:r_ Ptuj, torek, j ^ 2. junija 2009
letnik LXII • št. 42 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

TS 2008/2009
( 1. Uradni naziv kluba:
l (izpis iz javnega registra) N^KPTUJ
4. Sedež kluba: ČLiČKOVA ULICA 7,2250 PTUJ
i») j
Í^NojI
Naslov 7Ji paito:
ŠD NS DRAVA FTL.i.Čuikuva uILca 7,22
Kilometri užitkov!
«nww.polimaraton.si
Letališče MoSkanjci pri Ptuju
Politika
Slovenija • Koliko bodo stranke zapravile za volitve O Stran 2

i. Onim:
Po mestni občini Ptuj • Kljub bolezni zmorejo veliko
O Stran 5
Reportaže Preddvor • Izbrali še pet finalistov za ptujski festival
Z> Stran 24
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Volitve v MNZ Ptuj • Spoštovanje pravil igre ali goli birokratizem?
O Stran 11
PRIJAVNIC
za tekmovanje v ligah MNZ
Rokomet •
Jeruzalemčki zadovoljni s 7. mestom O Stran 15
Nogomet • Prva tekma kvalifikacij za obstanek/napredovanje v 1. ligo
Na Ptuj z minimalno prednostjo
V nedeljo se je na kidričevskem nogometnem stadionu zbralo približno 2500 ljubiteljev nogometa, ki so si želeli v živo ogledati dobri stari derbi najboljših ekip iz našega območja: Aluminija in Laboda Drave.
Nogometno rivalstvo med Kidričevim in Ptujem ima dolgo in bogato tradicijo, tokratna tekma pa je bila prva od dveh kvalifikacijskih srečanj za obstanek oziroma napredovanje v 1. SNL.
Več razlogov za zadovoljstvo so na koncu imeli navijači Aluminija, ki so se veselili minimalne zmage svojih »rdečih«, čeprav so imeli ti v dveh primerili celo prednost dveh zadetkov. Ptujčani so boljšo igro prikazali v zaključku tekme, v katerem so zapravili celo nekaj priložnosti za izenačenje. Pred povratnim dvobojem, ki bo v nedeljo ob 17. uri na Ptuju, imata obe ekipi še realne možnosti za končni uspeh, dravaši pa morajo za obstanek v 1. SNL nujno uloviti zmago. Sami verjamejo v svoj uspeh, Kidričani pa prav
O Stran 11
JM
Foto: Črtomir Goznik
Podlehnik • Z majske seje
Svetniki "nogirali" odloke in statut
Zadnjo sejo občinskega sveta je cvet podlehniškega političnega življenja izvedel v mansardi novogradnje na športnem parku v Dežnem, kar je s prostorskega vidika več kot pohvale vredno, saj je v celotni zgodovini političnih zasedanj te občine bilo prvič možno normalno sedeti in dihati, brez mečkanja papirjev in stiskanja na nekaj kvadratnih metrih županove pisarne, kjer seje običajno potekajo.
Destrnik • Obisk predsednika
Destrnik -poseben kraj
Slovesnosti ob podelitvi priznanj posameznikom in organizacijam, ki so občanom občine Destrnik pomagali pri odpravljanju posledic lanskoletnega avgustovskega neurja, se je udeležil tudi predsednik države dr. Danilo Türk.
Sicer pa je celotna seja izzvenela v prestavljanju sprejemanja večine odlokov, ki očitno niso bili pisani po meri svetniškega zbora.
Za začetek zasedanja so vsi zbrani najprej prisluhnili razlagi energetskega koncepta občine, ki ga je podrobno predstavil Janez Petek z Lokalne energetske agencije. Petek je pohvalil predvsem gospodinjstva, ki se kar v 86 odstotkih ogrevajo na lesno biomaso, hudo preveliki potrošniki energije za ogrevanje pa so še vedno javni objekti,
od šole, preko dvorane, do zdravstvenega doma, kjer ima uradni sedež tudi občina. Povedal je tudi, da bi bilo dobro
te objekte prenoviti z upoštevanjem novih standardov o zmanjšanju porabe energije
oz. morda urediti skupinski sistem ogrevanja na biomaso, ter med drugim priporočil, da bi si občina dala izdelati tudi karto javne razsvetljave.
O Stran 3
Zahvale, ki jih je v imenu Občine Destrnik podelil župan Franc Pukšič, je prejelo 83 posameznikov, podjetij in organizacij. Na ta način so se zahvalili vsem, ki so Destrni-čanom pomagali ob uničevalnem neurju, ki jih je prizadelo 15. avgusta lani.
»Po lanskem neurju ste prizadetim v naši občini ponovno povrnili upanje v dobroto sočloveka. To povem zato, ker nekateri mislijo, da je pomoč sočloveku v zadnjih vzdihlja-jih ali pa je že povsem izumrla. Pa hvala Bogu ni tako,« je uvodoma dejal Pukšič in dodal, da je prepričan, da se
kljub vedno bolj neosebnim stikom med ljudmi kaže, da Slovenci znamo stopiti skupaj in si pomagati.
O Stran 4
Foto: ME
Foto: CG
Slovenija • Volilna kampanja v finalu
Koliko nameravajo zapraviti stranke za volilno kampanjo
Čez šest dni bo že znano, kdo so naši novi evropski poslanci. Koliko denarja bodo posamezne stranke oziroma liste zapravile za tokratne volitve, bo sicer natančneje znano šele čez več mesecev, kako so planirale svoje izdatke, pa razkrivamo danes. Nekatere naj bi imele v proračunih do 250.000 evrov, druge (npr. Združeni zeleni in neodvisne liste) pa nič.
temeljila v glavnem na stikih z ljudmi, med ostalimi elementi kampanje SDS bodo tudi t. i. jumbo plakati, s katerimi bodo pokrili vse slovenske regije, televizijski oglasi ter spletno oglaševanje.
V LDS nameravajo za kampanjo pod geslom »Z EU bomo ravnali v rokavicah. Odločno, po pravilih.« zapraviti do 250.000 evrov. Kot so sporočili, trenutno še niso prejeli nobenega računa, tako da še niso zapravili nič. Največ bodo namenili za oglaševanje, torej za jumbo plakate.
Stranka Zares namerava zapraviti vsaj petkrat manj, kot je zakonsko določena meja najvišje vsote, ki jo posamezna stranka lahko zapravi. Kot so zatrdili v stranki, so se glede na gospodarsko in finančno krizo odločili, da bodo odšteli mini-
SD namerava za kampanj o, ki teče pod sloganom Ljudje smo prvi, nameniti med 200.000 in 250.000 evrov, so sporočili iz stranke in pojasnili, da so do sedaj za kampanjo plačali 8.000 evrov. Večino denarja so namenili za neposredni stik z volivci, to je za organizacijo shodov in podobnih dogodkov, ter za oglaševanje, največ prav za t.i. jumbo plakate. Tudi preostala denarna sredstva bodo porabili za iste stvari, torej za shode in oglaševanje.
Za letošnjo volilno kampanjo bodo v SDS namenili približno enako količino sredstev kot leta 2004, ko je strošek volilne kampanje znašal 225.631,87 evra. Slogan SDS na volitvah v Evropski parlament je Slovenija zmore več, kar je tudi ključno sporočilo programa, so sporočili iz stranke. Kampanja bo
Uvodnik
Kjer je ogenj, tam je dim
Tega se dobro zavedajo krajani Lovrenca in okoliških vasi v občini Kidričevo, ki so po dveh velikih požarih odpadnih gum v gramoznici v Lovrencu sredi lanskega in predlanskega leta potegnili najkrajši in najbolj umazan konec. Toliko bolj, ker se kljub številnim opozorilom, maratonskim sestankom in obljubam najodgovornejših v okoljskem ministrstvu ni zgodilo še nič takega, kar bi jih pomirilo in jim dalo vsaj malo upanja, da ne bodo gume zagorele še tretjič.
Mlahavost in neodločnost državnih organov in Občine Kidričevo je več kot očitna, saj je očitno dejstvo, da si podjetniku, ki ima sicer dobro izdelan program sanacije nekdanje gramoznice z granulatom trgane odpadne gume, gramoza in zemlje, na osnovi česar si je pridobil vsa potrebna dovoljenja, nihče ne upa stopiti na prste. Nasprotno, kljub strahu in opozorilom domačinov, da se sanacija ne opravlja po predpisih, se količine odpadne gume v lovrenški jami še naprej kopičijo. Kot da bi nekomu tam zgoraj godilo dejstvo, da se na razmeroma enostaven in lahek način reši državni problem, kam z odpadnimi gumami.
Ogorčeni krajani, ki so po lanskem požaru ustanovili civilno iniciativo, so nemočni in obupani, saj jih nihče ne jemlje dovolj resno, da bi jim prisluhnil, ne dosedanji, ne novi okoljski minister in ne državna uprava. Nemočne so bojda tudi inšpekcijske službe, saj naj bi jim prebrisani podjetnik mahal s papirji in grožnjami, da mu bo tisti, ki mu bo onemogočil nadaljevanje sanacije, pač moral povrniti »ogromna« sredstva, ki naj bi jih vložil v sanacijo.
Zaradi tega je nastala nekakšna pat pozicija, saj so na občini jasno povedali, da mu zaradi strahu pred nepotrebnimi dodatnimi, baje ogromnimi stroški ne upajo odvzeti služnostne pravice nadzemljišči, na katerih je omenjena gramoznica. Iz nadvsepo-dobnih vzrokov neodločno menca tudi država oziroma okoljsko ministrstvo, kije sicer veliko bogatejše, a si očitno ne upa odvzeti gradbenega ali okoljskega dovoljenja, ker bi jih to menda lahko veljalo kar zajeten kup denarja.
Zaupanje domačinov v pravno državo je krepko razrahljano, saj so vse bolj prepričani, da se lovrenška drama dogaja s tiho privolitvijo nekoga tam zgoraj. Da bi obstajala še kakšna druga možnost, si je težko predstavljati, ali pa zanjo, razen morda redkih izjem, še nihče ne ve. Vse skupaj je tako že na moč podobno zgodbi o Butalah in Butalcih, le da je za sedaj še težko z gotovostjo zatrditi, kdo je v tem primeru Butalec in kdo seje sol. Zagoto vo pa se bo to kmalu pokazalo - če ne prej, ob žetvi.
Martin Ozmec
malne stroške, tudi kar zadeva jumbo plakatov ter oglasov v časopisih. Njihova kampanja pa poteka pod geslom »Vzemimo Evropo zares«.
SLS namerava za kampanjo z geslom Evropa se začne v Sloveniji odšteti do 90.000 evrov. Kot poudarjajo, bo tokratna kampanja skromna, prvenstveno pa bodo denar namenili za plakate oz. za oglaševanje in organiziranje dogodkov.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je dejal, da nameravajo v stranki porabiti čim manj de-
Foto: wordpress.com
narja oz. približno toliko, kot so porabili za njegovo predsedniško kampanjo. Poslovna sekretarka SNS Miša Glažar pa je pojasnila, da bodo sredstva porabili le za potne stroške za srečanja z volivci, ne nameravajo pa v stranki denarja namenjati za oglaševanje. Do sedaj so v SNS porabili okoli 15 evrov, kolikor stane odprtje bančnega računa, namenjenega za to volilno kampanjo.
Blizu ljudem je geslo volilne kampanje NSi, za katero nameravajo nameniti do 30.000
evrov. Tretjina te vsote (10.000 evrov) bodo zapravili za evro-bus, preostali denar pa za dogodke, ki jih v stranki organizirajo, za plakate in propagandni material oz. za oglaševanje ter za evropski tabor, ki ga stranka organizira 31. maja v Lukovici.
V SMS so pojasnili, da nameravajo za kampanjo, ki teče pod sloganom Stop izkoriščanju ljudi in narave, zapraviti med 10.000 in 20.000 evrov, za kar so v stranki tudi najeli kredit. Do sedaj so za kampanjo zapravili manj kot 3000 evrov, denar pa bodo namenili predvsem za tisk plakatov in 30 do 40 jumbo plakatov, ki bodo razo-bešeni na brezplačnih mestih, tako da stranka, kot pojasnjujejo, denarja ne bo namenjala za oglaševanje.
Generalni sekretar stranke DeSUS Pavel Brglez je povedal, da nameravajo za tokratno predvolilno kampanjo zapraviti do 40.000 evrov. Do sedaj so porabili manj kot 30.000 evrov in sicer za oglaševanje v obliki jumbo plakatov. Geslo njihove kampanje je Za socialno Evropo, za vse generacije.
Krščanski socialisti Slovenije ocenjujejo, da bodo za svojo kampanjo zapravili med
25.000 in 30.000 evri, do sedaj pa so porabili okoli 10.000 evrov. Denar bodo namenili za rezervacijo dvorane, kjer bodo imeli glavno promocijo stranke, ter za oglaševanje v obliki letakov in jumbo plakatov.
Iz Neodvisne liste za pravice bolnikov pa so sporočili, da niso politična stranka, zato tudi nimajo strankarskega denarja, ki bi ga lahko namenili volilni kampanji. V skladu z zakonom je neodvisna lista odprla transakcijski račun za volilno kampanjo, vendar tega računa niso nikjer javno objavili, niti niso aktivno zbirali finančnih prispevkov za volilno kampanjo. Neodvisna lista se med volilno kampanjo udeležuje zgolj in samo brezplačnih soočenj in predstavitev ter brezplačnih intervjujev, poudarjajo v listi ter dodajajo, da je predvideni finančni proračun za volilno kampanjo dejansko nič evrov. Z enakimi finančnimi sredstvi razpolagajo tudi v Združenih zelenih, kjer so se odločili, da kandidati in kandidatinje na listi sami pokrijejo vse stroške, ki bodo nastali med volilno kampanjo.
STA (pripravlja SM)
Evropska unija in Slovenija pred volitvami
V vseh državah pričakovana nizka udeležba
Iz večine držav članic EU prihajajo poročila o precej nizki volilni udeležbi na letošnjih volitvah za Evropski parlament; ta naj bi se gibala le okoli 34 odstotkov med skupno 375 milijoni volivcev v EU. Volitve se bodo v državah odvijale od 4. do 7 junija, predsednik parlamenta Hans - Gert Pöttering pa opozarja: „Če ljudje ne bodo volili, obstaja nevarnost, da bo več skrajnih strank oz. tistih zunaj splošne politične struje!"
»Iz tega razloga pozivam naše državljane, naj volijo za stranke, ki podpirajo evropsko enotnost in spoštujejo človeka,« je volitvami v Evropski parlament še zatrdil prvi mož edine neposredno izvoljene institucije Evropske unije. Pöttering je prepričan, da bi morali mediji in politika v uniji pokazati, kako evropska politika in Evropski parlament nista nekaj oddaljenega od povprečnega državljana ampak del njihovih življenj in vir zakonodaje, ki močno vpliva na njegov vsakdan. Pöttering meni,
da je za dosego tega cilja potrebno še veliko naporov. Mediji se tako ne bi smeli osredotočati la na nacionalna vprašanja, ampak jih povezati v evropski kontekst, pravi Pöttering.
Po zadnji raziskavi TNS, izvedeni v vseh državah EU, ki jo je naročil Evropski parlament, naj bi se sicer število ljudi, ki se bodo udeležili bližnjih volitev, nekoliko povečevalo. Rezultati te raziskave, objavljeni prejšnji teden, kažejo, da je 49 odstotkov vprašanih dejalo, da bodo verjetno odšli na volišča, pri čemer jih 43 odstotkov napoveduje, da bodo zagotovo oddali svoj glas. Deset odstotkov vprašanih pa je dejalo, da jih v začetku junija na volišča zagotovo ne bo.
Najvišja udeležba v državah, kjer bodo tudi lokalne volitve
Raziskava kaže, da bo najvišja udeležba v državah, kjer bodo hkrati potekale lokalne volitve, torej na Irskem (66 odstotkov) in v Belgiji (64 odstotkov), ter tudi na Malti (60 odstotkov). V Sloveniji naj bi na volišča zagotovo prišlo
44 odstotkov ljudi, je pokazala raziskava. Da se bodo zagotovo udeležili volitev, pa je dejalo le 12 odstotkov Slovakov in 24 odstotkov Čehov.
Po drugi strani je največ tistih, ki so izjavili, da jih na volitve zagotovo ne bo, v Veliki Britaniji (16 odstotkov), v Latviji (15 odstotkov) ter na Poljskem in v Bolgariji (14 odstotkov). Da jih zagotovo ne bo na volišče, je dejalo tudi 12 odstotkov vprašanih Slovencev.
Zadnje volitve v Evropski parlament leta 2004 je zaznamovala dotlej najnižja udeležba, saj se jih je udeležilo le 45 odstotkov volilnih upravičencev. Najmanj volivcev je na volišča prišlo na Slovaškem, zgolj 17 odstotkov, kar je hkrati najmanj v zgodovini volitev v Evropski parlament. V Sloveniji je bila udeležba leta 2004 28-od-stotna.
V Sloveniji naj bi se volitev udeležilo okoli 30 % volivcev
Če bi bile volitve v Evropski parlament to nedeljo, bi se najbolje odrezala lista SDS, je ugotovi-
tev ankete Dela, ki jo je objavila prejšnji teden. SDS je svoj glas dalo 20 odstotkov vprašanih, kar pomeni dve poslanski mesti. Pet strank pa bi dobilo po enega poslanca, in sicer SD s 15 odstotki, Zares z 11, NSi z desetimi ter LDS in DeSUS s po devetimi odstotki. Drugih šest list od dvanajstih, kolikor se jih bo pomerilo na volitvah, bi dobilo premalo glasov za uvrstitev v parlament: SNS, SMS, SLS, Združeni zeleni in Lista za pravice bolnikov po dva odstotka ter Krščanski socialisti Slovenije (KSS) 0,4 odstotka. V primerjavi z meritvijo pred tem je po anketi Dela najbolj opazno, da je SD ob eno poslansko mesto. Prejšnjič sta ji pripadli dve, čeprav je imela le za odstotno točko boljši rezultat. Med evropske parlamentarne stranke bi se uvrstil še DeSUS, ki ga prejšnjič ni bilo med izvoljenimi.
30 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da se bo volitev zanesljivo udeležilo. Da se jih bo verjetno udeležilo, je odgovorilo 24 odstotkov, z verjetno ne jih je odgovorilo 17 odstotkov in zagotovo ne 25 odstotkov, pet odstotkov pa jih na to vprašanje ni znalo odgovoriti.
STA (pripravlja SM)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podlehnik • Z majske seje občinskega sveta
Svetnica Jožica Svenšek je opozorila na kar nekaj nedorečenosti v predlogu novega statuta občine; svetniki ga bodo zato po popravkih ponovno obravnavali na naslednji seji.
obrazložitvijo, da se nova poimenovanja komisij po statutu uveljavijo šele z naslednjim mandatom, morebitne spremembe pristojnosti komisij in odborov pa se uredijo kar takoj. Glede poimenovanja tajnika ali direktorja je ostalo odprto vprašanje in z zahtevo, da se naj pripravijo vse pripombe, so sprejemanje statuta preložili na naslednjo sejo.
