne boste več znašli. Tudi če se boste morali k temu prisiliti, nikar neostajajte doma in ne tarnajte nad utrujenostjo. Pojdite med ljudi in si vzemite čas tudi zase. Pazite, da vas ne bo stiska pognala v noro, brezglavo nakupovanje, kar vam zna biti terapija za bežanje pred nakopičenimi problemi. Trenutno vam finance tega ne dopuščajo. In to prav dobro veste. Počakajte, da bo račun spet poln. To se bo zgodilo kmalu, a še ne ta teden. m Bik od 22. 4. do 20. 5. Premalo se razvajate, preveč živite za druge. Zagotovo ste najpomembnejši v svojem življenju prav vi in tega se boste počasi morali začeti zavedati. Pa nikar ne začnite zdaj hiteti in misliti, da bi se lahko spremenili v tednu dni. Ker je navada železna srajca, se preobrazbe lotite postopno. Začnite tam, kjer vam bo najlažje, da ne boste takoj izgubili volje in energije za naslednje korake. Ti žal ne bodo lahki, a se tega zavedate. Morali boste priznati, da ste človek, ki ima zelo malo trdne volje, da kaj spremeni v svojem življenju. Tokrat boste dovolj trmasti, da boste vztrajali, saj ne želite, da bi vas drugi imeli za poraženca. I Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Sploh ne znate več počivati, pa čeprav veste, da zadnje čase potrebujete ogromno spanca in miru. Krivi niste sami, saj vas tok dogodkov poriva naprej hitreje, kot bi si želeli. Ker pa se zavedate, kako težko je uspeti, vam pa zadnje časezelo dobro uspeva uresničevati svoje sanje, ne boste upali popustiti. Če si že ne boste znali vzeti časa zase, si ga vzemite vsaj za družino. Tudi njim ni najbolj lepo ob norem tempu, predvsem pa vas vsak dan bolj pogrešajo. Že v kratkem boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste pozabili na vse male težave in težavice. Zdravje bo odlično, kar bo dodaten razlog za optimizem. Rak od 22. 6. do 22. 7. Sprememba, ki vas je doletela čez noč, vas je ujela nepripravljene. K sreči se bo že po nekaj dneh izkazalo, da bo močno popestrila vaše življenje in dogodke v njem. Čeprav boste polno zaposleni, boste v teh dneh zelo srečni. To se bo poznalo na več področjih. Trenutno sicer nimate velikih potreb in tudi ne velikih želja, saj vam bi bilo dovolj, če bi se uresničile vse majhne. Ker vam te pomenijo več kot večini ljudi. Majhne pozornosti partnerja vam bodo prav tako v teh dneh zelo veliko pomenile. Konec tedna bo lep, kot že dolgo ne. Zato boste poskrbeli sami. S Lev od 23. 7. do 23. 8. Uživali boste, ko boste lahko doma. Radi boste sami s seboj, tudi v partnerjevi družbi vam ne bo nič manjkalo. Za prijatelje vam te dni ne bo prav veliko mar, saj enostavno ne boste čutili potrebe po čvekanju in druženju. Zakaj bo tako, še sami ne boste znali pojasniti. A dejstvo je, da ste kar nekaj tednov živeli precej divje, sedaj pa je očitno čas, ko se boste umirili. Kar se financ tiče boste stanje na vaših bančnih računih uredili že do konca tega tedna. Dobro veste, koliko si lahko privoščite, pa se tega že nekaj časa ne držite. Morda se premalo zavedate, da bo treba poravnati prav vse račune. In ta čas bo hitro tu. Žal. Tnrp Devica od 24. 8. do 23. 9. Končno si boste oddahnili, saj boste opravili z večino dela, ki vam že nekaj tednov ne pusti prav dihati in spati. Nekaj starih dolgov poravnajte čim prej, saj vam trenutno finančno stanje to omogoča. Kaže namreč, da se bodo že kmalu nabrali novi. Zavedate se, da bodo, veste tudi, kje bodo nastali. Ker so neizogibni, ste se s tem že sprijaznili, ni pa vam še jasno, kako boste pokrili vse stroške. Počutili se boste precej utrujeno in brezvoljno. Tudi zato, ker se boste preveč ukvarjali s finančnimi težavami. Ker veste, da je zadovoljen človek le zdrav človek, se čim prej vzemite v roke. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Vzeli ste si nekaj več časa zase, kar vam je res godilo. S tem pa ste imeli čas tudi za razmišljanje. Verjetno ste ugotovili, da pravzaprav nimate več volje in energije za reševanje potreb in želja vseh okoli sebe. Sploh nekomu od družinskih članov nikakor ne morete ustreči, pa čeprav se trudite. Noče razumeti, da ste mu že dovolj pomagali. In da mu v kratkem zato ne boste več. Če ne bo šlo drugače, mu to povejte v obraz. Nikar pa pri tem ne pojdite čez rob. Prijatelji bodo opazili vašo krizo in počutje. Vsaj poskušali vas bodo spodbujati pri tem, da tokrat ne popustite. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Zvezde vas kar nekaj tednov niso razvajale, sedaj pa bo položaj planetov kar nekaj dni zelo ugoden, kar bo še dodaten razlog za lep teden. Lažje boste našli stik sami s seboj, zato boste končno tudi razčistili mnoge dileme, ki se vam po glavi motajo že nekaj časa. Po dolgem času se boste družili s sorodniki. Godilo vam bo, saj se zavedate, da si za takšna druženja ne vzamete dovolj časa. Združili boste moči in pomagali nekomu od mlajših članov sorodstva. Vse boste izpeljali tako kot si želite. Zdravje bo dobro, boljše, kot se vam je zdelo pred dnevi. A vseeno poskrbite za veliko vitaminov in zdrave hrane. Strelec od 23.11. do 21.12. Sedaj je bil kar nekaj tednov mir, žal pa vam jo bo zdravje v prihodnjih dneh spet malo zagodlo. Res, da bodo le manjše težavice, a vam bo šlo na živce že to, da se bodo pojavile. Sploh, ker imate na začetku prihodnjega tedna obveznosti, ki bodo od vas terjale veliko fizične energije. Ker se jih veselite, boste zmogli, tudi če počutje še ne bo najboljše. Nekdo od poslovnih partnerjev vam bo zaupal veliko poslovno skrivnost, ker bo želel slišati vaše mnenje. Vzemite ga resno, saj gre tudi za vašo prihodnost. Nič ne obljubljajte vnaprej, tokrat res ostanite le pri mnenju. Kozorog od 22.12. do 20.1. Zadnje čase ste navajeni na vse. Iz tira vas ne vrže skoraj nič več, tudi zato, ker ste zaradi nekega neljubega dogodka v bližnji preteklosti popolnoma spremenili vrednote. Vaše spremenjeno obnašanje še vedno ne bo šlo v račun partnerju. Ne bo vamčisto verjel, še vedno misli, da gre za muho enodnevnico. Zato pričakujte, da se bo med vama tudi besedno zaiskrilo in da bo treba kdaj stvari postaviti na svoje mesto tudi na neprijazen način. Tokrat ne boste čisto nič krivi za nastalo situacijo, očitki pa bodo vseeno padali na vas in nikogar drugega. Tokrat jih boste zmogli preslišati. Vodnar od 21.1. do 19.2. Postali ste veliko bolj občutljivi in zamerljivi, kot ste bili. Tudi zato bodo v službi pred vami skrivali stvari, ki bi vam jih morali povedati. Ko boste izvedeli zanje, ne boste le užaljeni. Tokrat boste prekleto jezni, saj bo časa, da ukrepate, izredno malo. Vseeno bostezmogli,saj se boste spet obrnili na ljudi, ki so vredni vašega zaupanja. Do tistih, ki bodo vse skupaj zakuhali, nikar ne kuhajte zamere. Ni vredno. Sploh, ker bi to vplivalo tudi na vaše zdravje. To pa v teh dneh že tako ni najbolj trdno. Kar se ljubezni tiče, zvezde pravijo, da bi lahko imeli vse, kar si želite. A le, če boste zbrali pogum in pokazali svoja prava čustva. K Ribi od 20. 2. do 20. 3. V naslednjih dneh boste nehote poskrbeli, da bodo vsi okoli vas zaskrbljeni, vi pa se boste povsem mirni. Vedeli boste, da se stvari sučejo vam v korist. Tega se tisti, ki si ne želijo sprememb, še ne zavedajo. Vi pa točno veste, kaj bo sledilo. Tudi finančno se bo neka uradna zadeva iztekla bolje kot ste upali. Denar lahko na računu pričakujete še pred iztekom novembra. A to vam ne bo prineslo sreče. Le pomirilo vas bo. Ponovno srečni boste šele, ko se boste otresli skrbi za prihodnost nekoga od vaših najbližjih. Ne bojte se, uspelo mu bo. Tudi brez vaše pomoči. ■ Četrtek, 1G. novembra Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »«WAS 10. novembra 2016 Petek, 11. novembra Sobota, 12. novembra Nedelja, 1B. novembra Ponedeljek, 14. novembra Torek, 15. novembra Sreda, 16. novembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Kako preteklost vpliva na našo sedanjost 12.25 Moji, tvoji, najini, 10/17 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Ameriške volitve, ponov. 