GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA GOSPODARJENJE V LETU 1978 PRED NAMI JE IZREDNA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA. NAMENJENA JE INFORMIRANJU DELAVCEV =llllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllll O ZAKLJUČNEM RAČUNU TOZD IN DO' z ATO NAJ BI SE Z NJO SEZNANIL VSAK DELAVEC. LE DOBRO SEZNANJENI SE BOMO DELAVCI LAHKO VKLJUČEVALI V RAZPRAVO O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU O PRETEKLEM LETU IN GA KRITIČNO OCENILI. LETO 1978 JE V MARSIČEM PREOKRETNICA TAKO ZA DO V CELOTI KOT ZA NJENE TOZD. V PRETEKLEM LETU SMO SPREJELI VRSTO SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV, KI POMENIJO NE SAMO ČISTEJŠE IN PRAVIČNEJŠE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI, TEMVEČ V MARSIČEM NOV NAČIN OBRAVNAVANJA DELA IN DELAVCA. MORAMO REČI, DA JE ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978 ODRAZ NOVIH SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH NAČEL IN DA POTRJUJE' .PREDVSEM KAR ZADEVA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA, PRAVILNOST LE-T' GOSPODARJENJE JE POSTALO Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU NEODTUJLJIVA PRAVICAMI DOLŽNOST VSAKEGA DELAVCA. TO PA LAHKO RESNIČNO POSTANE SAMO, ČE JE DELAVEC DOBRO INFORMIRAN IN SE ZNA PRAVILNO ODLOČATI. KER JE GOSPODARJENJE ZELO KOMPLEKSNO IN PREPLETENO JE PRAV DA IZLUŠČI MO V NJEGOVEM OBRAVNAVANJU TISTE PODATKE, KI OMOGOČAJO RAZUMEVANJE IN OCENO VSEH DRUGIH SESTAVIN GOSPODARJENJA. NAMEN TEGA POROČILA JE PRAV TA' DA IZLUŠČIMO TISTE KAZALCE, KI OMOGOČIJO KOMPLEKSNO OCENO GOSPODARJENJA. INFORMACIJA KAKRŠNA JE PRED VAMI, JE OBLIKOVNO IN VSEBINSKO NOVA IN PRVA TE VRSTE. PREDSTAVLJALA NAJ BI TRAJNO OBLIKO OBVEŠČANJA DELAVCEV O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU NE SAMO OB KONCU LETA, TEMVEČ TUDI MED LETOM. UPAMO, DA JE DOVOLJ POENOSTAVLJENA, NARAVNA IN RAZUMLJIVA. Osnovne cilje, ki si jih je TOZD zadal za 1. 1978, lahko vsebinsko razčlenimo na: — organizacijsko-kadrovske — prodajno-proizvodne — razvojno-tehnološke — investicij sko-nabavne — samoupravne Na področju organizacijsko kadrovskih ciljev so bili storjeni veliki premiki, ki pa jih lahko v vsej širini zazna in oceni le tisti, ki je dobro poznal prejšnje stanje. — Vsebinsko, kot nosilci nalog in odgovornosti, so opredeljeni oddelki oz. službe z vodji. — Kontrola, priprava dela in vzdrževanje so se kadrovsko ojačali. — Ob uvajanju novega sistema nagrajevanja so bili izpopolnjeni ali na novo izdelani določeni organizacijo-tehnični predpisi. — Izoblikovale so se notranje povezave, jasneje so opredeljene pristojnosti in odgovornosti. doseženo stanje je boljše od prejšnjega, smo pa še daleč od stanja, ki bi nas zadovoljilo. Postavljeni so določeni temelji, na katere bomo morali še mnogo dograditi. Več skrbi in časa bomo morali nameniti izobraževanju in strokovnemu usposabljanju, mnogo več pozornosti posvetiti sprejemu delavcev. Številke, ki opredeljujejo vrednost prodaje kot proizvod- nje, govorijo, da smo plan presegli. Največje breme za tako dosežen in presežen plan je nosil oddelek predelave in skladišča. Mnenja sem, da je prav, da delavcem teh oddelkov izrečemo priznanje. Kljub preseženemu planu pa lahko ugotovimo, da