Enako se je zgodilo s sprejemanjem Odloka o javnem redu in miru, ki ga Podlehnik doslej (kot veliko ostalih občin) sploh še ni imel; na povsem utemeljeno pripombo podžupana Bana, da gre za popolnoma neprimerno dikcijo odloka, ki je spisana na kožo urbanim oz. mestnim občinam, so njegovo sprejemanje preložili na naslednjo sejo. Padel je tudi predviden skrajšani postopek sprejetja sprememb odloka o plačilu nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča; tajnik Miran Kranjc je sicer pojasnjeval, da morajo nujno določiti višino kazni za kršitelje odloka in ga takoj sprejeti, a so se hitremu postopku uprli vsi svetniki, zlasti zaradi nepravične razdelitve »cenovnih« območij oz. con, na kar je glasno opozoril Stojan Kojc: »Pa ne moremo enačiti in spraviti na en imenovalec celotnega naselja Podlehnika od številke ena do 102! Saj sami veste, da je komunalna urejenost zelo različna v celotnem naselju Podlehnik, po drugi strani pa imamo v drugi coni celoten Sedlašek, čeprav je del tega naselja bolje urejen kot del Podlehnika. To je nujno potrebno spremeniti in določiti drugače meje con, šele potem lahko sprejmemo ta odlok!« S Kojcem se je strinjal tudi župan in odlok bodo svetniki po preučitvi stanja in
novih zarisih con sprejemali na naslednji seji.
Skoraj identična zgodba se je nato ponovila še pri sprejemanju pravilnika o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev. Po predlogu Iva Bana naj bi se ti prejemki določali odstotkovno glede na višino županove plače, ki bi mu pripadala kot profesionalnemu županu (in ne kot neprofesionalnemu). Tako naj bi bili svetniki za sejnine upravičeni do zneska v višini 5 % županske profesionalne plače, za izredne ali nadaljevalne seje naj bi ta znesek znašal 2 % plače župana, vodenje seje komisije ali odbora naj bi bilo vredno 4,5 % županske plače itd. Svetniški zbor načelno sicer ni imel nič proti takšni ureditvi izplačil, zanimalo pa jih je, koliko to konkretno znaša v evrih in koliko si za te dejavnosti izplačujejo funkcionarji v primerljivo velikih občinah. Ker tega podatka ni bilo na voljo, so sprejetje odloka preložili na naslednjo sejo ...
10.000 občinskih evrov za neposredno financiranje malih podjetnikov
Ponavljajoča zgodba o prenašanju sprejemanja odlokov se je končala šele pri Pravilniku o finančni pomoči za spodbujanje podjetništva v občini. Po tem pravilniku, ki ga je po besedah Krajnca potrdilo tudi pristojno ministrstvo, bodo v občini razpisali »celih« 10.000 evrov, in sicer ne le kot subvencioniranje obrestnih mer za najete kredite kot doslej, ampak kot direktno pomoč in
Majska seja podlehniškega občinskega sveta je prvič potekala v »človeka vrednih«prostorih (v dvorani objekta športnega društva), kjer svetniki prvič niso dihali drug drugemu za ovratnik.
Kako so svetniki »nogirali« odloke in statut občine
Zadnjo sejo občinskega sveta je cvet podlehniškega političnega življenja izvedel v mansardi novogradnje na športnem parku v Dežnem, kar je s prostorskega vidika več kot pohvale vredno, saj je v celotni zgodovini političnih zasedanj te občine bilo prvič možno normalno sedeti in dihati, brez mečkanja papirjev in stiskanja na nekaj kvadratnih metrih županove pisarne, kjer seje običajno potekajo. Sicer pa je celotna seja izzvenela v prestavljanju sprejemanja večine odlokov, ki očitno niso bili pisani po meri svetniškega zbora.
Za začetek zasedanja so vsi zbrani najprej prisluhnili razlagi energetskega koncepta občine, ki ga je podrobno predstavil Janez Petek z Lokalne energetske agencije.
Za tistih nekaj javnih svetilk ne rabijo zemljevida ...
Petek je pohvalil predvsem gospodinjstva, ki se kar v 86 odstotkih ogrevajo na lesno bio-maso, hudo preveliki potrošniki energije za ogrevanje pa so še vedno javni objekti, od šole, preko dvorane, do zdravstvenega doma, kjer ima uradni sedež tudi občina. Povedal je tudi, da bi bilo dobro te objekte prenoviti z upoštevanjem novih standardov o zmanjšanju porabe energije oz. morda urediti skupinski sistem ogrevanja na bio-maso ter med drugim priporočil, da bi si občina dala izdelati tudi karto javne razsvetljave. Župan Marko Maučič pa je na njegove predloge odvrnil, da so razdalje med objekti v centru občine vseeno prevelike, upoštevajoč velike izgube pri daljinskih ogrevalnih sistemih, zato tak sistem ne bi bil rentabilen, glede karte pa je odkrito in prostodušno priznal, da jim niti ni potrebna, ker »vedo vsi na pamet, kje imajo tistih nekaj svetilk javne razsvetljave« ...
Za več kot uro dolgim izvajanjem Petka je prišla na vrsto plejada odlokov in sprejemanja statuta občine, ki je bil na vrsti najprej.
Padli odlok o javnem redu in miru, pravilnik o plačah in statut občine
Predlog je pripravil nov občinski pravnik, ki si ga v Pod-lehniku delijo še z dvema občinama, Igor Gaber. Zataknilo pa se je že na samem začetku obravnave, saj je svetnico Jožico Svenšek zanimalo, ali imajo v občini tajnika ali direktorja občinske uprave, saj se v dikciji odloka pojavljata oba izraza, in kaj bodo naredili z novimi poimenovanji ter razdelitvami nalog med ostale občinske organe, odbore in komisije, saj so te po novem odloku konstituirane drugače, kot je sedanja ureditev. Na to vprašanje ji je odgovoril kar podžupan Ban z
nakazilo tistim, ki se bodo bodisi samozaposlili ali zaposlili koga drugega ali se odločili za nakup delovnega stroja. Obširno razpravo med svetniki pa je spodbudil člen, po katerem se občina obvezuje sofinancirati naložbo bodisi v delovno mesto ali nakup strojev v višini do 75 odstotkov oziroma povedano drugače: po členu Pravilnika naj bi se vsak zainteresirani občan zavezal kriti najmanj 25 odstotkov predvidene naložbe. To se je Alojzu Grabrovcu zdela nekoliko previsoka meja za občino oz. prenizka za podjetnika, češ da tisti, ki misli resno, že mora imeti vsaj 50 % lastnega kapitala, ne pa, da od občine pričakuje kar 75 % finančne pomoči. Grabrovčevo glasno razmišljanje je sicer res čisto pravilno, toda od borih 10.000 evrov, kolikor jih bo ponudila občina, kaj posebno velikega ne more pričakovati
nihče, tako da odstotki ne igrajo ravno bistvene vloge, kot so po dolgi razpravi ugotavljali vsi svetniki po vrsti. Lahko pa takšna oblika direktnega (so) financiranja občine vseeno kakšnemu majhnemu bodočemu ali sedanjemu podjetniku veliko pomaga pri samozaposlitvi, odprtju novega delovnega mesta ali nakupu manjšega stroja. In so Pravilnik skupaj s členom do 75 % sofinanciranja občine soglasno sprejeli.
O gostilniških težava in nakupu zemljišč
Prav tako ni bilo slišati niti ene pripombe na tri dobitnike letošnjih občinskih priznanj ob 10-letnici občine, le župan je dodal, da bo na proslavi podelil še kakšno županovo priznanje.
Svetnik Stojan Kojc pa je upravičeno spljuval consko razdelitev naselij v občini, ki vpliva na višino plačil nadomestil za stavbna zemljišča; zaradi njegovih ugotovitev bodo svetniki o odloku ponovno odločali prihodnjič, ko bodo napake odpravljene.
Zaključni del majske seje pa je izzvenel v reševanju domačih gostilniških težav; na občino je namreč prispela prošnja za podaljšanje delovnega časa bara Marička ob vikendih s strani najemojemalke dotične-ga bara, hkrati pa tudi pritožba lastnika in najemodajalca bara, da je proti podaljševanju delovnega časa, saj z družino stanuje nad gostilniškimi prostori in zaradi že dosedanjega kršenja dovoljenega časa obratovanja (do 24 ure ob petkih in sobotah) ne more normalno počivati. Ker po členu najemne pogodbe najemnica bara ne more zahtevati podaljšanja delovnega časa preko 24. ure brez soglasja najemodajalca oz. lastnika objekta, so se svetniki strinjali, da se v medsebojne spore ne bodo vtikali in da dodatnega podaljšanja preko polnoči ne bodo odobrili, prav tako pa ne bodo ugodili zahtevi lastnika, da naj se bar zapira ob desetih zvečer, ampak naj bo ob vikendih še naprej odprt do polnoči.
Za konec seje pa je župan Marko Maučič svetnike zaprosil še za dovoljenje, da se sme pogajati z zasebnimi lastniki dveh parcel v središču občine za nakup skupno dobrega hektarja zemljišč po ceni 16 evrov za kvadratni meter. Cena se je sicer zdela svetnikom hudo visoka, a ker občina nima strateških (in ustreznih) zemljišč za izgradnjo nekaj nujno potrebnih objektov, med njimi tudi primerne občinske stavbe s pošto ipd., so mu za omenjeno ceno tudi dali polno soglasje.
SM
Destrnik • Obisk predsednika države dr. Danila Turka
Destrnik je v mnogih pogledih poseben kraj
Slovesnosti ob podelitvi priznanj posameznikom in organizacijam, ki so občanom občine Destrnik pomagali pri odpravljanju posledic lanskoletnega avgustovskega neurja, se je udeležil tudi predsednik države dr. Danilo Tiirk.
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk
Zahvale je prejelo 83 posameznikov, podjetij in organizacij.
Zahvale, ki jih je v imenu Občine Destrnik podelil župan Franc Pukšič, je prejelo 83 posameznikov, podjetij in organizacij. Na ta način so se zahvalili vsem, ki so Destrni-čanom pomagali ob uničevalnem neurju, ki jih je prizadelo 15. avgusta lani.
»Po lanskem neurju ste prizadetim v naši občini ponovno povrnili upanje v dobroto sočloveka. To povem zato, ker nekateri mislijo, da je pomoč sočloveku v zadnjih vzdihlja-jih ali pa je že povsem izumrla. Pa hvala Bogu ni tako,« je uvodoma dejal Pukšič in dodal, da je prepričan, da se
kljub vedno bolj neosebnim stikom med ljudmi kaže, da Slovenci znamo stopiti skupaj in si pomagati. »Veseli me, da ljudje kljub problemom današnje sodobne družbe, kot so nasilje, nestrpnost, sovražni govori nismo izgubili čuta za pomoč sočloveku, kar se mi zdi še kako pomembno za nadaljnji obstoj in razvoj slovenskega naroda v veliki množici evropskih narodov. Ob lanskem neurju me je marsikateri občan s solzami v očeh nagovoril: 'Župan, kaj naj storim, toča mi je vse uničila?' Vse sem tolažil, da bomo že nekako uredili, saj
upanje umre zadnje, in bil sem zelo pozitivno presenečen nad enotnostjo in čutom po pomoči sočloveka.
Na Destrniku smo res z vašo pomočjo, dragi gostje, naredili ogromno in skoraj v celoti odpravili posledice neurja. Neurja pa so očitno davek narave kot kazen, da z njo ravnamo neodgovorno. Se še spomnite veselega nasmeha na obrazih naših občanov, ko ste jim pomagali s svojim delom, materialom ali denarjem? Danes je ta nasmeh ponovno na naših obrazih, ker se vam lahko zahvalimo za vse, kar ste naredili, pa čeprav je beseda hvala mnogo
premalo,« je še dejal destrni-ški župan.
Z nasmehom na ustih in besedami pohvale vsem, ki so pomagali pri odpravi posledic, pa je svoj govor pričel tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki je že s svojo navzočnostjo prispeval levji delež k pomembnosti omenjene slovesnosti. Kot je dejal, je treba računati na to, da bodo klimatske spremembe tudi v prihodnje povzročale težave. »Več moramo storiti za boljšo zaščito hiš, predelovalnih površin in uporabiti tudi druge praktične ukrepe. Treba je najti ukrepe in sredstva, kako se bomo organizi-
rali. Pripravljeni moramo biti na hitro ukrepanje. S tem ne želim napovedovati nesreč, teh ne želim nikomur, ampak če se vprašamo, kaj lahko naredimo in ali smo dovolj naredili za preventivo, je odgovor: lahko naredimo še več in nismo dovolj naredili,« je dejal Türk, ki je dejal, da je treba najti energijo za izboljšanje skrbi za okolje.
Ni pa skoparil niti s pohvalami na račun Destrni-ka. Dejal je, da je »v mnogih pogledih poseben kraj« in da v teh krajih ljudje znajo napraviti primeren ambient za lepo skupno življenje. Besede hvale pa je izrekel tudi
organizatorjem dogodka, ki so pripravili zahvalno prireditev. »Treba je znati izkazati svojo hvaležnost, tega ne znajo vsi na enak način,« je dejal Türk in se tudi osebno zahvalil Francu Pukšiču in vsem, ki so v hudih časih pomagali Destrniku. »Država Slovenija je hvaležna za vse to in to so vrednote, za katere nam gre v tej državi,« je svoj govor zaključil predsednik države.
Za požrtvovalnost pa sta od Uprave za zaščito in reševanje Ptuj priznanje prejela tudi direktor občinske uprave Občine Destrnik Miran Čeh in župan Franc Pukšič.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Predstavitev kandidatne liste Zares
Kandidat z dolgoletnimi izkušnjami
Nosilec liste Zares za volitve v Evropski parlament Ivo Vajgl in drugouvrščena na listi Felicita Medved sta prejšnji teden obiskala Ptuj. Predstavila sta poglede na evropske volitve in svojo razvojno vizijo Slovenije.
Ob kratki predstavitvi kandidatne liste Zares za evropske volitve je Ivo Vaj-gl kot nosilec liste predstavil program stranke, uvodoma pa se je dotaknil tudi razvojnih možnosti najstarejšega slovenskega mesta.
»Meni je lahko želeti Ptuju vse najboljše, zato ker moja družina izvira iz Ptuja, tu je hiša mojega očeta. Vedno mi je bilo lepo priti v Ptuj in tudi danes, ko vidim, kako se lepo obnavlja in postaja eden izmed draguljev naše zgodovine in kulture in naše prihodnosti, mi je toplo pri srcu. Mislim, da je za Ptuj bistveno, da izkoristi svoje razvojne možnosti kot mesto ob tako pomembnih koridorjih, ki so pravzaprav arterije evropskega gospodarstva. Tukaj vidim veliko možnosti za delovanje evropskih parlamentarcev kot tudi slovenske vlade, ko se sooča z evropskimi institucijami. Veliko je odvisno tudi od pobud, ki nastajajo tukaj. Programi, ki jih Evropa in Evropska unija podpirata s svojimi skladi, slonijo na zelo konkretnih pobudah, in če teh ni, se sredstva ne čr-
pajo, to je situacija, v katero je Slovenija prišla v zadnjih dveh letih. Tisti, ki bi morali programe pripravljati, so nekoliko zaspali.
V Zares se zavzemamo, da se naredi učinkovitejša služba za pripravo programov za črpanje evropskih sredstev, pa tudi sicer želimo čim več Slovenije prinesti v Bruselj in čim več Evrope v Slovenijo. Vzemimo Evropo zares, saj predstavlja za Slovenijo veliko razvojno možnost, kar smo v dobri meri izkoristili tudi v preteklih letih, še več
pa imamo možnosti za prihodnost.
Evropski parlament je pomembna institucija, sprejema 60 odstotkov zakonov, po katerih živimo, in v prihodnjem mandatu bo še pomembnejši za reševanje mnogih vprašanj, tudi pri nas, zato je pomembno, koga se voli,« je uvodoma dejal Ivo Vajgl.
Tudi drugouvrščena na kandidatni listi stranke Zares Felicita Medved je izrazila prepričanje, da bi bilo evropska sredstva treba črpati bolj zavzeto. Dodala je še, da se
bo borila za zmanjšanje birokratskih poti ter da se znotraj Slovenije ustvarijo pogoji za enostavnejši in boljši dostop do dobrih projektov.
Kdo je Ivo Vajgl?
Ivo Vajgl je začel kot novinar, največji del svojega življenja pa je posvetil diplomaciji. »Celo profesionalno življenje sem posvetil diplomatskemu delu. Bil sem vedno javni uslužbenec,« je pojasnil Vajgl, ki je bil veleposlanik v kar 10 evropskih državah. »Mislim, da lahko v Bruslju dodam
vrednost k ekipi slovenskih poslancev, ker sem nekdo, ki ga v Evropi poznajo, imam pa tudi dolgotrajne izkušnje v lobiranju za državne interese in verjamem, da je ravno to tisto, kar Sloveniji v tem trenutku manjka,« je prepričan Vajgl. Zraven zunanje politike ga zanimata še področji energetike in človekovih pravic.
Sicer pa pravi, da se bo v primeru izvolitve zavzemal predvsem za to, da čim več vrednot iz Slovenije pride v Evropo. »Da nas spoznajo kot narod s tradicijo, kulturo in
Na kandidatni listi stranke Zares za volitve v Evropski parlament so:
Ivo Vajgl, Felicita Medved, Roman Jakič, Bernarda Ja-klin, Peter J. Česnik, Cveta Zalokar Oražem in dr. Matej Lahovnik
vrednoto. Kar zadeva nasprotno smer, pa se bom trudil, da pride v Slovenijo čim več nekega modernega poimenovanja življenja, sodobne tehnologije, spodbud na področju znanosti in raziskovanja in zavesti, da moramo to Zemljo pustiti tudi našim zanamcem, kar pomeni, da je treba zaostriti odnos do narave in do ohranjanja okolja,« je še pojasnil Vajgl.
Prepričan je, da je stranka Zares edina, ki je za volitve naredila evropski program. Kot je dejal, so vložili veliko napora in truda, da so naredili kvaliteten lastni program. »Mi nismo prepisali programa svoje politične skupine v evropskem parlamentu, ampak smo dali slovenske poudarke,« je zaključil Vajgl.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Dvajset let Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož
Kljub bolezni zmorejo veliko
V Termah Ptuj so v soboto člani Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož praznovali svoj 20. rojstni dan. Praznične trenutke so delili s člani vseh slovenskih društev, članov Zveze Sonček Slovenije, ki je lani praznovala 25-letnico delovanja. Prišli so iz vseh koncev Slovenije, njihovih prazničnih in lepih skupnih trenutkov ni motil niti dež.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Zveze Sonček Iztok Suhadolnik in predsednica Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Brigita Pulko sta bila zadovoljna, da je kljub dežju srečanje doseglo svoj namen.
Foto: Črtomir Goznik
V bogatem kulturnem programu je nastopil tudi kitarist Nejc Gro-belšek, uporabnik Varstveno-delovnega centra Ptuj, ki letos praznuje 10-letnico delovanja.