14.25 Slovenski utrinki, odd. madžarske tv 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.55 Točka preloma 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Nova cepiva 17.00 Novice 18.00 Utrinek: Zadruga Bike Lab 18.05 Knjiga o džungli, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.25 Globus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.40 Ugriznimo znanost: Nova cepiva 01.05 Profil, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Zdravstveni tehnik, 2. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Traktor Tom, ris. 07.40 Pujsa Pepa, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Kostanjeva torta 08.35 Točka, glasb. odd. 09.35 Na lepše 10.15 Slovenski magazin 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 15.05 Posebna ponudba, svet. odd. 15.45 Dolarji za svetnika, dok. odd. 16.40 Čarokuhinja pri atu: Gorenjska 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 11/14 18.00 Halo TV 19.05 Sara in Raček, ris. 19.10 Male sive celice, kviz 20.05 Odkrivamo Južno Ameriko - lepota za vsako ceno, dok. ser. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.00 Biti oče, jap. film 23.55 Slovenska jazz scena 00.55 Točka, glasb. odd. 01.40 Halo TV 02.40 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Gospodična Zuža,r is. Slonček Benjamin, nan. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan. Survivor 24urzvečer Politične živali, nad. Črni seznam, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.33 07.40 0B.10 0B.25 0B.55 09.50 10.20 11.20 11.3S 12.3S 12.S0 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 1750 1B.55 1B5B 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Gasilske taktične vaje v Šaleški dolini 11.05 Pop Corn: Avtomobili, Samo Sam 12.05 Videospot dneva 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj vjža:Brane Klavžar s prijatelji, ans. Šepet 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Migaj raje z nami 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 23.25 Videostrani, obvestila 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost: Nova cepiva 12.25 Moji, tvoji, najini, 11/17 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Bazaruto, dok. odd. 16.35 Duhovni utrip: Odprto srce 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.15 Piknik s torto, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Kinoteka 23.20 TV-mreža, am. film 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.45 Info-kanal TV SLO T To bo moj poklic: Izdelovalec modnih oblačil, 1. del Otroški kanal Ozi bu, ris. Ulica sanj, ris. Liki, ris. Pavle, ris. Traktor Tom, ris. Pujsa Pepa, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Medo in Mica, ris. Ribič Pepe Služkinja, igrani film Točka, glasb. odd. Bleščica, odd. o modi Na obisku Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Vonj dežja na Balkanu, 12/14 Halo TV Nodi v Deželi igrač, ris. Firbcologi Infodrom Nogomet, kvalif. za SP 2018, Malta : Slovenija, prenos iz Ta'Qalija Nogomet, kvalif. za SP 2018, vrhunci današnjih tekem Polnočni klub: Slovenske kraljice Točka, glas. odd. Halo TV Zabavni kanal Nogomet, kvalif. za SP 2018, Malta: Slovenija, posnetek pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.35 Gospodična Žuža, ris. 07.40 Slonček Benjamin, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Ana kuha 08.55 Dr. Oz, am. ser. 09.50 Tv prodaja 10.20 Ostani z menoj, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Sestrske vezi, nan. 12.35 Tv prodaja 12.50 Ana kuha 13.30 Moja mama kuha bolje! 14.30 Ostani z menoj, nan. 15.30 Sestrske vezi, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.50 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Survivor 22.00 Survivor: Na robu preživetja 22.55 24ur zvečer 23.30 Eurojackpot 23.35 Usodna oboževalka, am. film 01.15 24ur zvečer, ponov. 01.50 Zvoki noči 06.00 06.2S 07.00 07.05 07.1S 07.20 07.25 07.40 07.4S 07.55 0B.00 0B.25 0B.55 09.55 10.40 11.10 12.1S 14.30 15.40 16.1S 16.55 1B.00 19.00 19.10 19.3S 20.00 23.10 23.30 00.4S 01.30 02.25 0350 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: Brane Klavžar s prijatelji, ans. Šepet 11.20 Videospot dneva 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Via Aplina Direkt 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vurberk 2016, 2. del 22.20 Videospot dneva 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 23.55 Videostrani, obvestila 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Juvi 07.05 Smrkci, ris. nan. 07.30 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Studio kriškraš: Rimljani 08.15 Ribič Pepe, ponov. 08.35 Mulčki, ris. 08.45 Firbcologi 09.10 Mulčki, ris. 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Infodrom 10.20 Osvežilna fronta 11.00 Golica, zgodba o skladbi, dok. film 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Ambienti 15.05 Svetle luči in veliki umi: New York, 3/3 16.00 Terra Magica, film Jureta Breceljnika 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja Triga, 1. del, 2/4 17.55 Z vrta na mizo 18.25 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče 21.35 Trinajst, 1/5 22.40 Poročila, šport, vreme 23.10 Ovna, koprod. film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov. 02.10 Info-kanal 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Poldi, ris. 07.10 Minka, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Kioka, ris. 07.35 Liki, ris. 07.40 Fletni Gaji, ris. 07.50 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.00 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 08.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.15 Medo in Mica, ris. 08.20 Peter Zajec, ris. 08.35 Tilka in prijatelji, ris. 08.45 Traktor Tom, ris. 08.55 Pujsa Pepa, ris. 09.00 Zu, ris. 09.15 Knjiga o džungli, ris. 09.25 Smrkci, ris. 09.50 Frančkov Fonzek, ris. 10.00 Bacek Jon, ris. 10.15 Med odmorom, 11/13 10.55 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Ko duša boli 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 15.00 Legenda o izgubljenem, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Tilka in prijatelji, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Princ na belem konju, 3/3 20.40 Intervju 21.35 Presladko življenje, dok. odd. 23.00 Poročila, šport, vreme 23.25 Valentina Turcu in Leo Mujic: Nevarna razmerja, Sng Maribor 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, ponov. 01.35 Info-kanal 05.50 Utrip 06.05 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.10 Vem!, kviz 11.50 NaGlas! 12.25 Moji, tvoji, najini, 12/17 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Firbcologi 16.20 Z glasbo in s plesom - Pesmi iz Beneške Slovenije 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Zajček Belko, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 68. frankfurtski knjižni sejem 23.40 Glasbeni večer 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal 05.35 Kultura 05.40 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Ko duša boli 12.25 Moji, tvoji, najini, 13/17 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 Kaj govoriš?=So vakeres? 