z kvaliteto operativnega planiranja, kljub določenim pozitivnim premikom, še vedno ne moremo biti zadovoljni. Osnovni razvojno-tehnološki cilj je bil osvojitev „sanitarne" akrilne plošče, ki jo potrebuje TOZD Kopalniške opreme v Metliki. Poleg tega so bili postavljeni tudi drugi cilji (novi formati, strukturirane plošče, izboljšave receptur ipd.). Po večmesečnih težavah in iskanju rešitev je zadovoljivo stekla proizvodnja sanitarnih plošč. Mnenja smo, daje to ena največjih pridobitev TOZD v 1. 1978. Investicijsko-nabavni cilji so bili v veliki meri doseženi. V celoti niso bili izvedeni vsi cilji nabave laboratorijske opreme in investicijskega vzdrževanja. Poleg tega tudi ni bil v celoti izdelan in kompletiran investicijski program. 0 doseženih ciljih na področju poglabljanja samoupravnih odnosov oz. uresničevanju zakona o združenem delu v prak- so, je prav, da presojajo in dajejo oceno družbenopolitične organizacije TOZD in samoupravni organi. Kot poslovodni organ pa se upam trditi, daje bilo za ta cilj vloženega veliko dela. Doseženi rezultati proizvodnje, merjeni s fizičnimi pokazatelji, so odraz tržnih zahtev in naših hotenj, da iz obstoječih kapacitet iztisnemo kar se največ da. Kakšni napori so bili za to potrebni, naj ilustrira naslednje: — tehnična kapaciteta ključnega postrojenja oddelka plošč (reaktorji in kadi) za dvoizmensko delo, je bila za sedanjo strukturo plošč ob nakupu definirana za 800 ton, v preteklem letu je oddelek izdelal 843 ton; — oddelek predelave je kapaciteto edine preše, kijoje imel, izkoristil maksimalno. Ob štiri-izmenskem delu se je preša ustavila le ob takih dnevih kot je 1. maj in 29. november, in tako je možno predelati 340 ton plošč na eni preši; — lepljenje in ob žago vanje proizvodov predelave pa je (zaradi prostorske stiske) ob vsakem ugodnem vremenu potekalo tudi na prostem. Na osnovi tega lahko rečem, da so količinski rezultati proizvodnje dobri, manj zadovoljni pa smo z rezultati kvalitete. Tu mislim pred- 1T0ZD 1 TAP vsem na debelinsko odstopanje aktilnih plošč, ki nam izdelek zaradi uvrstitve v nižji kvalitetni razred tudi razvrednoti. Res je, da uspešnost poslovanja ugotavljamo le s finančnimi pokazatelji — ustvarjenim prihodkom, dohodkom in čistim dohodkom. Vendar pa so razmeija med temi pokazatelji odvisna tudi od gospodarjenja z delovnim časom, surovinami in pomožnimi materiali ter napravami, skratka od potroškov. Podatki kažejo, da je TOZD razmeroma dobro gospodaril. Razmerja med prihodkom, dohodkom in čistih dohodkom so ugodna, zato smatram, da je bilo poslovanje uspešno. Dejstvo je, da smo večino samoupravnih aktov, ki urejajo dohodkovne in druge samoupravne odnose ter delitev sredstev za osebne dohodke sprejeli v 1. 1978 (nekatere šele sredi leta). Zato smatram, daje vprašanje, - koliko smo v praksi resnično že uspeli z realizacijo določil teh aktov, preuranjeno. Zgradili smo temelje, postavili principe. Določene stvari smo že tudi več ali manj uspešno operacionalizirali. Kljub temu pa sem mnenja, daje pred nami še dolga pot preizkušenj preden bomo z gotovostjo lahko rekli, da smo v teh hotenjih resnično uspeli. NEKATERI KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA 1. PROIZVODNJA Iz tabelaričnega pregleda fizičnega in vrednostnega obsega proizvodnje izhaja, da je bil plan dosežen in tudi kar za 13,2 % presežen. Za TAP je razveseljivo predvsem to, daje bila po fizičnem, kot po vrednostnem nost povečanja proizvodnje. Izredno problematična in popolnoma izčrpana pa je kapaciteta plošč, ki mora takoj dobiti absolutno prednost pred vsemi drugimi naložbami v TAP, pri tem so mišljene predvsem tiste DEJANSKA PROIZV. 