V društvo je vključenih 117 oseb z invalidnostjo, skupaj pa jih je okrog 300. Letos bodo praznovali tudi 10-letnico Varstveno-delovnega centra Ptuj, ki ima enajst uporabnikov. Dneve preživljajo ob druženju in manjših zaposlitvah. Program izdelave novoletnih voščilnic poteka celo leto, sicer pa izvajajo še nekatere druge aktivnosti.
Za lepe trenutke so na prireditvi skrbeli godba Pepi krulet iz Cirkovc, štirje princi karnevala, Štajerski frajto-narji, tamburaška skupina iz Cirkulan, Folklorna skupina Vinka Koržeta Cirkovce, predstavili pa so se tudi nekateri uporabniki VDC Ptuj, Nejc Grobelšek je zaigral na kitaro in zapel, harmoniko je raztegnil Tadej Golob, Mojca Pihler je brala svoje pesmi, šestletna Špela Florjanič pa je zapela. V družabnem delu prazničnega srečanja je igral ansambel Idila.
Predsednica Društva za ce-rebralno paralizo Ptuj-Ormož Brigita Pulko je spomnila na začetke delovanja društva, ki je nastalo na pobudo staršev otrok s cerebralno paralizo, da bi otroci in odrasle osebe, ki so zbolele za to boleznijo, lahko zaživeli človeka vredno življenje. S praznično prireditvijo so želeli someščanom povedati, da so ponosni na svojo prehojeno pot, vsem, ki so jih obiskali ob tej priložnosti iz drugih slovenskih krajev, pa so želeli pokazati nekatere značilne obraze najstarejšega in najlepšega slovenskega
mesta, del kulturnega utripa mesta in okolice, vključno s pustno tradicijo, ki jo poosebljajo tudi princi karnevala. Gostje so lahko okusili tudi dobrote z okoliških kmetij, ki uspešno sodelujejo na vsakoletni razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Hvaležni so vsem, ki so jih že doslej podpirali in bodo svoj srčnost in posluh za drugačne pokazali
tudi v prihodnje.
V imenu MO Ptuj jih je pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Čestital jim je za vso plemenito poslanstvo, ki ga opravljajo, ni ga čez pristen človeški odnos in plemenitost. Ne odtehtajo jih nobene materialne dobrine. Zveza Sonček, ki združuje vsa društva za cerebralno paralizo v Sloveniji, skupaj jih
je petnajst, je ena največjih invalidskih organizacij v Sloveniji, ki poskuša za osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi zagotoviti čim bolj enake možnosti in vključenost v družbo in vsakdanje življenje. Posamezna društva izvajajo najrazličnejše aktivnosti in programe, Zveza Sonček pa tudi koncesijsko dejavnost varstveno-delovnih centrov in bivanjskih skupnosti, s katero je postala tudi izvajalec javne službe. Kot je povedal predsednik Zveze Sonček Iztok Suhadolc, so srečanja društev za cerebralno paralizo že stalnica od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Celovita skrb za invalide v Sloveniji še ni najbolje urejena. Še vedno temelji bolj ali manj na financiranju izvajalcev storitev, zavodov, invalidskih organizacij, ni pa usmerjena toliko v posameznika, da bi se ta z neko materialno osnovo lahko samostojno vključeval v življenje tudi z najemanjem in plačevanjem storitev, ki jih zaradi svoje invalidnosti potrebuje. Tako se dogaja, da so nekateri člani uspešnejši pri pridobivanju različnih storitev, drugi manj. Zaradi tega je kar velik del slovenskih invalidov v slabšem položaju, lahko bi dejali celo v diskrimi-natornem. »Opažamo veliko razliko v standardu oziroma možnostih, ki jih imajo invalidi na podeželskih območjih v primerjavi s tistimi, ki živijo v mestih, kjer je zanje veliko bolje poskrbljeno,« je še povedal Suhadolc.
MG
Gorišnica • Razstava slik Zdravka Petka
Lepota in slike
V	kozmetičnem salonu Bojane Šuman v Gorišnici so v petek zvečer pripravili izjemno prijetno odprtje razstave amaterskega slikarja, domačina Zdravka Petka.
»Veliko slikarjev imamo v naši občini, ki so širši javnosti neznani, zato je prav, da poiščemo možnosti, kako njihova dela predstaviti. Ena takšnih možnosti je gotovo tudi ta, da slike razstavimo v salonu, ki je pravzaprav mesto, namenjeno lepoti in užitku,« je med drugim povedala povezovalka programa in lastnica salona Bojana Šuman.
Zdravko Petek je svoj talent za risanje pokazal že v osnovni Foto-sM šoli, svetu barvnega ustvarja-
V	bogatem kulturnem programu ob otvoritvi sta med drugimi n)a Pa se )e aktivneje posvetil nastopili državni prvakinji v twirlingu Anamarija Muršič in Nika zadnjih 12 let. Medtem je opra-Murko.	vil tudi slikarski tečaj na Borlu,
kjer se srečal z akvarelno tehniko, sam pa najraje ustvarja z akrilom in oljnimi barvami. Motivov, kot je povedal, je v naši Sloveniji več kot dovolj, posebej pa ga pritegnejo stara dvorišča, stara mestna jedra, arhitekturno neokrnjene vasi in pristne, s slamo krite domačije. Prav tako uživa v slikanju tihožitij, pa naj bodo to polja in razcveteni travniki ali šopki travniških cvetic. Številna platna z omenjenimi motivi so od minulega petka za vse ljubitelje lepih stvari na ogled v salonu pri Šumanovih.
Odprtje razstave je bilo ob predstavitvi ustvarjanja Zdrav-ka Petka obogateno s pestrim kulturnim programom; precejšnji družbi navzočih se je najprej predstavila violinistka Metka iz Velenja, Tadeja Vau-potič na flavti, aplavz sta s plesno točko poželi mladi državni prvakinji v twirlingu Anamari-ja Muršič in Nika Murko, zapel pa je tudi Dornavski oktet.
SM
Od tod in tam
Podlehnik • Trstenke s pesmarico
Zadnji majski petek večer so ljudske pevke Trstenke v dvorani vaško-kulturnega doma pripravile poseben večer ljudskih pesmi: predstavili so namreč pesmarico, v kateri je zbranih in natisnjenih preko 90 ljudskih pesmi. »Pesmi so razdeljene v več sklopov; najprej so napitnice, ali kot jim pravimo v Halozah, zdravičke, potem so v posebnem sklopu ljubezenske pesmi, sledijo pripovedne, obredne, vojaške, šaljive in vse druge pesmi,« je o pesmarici z naslovom Ustavi se tam, kjer pojo, povedala vodja pevk Lojzka Merc. V goste in v pomoč pri izvedbi številnih ljudskih pesmi so Trstenke povabile še dve domači skupni: skupino ljudskih pevk podlehniškega Turističnega društva in Kopače iz KFD Podlehnik, za igrane viže ljudskih pesmi pa so poskrbeli ljudski godci iz Rošnje.
SM
Ljutomer • Priznanje za ohranjanje družinske tradicije
Foto: SM
Foto: NS
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer je v sklopu kulturno družabne prireditve za svoje člane podelila priznanja zasebnim obratom, ki ohranjajo družinsko tradicijo obrtne dejavnosti več kot 40 let. Med gostinskimi obrati so bile prejemniki gostilne Pihlar iz Stročje vasi, Ostrc in Šadl iz Križevcev pri Ljutomeru, Bobnjar iz Veržeja, Pavličič iz Pristave, Stajnko iz Mekotnjaka in Horvat iz Ljutomera. V ostalih obrtnih dejavnostih je priznanje prejelo 28 obratov, med njimi pa z izjemno dolgim obdobjem neprekinjenega delovanja izstopajo mizarstvo Filipič (Babinci) in Knethl (Razkrižje-Ljutomer), Ključavničarstvo Karba (Ljutomer - na fotografiji) in Mulec (Veržej), Lončarstvo in pečarstvo Žuman (Ljutomer-Noršinci), Mlin Babič (Veržej) in Žnidarič (Precetinci) ter zidarstvo Balažič (Cuber).
NŠ
Ljutomer • Ustanovili podjetje Prlekija
Foto: Tivadar
Župani občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej (na posnetku) so minuli petek podpisali notarski zapis družbene pogodbe o ustanovitvi javnega podjetja Prlekija. Hkrati so sprejeli sklep, da je svet ustanoviteljic javnega podjetja konstituiran in za predsednika določili župana Občine Ljutomer Franca Jurša. Sicer pa bo podjetje s poslovnim sedežem v Ljutomeru izvajalo obvezni občinski gospodarski javni službi varstva okolja na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju občin ustanoviteljic.
NŠ
Cirkulane • Ob drugem občinskem prazniku
S pametjo in sodelovanjem je vsak cilj dosegljiv!
Ob drugem uradnem praznovanju svojega občinskega praznika si v Cirkulanah res lahko krepko stresejo roke in čestitajo, V minulem letu so namreč poleg več manjših zaključili dve veliki investiciji: prva je vrtec, ki je svoja vrata odprl lani jeseni, druga pa temeljita obnova in razširitev štirih kilometrov glavne cirkulanske prometnice od središča občine preko Malega do Velikega Okiča, ki so jo sicer uradno odprli šele v petek.
Obe naložbi skupaj sta zahtevali dva milijona evrov in obe sta, kot pravi Janez Jurgec, danes že poplačani: »Izgradnja vrtca, kjer sicer kmalu načrtujemo odpreti še četrti oddelek, je skupaj z ureditvijo mansarde v objektu zahtevala približno 980.000 evrov, svoj delež pa je seveda zagotovilo tudi ministrstvo za šolstvo in šport. Preplastitev in razširitev ceste z ureditvijo javne razsvetljave, pločnikov, sanacijo in novogradnjo mostov ter naknadnim urejevanjem nekaj avtobusnih postaj in še dodatnimi utrjevanji na nekaj območjih pa je skupno zneslo dober milijon evrov. Po projektu naj bi cesta res zahtevala 750.000 evrov, vendar kot sem omenil, je bilo v sklopu modernizacije treba opraviti nekaj nepredvidenih in nekaj dodatnih del. Sicer pa smo del denarja za to cesto, gre za 330.000 evrov, pridobili iz naslova regionalnih razvojnih projektov.«
Poleg tega so v Cirkulanah asfaltirali kar nekaj krajših odsekov cest; na nekaterih pa dela potekajo prav v tem obdobju: »Gre za pet krajših odsekov, ki skupno zahtevajo približno 150.000 evrov. Skupno smo za investicije v občini namenili kar 67 odstotkov proračuna, kar je gotovo dovolj velik pokazatelj, da v občini res dajemo poudarek razvoju. Sicer pa smo v minulem letu popolnoma prenovili tudi eno izmed učilnic v šoli, kjer je bilo potrebno zamenjati vse, od tal preko instalacij do opreme, v kar smo vložili 12.000 evrov. Tudi v tekočem letu je v načrtu obnova šole, najprej zamenjava oken.«
Med razvojne projekte občine pa brez dvoma gre šteti tudi podelitev stavbne pravice za izgradnjo kar dveh objektov: na lokaciji starega vrtca, ki bo porušen, se bo po napovedih investitorja GP Project ing., d. o. o., že letos začela izgradnja poslovno-stano-vanjske stavbe, na lokaciji starega šolskega vrta pa naj bi se zgradil večstanovanjski objekt. Župan Janez Jurgec je povedal, da je občinski svet v teh dneh že sprejel odločitev o odkupu srednje etaže večnamenskega objekta v centru občine: »S tem odkupom bo občina postala lastnica
približno 330 m2 prostorov, kar bo zadostovalo za delo celotne občinske uprave, rešili pa bomo tudi pereče vprašanje sedanjega pomanjkanja prostorov za naša številna in zelo aktivna društva, ki jih moram res pohvaliti. Sicer bo v tej stavbi v pritličju imela svoje prostore tudi pošta in še kakšna dejavnost, v mansardi pa bodo urejena stanovanja. 2 načrtovano izgradnjo bloka pa sledimo našemu cilju, da v občini ostane čim več mladih ljudi!«
Društva v Cirkulanah so trenutno res v nezavidljivi prostorski stiski, ki jo rešujejo, kakor pač lahko; s preselitvijo občinske uprave v nov objekt se bodo za njihovo delovanje sprostili prostori nad večnamensko dvorano, prav tako bo društveni dejavnosti namenjena še mansarda vrtca in tako bo po besedah župana ta težava rešena.
Naložbena naravnanost občine pa neprekinjeno teče naprej, saj sta že podpisani dve novi pogodbi; prva se nanaša na novogradnjo ceste Paradiž v dolžini 1,7 kilometra, ki jo bo čez to poletje kot najugodnejši ponudnik izvedlo GG Celje, začenja pa se tudi izgradnja dveh krakov kanalizacijskega omrežja v Medrib-niku in Brezovcu za preko 50 gospodinjstev, kar bo izvajalo podjetje Asfalti, d. o. o., iz Ptuja. Po besedah prvega moža občine bo dogradnja kanalizacijske mreže v občini zahtevala približno 650.000 evrov: »Tudi za ta projekt smo uspešno kandidirali na razpisu in pridobili 300.000 evrov iz naslova RRP, novogradnja ceste Paradiž pa bo zahtevala med 370.000 in 390.000 evrov. Že zdaj pa teče modernizacija prav tako daljšega odseka ceste Pohorje, ki bo po oceni
Zupan Janez Jurgec: "Za naložbe smo skupno namenili kar 67 odstotkov proračuna!"
zahtevala okoli 400.000 evrov.«
Župan Janez Jurgec pa v razmišljanjih o prihodnosti občine sega še precej dalje v prihodnost: »Čeprav zaenkrat še ne gre za potrjen projekt, pač pa bolj za preverjanje ponudbe podjetja iz tujine, konkretno iz Madžarske, menim, da zna biti zadeva za našo občino več kot zanimiva; to podjetje je namreč pripravljeno na svoje stroške narediti vrtino za geotermalno vodo na območju naše občine, saj naj bi prav preko Cirkulan tekla glavna žila. Če se bodo raziskave izkazale kot točne, je to brez dvoma izjemen razvojni potencial občine, ki ga bomo lahko izkoristili za več namenov!«
Janez Jurgec ob koncu še pravi, da je zadovoljen, saj so doslej v občini dosegli vse zadane cilje, prepričan pa je, da jih bodo s skupnim sodelovanjem in z dovolj veliko mero realnosti pri postavljanju nalog tudi v prihodnje.
SM
V Cirkulanah so v zadnjem letu ob več manjših naložbah zaključili tudi dve zelo veliki: prva je bila odprtje vrtca, druga pa petkovo uradno odprtje moderniziranega štirikilometrskega odseka glavne prometnice skozi Cirkulane; na fotografiji so od leve: direktor podjetja Asfalti, d. o. o., Marijan Pon-grac, župan Janez Jurgec, poslanec Branko Marinič in predsednik gradbenega odbora Jožef Klinc.
T
MESARIJA IN
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA MARIJA KOKOL s.p. DOLANE 9 2282 CIRKULANE TEL.: 02/761-21-01
Mesnica Bori
IN TRGOVINA
Delovni čas: PON: ZAPRTO TOR-ČET: 7.00-18.00 PET: 7.00-19.00 SOB: 7.00-13.00 NED: 7.00-12.00
K
O
K
O
Občinski prazni^ občine Cirkulane je prazni^ občanov in občani» torej vsef) nas, ^i na t em območja živimo in ustvarjamo, zato Vam v svojem imenu, imenu občinskega sveta in občinske uprave iskreno čestitam in vas igrati vabim, da se udeležite prireditev, ^i potekajo V okviru praznovanja občinskega praznika.
Vaš župan Jan
Ob občinskem prazniku Cirkulane želimo vsem občanom veselo praznovanje, poslovnim partnerjem in cenjenim strankam pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
ELEKTROINSTALATERSTVO
MIRKO LETONJA
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Cirkulane!
Gradišča 148, 2282 Cirkulane
Tel.&fax: 02/761 78 11, GSM: 041/ 642 675, E-mail: mirko.letonja@siol.net
Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo
Vidovič Martin s.p. Gradišča 8, 2282 Cirkulane
031-708-393 vidovic.martin@gmail.com
Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje praznika občine Cirkulane, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Zahteve slovenske obrti
Upoštevali tudi ptujske predloge
TUdi pri oblikovanju letošnjih zahtev slovenske obrti so sodelovale vse obrtno-podjetniške zbornice. Že po tradiciji so jih predstavili na dnevih slovenske obrti, ki so sredi maja potekali v Portorožu in na katerih so sodelovali tudi nekateri ministri.
Foto: Črtomir Goznik
Obrtnike in podjetnike s Ptujskega sta na tradicionalnih dnevih slovenske obrti, ki so sredi maja potekali v Portorožu, zastopala predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in v. d. sekretarja Boris Repič.
Kot sta povedala udeleženca s Ptujskega, predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in v. d. sekretarja Boris Repič, so med zahteve slovenske obrti 2009 vključene tudi zahteve Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, ki so jih izoblikovali skupno z ostalimi območnimi zbornicami. Gre za spremembo zakona o graditvi objektov, do sedaj se je lahko 250 m2 objekta gradilo v lastni režiji, poenostavitev postopka za znižanje davkov in prispevkov samostojnih podjetnikov oziroma izenačitev z družbami, stroške e-VEM naj bi država plačevala tudi neproračunskim izvajalcem, sedaj obrtna zbornica e-VEM izvaja brezplačno na svoje stroške, ter za ureditev socialne varnosti samostojnega podjetnika.
V sklopu prireditve je 14. maja potekal že sedmi forum obrti in podjetništva, na katerem je obrt vladi postavila in predstavila kar 116 zahtev, 30 teh je novih, 86 pa jih je še iz lanskega leta, ker so ostale nerealizirane. Vsi predlogi obr-tno-podjetniške zbornice naj bi kratkoročno ali srednjeročno izboljšali poslovno okolje za mikro, mala in srednja podjetja.