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.40 Studio kriškraš: Rimljani 16.00 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.10 Pavle, ris. 18.15 Pavle, ris. 18.15 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Doktorica Fosterjeva, 3/5 20.55 V fokusu: Voranc, dok. odd. 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Hans Kraner 00.15 Profil 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov. 02.05 Info-kanal 03.50 Odmevi, ponov. ^^^ 01.3S Info-kanal TVSLOr TvsLor 05.40 Točka, glasb. odd. ■ w WfcW m. TV SLO T TV SLO T 05.40 Točka, glasb. odd. 06.25 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 09.50 Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja, prenos iz Levija 11.10 Za zadnjim vogalom ... je ljubezen 12.20 Čarokuhinja pri atu: Gorenjska 12.50 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja, prenos iz Levija 14.05 Na lepše 14.45 Alpski večer, 1. del 16.20 Doktor Martin (VII.), 5/8 17.25 Kopačeva hči, franc. film 19.10 Infodrom 19.25 Osvežilna fronta 20.00 Nogometna oddaja: kvalif. za SP 2018 20.35 Nogomet, kvalif. za SP 2018, Wales : Srbija, prenos iz Cardiffa 22.35 Bučke, satir. inf. parodija 23.00 Aritmija 23.30 Aritmični koncert - Karmakoma, ponov. 00.20 Bleščica, odd. o modi 00.50 Zabavni kanal 02.25 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja, posn. iz Levija 03.30 Nogomet, kvalif. za SP 2018, Wales : Srbija, posn. 05.15 10 domačih, ponov. 05.45 Polnočni klub: Slovenske kraljice pop 24ur, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Chuggington, ris. Tačke na patrulji, ris. Telebajski, ris. Turbo, ris. Fun with Flupe, ris. Pravljična šola, ris. Mia in jaz, ris. Divja brata Kratt, ris. Super ekipa, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Tv prodaja Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan. Zvit in prebrisan, nan. Ameriška super varuška, am. ser. Survivor, ponov. Survivor, ponov. Survivor, ponov. 24ur vreme 24ur Neverjetni Spider-man, am. film Elizabeta, am. film Šerifova pravica, nan. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.20 07.40 0B.0S 0B.15 0B.40 0B.4S 0B50 09.1S 09.40 09.55 10.20 10.45 11.00 11.55 12.55 13.10 14.05 15.00 15.55 16.55 17.55 1B.55 1B.5B 20.00 22.35 01.00 01.50 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (177) 10.00 Napovedujemo 10.05 Videospot dneva 10.10 Fantje, srečno!jubilejni koncert ob 45-letnici šFd KOLeDA Velenje 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2430. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Velenje, mesto rocka: Chateau in Tomaž Domicelj 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Gasilske taktične vaje v Šaleški dolini 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila 07.00 Duhovni utrip, ponov. 07.30 Glasbena matineja 09.00 Posebna ponudba 09.50 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Levija Žogarija Za zadnjim vogalom ...je tralala, ponov. Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Levija Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja TRIGA, 2. del, 2/4 Zvezdana: Diagnoza: pridna! Avtomobilnost Ambienti Doktor Martin (VII.), 6/8 Terra Magica, film Jureta Breceljnika Z glasbo in s plesom, dok. odd. Pesmi iz Beneške Slovenije Zvočnost slovenske duše: Jeseni, ans. Trutamora Žrebanje Lota Nogomet, kvalif. za SP 2018, vrhunci sobotnih tekem 20.35 Nojjomet, kvalif. za SP 2018, Grčija : BiH, prenos iz Pireja Bučke, satir. inform. parodija Lore, nem. film Vikend paket, ponov. Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, posn. iz Levija Nojjomet, kvalif. za SP 2018, Grčija : BiH, posn. iz Perija 04.55 Zabavni kanal 11.15 11.45 12.50 14.00 14.35 15.40 16.30 17.15 1B.15 19.05 19.15 19.30 19.45 20.00 22.35 23.00 00.45 02.05 03.05 06.00 To bo moj poklic: Izdelovalec modnih oblačil, 2. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Traktor Tom, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Fifi in cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Tristo peklenškov 08.20 Točka, glasb. odd. 09.20 Mira Marko, dok. portret 10.10 Duhovni utrip: Odprto srce 10.40 Halo tv 11.35 Dobro jutro 14.05 Polnočni klub: Slovenske kraljice 15.35 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 13/14 18.00 Halo TV 19.00 Robotki, ris. 19.10 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.25 Studio kriškraš: Rimljani 20.00 Nogomet, kvalif. za SP 2018, vrhunci nedeljskih tekem 20.15 Nogomet, prijateljska tekma, Poljska : Slovenija, prenos iz Vroclava 22.50 Spomini: Jernej Borovnik, 1. del 00.30 Halo TV 01.25 Točka, glasb. odd. 02.10 Nogomet, prijateljska tekma, Poljska : Slovenija, posnetek 04.00 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb, odd 06.00 To bo moj poklic: Vrtnar, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Traktor Tom, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 08.00 Zgodne iz školjke: Juvi 08.10 Zgodbe iz školjke: Pozabljene knjige naših babic: Sedem let pri beli kači 08.40 Žogarija 09.20 Točka, glasb. odd. 10.20 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja Triga, 2. del, 2/4 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.20 Vse je mogoče 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 14/14 18.00 Halo TV 19.05 Robotki, ris. 19.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.25 Sara in Raček, ris. 19.35 Čarlijev cirkus, otr. ser. 19.40 Za devetimi gorami, pravljica za otroke 19.50 Opus 1, plesna miniatura 20.05 Sanje o očetovstvu, dok. odd. 21.00 Zapuščina (II.), 1/7 22.00 Učna ura, bolgarski film 23.50 Točka, glasb. odd. 00.35 Halo TV 01.30 Zabavni kanal ^^^ .j.,. a,UJU. 05.10 Točka, glasb.odd. pop pop pop 24ur, ponov. OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Chuggington, ris. Tačke na patrulji, ris. Telebajski, ris. Turbo, ris. Fun with Flupe, ris. Pravljična šola, ris. Mia in jaz, ris. Divja brata Kratt, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Tv prodaja Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan Opičje norčije, am. film Survivor: Na robu preživetja Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija! 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! Ujemi in spusti, am. film Šerifova pravica, nan. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.20 07.40 0B.05 0B.15 0B.40 0B.45 0B.50 09.15 09.40 10.00 10.25 10.40 11.35 12.30 12.45 13.40 15.30 16.25 17.55 1B.55 1B.5B 20.00 22.35 23.35 01.45 02.40 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2429. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Pogledi svetniške skupine DeSUS na dogajanje v MO Velenje 10.20 2430. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško 11.45 Vurberk 2016, 2. del 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.15 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice 176 18.20 Žogarija 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Brane Klavžar s prijatelji, ans. Šepet 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Avtomobili, Samo Sam 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila 24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Gospodična Zuža, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Dan najlepših sanj 24ur zvečer Politične živali, nad. Črni seznam, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06. 0 07.00 07.10 07.35 07.40 0B.10 0B.25 0B.55 09.50 10.20 11.20 11.35 12.35 12.50 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 1B.55 1B.5B 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 00.55 01.50 02.25 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2430. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Starodobniki 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki 21.00 Regionalne novice 2 21.05 V pomlad s Smehom, ponovitev 2. dela 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Gospodična Zuža, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Preverjeno 24urzvečer Pilitične živali, nad. Črni seznam, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.35 07.40 0B.10 0B.25 0B.55 09.50 10.20 11.20 11.35 12.35 12.50 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 1B.55 1B.5B 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Zupan z vami: Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas tabornike! Taborniško leto se je pričelo 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2431. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Folklorna skupina Maribor iz Argentine 21.30 Mura Raba TV 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 05.40 06.55 07.00 07.0B 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 1B.05 1B.15 1B.20 1B.55 19.00 20.05 21.35 22.00 23.05 00.00 00.45 01.10 01.35 02.30 Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro ro jutro !, kviz Vem! 68. frankfurtski knjižni sejem Moji, tvoji, najini, 14/17 Dnevnik, šport, vreme Intervju Globus Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd. Novice Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Medo in Mica, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo, slovenski film Nisi pozabil, igrani film Odmevi, šport, vreme Geometrija življenja, 2/3 Turbulenca, svet. odd. Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal TV SLO T 06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 0B.00 0B.10 0B.25 09.10 10.10 11.00 11.15 12.05 14.30 15.35 16.50 17.20 1B.00 19.00 19.10 19.20 19.50 20.00 20.50 21.40 22.10 22.45 23.45 00.30 01.25 To bo moj poklic: Vrtnar, 2. del Otroški kanal Ozi bu, ris. Ulica sanj, ris. Liki, ris. Pavle, ris. Traktor Tom, ris. Pujsa Pepa, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Medo in Mica, ris. Nočko: Š Zgodbe iz školjke: Rešitev za starejše, dok. film Kanape, tv Lendava Točka, glasb. odd. 10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Dober dan Vikend paket Avdicija, 1/18 Red je red,2/18 Halo TV Nodi v Deželi igrač, ris. Sara in Raček, ris. Ribič Pepe Žrebanje Lota Na utrip srca: Romantika, 6/8 Charlatan Magnifique, dok. film, 2. del Bleščica, odd. o modi Popšop Aritmični koncert - Dubzilla Točka, glasb. odd. Halo TV Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Gospodična Zuža, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Survior 24ur zvečer Politične živali, nad. Črni seznam, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.35 07.40 0B.10 0B.25 0B.55 09.50 10.20 11.20 11.35 12.35 12.50 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 1B.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2431. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Folklorna skupina Maribor iz Argentine 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.25 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (178) 18.20 Zogarija 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Zupan z vami: Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Milan Kamnik, Pain is... 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 21 10. novembra 2016 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček G LANGREUTER, JUTTA: Mama je ena sama ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Belgijsko - nemška avtorica Jutta Lange-ruter je po izobrazbi psihologinja in se je vrsto let ukvarjala z otroki. Med nas prihaja z razmišljanjem o tem, kako je povsod drugod lepše kot doma, kjer starši vedno znova kaj hočejo in pričakujejo od »ubogih« in »preobremenjenih« otrok. Mali zajček Rok je zelo nezadovoljen s svojim življenjem. Mama venomer nekaj zahteva in ga preganja, zato se odloči, da odide od doma. Ima dobre prijatelje, kjer bo delal le stvari, ki jih hoče on. A pri prijateljici miški ne pospravljajo igrač, pri prijatelju jazbecu se zjutraj ne umivajo in ima vse čuden vonj, pri prijateljici veverički pa je dom zelo visoko v drevesu. Pri prijatelju zajčku pa je vse lepo. Končno najde svoj novi dom. Vse je lepo pospravljeno, zjutraj se vsi umijejo, hodijo na zanimive izlete in jejo korenje ali radič. Vse je čudovito, dokler Roka ne začne nekaj stiskati pri srčku. Vse ima, vsi so prijazni z njim, počne le stvari, ki jih želi, a nekaj vseeno manjka ... DOERR ANTHONY: Vsa ta nevidna svetloba od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Anhony Doerr posega s tematiko nazaj v preteklost pred in med drugo svetovno vojno, zgodbo pa pripelje do današnjih dni. Vendar pa se zgodba ne ukvarja toliko s samo vojno, kot se dotika osebnih zgodb dveh junakov, ki se v določenem trenutku VSA TA nevidna SVETLOBA združita. Za svoj roman je prejel tudi Puli-tzerjevo nagrado, ki šteje za najvišje narodno priznanje za literarne dosežke. Marie-Lurie se navdušuje nad rastlinstvom in živalstvom v francoskem naravoslovnem muzeju, kjer dela njen oče. Še bolj se nanj naveže, ko oslepi. Oče ji izdela maketo mesta, po katerem s prsti potuje in se uči ulic ter se uči Braillove pisave. Osemletni Werner pa v nemški sirotišnici razmišlja le še o boljše življenju. Popravlja in sestavlja odslužene radijske sprejemnike, ki jih najde. Prav to znanje pa ga pripelje v nemško vojsko. Usoda pa ju združi v majhnem porušenem obmorskem bretanskem mestu in ju neizbrisno zaznamuje. Roman je sicer dolg, a pisan v kratkih stavkih in kratkih poglavjih. Skozi slepoto Marie--Laure in slabo vest Wernerja, ko se kljub sestrinemu moledovanju, naj ne pomaga nacistom, odloči drugače, iščeta svetlobo. Nobeno dejanje dobrote namreč avtomatsko ne more opravičiti vsega, kar je kdorkoli slabega prizadejal komu. A pot obstaja. NICHOLLS DAVID: Midva od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Ameriški pisatelj David Nicholls, avtor nam že poznanega romana En dan, prihaja tokrat z družinskim romanom, ki sodi nekje med dramo in romanco. Roman je napisan zelo berljivo, optimistično in s polno mero humorja. Družina Petersen se znajde na razpotju. Oče in mož Douglas se znajde v popolni negotovosti. Do sedaj ima občutek, da drži vse vajeti v rokah, dokler se sin je odpravi na študij, žena Connie - umetnica - pa ga zapušča, saj želi najti smisel svojega življenja. A preden se razidejo, se Douglas odloči družino popeljati na zadnje počitnice, kjer se želi zopet zbližati s sinom in si ponovno pridobiti ljubezen svoje žene. A vse ne gre po načrtih. Najstniški sin se kmalu naveliča »družinske idile« in kmalu odide po svoje, kmalu se naveliča tudi Connie. Douglas tako ostane sam ... Zgodba se na zelo tankočuten način ukvarja z ljubeznijo, kjer v zakonskem in starševskem odnosu nikoli ni bilo sprejeto spoštovanje in sprejemanje družinskih članov. A drobna nesoglasja in nesprejemanja, ki se na začetku zaljubljenosti pometajo pod preprogo, z leti postajajo vse bolj nepremostljiva. Za roman je avtor prejel tudi eno najpresti-žnejših nagrad v svetu man booker. LEE, HARPER: Pojdi, postavi stražarja od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Harper Lee je avtorica že leta 1960 izdanega romana Ne ubijaj slavca (novi slovenski prevod je izšel leta 2015 pod naslovom Če ubiješ oponašalca), ki je dobil tudi Puli-tzerjevo nagrado. Ta je v trenutku postala klasika in postala ena najbolj branih knjig