1978 PLANIRANA PROIZV. 1978 DEJANSKA PROIZV 1977 30 60 90 100 % VREDNOST PROIZVODNJE PO CENAH ZA LETO 1978 OBSEG IN VREDNOST PROIZVODNJE 1 2 3 4 5 6 7 NAZIV PROIZVODA ENOTA MERE DEJAN. PROIZV. 1977 PLAN. PROIZV. 1978 INDEKS 4:3 DEJAN. PROIZV. 1978 INDEKS 6:4 AKRILNE PL. t 641 800 124.8 843 1054 AL.OKVIRJI kom 1303 1383 106.1 1562 112,9 KUPOLE kom 3237 3720 114.9 4028 108,2 SVETL. TRAK kom 3063 3306 107,9 4200 127,0 PL PODN. kom 2689 3393 126,1 3478 102,5 VREDNOST PROIZVOD OlN * 74554 83.753 112,3 94.826 113,2 * po cenah v tetu 1978 3. PRODUKTIVNOST VREDNOST PROIZVODNJE NA ZAPOSLENEGA 7 OOO DIN ' obsegu presežena predvsem proizvodnja v predelavi, ki tudi v dohodkovnem smislu največ prinaša. Razveseljivo je, da nam je uspelo povečanje prostorskih in storjenih kapacitet (600 m2 prostora in še ena preša), ki dajejo predelavi nadaljnjo mož- Povečana zaposlenost', je v letu dni porasla od. 93 na 113 delavcev ali za 21,5 %, povečan obseg proizvodnje merjen vrednostno po stalnih cenah pa je porastel za 42,3 %, iz tega izhaja,- da se je dvignila tudi produktivnost na zaposlenega. To pa dokazuje, da je bilo zaposlovanje smotrno in za dosego rezultatov proizvodnje tudi nujno. Izraba delovnega časa (gospodarjenje s časom) pa seje poslabšala. Saj iz podatkov izhaja, da smo v 1. 1977 od vsega razpoložljivega časa porabili za delo 83 %, v letu 1978 pa le 81 %. Ta razlika pa pomeni 4271 ur. Čas porabljen za dopuste, državne praznike ipd., se je relativno zmanjšal od 10,7 na 10,5 %, izredno pa je porastel čas boleznin in neplačanih izostankov z dela in sicer od 6,3 % vi. 1977 na 8,5 % v 1. 1978 ali za 2,2 %. y absolutnem številu ur so znašali ti izostanki 22.557 ur, kar pomeni povprečno 10,2 delavca, to dejstvo pa je izredno zaskrbljujoče saj naprave, ki pomenijo večjo propustnost kot so: skladiščene cisterne za monomer, reaktorji in polimerizacijske kadi. Stanje glede odsotnosti zaradi bolniškega staleža je tako zaskrbljujoče, da ga moramo v bodoče obravnavati z vso odgovornostjo. predstavlja preko 9 % odsotnost z dela.. Dejstvo je, da je bila dejanska proizvodnja večja od planirane za 13,2 %. To povečanje je po mojem mnenju, omogočila tudi prihranke na surovinah in pomožnem materialu za 1 %. Pri fiksnih stroških, ki jih ta metoda prikazovanja podaja kot materialni del fiksnih stroškov, izkazujemo sorazmerno velike prekoračitve in sicer za 971.000 din ali 14,9 % v odnosu na planirane stroške. Prav gotovo pa je, da pri teh stroških normativi še zdaleč niso tako eksaktni kot pri direktnih stroških. Prav tako pa tudi na začetku leta ni možno Tabela prikazuje produktivnost na zaposlenega z vrednostnim pokazateljem proizvodnje. Iz tabele vidimo, da je produktivnost v 1. 