Na forumu se je zbralo nekaj sto obrtnikov in podjetnikov ter predstavnikov vlade. Slovenija je dežela predvsem mikro in malih podjetij. Podobno je tudi v Evropski uniji, kjer mikro, mala in srednje velika podjetja predstavljajo 99,8 odstotka vseh gospodarskih subjektov, zaposlujejo 67,1 odstotka vse delovne sile, ustvarijo pa kar 57,6 odstotka celotne dodane vrednosti v EU. Najpomembneje pa je, da predstavljajo najbolj dinamičen del gospodarstva, saj so v zadnjih petih letih po
podatkih Evropske komisije ustvarila preko 80 odstotkov vseh novih delovnih mest. »Pomembnost obrti ter malih in srednjih podjetij je bila znana že v času tranzicije slovenskega gospodarstva. Predstavljala sta vitalni del gospodarstva in prav ta sektor je edini nudil nova delovna mesta. Obrtna zbornica se ves čas zaveda pomembnosti obrti in malih podjetij. Vemo, da moramo ta segment obravnavati posebej, ločeno od ostalega gospodarstva, ter da mu je potrebno dati najboljše priložnosti za izvajanje dejavnosti in poslovanje. To so glavni razlogi, da obr-tno-podjetniška zbornica že 18 let pripravlja zahteve in jih posreduje parlamentu in vladi. Deset ključnih predlogov oziroma zahtev pa je tistih, ki naj bi kratkoročno in srednjeročno izboljšali poslovno okolje za mikro, mala in srednje velika podjetja. Tudi v Sloveniji naj bi se ustanovil institut Varuha
pravic obrti in malega gospodarstva, ki bo neodvisno nadziral uresničevanje načel Akta za mala podjetja, še posebej načela Mislimo najprej na male. Povečala naj bi se sredstva za spodbujanje razvoja mikro in malih podjetij preko javnih razpisov, ki pa se morajo maksimalno poenostaviti. Povečale naj bi se tudi davčne olajšave za razvojne in dolgoročne strateške raziskave in investicije v perspektivnih področjih. Ponovno naj bi se uvedle davčne olajšave za novoustanovljene gospodarske subjekte od 100 odstotkov v prvem letu, 50 odstotkov v drugem letu in tako naprej. Prav tako bi morali davčno spodbujati nove zaposlitve. Plačilni roki države in vsega gospodarstva naj se skrajšajo na največ 30 dni, ne-spoštovanje pa naj bo sankcionirano, s čimer se bo bistveno povečala likvidnost gospodarstva. Plačevanje DDV naj se veže na plačano realizacijo, kar
bo bistveno prispevalo k izboljšanju plačilne discipline. Čim prej naj se uvede znižanje davčnih stopenj davka na dodano vrednost za delovno intenzivne dejavnosti, med katerimi je vrsta obrtnih dejavnosti. Poleg sredstev za čakanje na delo naj država in mali delodajalci čim prej ustanovijo tudi sklad za odpravnine po zgledu nekaterih evropskih držav. Prenoviti moramo tudi sistem in programe mojstrskega izobraževanja ter dodatno spodbujati vlaganje v znanje in prenos znanja iz znanstvenih institucij v mala in srednje velika podjetja. Država naj bi sofinancirala kvalitetno svetovanje v mreži e-VEM in VEM, prav tako v Evropski podjetniški mreži ter aktivno udeležbo podjetij na sejmih in poslovnih srečanjih v EU in tujini,« sta deset ključnih predlogov in zahtev slovenske obrti 2009 predstavila Vladimir Janžekovič in Boris Repič.
MG
Juršinci • Podpis pogodbe za modernizacijo ceste
Korak bližje k novi pridobitvi
Prejšnji teden je bila v občini Juršinci podpisana pogodba za preplastitev in modernizacijo lokalne ceste Mostje-Vodul. Gre za investicijo, katere 85-odstotni delež sofinancira Evropska unija.
Foto: arhiv občine
Pogodbo sta podpisala Alojz Kaučič in Martin Turk.
Pogodbo sta podpisala Alojz Kaučič, župan občine Juršinci, in Martin Turk kot predstavnik izvajalca del Cestnega podjetja Ptuj, d. d. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, izvaja pa se v okviru Operativnega program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, prednostne usmeritve Razvoj obmejnih območij s Hrvaško.
Kar 85-odstotni delež tvorijo namenska sredstva Evropske unije, preostalih 15 odstotkov pa so namenska sredstva Pro-
računa Republike Slovenije.
»Navedena investicija bo za naselje Kukava pomenila ustvarjenje pogojev za uresničitev razvojnih ciljev, identifikacijo novih priložnosti za razvoj in uveljavitev višje kakovosti življenja podeželskega prebivalstva. S preplastitvijo LC se bodo ustvarili pogoji za povezovanje javnega in zasebnega sektorja ter ciljno usmerjeno izvajanje razvojnih ukrepov na lokalni ravni in širše tako v občini Juršinci kot v obmejnih občinah Hrvaške,« je prepričan župan Alojz Kaučič.
Dženana Bečirovič
Od tod in tam
Ptuj • Recesija pri ocvetličenju mesta
Foto: Črtomir Goznik
Turistično društvo Ptuj, ki že nekaj let skrbi za ocvetličenje mesta, je letos med stanovalce v starem mestnem jedru razdelilo le 1100 sadik mešanega balkonskega cvetja. Poskrbelo je tudi za spomladansko zasaditev betonskih korit na vidnih mestnih območjih. Še vedno pa je veliko »gredic« zatravlje-nih oziroma zasajenih z grmičevjem, ki ne morejo biti v ponos ne mestu, ne območjem, kjer so postavljena. Večjo skrb za urejeno in ocvetličeno mesto bi morala prevzeti podjetja, ustanove in drugi stanovalci mesta, saj nakup nekaj deset sadik ne bo načel njihovih proračunov. Malo tekmovalnosti v skrbi za mesto pa tudi ne bi škodilo.
MG
Slovenija • Potovalna lekarna in sončenje
Foto: Črtomir Goznik
V tem tednu poteka v slovenskih lekarnah Teden zdravja v lekarnah, ki je namenjen potovalni lekarni in sončenju. Direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič je povedala, da so za obiskovalce pripravili informativno gradivo, farmacevti pa jim bodo rade volje odgovorili tudi na vsa vprašanja glede preventive in možnosti samozdravljenja manjših zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo na počitnicah, ter o pravilnem in varnem sončenju. Letos so dodali novo vsebino, priprava na sonce s prehranskimi dopolnili in o potovalni lekarni za potovanje v oddaljene kraje. Z ustrezno pripravo na pot ter s pripomočki in zdravili za lajšanje manjših zdravstvenih težav bo oddih ali potovanje prijetno doživetje, poudarjajo lekarnarji.
MG
Popravekl. • Košnja v Gerečji vasi
kb<
.. ..•-.■;-T*-.Vi
Foto: zasebni arhiv
V	reportaži o košnji v Gerečji vasi smo poročali tudi o tekmovanju v kuhanju golaža. Na njem je zmagala ekipa Slovenja vas I., ki sojo sestavljali Milan in Štefan Tomčič, Milan Tomčič ml. in Miran Cvilak, pomotoma pa je bila objavljena fotografija ekipe Slovenja vas II. Tokrat objavljamo fotografijo zmagovalne ekipe Slovenja vas I.
Uredništvo
Popravek II.
V	pretekli številki Štajerskega tednika se je v naslov članka na tretji strani prikradla napaka.
Namesto Sprejeli proračun in rebalans bi bilo pravilno Sprejeli zaključni račun in rebalans. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Rim • Afera z 18-letnico
Berlusconi: Če bi imel odnose z mladoletnico, bi odstopil
Italijanski premier Silvio Berlusconi je zagotovil, da bi takoj odstopil, če bi imel »pikantne odnose z mladoletnico«, pri svojih otrocih pa prisegel, da govori resnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Odgovoril sem na edino vprašanje, ki me ga lahko vsak-Foto: wordpress.com ^ Vpraša: premier, ali ste imeli
pikantne oziroma več kot pikantne odnose z mladoletnico. Moj odgovor je nikakor ne,« je dejal Berlusconi. »Prisegel sem pri svojih otrocih, rekel pa sem tudi, da če bi to bilo res, bi takoj odstopil,« je še dejal premier novinarjem.
72-letni Berlusconi je v zadnjem času pod pritiskom, da pojasni svoj odnos z 18-letno Noemi Letizia, ki je v središču afere, potem ko je njegova druga soproga Veronica Lario vložila zahtevo za razvezo.
Berlusconi vztraja, da je Letizio spoznal prek njenih staršev, medtem ko njen bivši fant trdi, da je stik z njo lani neposredno vzpostavil sam. Za dnevnik La Repubblica je v nedeljo še povedal, da je bila Letizia med starletami, fotografije katerih je Berlusconiju na delovni mizi pustil vodja ene od njegovih televizijskih hiš.
Premieru je tokrat v bran prvič javno stopilo tudi njegovih pet otrok. Odzvali so se predvsem na izjavo vodje opozicije Daria Franceschini-ja, ki je v sredo na predvolilnem zborovanju pred evropskimi volitvami navzočim postavil retorično vprašanje, ali bi Berlusconiju dovolili, da vzgaja njihove otroke. Za Berlusconijeve otroke je takšno vprašanje žaljivo. (sta)
Ljubljana • Evropski dan spomina na žrtve genocida
Zaveza Evrope, da genocidov ne bo več
Resolucija Evropskega parlamenta o razglasitvi 11. julija za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici je pomembna kot izraz vesti Evrope, njenega obžalovanja in spoštovanja do svojcev in žrtev ter kot zaveza, da se kaj takega ne bo več zgodilo, so bili danes enotni udeleženci okrogle mize o pomenu te resolucije v Ljubljani.
Predsednica nevladnega Združenja mater Srebrenice in Žepe Munira Subašic, ki je pripravila resolucijo, in vrhovni poglavar muslimanov v BiH Mustafa Ceric, ki je ob lanski obletnici genocida dal zanjo pobudo s pozivom Evropi k razglasitvi dneva žalovanja in pomagal pri njenem oblikovanju, sta ob tem pozvala vse parlamente držav Zahodnega Balkana in Slovenije k sprejemu resolucije.
Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin (ALDE/ LDS), ki je skupaj s podpredsednico Evropskega parlamenta Diane Wallis dal pobudo za sprejem resolucije v Evropskem parlamentu, je poudaril, da pomeni resolucija simbolno dejanje članic Evropske unije, ki je namenjeno živim, ki živijo s posledicami genocida in s Srebrenico. Pomeni pa tudi izraz nujnosti, da se ohrani spomin na te dogodke, saj se »Srebrenice dogajajo še vedno«; kot primer pa navedel Šrilanko. Direktor Inštituta BiH za pogrešan osebe Amor Ma-šovic je poudaril, da je moč resolucije v tem, da »preživele osvobodi straha od pozabe«, saj genocid še ni končan in »traja nad tistimi, ki so preživeli«, podaljšujejo pa ga tisti, ki vedo, a molčijo. Kot je poudaril, je za to resolucijo »skritih« 8372 mrtvih bošnjaških moških, fantov in žensk, 77 množičnih grobišč, nekaj sto posameznih grobov in nekaj sto nepokopanih.
Od več kot 8000 mrtvih so doslej ugotovili identiteto več kot 6000. Od njih jih je kakih 3000 pokopanih, kakih 2000 pa še vedno čaka, da najdejo vse dele njihovih
posmrtnih ostankov. Kot je pojasnil, zaradi prekopavanja množičnih grobišč z bagerji in odvažanja delov trupel v različna grobišča s strani srbskih sil v t. i. sekundarna in terciarna grobišča, pogosto namreč posmrtne ostanke ene osebe najdejo v več grobiščih, tudi v petih v razdalji več deset kilometrov.
Zavod Krog, ki je v okviru obele-žitve obletnice genocida v Srebrenici v sredo že pripravil okroglo mizo o ženskah in otrocih, žrtvah vojne, bo v petek v ob 17.30 uro v ljubljanskem Kinu dvor pripravil projekcijo dokumentarnega filma o težavnem delu, s katerim se sooča komisija za izginule osebe pri izkopu in identifikaciji žrtev genocida v Srebrenici. Gost bo Amor Maševic. V Slovenski filharmoniji pa bodo 6. junija organizirali humanitarni koncert. (sta)
Bruselj • Rehn si bo vzel čas za premislek
Pogovori se nadaljujejo junija
Slovenija in Hrvaška sta minuli teden v Bruslju še v živo predstavili stališči do predloga komisarja za širitev Ollija Reh-na: prva bi ga rada dopolnila, druga tega ne sprejema. Komisar, ki naj bi bil pripravljen na manjše spremembe, si bo zdaj vzel čas za premislek in posvetovanja s triom EU, trojica pa naj bi pogovore nadaljevala v prvi polovici junija.
Dogovorili smo se, da pogovore nadaljujemo v prvi polovici junija, je po srečanju s komisarjem Reh-nom in hrvaškim kolegom Gor-danom Jandrokovicem povedal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. »Mislim, da je bil komisar Rehn danes jasen, da to ni bil predlog vzemi ali pusti in da je pripravljen na manjše spremembe,« je poudaril. Slovenija vidi pogovore s Hrvaško in Evropsko komisijo o načinu reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU »kot proces«. »Smo sredi procesa. Pogajanja niso končana, dokler obe strani ne dasta svojega soglasja, tako da mi vidimo nadaljevanje teh pogajanj v prihodnje,« je sporočilo, ki ga je danes večkrat izpostavil minister Žbogar.
Slovenska dopolnila za hrvaško
stran niso sprejemljiva, pa je danes ponovil hrvaški minister. »Kot sem napovedal pred dvema dnevoma, hrvaška stran je predstavila svoje stališče. Mi smo popolnoma sprejeli končni kompromisni predlog komisarja Rehna. Slovenska stran je predstavila svoja stališča, predložili so dopolnila, ki za hrvaško stran niso sprejemljiva. Komisar Rehn je to vzel na znanje in o tem bo poročal predsedujočemu triu,« pa je celotna vsebina kratke izjave, ki jo je po koncu srečanja Jandrokovic dal hrvaškim medijem. »Hrvaška stran sprejema predlog, kot je, in za zdaj je predstavila stališče, da se o dopolnilih ni pripravljena pogovarjati,« je hrvaško stališče potrdil minister Žbogar. Kljub temu si slovenski minister težko predstavlja, da bi ena stran sredi pogajanj razglasila, da je teh konec.
Na vprašanje, ali je glede na hrvaško stališče nadaljevanje pogovorov sploh še smiselno, je minister odgovoril: »Vendarle pričakujem, da je interes na obeh straneh, predvsem Hrvaške, da nadaljuje pristopna pogajanja, zato pričakujem dogovor in da bomo nadaljevali pogovore.« Minister Žbogar je pojasnil, da se je danes v Bruslju najprej dvostransko sestal s komisarjem Rehnom, kateremu je predstavil slovenska dopolnila in s katerim sta se pogovarjala o poti naprej. Nato pa so imeli sestanek še vsi trije, na katerem je vsaka stran predstavila svoje stališče.
»Komisar Rehn si bo vzel čas za premislek in za posvetovanja s predsedujočim triom EU o tem, kako naprej,« je pojasnil minister. Kot so sporočili iz Rehnovega urada, bo triu poročal o stanju v pogovorih s ciljem, da bi se ti čim prej končali in da bi bil dogovor čim prej dosežen.
Nato pa bo trojica v skladu z današnjim dogovorom enkrat v prvi polovici junija nadaljevala tristranske pogovore. Takrat naj bi po pričakovanjih ministra Žbo-garja »poskušala uskladiti osnutek
sporazuma«. »Pričakujemo, da se bomo prihodnjič, ko se bomo sestali, pogovarjali o tem, kako naprej, oziroma o podrobnostih, ki smo jih danes predstavili,« je pojasnil.
Na vprašanje, ali je sploh še mogoče, da Hrvaška do konca češkega predsedstva EU, torej do konca junija, še odpre ali zapre kakšno novo poglavje v pogajanjih z EU, je minister odgovoril: »Dogovor je možen še vedno, ni za izključiti, da bi prišli do dogovora in tudi izpeljali celo proceduro. Čeprav, celo proceduro bi težko izpeljali do konca junija.«
Minister Žbogar ni želel povedati, kakšne nove zamisli za nadaljevanje pogovorov je danes predstavil komisar Rehn. »Je še prezgodaj, da bi on to nakazoval, in tudi prezgodaj, da bi jaz to naprej prenašal,« je dejal minister.
Komisar Rehn si po ministrovih besedah želi čimprejšnjo deblokado hrvaških pogajanj z EU, a se hkrati zaveda, da je to del nekega dogovora. »Zaveda se, da je problem v dokumentih, ki so v vseh teh poglavjih, ki so ustavljena, in da je treba najti rešitev, ki bo rešila problem teh dokumentov,« je poudaril minister. »V teh sporazumih, ki so na mizi, sta kar dva člena, ki govorita o stanju na dan 25. 6. 1991 in o dokumentaciji, ki jo je Hrvaška prinesla v pogajanja,« je pojasnil minister.
Vodja slovenske diplomacije meni, da težave s Hrvaško niso okrnile ugleda Slovenije v EU. »Mislim, da imamo v redu ugled in da moji kolegi razumejo, da gre za tako življenjske interese Slovenije, da Slovenija tu nima veliko manevrskega prostora,« je dejal. »Mislim, da so sedaj tudi že vsi dojeli, da ni Slovenija začela tega procesa nesoglasij, ampak se je to začelo z dokumenti, ki so prišli s pogajalskimi izhodišči Hrvaške v lanskem letu, in da je to sprožilo celo problematiko, ki jo zdaj rešujemo,« je sklenil minister.
(sta)
Bruselj • Proizvodnja novega modela v Novem mestu?
Do 400 novih delovnih mest
Odprtje povsem nove proizvodne linije novega modela v novomeškem Revozu bi lahko posredno pomenilo odprtje od 300 do 400 novih delovnih mest, je danes v Bruslju povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Odločitev o proizvodnji novega modela bo po njegovih besedah sprejeta v
Foto: tokam.s, kratkem „ „ekaj tednjh
»Z Revozom se pogovarjamo o tem, da bi v Sloveniji odprli povsem novo proizvodno linijo novega modela, dvoseda, neke vrste kabrioleta, ki je manj masoven proizvod kot twingo in ima neko izrazito tržno nišo,« je povedal Lahovnik ob robu zasedanja ministrov za konkurenčnost v Bruslju.
»To je lahko zanimiva proizvodnja za Slovenijo, povezana z od 300 do 400 posrednimi delovnimi mesti in multiplikativnimi učinki,« je poudaril minister. »Če bomo ocenili, da je zanimivo za Slovenijo, bomo proizvodnjo podprli z ustreznim subvencioniranjem, kot je to praksa v drugih državah EU,« je dodal.
Minister Lahovnik je sicer danes na zasedanju v Bruslju posebej izpostavil, da je za Slovenijo ključno, da ima EU jasno stališče do nevarnosti protekcionizma. »To vprašanje je posebej pomembno za majhna odprta gospodarstva, kot je Slovenija,« je dejal. »Če bi se razvil protekci-onizem, posebej v nekaterih večjih članicah EU, kjer zagotovo obstajajo posamezne tovrstne tendence, bi lahko to v temelju zamajalo ne samo razvoj notranjega trga, ampak celotno idejo združene EU,« je opozoril. V tem kontekstu je minister komentiral tudi nedavne ukrepe Francije, ki se nanašajo tudi na novomeški Revoz. »Od Evropske komisije še nismo prejeli dodatnih odgovorov, ko smo jih prosili za dodatna pojasnila,« je dejal v povezavi s tem.