za Biblijo. Pojdi, postavi stražarja je dolgo veljala za izgubljeno in je postala pravi prodajni hit. Napisana je bila menda pred romanom Če ubiješ oponašalca, kronološko pa se dogaja 20 let kasneje - v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja. Skozi odrasle oči Jean Louis Finch, v prvem romanu Scout, spremljamo dogajanja še zmeraj rasistične Amerike. Jean sedaj živi v New Yorku, a se vrača v Maycomb k ljubljenemu očetu, teti in Henryu. Henry pomaga Jeaninemu očetu v odvetniški pisarni in je prepričan, da bo Jean postala njegova žena. Maycomb pa se v teh dvajsetih letih se iz idiličnega podeželja spremeni v zakrknjeno konservativno mestece z dvojno moralo in prav tako njen oče in Henry. Vsebina knjige se vsekakor dotika še danes občutljivih vsebin, kot so rasizem, zatiranje temnopoltih in zelo verjetno je bila knjiga »izgubljena« toliko časa z razlogom. ■ DS mnn i PREVOZ OSEB Vladimir Dobnik s.p. Veliki vrh 44, Šmartno ob Paki GSM: 041/ 645 330 Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki! kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 10. november 14.30 Galerija Velenje Ples senc, kreativno plesno popoldne s Plesnim studiom N 17.00 Atrij OŠ Šalek - Čutni vrt Vrt pod zvezdami, čutenje čutnega vrta 17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Ustvarjalnice sveta: Poznaš Avstralijo? 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvor. Komedija Cucki (Zeleni abonma, A la carte in izven) Petek, 11. november 14.00 Drsališče Velenje Curling za vse! 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Piramide in megalitne lokacije kot ojačevalci energij, predavanje dr. Semirja Osmanagiča 21.00 eMCe plac Antologija glasbe, glasba 60-ih in 70-ih let prejšnjega stoletja Sobota, 12. november 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 9.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Kakčeve dogodivščine - Zgodba o kakcu, RAZPRODANO! 10.00 Rdeča dvorana Velenje 4. mednarodni festival vezenja Velenje 2016 15.00 Drsališče Velenje Začetek drsalne sezone na Drsališču Velenje 20.00 Galerija eMCe plac Od ideje do odtisa, odprtje razstave Alenke Jan Nedelja, 13. november 10.00 Rdeča dvorana Velenje 4. mednarodni festival vezenja Velenje 2016 17.00 KAC, Efenkova 61b Stezosledci, mesečno srečanje Ponedeljek, 14. november 8.00 Restavracija Pod Jakcem - Gorenje Krvodajalska akcija 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja, bralni klub za odrasle 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Kralj Ubu, satira, (Beli abonma, A la carte in izven) Torek, 15. november 7.00 Restavracija Pod Jakcem - Gorenje Krvodajalska akcija 10.00 Vila Bianca, mansarda Oblikujmo skupaj prihodnost našega mesta, javna razprava 17.00 Galerija na prostem Odprtje razstave celostne prometne strategije MOV 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei! - po nemško zdaj!, zabavna nemščina 17.00 Vila Rožle Torkova peta - Lisica Zvitorepka, ustvarjalno druženje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Rodoslovno srečanje Sreda, 16. november 7.00 Restavracija Pod Jakcem - Gorenje Krvodajalska akcija 12.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Muzikal 13, glasbeno-gledališka predstava, šolska predstava 15.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija Ustvarjamo z jesenskim listjem, ustvarjalna delavnica 16.30 Hospic, Zdravstveni dom Velenje Dovoljenje za žalost, pogovor in strokovna podpora 17.00 Galerija Velenje Družinska urica v Galeriji Velenje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje članov LIKUS 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Muzikal 13, glasbeno-gledališka predstava 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Spominske knjige, odprtje razstave ŠOŠTANJ Četrtek, 10. november 10.00 Središče za samostojno učenje Ustvarjajmo skupaj - izdelava raznih izdelkov Petek, 11. november 11.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov - sodobna tehnologija Sobota, 12. november 10.00 Športna dvorana Šoštanj U13 mini pokal: Špar Elektra -Krka beli 19.00 Športna dvorana Šoštanj Člani: Elektra - Kolpa Črnomelj Športna dvorana Ponedeljek, 14. november 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 15. november 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine - učenje slovenščine 20.00 Športna dvorana Šoštanj Člani Pokal Špar: Elektra -Rogaška Sreda, 16. november 13.00 Središče za samostojno učenje Prednosti in slabosti družbenih omrežij - računalništvo 14.00 Središče za samostojno učenje Slovenščina za priseljenke - učenje slovenščine 19.00 Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave slikarke Karmen Bajec ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 10. november 17.00 Pri Primožiču v Malem vrhu Gospodarjev krst vina v vinskih kleteh, TD Šmartno ob Paki Petek, 11. november 14.00 Martinova vas Dr. Semir Osmanagic o piramidah Velenje, 11. november - Jutri ob 19.19 se bo v Knjižnici Velenje začelo predavanje dr. Semirja Osmanagiča o piramidah in megalitnih lokacijah kot ojačevalcih energij. Strokovnjak za piramide jih je pred dobrim desetletjem odkril pri Sarajevu. Raziskave in meritve kažejo, da naj bi bile piramide močan sevalnik energije, zato zadrževanje v njihovi okolici ali podzemlju razvija človekovo avrično polje, kar ima tudi zdravilne učinke. O dvigovanju ravni energije in učinku na človeka bo predaval na obisku v velenjski knjižnici. • tf Jaz izumitelj KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ROJENI V SLOVENIJI Avtorski dokumentarni film, 50 minut (Slovenija) Avtor filma: Tomo Čonkaš Produkcija in producent: Studio Mozaik Sodelujejo: Milan Marič, Kaja Flis, Živa Čonkaš, Sanela Pejkunovič, Tomaž Nedelj-ko, Vojka Vajdič, učenci OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje in OŠ Gorica Velenje, Andreja Šifer, Marko Mandič, Bojana Planina in številni drugi. Petek, 11., 11. ob 18.00 - premiera filma in razgovor z avtorjem MAX STEEL Akcijska pustolovščina, 92 minut (Velika Britanija, ZDA) Režija: Stewart Hendler Igrajo: Ben Winchell, Josh Brener, Maria Bello, Andy Garcia, Ana Villafane, Mike Doyle idr. Petek, 11. 11., ob 19.45 Sobota, 12. 11., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 13. 11., ob 19.00 - m. dvor. DOKTOR STRANGE Doctor Strange, akcijska avantura, 130 minut (ZDA) Režija: Scott Derrickson Igrajo: Benedict Cumberbatch, Tilda Swin- ton, Rachel McAdams, Mads Mikkelsen, Scott Adkins idr. Petek, 11., 11. ob 21.30 - 3D Sobota, 12. 11., ob 20.00 Nedelja, 13. 11., ob 18.00 - 3D PR' HOSTAR Odtrgana komedija, 95 minut (Slovenija) Režija: Luka Marčetic, igralci: Dejan Kru-pic, Goran Hrvacanin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terseglav, Aljoša Armuš, Haris Rakovic, Mario Culibrk, Luka Marčetic, Niko Zagode, Yuliya Molina, Miri Bolte, Jože Robežnik idr. Sobota, 12. 11., ob 22.15 TROLI Trolls, sinhronizirana animirana komična avantura, 92 minut, (ZDA) Režija: Nicholas Stoller, Doug Sweetland Slovenski glasovi: Katarina Bordner, Klemen Bunderla, Glorija Forjan, Uroš Buh, Miha Rodman, Miroslava Berginc, Saša Pavlin Stošič, Marjan Bunič, Ambrož Kvar-tič, Jernej Kuntner, Lija Pečnikar idr. Sobota, 12. 11., ob 18.00 Nedelja, 13. 11., ob 16.00, 3D - otroška matineja MARGUERITE Drama, 129 minut (Francija, Češka, Belgija) Režija: Xavier Giannoli Igrajo: Catherine Frot, André Marcon, Michel Fau, Christa Théret, Denis Mpun-ga, idr. Petek, 11. 11., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 12. 