1978 merjena na ta način porasla za 4,7 % oz. od 801.656 din v letu 1977, na 839.168 din na zaposlenega v letu 1978. S tako skromnim porastom produktivnosti ne moremo biti zadovoljni, pa čeprav je bil dosežen pri nespremenjenih tehničnih pogojih. Vsi vemo, da bi z večjim angažiranjem posameznikov in skupin lahko napravili več kot smo. Kaj to potrjuje: — izredno velika odsotnost zaradi bolniškega staleža; — izgubljanje časa ob prehodu izmen v oddelku plošč; — zgubljanje časa in včasih tudi vrednosti zaradi neustrezno urejenih skladiščih prostorov in nezadostne tehnične predvideti vseh, med letom -nastalih situacij, kot so podražitve, in nujne a s planom nepredvidene usluge. Če prekoračitev „materialne-ga“ dela fiksnih stroškov gledamo iz zornega kota večje proizvodnje, podražitev novih a ne planiranih uslug, dobimo povsem drugačno predstavo. Kot neplanirane a nujne usluge in podražitve se kažejo predvsem naslednji stroški: — atesti in razsikave cca 175.000 din — projekti 70.000 din — vpliv povečane cene goriva 240.000 din Skupaj (le glavni nepredvide- RAZLIKA 1978 -1977 27 5 INDEKS 1978-1977 1 0477 * * BO «"°h ",0 1978 opremljenosti oddelka, skladišč in odpreme (večji viličar, nekrita nakladalna rampa ipd); — premajhna angažiranost v smeri izboljšanja kvalitete in zmanjšanja porabe surovin in pomožnega materiala; — ne do konca izpeljana priprava dela in operativno planiranje dela montažnih skupin, ki večkrat povzroči odhod na nepripravljena gradbišča. prepričan sem, da so še določene notranje rezerve za katere se bomo morali angažirati, če hočemo tudi vnaprej voditi uspešno bitko za dvig produktivnosti. ni stroški) 486.000 din V kolikor za ta znesek zmanjšamo prekoračitve, znaša njihova prekoračitev glede na plan le še 7,5 %. To prekoračitev moramo priznavati kot strošek materialnega dela fiksnih stroškov k povečani proizvodnji. Z upoštevanjem teh dejstev lahko ugotovimo, da so se tudi ti stroški na enoto proizvoda relativno znižali. Taka razlaga tega dela fiksnih stroškov pa še zdaleč nima namena utemeljevati izredno visokih fiksnih stroškov, ki jih je TAP v 1. 1978 imel (skupaj 19.292.324 din), pad pa le obrazložiti najvidnejše vzroke-prekoračitev. Na osnovi povedanega lahko zaključim, da je bilo gospodarjenje z materiali, glede na planske cilje, zadovoljivo. Ob tem pa poudarjam, da dosegajo ti stroški v TAP tak absolutni znesek (59.920.000 din), pri katerem že zmanjšanje za 1 % pomeni velik uspeh. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM VRSTA STROŠKA PLAN 1978 DEJANSKO 1978 ODSTOP. v OOO DIN INDEKS -SUROVINE 33 336 32.883 -t 453 98.6 -MATERIAL 19.759 19.568 + 191 99.9 -MATERIALNI DEL FIKSNIH STROŠKOV 6.498 7.469 - 971 114.9 SKUPAJ 59.593 59.920 - 327 100-3 I | 2. ZAPOSLENI IN IZKORIŠČANJE ČASA ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA LETO Število (ure) 1977 t LETO Število (ure) 1978 % DELO 179.4.40 83,0 213.566 81.0 DOPUSTI IN DRŽAVNI 23.144 10,7 27.510 10,5 PRAZNIKI BOLEZNINE IN 13732 6,3 22.557 8,5 NEPLAČANI IZOSTANKI ŠTEVILO ZAPOSLENIH 93 113 4. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM USTVARJENI PRIHODEK IN RAZPOREJANJE DOHODKA prihodek materialni stroški, amortizacija dohodek svobodna menjava - SIS, -DSSS z akonske obveznosti pogodbene obveznosti čisti dohodek osnove za razporejanje ČD Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja in upravljanja z materialnimi sredstvi za delo. Je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacijski stroški, dohodek in čisti dohodek. Od prihodka odštejemo najprej stroške za porabljeni material in amortizacijska sredstva. Razliko predstavlja dohodek temeljne organizacije. Obseg ustvarjenega dohodka in primerjavo z dohodkom leta 1977 prikazuje tabela A. Dohodek razporejamo za skupne in splošne družbene potrebe, določene z zakonom, sprejete s samoupravnimi sporazumi in dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Iz dohodka poravnamo najprej obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti (davek na dohodek in druge) ter pogodbene in druge obveznosti (članarine in prispevke združenjem, premije za zavarovanje družbenih sredstev itd.). V tabeli B so prikazane nekatere pomembnejše obveznosti TOZD, ki smo jih poravnali iz dohodka. Ko odštejemo od dohodka vse zgoraj naštete obveznosti, ostane čisti dohodek (ČD). Čisti dohodek je osnova za ustvarjanje rezerv, sredstev za razširitev materialne osnove dela (akumulacije), razporejanje sredstev za osebne dohodke (iz živega in minulega dela) in sredstev za skupno porabo. Pri razporejanju čistega dohodka upoštevamo naslednje osnove: — opravljeno živo delo — uporabljena sredstva za proizvodnjo (minulo delo) sredstva rezerv načela razporejanja ČD koeficient povečanja 1,481 Osnove za razporejanje čistega dohodka so prikazane v tabeli C. Najprej razporedimo iz ČD sredstva rezerv, kot to določa zakon. Tako zmanjšani ČD razporejamo po načelih iz našega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in ČD: a) izhodišče za razporejanje in razmerje med minimalnim osebnim dohodkom (min. OD) in minimalno akumulacijo (min. AK). ČD, ki zagotavlja le min. OD in min. AK je minimalni ČD (min. ČD). b) v kolikor je ustvarjeni ČD večji od min. ČD, razporejamo relativno več za akumulacijo kot za osebne dohodke (OD). c) kolikor večji je ČD v primerjavi z min. ČD, toliko večji je tudi deležna OD iz minulega dela. Če je dosežen le min. ČD, sredstev za OD iz minulega dela ni. Čim večja je stopnja relativnega dohodka (razmerje med ČD in min. ČD), toliko več namenjamo za akumulacijo in OD iz minulega dela. V tabeli D so označena merila, ki jih uporabljamo za proporcionalno razporejanje ČD, v tabeli E pa je prikazan postopek ugotavljanja stopnje relativnega dohodka. Na osnovi meril iz tabele D in stopnje relativnega dohodka (tabela E) izračunamo osnovo za proporcionalno povečanje vseh treh deležev, na katere razporejamo ČD. Osnova za proporcionalno povečanje teh treh deležev je seštevek min. OD, povečane akumulacije (iz tabele D) in OD iz minulega dela (iz tabele D). Iz primerjave ustvarjenega CD in seštevka osnov ugotovimo koeficient za povečanje posamezne osnove, t.j. min. OD, povečane akumulacije in OD iz minulega dela. Razpoložljiva sredstva, ki jih razporejamo v te tri namene, so prikazana v tabeli G. RAZPOREDITEV PRIHODKA IN DOHODKA CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK 1977 000 din 1978 000 din ODSTOTEK POVEČANJA CELOTNI PRIHODEK 67.271 94.347 140 MATERIALNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA 48.679 63.341 13 0 DOHODEK 18.592 31.007 199 PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI IN DOHODKA 1977 OOOdin 1978 OOOdin ODSTOTEK POVEČANJA SVOBODNA MENJAVA /SIS/ 1. 