»Dejstva kažejo, da se trenutno v Novem mestu proizvaja 760 vozil twingo plus 120 vozil clio 2, in Slovenija ima zagotovilo, da se bo twingo še naprej proizvajal izključno v Sloveniji,« je poudaril. Tovarna twinga v Sloveniji je po njegovih besedah edina, ki obstaja na svetu, zato je »za nas je zelo pomembno, da proizvodnja twinga v celoti ostane tudi v nadaljevanju v Sloveniji«. »Kako bo s cliom 2 v prihodnje, pa je veliko odvisno od povpraševanja, ko se bodo subvencije in podobne mere iztekle,« je še povedal minister. »A tudi če bi zdaj preselili proizvodnjo clia 2, bi Revoz še vedno delal v dveh polnih izmenah - takšno je zagotovilo, ki ga imam jaz neposredno iz Revoza,« je dejal. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Zagreb - Hrvaška je v tem tednu prvič po petih letih uspešno izdala obveznice v višini 750 milijonov dolarjev, kar je doslej največja emisija državnih obveznic, ki so jih izdali na Hrvaškem. Kot je povedal hrvaški premier Ivo Sanader, je cena za obveznice znašala 99,675 odstotka nominalnega zneska, z nespremenljivo, 6,5-odstotno obrestno mero. Sanader je ob tem po seji hrvaške vlade poudaril, da je bila izdaja obveznic glede na razmere na svetovnih finančnih trgih uspeh za hrvaško ekonomsko in monetarno politiko, pomeni pa tudi dobre obete za hrvaško gospodarstvo. Obveznice bodo kotirale na luksemburški borzi. Obveznice je vpisalo 159 vlagateljev iz 25 držav, med njimi je pomemben delež malih vlagateljev, je dejal finančni minister Ivan Šuker. Dodal je, da je povpraševanje po obveznicah za 60 odstotkov preseglo ponudbo, saj je bilo povpraševanja za 1,25 milijarde evrov. Šuker je še dejal, da bodo denar, ki ga bodo dobili od omenjenih obveznic, uporabili za letošnje reprogramiranje obveznosti, zapadlost obveznic pa je 5. januar 2015.
Ženeva - Mednarodna organizacija za delo (ILO) je danes zvišala svojo napoved o številu brezposelnih v svetu v letošnjem letu, in sicer po novem pričakuje, da bi lahko bilo brez dela rekordnih 239 milijonov ljudi. »Stanje na trgu dela se je od začetka finančne krize še naprej slabšalo,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes v Ženevi novinarjem dejal generalni direktor ILO Juan Somavia. ILO je marca ocenjeval, da bi se lahko število brezposelnih v letošnjem letu v primerjavi z letom 2007 zvišalo za od 24 do 52 milijonov, po sedanjih projekcijah pa se bo to število povečalo za od 39 do 59 milijonov ljudi. To pomeni, da bi bilo letos med 220 in 239 milijonov brezposelnih, kar bi pomenilo med 6,8- in 7,4-odstotno stopnjo brezposelnosti. Tako bi stopnja brezposelnosti presegla 6,5 odstotka, kolikor je znašala leta 2003 in kar je najvišja stopnja od leta 1991, odkar ILO beleži te podatke
Moskva - Največji ruski naftni proizvajalec Rosneft je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 2,1 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 19,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Razlog so nižje cene nafte in padec domačega povpraševanja. Prihodek se je znižal za 49,5 odstotka na 8,3 milijarde dolarjev. Čisti dobiček v prvem četrtletju je sicer 65 odstotkov višji od rezultatov v zadnjem lanskem četrtletju, ko je poslovanje prizadel močan padec cen nafte in visoke izvozne dajatve, so po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočili iz družbe. Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) je v prvem četrtletju znašal 2,3 milijarde dolarjev, kar je 50,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Predsednik družbe Sergej Bogdan-čikov je dejal, da jim je v tem obdobju s prilagodljivostjo poslovanja uspelo brzdati stroške, tako da so kljub padcu cene nafte uspeli zmanjšati neto dolg. Ta se je zmanjšal za dve milijardi na 19,2 milijarde dolarjev. Tudi v preostanku leta se bodo osredotočili na nižanje stroškov in dolga ter na strateške projekte, kot je zagon naftnega polja Vankor, je še dejal Bogdančikov.
New York - Ameriški medijski velikan, podjetje Time Warner, se je po skoraj desetletju odločil, da se bo znebil spletnega podjetja America Online (AOL), ki ga je leta 2001 celo prevzelo, potem pa začelo predstavljati oviro višjim dobičkom. Generalni direktor Time Warnerja Jeff Bewkes je na letni skupščini delničarjev v New Yorku dejal, da bo ločitev dobra tudi za AOL, ki bo dobil »večjo strateško prilagodljivost«. Skorajšnjo ločitev je pozdravil tudi soustanovitelj podjetja America Online Steve Case, ki je sporočil, da je bila to dolga in mučna pot in je čas za začetek novega poglavja. AOL je leta 2001 odmevno prevzel Time Warner za 147 milijard dolarjev, kar je bil takrat vrhunec simbolične moči novih tehnoloških podjetij, katerih delnice so proti koncu 90-ih let prejšnjega stoletja nezadržno rasle, dokler balon ni počil in je večina propadla, ZDA pa so zajadrale v kratko recesijo.
Dunaj- Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) na današnjem srečanju na Dunaju ni spremenila proizvodnih kvot. Članice Opeca bodo tako ostale pri sedanji ciljni proizvodnji 24,84 milijona 159-litrskih sodov dnevno, je po poročanju tujih tiskovnih agencij povedal savdski minister za nafto Ali al Naimi. Članice organizacije glede na podatke o zalogah menijo, da je na trgu presežek nafte. Vendar se niso odločile za znižanje proizvodnje, ampak računajo na dvig povpraševanja. Naimi je danes omenjal znake rasti povpraševanja v Aziji in ZDA, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Nekateri ministri so tudi opozorili, da bi znižanje proizvodnje dodatno dvignilo cene, s čimer bi svetovno gospodarstvo v času globoke recesije obremenili z visokimi cenami energije. Cene so v zadnjem času ponovno presegle 60 dolarjev, Opec pa si dolgoročno želi raven cen pri 75 dolarjih.
Washington - Rusija namerava kupiti za do deset milijard dolarjev obveznic Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki naj bi jih ta osrednja mednarodna finančna ustanova izdala prvič v zgodovini, je v sredo zvečer povedal generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn. V IMF pričakujejo, da bodo kupci obveznic predvsem najhitreje rastoča svetovna gospodarstva. »Dobil sem sporočilo premiera Vladimirja Putina, v katerem me je obvestil o namerah Rusije. Ruske oblasti so nakazale močno podporo IMF in njegovemu mandatu v skladu s sklepi vrha G20. Zelo sem počaščen nad namerami Rusije vlagati v obveznice IMF. Upamo, da se bodo tudi druge države članice organizacije pridružile tem prizadevanjem,« je zatrdil Strauss-Kahn. Ruski finančni minister Aleksej Kudrin je že pred tem napovedal, da bo ruska centralna banka kupila obveznice. »Trenutno v vladi razpravljamo o možnosti, da v bližnji prihodnosti vložimo do deset milijard dolarjev v obveznice IMF,« je dejal med srečanjem z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom.
Zavrč • 23. seja brez župana
Za modernizacijo dveh cest in prizidek k mrliški vežici
Zaradi službene odsotnosti župana Mirana Vuka je 23. redno sejo sveta občine Zavrč v četrtek, 28. maja, vodila podžupanja Marta Bosilj, sicer pa so med drugim potrdili letno poročilo občine za minulo leto 2008 ter predlog investicijske dokumentacije za izgradnjo odsekov lokalnih cest Hra-stovec-Švabovo in Belski Vrh-Zeletina pa tudi za gradnjo prizidka poslovilnega prostora k mrliški vežici na završkem pokopališču.
Sicer so na tokratni seji svetnica in svetniki občine Zavrč sklepali o dvanajstih zadevah, po uvodnem delu in pojasnilu podžupanje Marte Bosilj so najprej potrdili letno poročilo Občine Zavrč za minulo leto 2008. Poslovanje so ugodno ocenili, saj so glede na razmere in na enega najnižjih občinskih proračunov v državi, ki je znašal okoli 1,7 milijona evrov, razmeroma dobro gospodarili. Največja lanska investicija je bila izgradnja fekalne kanalizacije v naselju Zavrč, ki bo v celoti veljala okoli 637.000 evrov, pomemben del sredstev pa so pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
Druga največja lanska občinska investicija pa je bila ureditev dostopa do turističnega objekta Dve lipi, pri čemer so zgradili okoli 2 km obmejne ceste, sicer pa obe investiciji nadaljujejo še v letošnjem letu. Poleg tega so lani uspeli urediti tudi več manjših cestnih odsekov in drugih del., končali so modernizacijo ceste proti domačiji Hrženjak, v Pestikah odsek Bratuša-Slameršek ter cesti proti Jožetu Težaku in Zvon-ku Težaku. Uspešni pa so bili tudi pri javnem razpisu za dodelitev sredstev finančnih spodbud občinam za izdela-
Foto: M. Ozmec
Poleg kanalizacije v Zavrču so v lanskem letu zgradili okoli 2 km obmejne ceste ter s tem uredili dostop do turističnega objekta Dve lipi (na posnetku).
vo energetskih konceptov.
Ugodno so ocenili tudi poslovno poročilo Osnovne šole Cirkulane-Zavrč za minulo leto 2008, ki so ga svetnikom predstavili direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele ter predstavnika sveta zavoda, sicer svetnika Franc Kelc in Janko Lorbek. Zaradi ugodnega poslovanja so soglašali tudi s predlagano oceno delovne uspešnosti ravnateljice in vršilke dolžnosti ravnateljice Osnovne šole Cirkulane-Zavrč za minulo leto 2008, saj sta svoje delo opravili korektno in uspešno.
Po krajši razpravi so potrdi-
li predlog investicijske dokumentacije za modernizacijo ceste Hrastovec-Švabovo, odsek Vuzem-Kokol v dolžini okoli 210 m, gradnjo naj bi pričeli sredi poletja, po predvidenih predračunih pa naj bi veljala okoli 27.000 evrov. Brez posebnih pripomb so potrdili tudi investicijsko dokumentacijo za modernizacijo ceste Belski Vrh-Zeletina in nekategorizirane poti Bel-ski Vrh. Tudi izgradnjo tega okoli 570 m dolgega odseka ceste bodo predvidoma pričeli sredi poletja, investicija bo veljala okoli 69.000 evrov, v obeh primerih modernizacije cest pa bodo poleg ob-
čine svoj delež sredstev prispevali tudi občani oziroma uporabniki.
Po krajši predstavitvi predvidenega projekta so soglasno potrdili tudi investicijski program za gradnjo prizidka, oziroma poslovilnega prostora ob mrliški vežici na pokopališču v Zavrču. Omenjena investicija naj bi veljala okoli 99.000 evrov, sicer pa bodo s projektno dokumentacijo kandidirali tudi za državna sredstva, ki izhajajo iz pravic po 23. členu zakona o financiranju občin. Po pojasnilu članov komisije za statutar-no-pravne zadeve, Marte Bo-silj in Dušana Rojka, so z nekaterimi manjšimi spremembami potrdili predlog odloka o priznanjih Občine Zavrč, medtem ko so sklepanje o vsebini letošnjega 13. občinskega praznika zaradi službene odsotnosti župana Mirana Vuka preložili na naslednjo sejo. Slišati pa je bilo predlog, da naj bi tudi letošnje osrednje občinsko praznovanje pripravili okoli 15. avgusta, o vsebini spremljajočih prazničnih prireditev ter o sodelovanju posameznih društev pri tem pa se bodo odločali na prihodnji seji.
M. Ozmec
Veržej • Deseti občinski praznik
Nagrajenci Osterčeva,
Rozmarič in KO RK Veržej
»Lansko leto je bilo za nas zelo uspešno, mogoče še bolj, kot je trenutno vidno po investicijah, ki so v izvajanju, « je na slovesnosti ob desetem prazniku občine Veržej izpostavil župan Slavko Petovar.
Pa brez zamere
Karakter
Primati na obisku
Po čem sodiš posa mezn ika? Po enem dejanju? Po več dejanjih? Če da, po katerih? Ali morda po vseh? Vprašanje, če je to mogoče. Po čem sodiš narod? Po večini posameznikov? Po vseh? Je narod skupek vseh posameznikov ali kaj več? In če smo že pri tem - po čem sodiš človeštvo? Po večini narodov? Po vseh narodih? Naloga je praktično nerešljiva. A vendar to v vsakodnevnem življenju ali pa ob posebnih priložnostih počnemo vsi, še posebej, kar se tiče posameznikov. V vsakodnevnem življenju, ob vsakodnevnih priložnostih sodimo bolj soljudi, na katere naletimo v običajnih situacijah - te sodbe se nam večinoma dogodijo kar same po sebi, dostikrat se jih niti ne zavedamo ter se zanje ne odločimo zavestno.
Recimo, ko nam nekdo v prometu izsili prednost, pa si mislimo ali celo na glas izustimo, da je kreten, nesposobnež in podobno. Pa morda ta človek sploh ni tak kreten in nesposobnež - morda je samo naredil napako, kot jo tu in tam naredimo vsi. Morda pa tudi je. A človeka ne moreš soditi po enem trenutku. Tudi narodov ne moreš soditi po enem človeku. In človeštva ne moreš soditi po enem narodu. Kakor je kompleksno presoditi človeka, je še bolj kompleksno presoditi narod; najbolj kompleksno pa je seveda presoditi človeštvo. Tako da za danes ostanimo pri (so)človeku, se pravi pri ljudeh, s katerimi se hočeš-nočeš srečujemo v naši vsakodnevni izkušnji. Ker pa so to po navadi v večini pripadniki našega naroda, bomo s tem posredno nakazali tudi vsaj delček narodovega karakterja kot neke kompleksne zbirke karakterjev posameznih ljudi.
Poglejmo si primer, ki sem mu bil priča pretekli vikend (natančneje, od petka do nedelje). Ker zadnji dve leti in pol živim ob slovenski obali, natančneje v stanovanjsko-počitniškem mini naselju, ki ga sestavlja nekaj apartmaj-skih blokov, imam v poletni sezoni priložnost neposredno izkusiti obnašanje povprečnega slovenskega človeka na dopustu. Kar je zelo pomembno - za presojo splošnega karakterja in stopnje kultiviranosti človeka le-tega ne gre ocenjevati po tem, kako se obnaša in kaj počne v službi ali v domačem okolju, kjer ga »družba pozna«. Ne. Kultura in stopnja civiliziranosti ljudi se da razbrati šele takrat, ko ti mislijo, da jih nihče ne vidi ali ne pozna, ko »iz-prežejo«, ko padejo zavore službenega režima in s strani lokalnega okolja določene omejitve posameznikovega obnašanja. Takrat se pokaže, kakšen je ta človek, koliko kulturnega obnašanja in civiliziranosti je v njem. Povedano po domače - človekova kultura in stopnja civiliziranosti se pokaže takrat, ko misli, da ga nihče, ki ga tako ali drugače pozna, ne opazuje. Ko je izven območja »družbenih sankcij«, ko »se sprosti«.
Pretekli vikend je torej dva apartmaja spodnjega nadstropja zavzelo deset osebkov ženskega in moškega spola (po registraciji sodeč so bili iz okolice Maribora), ki so s svojim obnašanjem besedam »poden«, »nekultura« in »neciviliziranost« dali povsem nove razsežnosti. Ljudje dragi, to ni bilo tri dni »žuriranja« (tega jim sploh ne bi zameril, saj so vendar na počitnicah), ampak tri dni razkazovanja histerično glasne in do idiotizma pripeljane bebavosti, nad katero bi obrv privzdignili tudi naši najbližji Darwinovi sorodniki. Brez pretiravanja - lahko mi verjamete, da je to bil poden od podna. Dno kulturne posode človeštva.
Ja, pa po teh nekaj imbecilih ne moreš soditi naroda oziroma prenesti sodbe kar na cel narod, porečete. Da, imate prav, nis(m)o vsi taki kot tile. A vseeno sta stanje družbe in njenega duha, ki take primitivce sploh proizvede, skrajno in nadvse zaskrbljujoča,
Gregor Alič
»Bili smo zelo aktivni pri pridobivanju razvojnih sredstev iz evropskih skladov in državnega proračuna. In uspeli smo na dveh razpisih Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj za ukrepe razvoja regij in razvoja obmejnih območij s Hrvaško, na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na ukrepu Obnova in razvoj vasi ter na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje primarnih investicij v osnovno šolstvo. Skupaj nam je uspelo za projekte pridobiti več kot dva milijona evrov nepovratnih sredstev,« se je pohvalil župan.
Največja investicija v lan-
skem letu je bila rekonstrukcija povezovalne ceste med Veržejem in Banovci, z dograditvijo kolesarsko-sprehajal-ne steze v skupni vrednosti 427.204,72 evra. Za naložbo, ki jo je izvedlo ljutomersko podjetje Segrap, si je občina pridobila več kot 80 odstotkov nepovratnih sredstev. Izmed večjih aktivnosti v lanskem letu je Petovar izpostavil izgradnjo ulične razsvetljave v Veržeju ter zamenjavo strehe na osnovni šoli. V prihodnje imajo v načrtih obnovo turistične infrastrukture v Banovcih, sanacijo vodovodnega omrežja v Veržeju in Banovcih, rekonstrukcijo in dograditev osnovne šole, izgradnjo kanalizacije v Bunča-
nih ter novogradnjo vrtca.
Na slavnosti v veržejskem kulturnem domu so bila podeljena občinska odlikovanja za letošnje leto. Plaketo občine Veržej je prejela Krajevna organizacija Rdečega križa Veržej, ki bo 13. junija letos v Veržeju pripravila že dvajseto srečanje krvodajalcev Slovenije. Občinsko priznanje z denarno nagrado 500 evrov je Petovar predal Frančišku Rozmariču iz Veržeja za aktivno in ustvarjalno delo na glasbenem področju, pisno priznanje občine pa je za aktivno sodelovanje v društvih ter za prispevek k razvoju in napredku vasi Bunčani dobila Anica Osterc.
Niko Šoštarič
Dobitniki občinskih priznanj z županom Petovarjem
Foto: NS
Ptuj • Še en zanimiv projekt Biotehniške šole
Pomlad na Turniscah
Biotehniška šola Ptuj je tudi letos sočasno z razstavo Dobrote slovenskih kmetij pripravila projekt Pomlad na Turniščah. Predstavili so življenje in delo na šoli, sočasno pa odprli tudi zanimivo likovno razstavo osnovnošolcev.
postavili tudi na slovesni prireditvi ob začetku projektnega dogajanja. Ob tej priložnosti pa je Biotehniška šola letos pripravila tudi likovni natečaj, na katerega je povabila osnovnošolce. Razstavo likovnih izdelkov so odprli sočasno z začetkom projektnega tedna, sodelujoče in njihove mentorje pa so nagradili s priznanji.
Dženana Becirovic
Dijaki so se predstavili z zanimivimi izdelki.