11., ob 20.15 - m. dvor. DEKLE NA VLAKU The Girl on the Train, psihološki triler, 112 minut (ZDA) Režija: Tate Taylor Igrajo: Emily Blunt, Rebecca Ferguson, Haley Bennett, Justin Theroux idr. Nedelja, 13. 11., ob 20.30 Dan odprtih vrat Konjerejskega društva Šmartno ob Paki; 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Slavnostna seja ob Občinskem prazniku Sobota, 12. november, 7.00 Planinski pohod po Martinovi poti 9.00 Martinova vas Martinova kmečka tržnica, Martinova likovna kolonija 9.30 Martinova vas Otroško martinovanje 9.00 Dvorana Marof Konferenca »Evropska unija in mi«. 14.00 Martinova vas Kulturno - etnološka prireditev »Martinova sobota« 18.00 Martinova vas Zabava »Vesela Martinova sobota« Nedelja, 13. november 10.00 Slovesna maša v farni cerkvi v Šmartnem ob paki 10.00 Dvorana Marof Zaključna okrogla miza z evalvacijo 10.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Razstava likovnih del Ponedeljek, 14. november 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica 19.00 Hiša mladih Svetniška pisarna SD Torek, 15. november 18.00 Kulturni dom Gorenje Delavnica: Uspešno iskanje službe (prijave na: 040 986 516 (Edita)); KD Gorenje Lunine mene Velenje, 8. november - V avli Mestne občine Velenje je na ogled razstava prototipov, ki so jih izdelali učenci 5. in 6. razredov Osnovne šole Gorica pri izumiteljskem krožku. Osnovna šola Gorica je med prvimi šolami v Sloveniji, ki je začela načrtno oblikovati generacijo otrok - izumiteljev. Ustvarili so jim okolje, kjer so lahko svobodno izražali svoje zamisli in pod mentorstvom Vladimirja Bla-gusa odkrivali svoje potenciale. Razstava, ki so jo naslovili Jaz izumitelj, bo na ogled do ponedeljka, 5. decembra. 14. novembra, ob 14:52, polna luna (ščip) CITY CENTER Celje • Četrtek,10.11., Biotržnica • Petek, 11.11., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja,13.11., 11.00 Pravljične urice, O lačni lisici • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycen-trovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. SLAVNO NESLAVNA FLORENCE Florence Foster Jenkins, romantična komična drama, 110 minut (VB, Francija) Režija: Stephen Frears Igrajo: Rebecca Ferguson, Meryl Streep, Hugh Grant, Simon Helberg, Neve Gachev, Nina Arianda, idr. Ponedeljek, 14. 11., ob 17.30 NEGOVALKA Domaci Peče, komična drama, 92 minut (Češka, Slovaška) Režija: Slavek Horak Igrajo: Alena Mihulova, Boleslav Polivka, Tatiana Vilhelmova, Zuzana Kronerova, Sara Venclovska, idr. Ponedeljek, 14. 11., ob 20.00 - filmsko gledališče ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 10. novembra 2016 Nagradna križanka Mobtel RADIO VELENJE "k UMFOK8T PRODAJALNA Motorna žaga Jonsered CS2260 799 00 € REDNA CENA: 947,00 € prostornina motorja 59,8 cm3 moč 3,5 kW (4,8 KM] dolžina meča 45 cm teža 5,6 kg Velika izbira GOZDARSKIHVERIG za vleko lesa OD 18 74 € NAPREJ bil j\ PRIPRAVITE SVOJO ■T i/ L SNEŽNO FREZO dk - v H m NA ZIMO. NUDIMO 3 VAM UGODEN SERVIS. m PFANN^R. pewag PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovina@umforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 Nagrajenci nagradne križanke Jeruzalem Ormož, objavljene v tedniku Naš čas, 27. okotbra 2016 so: Vida Pergovnik, ravne 187, 3325 Šoštanj, Janko Ponikvar, Polje XX/15 a, 1260 Ljubljana, Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v info pisarni tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje z obvestilom, ki ga prejmejo Rešitev nagradne križanke - Vinski mošt. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si NOVO! NOVO! IZDELKI KMETIJE SADIKE SADNEGA DREVJA ¿Ji že od 6,30 € sklepanje in podaljševanje naročnin > prodaja akcijskih mobitelov > prodaja paketov Mobi in kartic Mobi > Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! EJ prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 21. 11. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. v : Zdravniški nasveti: ° Marietka Polak, spe Marjetka Polak, spec. klinične psihologije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Tema: alkoholizem i i ČETRTEK, 10. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 11. novembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 12. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 13. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 14. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 15. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 16. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 31. oktobra do 6. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. oktobra do 6. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka radi» VELENJU 88.9 Mhz 187,8 Mhz Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 23 10. novembra 2016 »»WAS OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE STANOVANJE, 58 m2, adaptirano 2011, delno opremljeno, prodamo. Gsm: 041 346 828 V ŠMARTNEM ob Dreti prodam ali oddam v najem opremljeno stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in 0,5 habit nepremičnine Hablr, d.0.0., Kbroika 48, Vstefije tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Stanovanje, 3-sobno: VELENJE, GORIŠKA CESTA, 81,8 m2, adaptirano l. 2014, 4/5 nad., EI v izd., 79.000 € Stanovanje, 2-sobno: VELENJE, TOMŠIČEVA, 61,6 m2, adaptirano l. 2014, 4/5 nad., na odlični lokaciji, ER: D (60-105 kWh/m2a), 69.000 € ha njive. Gsm: 031 695 208 PRIDELKI SADIKE vrtnic in cipres za živo mejo prodam. Dolinšek, gsm: 031 750 106 FIŽOL sivček ugodno prodam. Lokacija Braslovče-Parižlje. Možna dostava na dom. Gsm: 040 346 940 HLEVSKI gnoj - listnati prodam. Gsm: 041 942 898 HLEVSKI gnoj, seno v kockah, jabolč-nik, domači kis, borovničevec, medeno-vec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 13. 11., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PUJSKE težke od 50 do 80 kg ugodno prodam. Gsm: 051 369 850 ODOJKE težke od 25 do 30 kg in prašiča težkega okoli 170 kg prodam. Gsm: 041 986 071 PRAŠIČE težke od 25 do 100 kg in fižol češnjevec v zrnju prodam. Gsm: 041 445 315 PLEMENSKEGA burskega kozla prodam za pleme ali zakol. Gsm: 051 230 750, Jože BIKCA limuzin, težkega okoli 170 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931 DVE telici simentalki, stari 1 leto in 7 mesecev ter tri krave (ena je breja) prodamo. Gsm: 040 126 272 DVA prašiča težka 180 kg, krmljena z domačo hrano, prodam. Gsm: 031 810 369 RAZNO JEKLENA platišča 15 col (4 kom) za BMW z original okrasnimi pokrovi prodam za 100 evrov. Gsm: 041 518 907 ŠTIRI zimske gume (dve Continental Contact in dve Firestone Winter-hawk) na jeklenih platiščih (205/55/ R16) prodam za 100 evrov. Gsm: 041 222 532 ŠTIRI zimske gume, malo rabljene, dim. 205/55/16 in dve zimske gume dim. 215/55/16, prodam. Gsm: 051 626 788 voc na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Zgodilo se je.. od 11. 11. do 17. 