328 1.916 144 SVOBODNA MENJAVA /DSSS/ 2 .462 1.905 77 OBRESTI OD KREDITOV 1.531 2 287 149 ZAVAROVALNE PREMIJE 192 240 125 DRUGE OBVEZNOSTI 862 1.186 138 ČISTI DOHODEK 12.218 23.472 192 OSNOVE IN-MERILA ZA RAZPOREJANJE ČD OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA VREDNOST / OOOdin/ VSA UPORABLJENA SREDSTVA 49.770 SREDSTVA USTVAR. Z DELOM DELAVC.V TOZD /LASTNA SRED / 20.903 MINIMALNA AKUMULACIJA /5% OD VSEH SREDSTEV/ 2.489 MINIMALNO OVREDNOTENO DELO /MIN OSEBNI DOHODEK/ 8 899 ČE JE ČD VEČJI KOT MINIMALNI ČD/STOPNJA RELAT. DOHODKA/ 100 110 140 160 18: 180 .7 200 JE OSNOVA ZA AKUMULACIJO NA VSA SREDSTVA 57. 5.47. 6.67. 7.47. 8 8.27. 47. 97. JE OSNOVA ZA OD IZ MINULEGA DELA IZ LASTNIH SREDSTEV 07. 0.67. 2.47. 3.67. 5 4.87. 07. 67. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA UGOTAVLJANJE STOPNJE RELATIVNEGA DOHODKA MINIMALNA AKUMULACIJA MINIMALNI OD SKUPAJ MINIMALNI ČD 2.489 8.899 11.388 DEJANSKI ČD 20.924 STOPNJA RELATIVNEGA DOHODKA 183.7 OSNOVE OSNOVE SKUPAJ MINIMALNI OD POVEČANA AKOMUL ACI JA /IZ TABELE D/ OD IZ MINULEGA DELA /IZ TABELE D/ 8.899 4.181 1.04 5 14.125 SREDSTVA ZA OD IZ ŽIVEGA DELA SREDSTA ZA AKUMULACIJO SREDSTVA ZA OD IZ MINULEGA DELA MINIMALNI OD KOEFICIENT AKOMULACIJA IZ TABELE F« KOE F. OD IZ MINULEGA DELA IZ TABELE F * KOEF 13.184 6192 1548 sredstva akumulacije sredstva skupne porabe osebni dohodki Iz sredstev akumulacije razporedimo najprej zakonska sredstva v obliki posojila kot pomoč manj razvitim. Sredstva za osebne dohodke iz živega in minulega dela razporejamo še na del za skupno porabo in osebne dohodke delavcev. Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo z odstotkom, določenim s planom in upoštevajoč medsebojno solidarnost TOZD. Iz teh sredstev črpajo TOZD enako na zaposlenega, prispevajo pa po svoji gospodarski moči. Razlika med sredstvi za OD in sredstvi sklada skupne porabe so sredstva namenjena za OD delavcev. REZULTATI GOSPODARJENJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DO NOVOLES TABELA RAZPONOV VREDNOSTI ENOT DELA % odstopanja od povprečja TPP TSP DVOR TVP ŽAGA SIGMAT METLIKA BLP DSSS Razlike med temeljnimi organizacijami ne izvirajo samo iz gospodarjema posamezne TOZD, temveč v precejšnji meri izražajo zakonitost blagovne proizvodnje in so posledica tehnološke opremljenosti dela. Za razliko od TOZD, ki uporabljajo starejšo tehnologijo, ustvarjajo TOZD z novejšo tehnologijo višje stopnje relativnega dohodka. Ne ^ede na te izredne razlike v stopnjah relativnega dohodka pa se je sistem razporejanja čistega dohodka (opisan v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka) v celoti potrdil, saj je korigiral vplive trga, ki ne izvirajo iz dela, v razumne meje. To potrditev izpričuje gornja tabela. Leto 1978 je bilo za DO Novoles v celoti uspešno, čeprav smo se srečevali s celo vrsto predvsem notranjih težav. V tem letu smo sprejeli večino samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo življenje in delo v temeljnih organizacijah in DO. Pri uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki smo se ga lotili z vso resnostjo, smo lahko ugotovili, da