Na uvodni prireditvi so dijaki in učitelji Biotehniške šole Ptuj obiskovalcem predstavili utrip dela na šoli. Štiridnevno dogajanje, ki so ga strnili pod ime Pomlad na Turniščah, so obogatili z različnimi prireditvami. Obiskovalcem so med drugim omogočili vožnjo s kočijami, pripravili so vodene oglede razstav, predstavili tematske učne poti po turni-škem parku, del dogajanja pa so namenili izpeljavi naravoslovnih dni. Rdeča nit vseh
dogodkov je bila predstavitev dejavnosti šole, ki pa so jih najlažje pokazali tako, da so predstavili svoje izdelke. Paleta le-teh je zelo bogata, saj je področij, na katerih so dijaki ptujske Biotehniške šole aktivni, zelo veliko. To pot so se predstavili s cvetličarstvom, predelavo in sušenjem sadja, vrtnarstvom, konjerejo, delom na kmetijskih strojih ter predelavo zelenjave in zelišč. Kar nekaj svojih edinstvenih izdelkov so dijaki na pladnje
Osnovnošolci, ki so sodelovali na natečaju, so prejeli priznanja. Podelil jih je ravnatelj Biotehniške šole Ptuj dr. Vladimir Korošec.
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Letošnja sezona bogata, prihodnja še pestrejša
Rdeča nit bo ženska
Za razliko od minulih let, ko je Mestno gledališče Ptuj (MGP) v eni sezoni ponudilo štiri premiere, bo prihajajoča še bogatejša, saj bodo na oder postavili kar sedem zanimivih predstav. Sicer pa se novosti obetajo tudi na drugih področjih.
»V MGP se bomo recesije lotili na najboljši način, tako da bomo še bolj delovni in ustvarjalni. Sezona, ki je pred nami, bo bogata tako po številu naših premier in drugih projektov kot tudi po raznovrstnosti izzivov, ki se jih bomo lotili,« je uvodoma dejal direktor MGP Peter Srpčič.
Na repertoarju MGP bo sedem premier, festival SKUP, Akademija MGP, poletje 2010 pa bo prvo leto tako imenovanega Poletnega festivala, ki ga bodo pripravljali s številnimi partnerji. Idejno zasnovo zanj nameravajo zastaviti jeseni, ko bodo s partnerji pripravili koncept, kako poletje 2010 popestriti s še več vsebinami, ki se medsebojno časovno in vsebinsko ne bodo prekrivale. »Mesto je enostavno treba napolniti z življenjem,« je pojasnil Srpčič, ki je prepričan, da je sodelovanje edina prava pot za kvalitetno izvedbo festivala.
Jeseni 2009 bodo v ptujskem gledališči zagnali delo gledališkega studia, ki bo namenjen spodbujanju šolskega gledališkega dela. Sočasno bo začela delovati tudi likovna galerija Tenzor, ki bo postavljena na stopnišču gledali-
šča. V prihodnji sezoni naj bi pripravili sedem razstav, vse pa bo spremljala stalna zbirka Ivana Mežana.
Obetavna sezona
Sezono 2009/10 bodo s tretjim septembrom začeli z zgodbo Pika, kje je tvoja nogavica?, ki jo je režiral Rok Vilčnik, igrala pa bo Min-ka Lorenci, ki drugič gostuje v MGP.
Slab mesec pozneje, 1. oktobra, bo na ptujskem odru na ogled premierno postavljena igra za mlade Pravljično srce, režiral pa jo bo ptujskemu občinstvu dobro znan Miha Alujevič.
Leto 2010 se bo začelo s posebno zgodbo. V monoko-mediji režiserja Petra Srpči-ča z naslovom Prava baba bo igrala edinstvena Urška Vučak. »Urška je bila tudi vir navdiha za omenjeno predstavo,« je pojasnil Srpčič, ki obljublja ptujsko različico Ally McBeal, ženske, ki misli, da ve, kaj hoče.
Gledališko dogajanje se bo nadaljevalo s predstavo Žabe, v kateri bo nastopila vrhunska igralska zasedba, del katere je tudi Igor Samobor, ki se bo tokrat prvič predstavil na
Foto:DB
Peter Srpčič je prvo novinarsko konferenco, odkar je prevzel funkcijo direktorja Mestnega gledališča Ptuj, namenil predstavitvi dela v prihodnji sezoni.
ptujskem odru. Junija 2010 pa se bo Samobor ponovno vrnil na Ptuj, saj bo režiral komedijo Kuhinja po meri. V sklopu odprtega odra bosta v jesenskih dneh prihodnjega leta na sporedu dve predstavi, in sicer Strahec ter Eva in kozel.
»Uprizarjali bomo komunikativne predstave različnih žanrov, narejene z mislijo na gledalce in z namero, da najdejo čim širši krog svoje publike najprej na Ptuju, potem pa tudi v širšem okolju. Ob naši redni produkciji bomo izpeljali tudi štiri koproduk-cije, dve v rednem programu z Gledališčem Glej in avtorsko skupino pod vodstvom
Roka Vilčnika, dve pa na tako imenovanem Odprtem odru MGP. Izmed sedmih projektov bodo kar štiri besedila slovenskih avtorjev, od tega tri praizvedbe, kar je redkost v slovenskem gledališkem prostoru in najboljši dokaz, da skrbimo za promocijo slovenske kulture in avtohtone dramatike,« je še pojasnil Srpčič in dodal, da bo rdeča nit letošnje sezone ženska.
Bienalni festival SKUP
Sicer pa se bodo najžlah-tnejši slovenski in tuji gle-dališčniki na Ptuju zbrali že novembra letos na festivalu SKUP. Festival Slovenskih komornih odrov SKUP, ki je gledališčnike doslej združeval vsako leto, bo po novem potekal bienalno, saj bo potekal izmenično s festivalom Monodrama Ptuj. »Prav tako bo SKUP od letošnje jeseni v terminu, za katerega lahko mirno zatrdimo, da je prijaznejši tako za igralce kot tudi gledalce. Konec novembra in začetek decembra je čas, ko nas mrazi in tema kar kliče pod soj reflektorjev,« je še zaključil direktor ptujskega gledališča.
Dženana Becirovic
Na knjižni polici
Gorazd Kocijančič Kaj je... knjiga?
Ljubljana. Literarno-umetniško društvo Literatura, 2009
V knjigi so zbrani pogovori s Tinetom Hribarjem, Tomažem Šalamunom, Mladenom Dolarjem, Edvardom Kovačem, Jankom Kosom, Jankom Prunkom, Pavletom Rakom in Markom Uršičem. Vodil jih je Gorazd Kocijančič v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, sogovorniki so odgovarjali na vprašanja: Kaj je filozofska, psihoanalitska, teološka, literarnoteoretska, zgodovinopisna, potopisna,
kozmološka knjiga.
Akademik Tine Hribar je govoril o filozofski knjigi, ob tem pa seveda o sami filozofiji. Izvor filozofije je čudenje, po Heidegerju čudež vseh čudežev, da sploh smo. Kaj je bivajoče, je že pri Platonu izhodiščno vprašanje. Za celo 20. stoletje je za filozofske mislece pomembno vprašanje biti. Knjiga je filozofska, če se dotika temeljnega vprašanja o biti. Brez Platona kot zapisovalca Sokrata ne bi od Sokrata nič ostalo, enako je z Jezusom. Brez Pavla in njegovih pisem in evangelijev ne bi veliko ostalo. Zahodna civilizacija je dejansko civilizacija knjige. S filozofijo se ne bi mogel ukvarjati samo preko računalnika, knjiga je tista, ki dopušča, da se misel ustavi.
Akademik Tomaž Šalamun, pesnik šestintridesetih pesniških knjig, je odgovarjal na vprašanje: Kaj je pesniška knjiga? Kaj je tisto, kar poezijo naredi za poezijo? Pesniške knjige po Šalamunovem mnenju ni, obstajajo avtorji. V Ameriki, kjer predava o kreativnem pisanju, je dokazano, da vpliva na mlajše ameriške pesnike. Včasih pride stavek, pa dva dni nič. Tako pesni. Nikoli v življenju si ni mislil, da bo pesnik, ali si to želel biti. Presunilo ga je, ko je Dane Zajc bral poezijo. Prva zbirka Poker je nedolžna stvarca in kot poezija ni tako zelo pomembna.
Gost v razmisleku, kaj je psihoanalitska knjiga, je bil dr. Mladen Dolar, ki predstavlja z Žižkom vrh slovenske teoretske psihoanalitske misli. Ne ve, kaj naj bi bila psihoanalit-ska knjiga, vendar je poskusil na zastavljeno vprašanje odgovoriti. Samo dejstvo, da nekdo prakticira analizo, ga ne odvezuje od tega, da ne bi kvasil neumnosti. Freud je imel poleg vsega klasično medicinsko izobrazbo, mimogrede pa navaja vse od antične kulture prek Shakespearja do sodobne literature, kar kaže na izjemno široko izobrazbo, kulturo in načitanost.
Nekoč je bila teološka knjiga središče biblioteke in kulture, danes je marginalizirana. O teološki knjigi je razpredal dr. Edvard Kovač, redovnik z izkušnjo samostanskega življenja in s plodno akademsko kariero. Teologija je pomenila izvorno pesniško govorjenje o bogovih. Obstaja paradoks, da smo bili Slovenci eden prvih narodov v Evropi, ki je imel Biblijo prevedeno v svoj jezik. V svoji duši smo ohranili protestantski, sakralen odnos do knjige. Višek slovenske teologije se ne pojavlja med teološkimi pisci, temveč med pesniki! Avtorja Svetega pisma sta dva: Bog in človek! V postmodernem obdobju tudi krščanska teologija prihaja nazaj k izvoru Biblije, k dialogu med Bogom in človekom.
Začetek same teorije literature moramo verjetno iskati v Aristotelovi Poetiki. Akademik dr. Kos velja za najuglednejšega živečega slovenskega teoretika in komparativista. Danes marsikje ni jasno, kaj je in kaj ni literatura. Teorija ni več tako zavezujoča, kot je bila v času normativnih poetik. Izbor temeljnih klasičnih del se je izoblikoval zgodovinsko. Slovenski je nastajal od Matije Čopa naprej in sega do danes.
Dr. Janko Prunk je pogumen zgodovinar, ki si je drznil zaobjeti celotno zgodovino Slovenije v svoji Kratki zgodovini Slovenije, ki je bila prevedena v več jezikov. Največji problem je, ali ima zgodovinopisje sploh dostop do resnice preteklega. Zgodovina je časovni trak, na katerega pride vse ob svojem času. Toda tudi zgodovinopisje je podvrženo skepsi, novi kritičnosti. Leto 1848 in Slovenci, ki jo je napisal gimnazijski profesor Josip Apih, je zanj ena najboljših slovenskih zgodovinskih knjig.
Potopis ni le neka književna zvrst, ampak privilegiran način umetniškega izraza. Pavle Rak je avtor najboljše potopisne knjige 2002 Zlata ptica na Kobrini glavi. Postdiplomski študent filozofije na beograjski univerzi se je vpletel v študentske nemire, zbežal in se klatil po svetu. Najraje potuje sam, pomembno je, da je sproščen in ga nič ne priganja. Potopisno potovanje je zanj shranjevanje izkušenj.
Dr. Marko Uršič je približal svet kozmologije in njenega izraza v kozmološki knjigi. Obe knjigi sta pomembni, »knjiga narave« in kozmološka knjiga. Dandanes je kozmologija prisotna predvsem v znanstvenih modelih. Stvari so tako globoke, da so sanje o končni teoriji, ki naj bi razložila vse, res zgolj sanje. Velikost vesolja je nepojmljiva tako v prostoru kot v času. Uršič misli, da kozmos ni iluzija, da zares biva! Je naše edino domovanje.
Vladimir Kajzovar
Volitve v MNZ Ptuj
Spoštovanje pravil igre ali goli birokratizem?
Stran 12
Judo
Klemna v Moskvi izločil olimpijski prvak
Stran 12
Rokomet
Jeruzalemčki zadovoljni s 7. mestom
Stran 13
Kolesarstvo
Kranj se je veselil zmage domačina
Strani 13
Lucija Polavder
Popusti, da boš kasneje zmagal ...
Stran 15
Bowling
Zmagi med posamezniki Čučkovi in Kelencu
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Aluminij - Labod Drava 3:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Dugolin (22), 2:0 Šimenko (45), 2:1 Da Silva (63), 3:1 Milec (73), 3:2 Da Silva (82)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Mandič, Krajcer, Lenart, Milec, Dugolin (od 87. Morsi), Medved, Šimenko, Letonja, Djokič (od 70. Črnčič). Trener: Bojan Špehonja.
LABOD DRAVA: Jozič, Filipovič (od 46. Drevenšek), Grižonič (od 62. Horvat), Žilič, Kronaveter, Ogu, Čeh, Kelenc, Zilic (od 75. Kurež), Da Silva, Semler. Trener: Adnan Zildžovič.
RUMENI KARTONI: Žilič (4), Lenart (18), Zilič (21), Krajcer (50), Lipovac (90).
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Dugolin (levo) se je s soigralci takole veselil uvodnega zadetka na tekmi v 22. minuti.
Nogomet
Aluminijeva sola
Prva polovica kvalifikacijskega obračuna med Aluminijem in Labodom Dravo je za nami. Če se osredotočimo samo na dogajanje na igrišču, potem smo vsaj v prvem polčasu videli zelo poletno in dinamično igro varovancev Bojana Špehonje. Le-ti so nadigrali prvoligaške sosede in jim odčitali malo lekcijo sodobnega nogometa. To delo jim je olajšala tudi razporeditev trenerja Adnana Zildžoviča, ki je npr. Semlerja spet postavil na bok, čeprav je več kot očitno, da se na tem mestu nikakor ne znajde. Tudi v drugem delu večina gledalcev na stadionu ni razumela menjav in rošad ptujskega trenerja: dva od treh obrambnih igralcev (Filipoviča in Grižoniča) je potegnil iz igre, na njuno mesto pa postavil Drevenška in Kelenca. Posebni zgodbi sta Kronaveter in Zilič, ki sta glede na »zvezdniški status« pokazala bistveno premalo, a s tem se mora ukvarjati stroka pri Dravi.
V ekipi zmagovalcev si nekaj igralcev zasluži posebno pohvalo, v prvi vrsti Andrej Dugolin, Martin Milec in Kristijan Lipovac. Prvi je dobil, dokler je imel dovolj moči, večino dvobojev ena na ena z vezisti Drave, ob tem pa je zabil še vodilni zadetek na tekmi. Mladi Milec je prav tako izstopal s svojo rutinirano igro. Pridevnika mladi (17 let) in rutinirano sicer ne gresta pogosto skupaj z roko v roki, v nedeljo pa se je v primeru Milec to zares zgodilo. Za nameček je dosegel zadetek, ki se ga ne bi sramoval noben igralec najmočnejših evropskih lig. S svojimi obrambami si je med občinstvom pridobil posebne simpatije še 19-letni Kristijan Lipovac, ki je nekajkrat posredoval vrhunsko. Poleg omenjene trojice so se tudi drugi predstavniki Aluminijeve šole (igralci, vzgojeni v lastni mladinski šoli) predstavili v zares dobri luči in vsem pokazali, kako se bori za barve svojega kluba.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Približno 2500 gledalcev je v Kidričevem uživalo v številnih zadetkih. Več razlogov za zadovoljstvo so na koncu imeli navijači rdečih ...
Nogomet • Kvalifikacije na obstanek/napredovanje v 1. SNL
Kidricani na Ptuj z minimalno, a zasluženo prednostjo
Foto: Črtomir Goznik
V boj med Rokom Letonjo (Aluminij) in Ivanom Filipovičem se je vmešal Nemanja Jozič (oba Labod Drava).
Nedelja na Ptujsko-Dravskem polju je minila v znaku nogometa, predvsem srečanja med Aluminijem in Labodom Dravo. Ti ekipi sta namreč odigrali prvo kvalifikacijsko srečanje za napredovanje (Aluminij) oz. obstanek (Labod Drava) v 1. slovenski nogometni ligi. Ves teden se je precej govorilo o tem srečanju, saj je to res pravi športni in ne samo nogometni dogodek. Temu primeren pa je bil tudi obisk na stadionu v Kidričevem, kjer se je zbralo več kot 2500 ljubiteljev nogometa. Svoje je dodalo lepo sončno vreme, tako da smo lahko spremljali pravi derbi dolgoletnih rivalov. Aluminij ima mlajšo in bolj neizkušeno ekipo, nasprotno pa velja za Labod Dravo.
Oboji so srečanje pričeli bolj previdno (Semler je spet začel na bočnem položaju v obrambni vrsti, ki mu nikakor ne ustreza), vendar to ni trajalo dolgo. Že v sedmi minuti je poizkušal Da Silva, ki je bil ob domačem vratarju Lipovcu ena od osrednjih osebnosti tega srečanja. Prvi dvoboj je dobil mladi vratar Aluminija. Že v naslednjem napadu se je pokazala priložnost za domačine, ki so imeli na voljo prosti strel s približno 20 metrov oddaljenosti od vrat vratarja Drave. Prvi je ptujski "živi zid" nastreljal Du-
golin, nato pa dvakrat še kape-tan Krajcer. Gostje so odgovorili dve dobri minuti kasneje, ko je bil po predložku Da Silve pred vrati najvišji Ogu, vendar je njegov strel končal v naročju domačega vratarja. Polagoma so pobudo prevzemali domačini, ki so v 22. minuti tudi pove-dli. Milec je izvajal kot iz desne strani, podal je na prvo vratni-co, Dugolin pa jo je z glavo preusmeril v Jozičev desni zgornji kot - 1:0. Seveda so ob tem oživeli tudi domači navijači. V 35. minuti se je v lepi priložnosti sam pred vratarjem Aluminija znašel Kelenc. Ta je žogo poslal proti golu, vratar Lipovac jo je z dobro reakcijo uspel le delno zaustaviti, tik pred golovo črto pa jo je v polje izbil kapetan Krajcer. V 45. minuti prvega polčasa pa so ponovno prišli na svoj račun domači navijači, ki jih je razveselil Šimenko, ki je lepo prodrl po levi strani v kazenski prostor Laboda Drave ter s strelom po tleh ukanil Jo-ziča - 2:0.
To je bila že občutna prednost domačinov, zato je v odmoru trener Zildžovič opravil menjavo Filipovič-Drevenšek, s katero je želel spremeniti potek srečanja, predvsem dvigniti tempo igre. Domačini so v visokem ritmu igre zdržali nekako do 60. minute, nato pa prepustili pobudo gostom. Slednji so
svoje tekmece za takšno igro v 63. minuti kaznovali z zadetkom Da Silve, ki je streljal s približno petnajstih metrov, na poti do gola pa je žoga zadela enega od obrambnih igralcev Aluminija - 2:1. To je dalo gostom novega poleta, še bolj so pritisnili proti vratom Lipovca, vendar zadetka niso uspeli doseči. Semler je v 70. minuti zamudil izjemno priložnost za izenačenje, vendar je zelo slabo zaključil akcijo in bolj podal žogo v naročje domačemu vratarju, kot pa streljal. Tri minute kasneje pa ponovni šok za goste: Milec se je nekoliko z leve strani z večje razdalje odločil za strel, ki pa je na njegovo in veselje soigralcev končal v zgornjem kotu gola presenečenega Joziča - 3:1. Ptujčani so poizkušali izvleči kar največ iz tega srečanja, tudi s precej tve-
gano postavitvijo igralcev, kar jim je sedem minut pred koncem srečanja uspelo z drugim zadetkom najboljšega člana Drave Da Silve - 3:2. Do zadnjega žvižga solidnega sodnika Damirja Skomine so zapravili še tri izjemne priložnosti (Da Silva, Semler in Ogu).