11. - 11. listopada je god sv. Martina; martinovo je star jesenski praznik z obloženo mizo, pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina. Pri nas so zato v vinorodnih krajih s pokušino novega vina združene tudi pojedine in različne stare šege in navade; vse, ki so se ohranile okoli martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo "jesenski pust"; karkoli se ob martino-vanju dogaja, je starejšega izvora, kot je svetnik sam, tako da je priljubljeni svetnik, čigar god je Cerkev postavila v primeren GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Kolenc Denis,Velenje, Ulica Janka Ulriha 27 in Sovič Janja, Velenje, Ulica Janka Ulriha 27. SMRTI Tamše Ivan, roj. 1926, Velenje, Cesta II 10; Babulč Anton, roj. 1933, Šoštanj, Lokovica 28 d; Jagrič Marija, roj. 1930, Podčetrtek, Lastnič 87 b; Zupančič Slavka, roj. 1937, Šoštanj, Lokovica 16 c; Vuletic Nikola, roj. 1934, Velenje, Šercerjeva cesta 11; Zapušek Alojzija, roj. 1931, Šoštanj, Ravne 98; Budič Sever Antonija, roj. 1925, Ljubljana, Gorkičeva ulica 16; Križnic Zorica, roj. 1921, Velenje, Cesta II 23; Pocajt Marjan, roj. 1949, Šoštanj, Florjan 139. čas, moral prevzeti poganska praznovanja in šege, ki jih ni bilo mogoče zatreti; novembra so namreč pogani našega podnebnega pasu (verjetno Kelti) obhajali praznik v zahvalo za letino in imeli koline, da so si pripravili zaloge za prihajajoči zimski čas; tdi pastirji so imeli svoja obredna slavja, saj se je bilo treba zahvaliti za uspešno pašo, zmanjšanim čredam pa je bilo treba izprositi blagoslov; k vsem tem slavjem pa so prihajali tudi duhovi rajnih prednikov; pri nas je sv. Martinu posvečeno veliko farnih in podružničnih cerkva, saj gre zagotovo za enega najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov; V naši neposredni bližini sta cerkvi posvečeni sv. Martinu v Velenju in v Šmartnem ob Paki, kjer 11. novembra praznujejo tudi svoj občinski praznik, zato vsem občanom občine Šmar- V ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Jože Melanšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) tno ob Paki iskrene čestitke; - na slavnostni seji občinskega sveta Šmartnega ob Paki so ob občinskem prazniku 11. novembra leta 1998 Ivanu Atelšku podelili najvišje občinsko priznanje, naziv častni občan občine Šmartno ob Paki; - 12. novembra 1964 je bila v Velenju ustanovljena Gimnazija DEŽURSTVA LEKARNA VELENJE Lekarna Center, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, tel. 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 12. in 13. 11. - Matej Strahovnik, dr. dent. med. Velenje v izgradnji, prvi ravnatelj pa je postal Bojan Glavač; - 14. novembra 2002 je takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan podelil Jožetu Melanšku iz Velenja častni znak svobode RS za požrtvovalno in vztrajno delo v planinski organizaciji; - 12. novembra 1999 je v Lyonu v Franciji na svetovnem balinarskem prvenstvu za mladince in mlajše člane pri članih do 23 let Velenjčan Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zlato medaljo; - 16. novembra 1992 je v Domu učencev v Velenju steklo izobraževanje za 355 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so začasno živeli v občinah Velenje in Mozirje. a Damijan Kljajič VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. - Pogrebno pokopališka dejavnost 03 896 44 90 24 ur na dan Plačilo na obroke Smo edini, ki na pokopališčih Podkraj in Škale nudimo pogrebno pokopališke storitve v celoti: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, celovito ureditev vsega potrebnega za zadnje slovo po vaših željah. Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Pišite nam: iokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Tiho si odšla kot lepa misel, ki ne mine in nam pusti le spomine. ZAHVALA ALOJZIJA ZAPUŠEK iz Raven pri Šoštanju 29. 4. 1931 - 31. 10. 2016 Ob izgubi drage mame, tašče in babice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam na različne načine lajšali bolečino ali nam bili v oporo. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji tako izkazali spoštovanje. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Z bolečino sporočamo, da nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra SLAVICA ZUPANČIČ iz Lokovice 7. 11. 1937-31. 10. 2016 Hvala vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni In noč je plula v krilu tišine... ZAHVALA IVAN TAMŠE 1926 - 2016 Ko se je večerni mrak ogrnil v temo, je 28. oktobra 2016 za vselej odšel na neko drugo galaksijo dragi mož, ljubi atek in dedek. Spremljale ga bodo naše solze, ta tihi jezik bolečine ... Vsem, čisto vsem, ki ste nam v času njegove bolezni kdaj koli in kadar koli pomagali, iskrena hvala. Posebna zahvala tudi vsem tistim, ki ste se mu poklonili ob slovesu in ga spremljali tja na konec poti . Ostali so nam spomini in spomini so zvezde. V globoki žalosti: žena Anica, hčerke Zlata, Jolanda in Božena, vnuka Rok in Aljoša, vnukinja Monika in zet Uroš Velenje, Ljubljana, Slovenske Konjice Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 24 Ko obtiči dvigalo Dvigala v Velenju so ustrezno vzdrževana - Število intervencij ob zastojih upada - Gasilci posredujejo najhitreje Dvigalo Centra Nova je zagotovo eno najbolj obremenjenih. A kot pravijo, pogostim okvaram botruje nepravilna uporaba, pravzaprav vandalizem. Tina Felicijan Vam je v majhnem prostoru neprijetno ali pa ne zaupate jeklenim vrvem in greste zato raje po stopnicah? To je res bolje za vaše srce kot tudi strah v dvigalu. A je ta odveč, pravijo upravniki in reševalci, ki da dobro skrbijo za dvigala in hitro posredujejo, če vendarle gre kaj narobe. > Zakonodaja upravnike stavb namreč zavezuje k enkratletne-mu pregledu dvigal, ki jih opravijo pooblaščeni izvajalci, prisoten pa mora biti tudi pooblaščeni serviser, je pojasnil Bla-goje Manovic, direktor podjetja Lift Beam, ki skrbi za približno sto dvigal v Velenju in zagotavlja, da so ustrezno vzdrževana in dobro delujejo. »To so specifične naprave. Občasno je treba narediti kakšen remont. Včasih upravniki ali lastniki to odlašajo, a načeloma se pravočasno dogovorimo.« Dodaja, da je življenjska doba dvigal v Evropi 12 let, nekatera dvigala pri nas pa so stara tudi 50 let, a ob ustrezni obnovi dobro delajo. »S pravilnim vzdrževanjem in sprotnim posodabljanjem - dvigala opremimo z mikroprocesorji in inverterji - so povsem ustrezna.« Vsako dvigalo mora biti tudi opremljeno z navodili uporabniku, kako naj ravna ob zastoju. Imeti mora tipko - navadno ru- meno z zvoncem ali rdečo SOS. Ta je povezana z dežurno službo, ki se ob zastoju ali kaki drugi okvari dvigala odzove in takoj vzpostavi zvezo s kabino. Tako reševalci dobijo prve informacije o stanju. Okvare povzročijo tudi uporabniki sami V Velenju je veliko stolpnic in drugih objektov z dvigali. Gasilci PGD Velenje s poklicnim jedrom, ki zagotavljajo 24-urno dežurstvo, so prevzeli tudi naloge reševanja oseb iz dvigal. Največkrat morajo posredovati zaradi tehnične okvare ali iz- pada elektrike. Dvigalo recimo prevozi mejo v posamezni etaži za dva, tri centimetre. To pomeni napako in posledično zastoj. Zato se vrata ne odpro in oseba ostane ujeta. »Izjem, ki bi povzročile posebno skrb ali kazale na potrebo kakega dodatnega ukrepanja, nismo zabeležili,« je povedal vodja poklicne enote gasilcev Boris Brinovšek. Vsako dvigalo ima predpisano nosilnost. Po izkušnjah gasilcev se ljudje tega načeloma držijo in ne prekoračijo dovoljene mase. »Tako navadno rešujemo dve ali tri osebe, največ štiri, tudi kakega posameznika.« Manovic dodaja, da uporabniki včasih ravnajo nepravilno, tudi malomarno. Vandali zvijejo vrata, zažgejo gumbe. »Recimo predčasno odprejo vrata in dvigalo se ustavi. Sicer pa večjih težav ni in tudi pregledniki pravijo, da imamo skorajda najbolje vzdrževana dvigala in najmanj okvar.