organizacijsko še vedno nismo sposobni gospodariti in poslovati v celoti tako, kot je to določeno z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri tem smo neštetokrat naleteli na človeške ovire, ki izpričujejo pogostokrat še vedno ne dovolj razvito zavzetost in zavest. Zatorej je uresničitev sprejetih vodil pri gospodarjenju in poslovanju še vedno naša dolgoročna naloga. Ugodna ocena gospodarjenja v preteklem letu ne zmanjšuje potrebe, da ponovno preverimo naše razvojne zamisli in oblikujemo programske usmeritve, ki se bodo vključevale v potrebe prihodnosti. Na tem že delamo tako na področju pohištva kot tudi drugih proizvodnih programov. Plan proizvodnje DO Novoles je bil leta 1978 za 11,4 % večji kot dosežena proizvodnja v letu 1977. Izpolnili smo ga 95,7 odstotno. Izpolnjevanje plana proizvodnje je teklo povezano z uspešnostjo prodaje. TOZD BLP se je v preteklem letu srečeval z zelo različnimi tržnimi razmerami. Izvoz gugal- nikov ni potekal gladko, saj je konkurenca tovrstnih proizvodov z dežel Daljnega vzhoda zelo močna. Take tržne razmere so vplivale predvsem na poslovanje TOZD TDP in TGD. Ugodnejša je bila prodaja ploskovnega pohištva iz TOZD TPP. Na domačem trgu je bilo povpraševanje po novih proizvodih ugodnejše, imeli pa smo težave s potrošniškimi posojili, ki nam jih ni uspelo zagotoviti v takem obsegu, kot so to zahtevale trgovske organizacije. Močno povpraševanje je bilo tudi po izdelkih iz akrila, v drugem polletju pa tudi po sanitarni opremi iz TOZD TKO. Tudi proizvodnja TOZD TVP je bila razprodana. Povpraševanje po izdelkih TOZD TPI je zahtevalo delo v treh in pol izmenah. Za razliko od prodaje na tujem trgu je bila torej prodaja na domačem trgu dobra. To narekuje tudi dolgoročno slabšo izvozno usmerjenost. Ta je zagotovo pogojena s pomanjkanjem ekonomsko uspešnih programov, nazadovoljivo organiziranostjo prodajne mreže v tujini in neusklajenostjo paritete dinarja. Na gospodarski uspeh naših temeljnih organizacij vplivajo poleg proizvodnje in uspešne prodaje prav gotovo tudi izkoriščanje delovnega časa, gospodarjenje z materiali in produktivnost, ki jo izražamo z ustvarjeno letno vrednostjo proizvodnje na zaposlenega. Podatki iz spodnje tabele kažejo, da bomo morali v prihodnje še mnogo bolj kot do sedaj paziti pri gospodarjenju z materialom in izrabi delovnega časa. Kljub temu, da smo imeli večje stroške od planiranih, smo ustvarili dohodek, ki nam v okviru Novolesa zagotavlja normalno reprodukcijsko sposobnost ter pokrivanje osebnih in splošnih družbenih potreb. Seveda pa je slika po TOZD različna. Tako lahko ugotovi- mo, da smo ustvarili tudi sredstva za osebne dohodke iz minulega dela kot rezultat uspešnega gospodarjenja z naložbami iz preteklih let. Do teh sredstev imamo pravico vsi delavci, ki smo sodelovali pri ustvarjanju sredstev za naložbe, razdelili pa jih bomo skladno s samoupravnim sporazumom po sprejemu zaključnega računa, ko bodo znani vsi podatki. KAZALCI GOSPODARJENJA PRIMERJAMO NOV TA P TDP TE.', TPI TPP TSP TGD TVP ŽAGA SIG. IZPOLNJ. PLANA PROIZVODNJE v % dej.78: plan.78 95,7 113,2 86,3 416,0 92,4 92,1 89 p 93,5 104,2 9q6 424,4 PRODAJA V LETU 1978 /v 000 din/ SKUPNO 810756 87350 129225 42929 71048 72181 428895 32886