Na koncu so se zmage veselili nogometaši Aluminija, ki so si s tem zagotovili prednost enega zadetka pred povratnim srečanjem. Če želijo narediti kaj več tud na Ptuju, bodo morali še enkrat pokazati podobno igro kot v prvem polčasu. V vsakem primeru se v nedeljo na ptujskem Mestnem stadionu obeta še ena zanimiva tekma. Vsi pa si želijo, da bi minila v podobnem ozračju kot tokrat v Kidričevem: v duhu fair playa na igrišču in na tribunah.
Danilo Klajnšek
»Zmaga nam daje upanje ...«
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »V enkratnem ozračju smo uspeli premagati sosede iz Ptuja. Svoje priložnosti v prvem polčasu smo izkoristili in imeli lepo vodstvo. Nekako do 60. minute smo bili enakovredni, nato pa smo malo popustili pred kvalitetnimi gosti, ki so zadnji del igre odigrali v visokem ritmu. Zmaga, pa čeprav minimalna, nam daje upanje pred povratnim srečanjem.«
Adnan Zildžovič, trener Labod Drave: »Domačinom čestitam za zmago. Oni so svoje priložnosti izkoristili, mi pač manj. Z menjavami smo pospešili igro, kar se nam je obrestovalo v zadnjem delu srečanja. Sicer pa se drugi polčas igra na Ptuju in prepričan sem v uspeh in obstanek mojega moštva v 1. SNL, kar sem že napovedal že ob prihodu na Ptuj.«
Volitve v MNZ Ptuj
Spoštovanje pravil igre ali goli birokratizem?
Ko nanese beseda na volitve, večina ljudi v Sloveniji tačas pomisli na volitve za evropske poslance, a obstajajo izjeme.
V	mislih imam nogometne delavce na območju ptujske Medobčinske nogometne zveze, ki se v teh dneh intenzivno ukvarjajo z volitvami v MNZ Ptuj. To je bil v preteklih dveh mandatih zgolj protokolarni postopek, saj je bil edini kandidat za predsednika MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar, ki so ga na volilni skupščini tudi potrdili.
V	bistvu (zaenkrat) tudi letos kaže tako, vendar je zadeva precej bolj zapletena ...
Poročilo volilne komisije
V razpisanem roku je namreč prijavnico za predsednika MNZ Ptuj poleg sedanjega predsednika mag. Stanka Glažarja oddal tudi Bernard Majhenič, oz. jo je v njegovem imenu poslal NK Ptuj (ta v 1. ligi nastopa pod imenom NK Labod Drava Ptuj). Volilna komisija (VK) na svojih sejah 21. in 25. 5. pri prvem ni našla nepravilnosti, saj je kandidata podprlo več kot 30 članic (ekip) MNZ Ptuj (resnici na ljubo: ena je bila nepopolna - tista, ki jo je poslal KMN Bar Glorija, zato jo je VK zavrnila). Drugače pa je bilo pri drugem kandidatu, članu UO NK Ptuj Bernardu Majheniču, ki ga je po mnenju VK kandidiral ne-polnopravni član MNZ Ptuj, to je NK Ptuj. Istočasno je bila z isto obrazložitvijo zavrnjena tudi kandidatura Roberta Furjana za podpredsedniško mesto.
Pritožba NK Ptuj -št. 1
NK Ptuj se s to obrazložitvijo ni strinjal in je 27. 5. na MNZ Ptuj poslal pritožbo zoper sklep VK, ki je dodal številne dokaze o članstvu NK Ptuj v MNZ Ptuj. Eno izmed njih je potrdilo o članstvu NK Ptuj v MNZ Ptuj, izdano iz strani MNZ Ptuj, ki ga je le-ta izdal NK Ptuj v postopku licenciranja, podpisal pa ga je predsednik mag. Stanko Glažar.
"Pritožnik glede na navedeno predlaga, da IO MNZ Ptuj
sprejeti sklep razveljavi, naloži volilni komisiji, da postopek dopolni, nato pa na podlagi dopolnjenega postopka volilna komisija nadomesti izpodbijan sklep z novim, s katerim dovoli kandidaturo Bernarda Majhe-niča za predsednika MNZ Ptuj in Roberta Furjana za podpredsednika MNZ Ptuj," zaključi pritožbo zoper sklep VK Franc Gajšek, predsednik NK Ptuj.
Odgovor MNZ Ptuj na pritožbo NK Ptuj
Iz MNZ Ptuj je na to pritožbo sledil 29. 5. odgovor, pod katerega se je podpisal predsednik MNZ Ptuj mag Stanko Glažar. Ta pritožbo zavrne z obrazložitvijo, da je "NK Ptuj član MNZ Ptuj samo preko ŠD NŠ Drava Ptuj, ker gre za med seboj povezani pravni osebi, pa lahko pravice in dolžnosti uveljavlja izključno preko ŠD NŠ Drava Ptuj".
Glede izdanega potrdila za potrebe licenciranja pa mag. Stanko Glažar med drugim zapiše: "da ga lahko tudi prekliče, če se zdi NK Ptuj sporno".
Pritožba NK Ptuj -št. 2
Tej obrazložitvi, oz. odgovoru je 1. 6. sledila nova pritožba - tokrat naslovljena na Arbitražni svet NZS. V njej zakoniti zastopnik NK Ptuj vlaga nove dokaze o članstvu NK Ptuj v MNZ Ptuj, med drugim tudi prijavnico za tekmovalno sezono 2008/09, s katero NK Ptuj prijavlja 9 svojih ekip v tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj (naslov za pošto, kontaktne številke, DŠ . se glasijo na ŠD NŠ Drava Ptuj, ime ekipe pa je NŠ Poli Drava Ptuj).
Glede izdanega potrdila o članstvu NK Ptuj v MNZ Ptuj za potrebe licenciranja pa Franc Gajšek odgovori: "Prav nenavadne pa so grožnje o preklicu potrdila v postopku licencira-nja, saj tako odgovorni v MNZ Ptuj sami priznavajo, da so v postopku licenciranja zavajali NZS, da so torej izdali potrdilo, za katero ni osnove, kar nakazuje tudi na morebitne elemente kaznivega dejanja ponarejanja listin iz 251. čl. Kazenskega zakonika."
Kakšno je stališče NZS oz. njenega predsednika mag. Ivana Simiča v tej zadevi?
Mag. Ivan Simič: »Na podlagi potrdila, ki ga je izdal MNZ Ptuj in ga je podpisal predsednik MNZ Ptuj g. mag. Stanko Glažar, je nesporno, da je NK Ptuj član MNZ Ptuj. Zaradi tega menim, da je odločitev volilne komisije nenavadna oziroma napačna, čeprav me ne preseneča in sem jo pričakoval.«
Vprašanja in možnosti rešitve
V tem nenavadnem pravno-birokratskem "spopadu" se laikom in tudi pravnikom zdi spornih vsaj nekaj stvari:
1.	kako je mogoče, da NK Ptuj ni polnopravni član MNZ Ptuj, čeprav člansko moštvo nastopa v 1. SNL, v mlajših selekcijah pa ima več kot 200 registriranih članov, ki tekmujejo v ligah pod okriljem MNZ Ptuj?
2.	kako je mogoče, da je po pravilnikih MNZ Ptuj NŠ Poli Drava polnopravni član MNZ Ptuj, čeprav nima niti enega registriranega igralca?
3.	kako je mogoče, da MNZ Ptuj že nekaj let izdaja potrdilo NK Ptuj o članstvu v MNZ Ptuj za potrebe licenciranja, obenem pa ga ne obvesti, da njihov status dejansko ni takšen?
4.	kako lahko NK Ptuj prijavlja ekipe v lige MNZ Ptuj, čeprav ni njen polnopravni član?
Takšnih in podobnih vprašanj bi lahko zapisali še precej, čeprav ostaja brez odgovora tudi tisto temeljno vprašanje: zakaj je potrebno umazano perilo prati pred širšo javnostjo, saj bi bil vendar takšen goli birokratski zaplet lahko rešen z minimalnim trudom? Potem bi se lahko eni (mag. Stanko Glažar s svojimi somišljeniki - več kot 30 klubov se je podpisalo pod njegovo kandidaturo) in drugi (Bernard Majhe-nič iz UO NK Ptuj, s podporo Aluminija, Bistrice, Gerečje vasi . , nenazadnje tudi NZS, s predsednikom mag. Ivanom Simičem in podpredsednikom Francem Kanglerjem na čelu) mirno pripravljali na demokratične volitve, v katerih bi lahko prišlo do izraza celo soočenje programov in iskanje boljših rešitev, s katerimi bi pridobil nogomet.
Tako pa so predstavitve programov (v četrtek jo je imel v prostorih MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar in v petek v Kidričevem nesojeni kandidat Bernard Majhenič) večinoma minile v obtoževanju enih in drugih in zbiranju dokazov za in proti članstvu NK Ptuj v MNZ Ptuj. Prav vse pravne možnosti reševanja tega zapleta pa še vedno niso izčrpane, saj lahko npr. četrtkova skupščina kot najvišji organ odločanja še vedno sprejme sklep, ki bi bil morda tudi najbolj pravičen: volilni postopek se ponovi (ali se vloge dopolnijo), volitve pa se izvedejo čez določen čas (teden ali dva). Pa naj zmaga boljši .
Če se to ne bo zgodilo, bo novi štiriletni mandat že v četrtek nastopil mag. Stanko Glažar.
JM
ZAPISNIK VOLILNE KOMISIJE MNZ PTUJ
Pri pregledu kandidatur s predlogi kandidatov za organe MNZ Ptuj je volilna komisija ugotovila, da so prispele kandidature s strani ŠD NŠ Drava Ptuj in NK Ptuj opremljene t različnimi žigi in podpisi. Pri ugotavljanju katere od vlog sn legitimne se je komisija 7. zahtevo po uradnem tolmačenju obrnila tudi na IO MNZ Ptuj kaleri izmed teh dveh sicer povedanih pravnih subjektov je polnopravni član MNZ Ptuj in posledično ugotovila, daje to ŠD NŠ Drava Ptuj. Iz tega sledi:
♦ Vioga NK Ptuj, ki predlaga Majhenii Bernarda za predsednika MNZ Ptuj se zavrne, ker kandidatura ni posredovana s strani polnopravnega flana MNZ Pluj.
t Vloga NK Ptuj, ki predlaga Purjan Roberta za podpredsednika MNZ Ptuj se zavrne, ker kandidatura ni posredovana s strani polnopravnega ¿lana MNZ Ptuj.
LICENCIRANJE NOGOMETNIH KLUBOV Licenčni postopek 2009/2010
•"X
««C^i1--
Nogometni klub; Nogometni klub Ptuj
Vloga za licenco; UEFA/l.SNL
Potrdilo MNZ (PP.01)
Medobčinska nogometna zveza:
MNZ Ptuj
Potrjujemo, da je prosilec za licenco član medobčinske nogometne zveze.
Uradni naziv nogometnega kluba: Sedež;
Davčna številka: Matična številka:
Nogometni klub Ptuj
Čtlekova Ulica 7, 2250 Ptuj
35655372
1369997
Potrdilo izdajamo kot prilogo k viogi prosilce za licenco v licenčnem postopku 2009/2010.
Priimek in i'we ttkor>>ieofl zastopnika MNZ: mag, GLAŽAR STANKO Kraj: _tJLuj_ Datum;
Podpis:
Potrdilo, ki ga je MNZ Ptuj izdala NK Ptuj za potrebe licenciranja marca letos.
Zadeva: Pritožba zoper sklep volilne komisije
Izvršni odbor MNZ Ptuj je omenjeno problematiko obravnaval na svoji seji dne 25. maja 2009 in ugotavljal naslednja dejstva:
ŠD NŠ Drava Ptuj seje uradno s prijavnico prijavilo s svojimi selekcijami v tekmovanje MNZ Ptuj, kar je verificiral Izvršni odbor (pogoj za članstvo - 6. člen statuta MNZ Ptuj). V uradnem biltenu lig MNZ Ptuj (uradno objavljen, prejemniki pa so vsi klubi) so navedeni vsi uradni podatki za ŠD NŠ Drava Ptuj, na spletni strani pa so objavljeni vsi člani MNZ Ptuj (med njimi je ŠD NŠ Drava Ptuj, ni pa NK Ptuj). Tudi iz sestave skupščin iz preteklih let je povsem jasno razvidno, daje polnopravni član ŠD NŠ Drava Ptuj in da je NK Ptuj član MNZ Ptuj samo preko ŠD NŠ Drava Ptuj, ker gre za med seboj povezani pravni osebi pa lahko pravice in dolžnosti uveljavlja izključno preko ŠD NŠ Drava Ptuj. Tudi potrdila, ki so izdana Nogometni zvezi Slovenije za potrebe licenciranja z obr. SP.02.2 o vključenosti mlajših selekcij v tekmovanja v ligah MNZ Ptuj izdajamo preko NŠ Drava Ptuj, obr. PP.01, ki govori o članstvu pa je naslovljen na NK Ptuj izključno zaradi zahtev pravilnika o licenciranju (naslovnik je lahko izključno prosilec za licenco). V kolikor se vam zdi to potrdilo sporno (podpisano ni bilo osebno s strani predsednika kot navajate), ga lahko tudi prekličemo.
Iz navedenih dejstev lahko zaključimo, daje volilna komisija svoje delo opravila v skladu z veljavnimi predpisi (statut, pravilnik o volitvah,..).
NK Ptuj bi moral v skladu s 6. členom statuta MNZ Ptuj podati predlog Izvršnemu odboru za vključitev v MNZ Ptuj, tako bi imel v skladu z 9. členom možnost samostojnega predlaganja in sodelovanja v organih. Izvršni odbor je tudi ugotovil, da bi bilo potrebno kar nekaj členov obstoječega statuta MNZ Ptuj spremeniti, vendar že kar nekaj časa čakamo na spremembo statuta Nogometne zveze Slovenije, da bi ga tudi mi posledično uskladili.
Športni pozdrav,
Predsednik MNZ Ptuj: mag. Stanko GLAŽAR l.r.
Odgovor na pritožbo NK Ptuj, ki ga je v imenu MNZ Ptuj podpisal mag. Stanko Glažar.
Izsek iz poročila volilne komisije MNZ Ptuj
Faksimile prijavnice, s katero je NK Ptuj prijavil 9 ekip mlajših kategorij v tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj.
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Jeruzalemčki zadovoljni s 7. mestom
Foto: Črtomir Goznik
Alen Melnjak (levo) in Iztok Korpar (oba Jeruzalem Ormož) sta ustavljala Jureta Dobelška (Gorenje).
so več kot zadovoljni v taboru Jeruzalema, saj so si pred začetkom sezone zadali en sam
cilj - obstanek v ligi. Ta je bil hitro zagotovljen, v Ligi za obstanek pa so jeruzalemčki
slavili na sedmih od osmih srečanj.
Uroš Krstič
Ocene igralcev:
Gregor Čudič (3.5): Popularni Čuda Ima v dresu Ormoža za sabo že tudi nekaj boljših sezon. Je pravi "kapetan" in brez njega si Jeruzalem težko predstavljamo.
Boštjan Belec (4): Dolgo časa je lovil pravo formo. V drugem delu sezone eden izmed najboljših Ormožanov. Pri Jeruzalemu so veseli njegove vrnitve v domači kraj.
Iztok Korpar (3.5): Eden izmed glavnih nosilcev igre v obrambi. V napadu je bil letos nekoliko slabši (52 zadetkov) kot minulo sezono (89 zadetkov).
Primož Krabonja (3.5): Eksplodiral je v Ligi za obstanek in potrdil svoj talent. Ko bo popravil igro v obrambi, se bo lahko pridružil najboljšim
desnim krilom v Sloveniji.
Alen Melnjak (4): Največje presenečenje sezone. Soliden v napadu in v obrambi. Odličen nakup Jeruzalema. Sezono končal pri 105 golih.
Robert Bezjak (3.5): Izkušeni maček in nekoč prvi strelec 1. A-lige v dresu Velike Nedelje je letos zaigral nekoliko slabše kot v preteklih letih. Igra na "halfu" mu je večkrat odvzela moči za uspešne zaključke v napadu.
Siniša Radujkovič (3.5): Tretja sezona v dresu Jeruzalema in zagotovo najboljša. Rade je med najboljšimi asistenti v ligi.
Bojan Čudič (4): Prvi strelec Jeruzalema s 151 zadetki, ob tem še eden boljših asistentov lige. Dirigent ormoškega orkestra. Kot zmeraj eden najboljših.
Darjan Ivanuša (3): Slabo delo v Gold Clubu
je pustilo posledice. Lovil se je skozi celo sezono, a nikakor ni našel prave forme. V naslednji sezoni ga ob pravem pristopu zagotovo lahko pričakujemo za razred boljšega.
Tadej Sok (3.5): Za njim je odlična sezona v članski in mladinski konkurenci, kjer je bil na koncu tudi drugi strelec 1. mladinske lige. Slovenski mladinski reprezentant. Treba bo popraviti še igro v obrambi.
Rok Žuran (4): Drugi strelec Jeruzalema s 146 goli. Njegova najboljša sezona, odkar se je posvetil rokometu. Še ima rezerve, zlasti v obrambi. Poleg Bojana Čudiča glavni vodja Vinarjev v tej sezoni in upamo tudi v bodoče.
Ostali igralci so premalo igrali, da bi lahko podali oceno.
Kolesarstvo • Dirki v Kranju
Kranj se je veselil zmage domačina
Judo
Klemna izločil olimpijski prvak Nemec Bischof
Grand slam turnir v Moskvi
Na Grand slam turnirju v Moskvi je v soboto in nedeljo od Slovencev nastopil samo Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj). V kategoriji do 91 kg je Klemen v prvem krogu premagal Elkhana Rajablija (Azerbajdžan), nato pa izgubil proti olimpijskemu prvaku Nemcu Oleju Bischofu, ki je zaključil tekmovanje na 3. mestu. Ker na Grand slamih ni repesažev, je s tem porazom Klemen tudi zaključil svoj nastop.
Zmagovalci IJF Grand Slam turnirja Moscow 2009 so po posameznih kategorijah postali:
ŽENSKE:
do 48 kg - FUKUMI Tomoko
-	JAP; do 52 kg - NAKAMURA Mi-sato - JAP; do 57 kg - MATSUMOTO Kaori - JAP; do 63 kg - PRUVOST Marielle - FRA; do 70 kg - KUNIHA-RA Yoriko - JAP; do 78 kg - YANG Xiuli - KIT; nad 78 kg - TSUKADA Maki - JAP
MOŠKI:
do 60 kg - DAVTYAN Hovhannes
-	ARM; do 66 kg - KHASHBAATAR
Klemen Ferjan in Ole Bischof
S sobotno 42. dirko za veliko nagrado Kranja se je pričel mesec junij, ki je v Sloveniji vselej kolesarsko obarvan. Dvodnevnemu kolesarskemu dogodku na Gorenjskem bo čez dobra dva tedna sledil start štiridnevne dirke po Sloveniji (18.-21. junij), ob koncu meseca pa bosta na sporedu še državni prvenstvi v kronometru in cestna preizkušnja.