« V nekaterih objektih so okvare pogostejše, vendar nam tega podatka niso želeli zaupati. Dve uri v ustavljenem dvigalu sta znatno preveč Gasilci so z upravniki sklenili pogodbe za 50 objektov in tako varujejo 72 dvigal. Izvajajo 24-ur- ni nadzor in imajo večje število pripravljenih ljudi. Za druga dvigala skrbijo druge službe - varnostniki, služba za požarno varovanje, a je njihov odzivni čas navadno daljši. Govorna naprava v nekaterih dvigalih najprej pokliče hišnika, ta pa serviserja. »So tudi objekti, ki teh povezav še nimajo. Kljub strošku, ki je ob morebitnem zastoju malenkosten, priporočam, da upravniki povezavo zagotovijo. Mislim, da hitra in uspešna intervencija to odtehta,« pravi Brinovšek. Leta 2014 so imeli 54 intervencij, lani 37, letos za zdaj 26 od skupno več kot 230 posredovanj. »Ampak glede na število dvigal teh intervencij ni pretirano veliko.« Po zakonu se mora reševalec odzvati v dveh urah, kar je po Brinovškovem mnenju bistveno predolg čas. »Nekatera dvigala sicer imajo zasilno razsvetljavo, da uporabnik ne ostane v popolni temi. A iz lastnih izkušenj lahko povem, da je občutek, ko ob-tičiš in čakaš, kar strašljiv.« Tako je prednost gasilcev ravno v tem, da je njihov izvozni čas 2-3 minute. V velenjski občini je čas prihoda v objekt 5-8 minut. »To je še sprejemljivo. Sicer ljudje že postanejo nestrpni, počutijo se utesnjeni, nastane rahla panika ob dvomu, če jih je kdo sploh zaznal, če bo prišel in jih rešil.« Reševanje izpeljeta najmanj dva gasilca. Eden gre v strojnico dvigala, kjer varnostno izklopi celotni sistem. Drugi v etaži, kjer je dvigalo ostalo, poskuša vzpostaviti stik z ujetimi. Nato preko UKV povezave z gasilcem iz strojnice spuščata oziroma dvigata kabino do položaja, ki je dovolj varen, da lahko mehansko odpremo vrata in osebe rešimo iz kabine.« Do večjih zapletov ne more priti? »Zagotavljam, da dvigala drugih nevarnosti ne predstavljajo. Gre le za zastoj,« je še povedal Boris Brinovšek in potrdil, da sta strah pred dvigali in nezaupanje odveč. Pred leti, ko dvigala še niso bila povezana z gasilsko interventno službo, so štiri osebe, med njimi nosečnica, obtičali v dvigalu sredi noči. Tudi mobilnega telefona niso imeli. Čakali so slabo uro, preden jih je opazil naključni mimoidoči in poklical gasilce. »Preden smo prispeli, so osebe že razbile steklo na dvigalu. Prišlo je do večjih krvavitev, da ne govorim o joku, paniki. Verjemite, da počutje v tako majhni kabini z večjim številom oseb res ni prijetno,« pomni Boris Brinovšek. Lahko poskoki ustavijo dvigalo? »Lahko se zgodi, da zato stikalo v jašku izpade in se dvigalo ustavi,« odgovarja Blagoje Manovic. Lahko dvigalo prosto pade? »Ne. Od leta 1853 poznamo lovilno napravo, po domače imenovano maček, ki dvigalo zadrži v primeru pretrganih vrvi. Do septembra prihodnje leto moramo namestiti celo dvosmerne.« Ustanavljajo Šaleško društvo »general Maister« Poklon tudi Karlu Verstovšku, ki mu bodo odkrili doprsni kip in predstavili njegovo politično bibliografijo Mestna občina Velenje, ustanova Velenjska knjižna fundacija in iniciativni odbor za ustanovitev Šaleškega društva »general Maister« Velenje pripravljajo ob državnem prazniku - dnevu Rudolfa Maistra - skupno prireditev, ki bo v ponedeljek, 21. novembra, v vili Bianca v Velenju. Ob tem ustanavljajo tudi Šaleško društvo »general Maister«. Ob tej priložnosti se bodo poklonili tudi velenjskemu rojaku Karlu Verstovšku, ki mu bodo odkrili doprsni kip (delo kiparja Jurija Smoleta) in predstavili njegovo politično bibliografijo avtorjev dr. Aleksandra Gačica in dr. Gregorja Jenuša. »Zainteresirane ljudi, ki želijo ohraniti spomin na zgodovin- sko delo generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo, pa tudi na vse na- rodno zavedne Slovence, ki so delovali v programu Zedi-njene Slovenije proti fašizmu in nacizmu ter za samostojno Slovenijo, vabimo, da se nam pridružijo,« pravijo Jože Zupančič, Ivo Stropnik in Drago Martinšek, ki sestavljajo iniciativni odbor za ustanovitev društva. Društvo bo delovalo kulturno, umetniško, izobraževalno, znanstveno in športno, vse z namenom razvijanja in utrjevanja domoljubja na območju celotne Šaleške doline, pravijo in dodajajo, da bodo delovali nadstrankarsko, ne glede na morebitno politično ali strankarsko pripadnost članov društva. Ustanovna skupščina bo 21. novembra ob 17. uri. Razstava in razprava o prometni strategiji Velenje - V sklopu priprave Celostne prometne strategije Mestne občine Velenje bo v torek, 15. novembra, ob 17. uri v Galeriji na prostem (pešpot med pošto in Kardeljevim trgom) odprtje razstave o viziji Celostne prometne strategije Mestne občine Velenje, na kateri bo obiskovalce nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Na odprtju razstave bodo sodelo- vali tudi učenci in učitelji Osnovne šole Gorica. Isti dan bo ob 10. uri v vili Bianci (Stari trg 3, Velenje) potekala 4. javna razprava "Oblikujmo skupaj prihodnost našega mesta" na katero so vabljeni vsi, ki jih ta tema zanima. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Nekdanja Lučka še ni zaživela v celoti Hostel je pripravljen sprejeti prve obiskovalce, gostinski lokal pa še ne Milena Krstič - Planine Šoštanj - Občina Šoštanj je po tistem, ko so v mestu zgradili nov vrtec, oddelke starega namenila novim namembnostim. Tudi vrtec Lučka, v katerem je bila uprava. Gradbena in večja obnovitvena dela na objektu so zaključili konec lanskega leta, društva, ki so jim namenili objekt, pa so lahko v njih urejala svoje prostore. Svoj prostor v njem so našli taborniško društvo Rod Pusti grad, Šaleški alpinistični odsek, Planinsko društvo Šoštanj, Mladinski center Šoštanj, Umetniško društvo Artus in fotografski atelje. Društva imajo od začetka letošnjega leta na razpolago pisarne, skladiščne prostore in skupno sejno sobo ter prireditveni prostor. Tedensko v prostorih potekajo društveni sestanki in manjše prireditve, kot so potopisna predavanja, projekcije in predstavitve. V mansardi je urejena tudi plezalna stena, ki jo upravlja Šaleški alpinistični odsek in jo njihovi člani uporabljajo za treninge in priprave vse leto. Sejna soba in prireditveni prostor sta v prostih terminih in v skladu z dogovorom na voljo tudi ostalim društvom in uporabnikom. Vsako sredo potekajo glasbene delavnice, večkrat so v njej sestankovali tudi člani Naravovarstvene zveze Smrekovec. »Objekt pa še ni zaživel v celoti, ker je za del stavbe - hostel in gostinski lokal - potrebno pridobiti še uporabno dovoljenje. Hostel je v celoti končan in opremljen ter pripravljen za obiskovalce, več težav pa je z gostinskim lokalom, ki ga upravljajo člani Mladinskega centra. Treba je dokončati stopnišče, kjer manjkajo nekateri varnostni elementi, in opremiti točilni pult,« pojasnjuje direktor uprave Občine Šoštanj Drago Koren. V občini Šoštanj pa so tudi praktični. Iz finančnih razlogov bodo vlogo za uporabno dovoljenje izdelali enkrat in ne za vsak del posebej. V tem tiči tudi razlog, da stvar še ni končana. Aktiven dan za aktivno starost Center starejših Zimzelen uvaja program za aktivno preživljanje prostega časa starejših iz bližnje okolice Topolšica - V Centru starejših Zimzelen bodo starejšim iz bližnje okolice, ki bivajo doma, dvakrat na teden s programom 'Aktiven dan za aktivno starost' omogočili preživljanje dela dneva ob aktivnostih, namenjenih krepitvi njihovih fizičnih in kognitivnih sposobnosti ter veča- nju kroga družbenih stikov. »Del programa bo namenjen rekreaciji, aktivni vadbi, ki bo prilagojena njim, del pa druženju ob družabnih igrah in delavnicah. Aktiven dan se bo vsakič začel s klepetom ob kavi, čaju, napitku, zaključil pa s kosilom,« pravi Diana Janežič iz Zimze- lena. Uvedli naj bi ga konec novembra, vsakič pa bo trajal od 9.30 do 13.30. Strošek? Letna članarina 15 evrov, osem aktivnih dni v enem mesecu pa 45 evrov, kar je manj kot 6 evrov na eno druženje. ■ mkp