Na sobotno dirko prve kategorije (1.1 UCI) se je prijavilo 112 kolesarjev iz 17 moštev iz Poljske, Italije, Združenih držav Amerike, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Srbije, Romunije in Slovenije. Na 160 kilometrov dolgi progi po gorenjskih cestah s startom in ciljem na vrhu znamenitega Jelenovega klanca v Kranju niso nastopili kolesarji Perutnine Ptuj, sta pa v dresu slovenske reprezentance vrtela pedale Matej Marin in Tomaž Bauman. Čeprav so nastopile nekatere ugledne tuje ekipe, kot na primer italijanske Liqui-gas, Miche - Silver Cross in Car-miooro A - Style, so razplet krojili domači tekmovalci. Že osem kilometrov po startu je pobegnilo pet kolesarjev, ki so vozili v ospredju vse do cilja. Med dirko so si nabrali že ogromnih sedem minut prednosti, na ciljni črti pa jim je ostalo zgolj deset sekund. O zmagovalcu
Tsagaanbaatar - MOLDAVIJA; do 73 kg - WANG Ki-chun - KOR; do 81 kg - SHUNDZIKAU Siarhei - BE-
LORUSIJA; do 90 kg - ONO Takashi
-	JAP; do 100 kg - HWANG Hee-tae
-	KOR; nad 100 kg - MIKHAYLIN Alexander - RUS
9. pokal občine Duplek: zmaga JK Šiška
Organizator je letošnji Pokal občine Duplek organiziral v športni dvorani Miklavž v Miklavžu na Dravskem polju in ne v šotoru za prireditve kot vsa leta do sedaj. Na turnirju je nastopilo 232 tekmovalcev iz 28 klubov iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. V točkovanju za ekipno uvrstitev je prvo mesto zasedla ekipa JK Šiška iz Ljubljane (58 točk), na drugo mesto se je uvrstila, tako kot lani, ekipa SZ. K. Budapest iz Madžarske (46 točk), tretje mesto pa so zasedli tekmovalci JK Ljutomer (36 točk). Ekipa JK Duplek pa je s 30 točkami zasedla 4. mesto, ptujskih judoistov tokrat ni bilo na tekmovanju, nekaj dobrih uvrstitev pa je uspelo judoi-stom iz Gorišnice. REZULTATI:
CICIBANI DO 11 LET: do 30 kg: 7.
Klemen Podgoršek; do 34 kg: 3. Rok Veselič; do 42 kg: 3. Tim Žnidarič, 5. Miha Vinkovič.
MLAJŠI DEČKI DO 13 LET: do 38 kg: 9. Urban Munda.
STAREJŠI DEČKI DO 15 LET: do 55 kg: 3. Marko Čagran; do 73 kg: 3. David Forštnarič.
STAREJŠE DEKLICE DO 15 LET: nad 63 kg: 1 Renata Kralj.
KADETINJE DO 17 LET: do 63 kg: 2. Tanja Kociper; nad 70 kg: 3. Renata Kralj - vsi JK Gorišnica.
Sebi Kolednik
je odločal ciljni sprint peterice. Lanski perutninar Kristjan Fajt je sotekmovalcu pri novomeški Adrii Robertu Vrečerju pripravil dobro izhodišče za sprint, vendar je bil od vseh najmočnejši savski kolesar Gašper Švab, ki je zmago po sušnih 18 letih spet pripeljal v gorenjsko prestolnico. Vrečer je osvojil drugo mesto, Belorus Jauhen Sobal pa tretje. Matej Marin je ciljno črto prečkal v glavnini na 66. mestu, Ptujčan v ljubljanskem dresu Mitja Mahorič mesto za njim, Tomaž Bauman pa dirke žal ni končal.
V nedeljo so bile kranjske ulice še bolj žive, saj so se odvijale dirke tudi za mlajše kategorije, ženske in novinarje. Največ uspeha med štajerskimi kolesarji so poželi Lenartčani v kategoriji mlajših mladincev, saj je Marko Palič zmagal, Simon Komperšak je osvojil četrto mesto, Dani Pšajd pa deseto. Med ženskami v rumeno-mo-drem dresu je na zmagovalni oder stopila Andreja Holsedl, ki je osvojila drugo mesto. Ptujčani so v Kranju nastopili s številčno zasedbo. Najboljši je bil tokrat najmlajši Nejc Ro-gina, ki je v kategoriji dečkov C za las zaostal za stopničkami in osvojil četrto mesto. Domov so odnesli še dve uvrstitvi v deseterico najboljših. Med dečki
Sezona 2008/2009 je za rokometaše v elitni druščini končana. Državni prvaki so prvič v zgodovini postali ro-kometaši Gorenja iz Velenja, pri katerih je vidno vlogo odigral tudi Ormožan Marko Bezjak. Z njim smo poklepetali po povratnem srečanju finala pokala EHF z Gummers-bachom in prispevek si boste lahko prebrali v petkovi številki Štajerskega tednika. Pokalni zmagovalci so postali ro-kometaši Cimosa iz Kopra, iz 1. A-lige se je takoj na začetku poslovil bivši Gold Club, na koncu pa še novomeška Krka. Razočaranje sezone je celjska Pivovarna Laško, ki si je v eni sami sezoni priigrala več porazov (13!) kot nasploh v celi zgodovini rokometnih prvenstev v samostojni Sloveniji. Še ormoški Vinarji so doživeli dva poraza manj. Presenečenje sezone sta Trimo Trebnje in Slovan iz Ljubljane. Slednji so na Kodeljevem kot za šalo premagovali ekipe iz samega vrha. S končnim 7. mestom
A je bil Matic Širec šesti, med leto mlajšimi dečki B pa Manuel Bedenik deseti. V dirki dneva, kjer so na-
stopili člani do 23 let in kategorija Elite skupaj, je bil najboljši Ljubljančan Jan Tratnik. Na 78 kilometrov dolgi krožni
progi so kolesarji prevozili 10 krogov, štiri sekunde za zmagovalcem je v cilj prikolesarila glavnina tekmovalcev. Na čelu je pripeljal lanski perutninar, danes član italijanskega moštva Bottoli, Kristjan Koren in osvojil drugo mesto, tretji je bil
Novomeščan Mako Kump. Mitja Mahorič je zaključil deseterico, na 15. mesto pa se je uvrstil Gregor Gazvoda, letos član japonskega moštva. Perutninarja Andrej Omulec in Matej Marin sta osvojila 17. ter 21. mesto.
Uroš Gramc
Andreja Holsedl, TBP Lenart
42. VN Kranja, 1.1 UCI, 160,8 km:
1.	Gašper Švab (Sava) 3.44.21
2.	Robert Vrečer (Adria Mobil)
3.	Jauhen Sobal (BLR, Centri della Calzatura), oba isti čas
66.	Matej Marin (Slovenija) +0.47
67.	Mitja Mahorič (Radenska KD Finančna točka), isti čas
Po ulicah Kranja 2009
Dečki A, 15,6 km:
1. David Per (Adria Mobil) 24.23 6. Matic Širec (Perutnina Ptuj), isti čas Dečki B, 15,6 km: 1. Jon Božič (Adria Mobil) 24.23 10. Manuel Bedenik (Perutnina Ptuj)
14.	Tilen Jankovič, isti čas Dečki C, 7,8 km:
1. Benjamin Muhič (Adria Mobil) 13.18
4.	Nejc Rogina
15.	Aleš Korpar (oba Perutnina Ptuj), oba isti čas Mlajši mladinci, 31,2 km:
1. Marko Palič 51.01 4. Simon Komperšek, isti čas
10.	Dani Pšajd (vsi TBP Lenart) +0.30
14.	Blaž Zelenko (Perutnina Ptuj), isti čas Starejši mladinci, 44,2 km:
1. Marco Haller (Avstrija) 1.07.32
11.	Andrej Rajšp (TBP Lenart) +1.39 Elite / pod 23 let, 78 km:
1.	Jan Tratnik (Radenska KD Finančna točka) 1.54.19
2.	Kristijan Koren (Bottoli) +0.04
3.	Marko Kump (Adria Mobil)
10 Mitja Mahorič (Radenska KD Finančna točka)
15.	Gregor Gazvoda (Eqa - Meitan Hompo) 17. Andrej Omulec
21. Matej Marin (oba Perutnina Ptuj)
Foto: UG
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Dravinja prvak, Stojnci šesti
3. SNL - vzhod
V soboto je zastor padel tudi v tekmovanju 3. SNL - vzhod. Dravinja Kostroj iz Slovenskih Konjic si je naslov zagotovila že precej pred koncem tekmovanja; z zmago na neugodnem gostovanju v Odrancih je le še enkrat več dokazala, da je zasluženo prvak. Tako se je po nekaj letih odsotnosti ponovno vrnila v drugoligaško nogometno karavano. Trinajst točk prednosti pred prvim zasledovalcem (Koroška Dravograd) zgovorno priča o njihovi premoči v tej konkurenci.
Zadnji dve mesti sta trdno v rokah ekip Trgovine Jager iz Šmarij pri Jelšah in Črenšovcev - obe z enakim številom točk. Izpad verjetno bolj "godi" nogometašem iz Črenšovcev, ki bodo naslednjo sezono igrali v Pomurski ligi: tam se skorajda vsak krog igra kakšen derbi, kjer se zbere veliko gledalcev. Mons Claudius bo najverjetneje ostal v ligi, saj sta iz druge lige izpadla Bonifika (predčasno izstopila) in Zagorje, nobeden od njiju pa se ne seli v 3. SNL - vzhod.
Z osvojeno točko v Veržeju so nogometaši iz Stojncev osvojili končno šesto mesto, kar lahko ocenimo za uspeh, čeprav so njihove želje pred začetkom sezone segale višje. »V Veržeju bi morali vprašanje zmagovalca rešiti že v prvem polčasu, ko smo imeli veliko izjemnih priložnosti, vendar pa od šestih zadeli samo enkrat. V drugem polčasu pa so bili domačini boljši in so na koncu zasluženo izenačili. Z uvrstitvijo smo le delno zadovoljni, saj bi ta lahko bila za mesto ali dve višja,« je po srečanju v Veržeju dejal eden najizkušenejših nogometašev Stojncev Boris Klinger.
REZULTATI 26. KROGA: Tehno-stroj Veržej - Stojnci 1:1 (0:1), Mons Claudius - Trgovine Jager 2:0 (0:0), Malečnik - Paloma 2:4 (1:1), Odranci
-	Dravinja Kostroj 1:3 (1:0), Šmartno
-	Črenšovci 1:0 (0:0), Čarda - Koroška Dravograd 2:2 (1:1), Kovinar Štore - Simer šampion 2:2 (1:1).
1.	DRAVINJA KOS. 26 22	1	3	66:12	67
2.	KOROŠKA D. 26 17	3	6	60:30 54
3.	KOVINAR ŠTORE 26 15	5	6	47:32	50
4.	ODRANCI 26 14	5	7	43:30 47
5.	ŠMARTNO 26 14	3	9	63:56 45
6.	STOJNCI 26 11	5	10	47:40 38
7.	SIMER ŠAMP. 26 11	4	11	45:45	37
8.	TEHNO. VERŽEJ 26 9	7	10	44:34	34
9.	MALEČNIK 26 10	4	12	47:49	34
10.	PALOMA 26 8	3 15	33:53	27
11.	ČARDA 26 6	7 13	35:47	25
12.	MONS CLAUD. 26 7	1 18 30:63	22
13.	ČRENŠOVCI 26 3	9 14	25:52	18
14.	TRGOV. JAGER 26 5	3 18 35:67	18
TEHNOSTROJ VERŽEJ-STOJNCI 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Zagoršek (32), 1:1 Baler (73)
STOJNCI: Starčič, Topolovec, Jan-žekovič, Kokot, Klinger, Fridauer, A. Strelec (od 46. Pernek), Golob (od 75. Meznarič), Zagoršek, Turkuš, M. Strelec (od 46. Marinič). Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Bistričani do zmage, Bukovčani ob njo v zadnjih trenutkih
Predzadnji krog v Štajerski nogo-

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so z golom Damira Zagorska (na sliki) osvojili točko v gosteh, kar je bilo dovolj za ohranitev šestega mesta.
metnl ligi je skorajda postregel z velikim presenečenjem, na pragu katerega so bili nogometaši Bukovcev, ki so vse do 90. minute vodili v Zrečah, domačini pa so le uspeli izenačiti. S to točko so ostali v minimalnem vodstvu na prvenstveni razpredelnici, o prvaku bo odločalo zadnji krog. Težave so imeli tudi nogometaši iz Pesnice proti Podvincem, ki so po prvem polčasu vodili. Ormožani so tokrat pokleknili v Slovenski Bistrici, kjer so domačini zlomili odpor gostov v drugem polčasu. Visoko pa so izgubili nogometaši iz Gerečje vasi proti Partizan Framu. Vse je bilo odločeno v prvem polčasu, ko so domačini dosegli štiri zadetke.
Sicer pa so največjo zmago v tem krogu dosegli nogometaši Pece na gostovanju pri Šentilju-Jarenini. Slednji verjetno že komaj čakajo konec prvenstva, kakor tudi Brežičani, da se pričnejo pripravljati za naslednjo sezono v nižji ligi.
REZULTATI 25. KROGA: AHA EMMI Bistrica - Holermuos Ormož 4:1 (1:1), Partizan Fram - LKW Jack Gerečja vas 5:0 (4:0), Zreče - Bukovci 2:2 (1:2), Tehnotim Pesnica
-	Podvinci 2:1 (0:1), Jarenina Šentilj
-	Peca 1:9 (0:3), Brežice - Pohorje 0:3 (0:0), Šoštanj - GIC Gradnje Rogaška 1:3 (0:1).
1.	ZREČE 25 16 4 5 57:32 52
2.	TEH. PESNICA 25 16 3 6 56:24 51
3.	POHORJE 25 15 4 6 46:35 49
4.	A. E. BISTRICA 25 12 5 8 42:34 41
5.	L. JACK G. VAS 25 10 8 7 48:38 38
6.	GIC ROGAŠKA 25 11 4 10 47:40 37
7.	HOLER. ORMOŽ 25 10 7 8 54:48 37
8.	PECA	25 11 3 11 47:48 36
9.	PARTIZAN FRAM 25 9 8 8 51:44 35
10.	ŠOŠTANJ 25 9 6 10 49:49 33
11.	PODVINCI 25 9 4 12 48:45 31
12.	BUKOVCI 25 7 7 11 47:40 28
13.	BREŽICE 25 4 5 16 34:70 17
14.	JARENINA-Š. 25 1 2 22 21:82 5
AHA EMMI BISTRICA -HOLERMUOS ORMOŽ 4:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Mlinar (26. z 11 m), 1:1 Novak (33), 2:1 Korošec (52), 3:1 Divjak (57), 4:1 R. Mlinarič (89. avtogol)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Kolarič, Druzovič, Novak, L. Minarič, Piberčnik (od 82. Borko), Zidarič, Mi-halič, Jurčec (od 88. Kirbiš), R. Mlinarič, Jerebič. Trener: Aleš Jurčec.
PARTIZAN FRAM - LKW JACK GEREČJA VAS 5:0
(4:0)
STRELCI: 1:0 Pepelnik (4), 2:0 Hajnc (14), 3:0 Hajnc (20), 4:0 Hajnc
(34), 5:0 Stražišar (62)
LKW JACK GEREČJA VAS: Vogri-nec, Kokot, Miha Lešnik, Medved, Sagadin, Miha Lešnik, A. Železnik, M. Železnik (od 82. Košnik), Marčič (od 23. Kaisesberger), Čeh, M. Her-tiš. Trener: Ivan Zajc.
TEHNOTIM PESNICA -PODVINCI 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Požegar (9), 1:1 Bu-dič (75), 2:1 Tadina (76)
PODVINCI: Vesenjak, Kupčič, Še-bela, Lah, Toplak, Bratec, R. Pertro-vič, Požegar (od 83. Novak), D. Petrovič, Petek, Belšak. Trener: Igor Vorih.
ZREČE - BUKOVCI 2:2
(1:2)
STRELCI: 1:0 Muharemovič (17), 1:1 Muharemovič (22. avtogol), 1:2 Mulej (33), 2:2 Tirovič (90)
BUKOVCI: Grabrovec, Meznarič, Kozel, Kokot, Petek, Korez, Plohl (od 62. Antolič), Mulej, Strelec, Habrun, Majer (od 87. Vajda).
1. liga MNZ Ptuj: 10 doseženih zadetkov v Apačah
REZULTATI 21. KROGA: Središče
-	Gorišnica 3:0, Pauman Pragersko
-	Oplotnica 4:0, Cirkulane - Boč 1:1, Dornava - Hajdina 1:0, Apače - Ro-goznica 3:7, Skorba - Videm 0:2.
1.	BOČ	21 17	4	0	66:16	55
2.	OPLOTNICA	21 14	3	4	52:26	45
3.	VIDEM	21 13	5	3	60:16	44
4.	APAČE	21 13	1	7	47:35	40
5.	P. PRAGERSKO 21 11	1	9	43:41	34
6.	GORIŠNICA	21 7	2	13	31:53	23
7.	HAJDINA	21 6	4	11	33:42	22
8.	SREDIŠČE	21 7	1	13	29:40	22
9.	DORNAVA	21 7	1	13	26:50	22
10.	SKORBA 21 7 1 13 31:55 22
11.	ROGOZNICA 21 6 1 14 37:53 19
12.	CIRKULANE 21 4 4 13 29:57 16 SKORBA - VIDEM 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Fridauer (40), 0:2
Geč (85) APAČE - ROGOZNICA 3:7 ( 1:4) STRELCI: 0:1 Stanet (8), 1:1 Kukovec (27), 1:2 Cebek (35), 1:3 Leben (40), 1:4 Fric (45), 2:4 Verlak (48), 2:5 Žgeč (58. z 11 m), 2:6 Žgeč (62. z 11 m), 2:7 Lah (65), 3:7 Ba-uman (87) DORNAVA - HAJDINA 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Kokol (80) PAUMAN PRAGERSKO - OPLOTNICA 4:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Plošnik (24), 2:0 Plošnik (40), 3:0 Plošnik (75, 4:0 Žolek (80)
2. liga MNZ Ptuj: Zavrč blizu dvajsetice
REZULTATI 21. KROGA: Zavrč
-	Hajdoše 19:0, Grajena - Spodnja Polskava 4:1, Leskovec - Lovrenc 0:2, Makole - Markovci 1:0, Pod-lehnik - Zgornja Polskava 5:1, Tržec
-	Slovenja vas 1:3.
1.	ZAVRČ	21 13	0 0	159:16	63
2.	MARKOVCI	21 13	2	6	53:45	41
3.	SLOVENJA VAS	21 12	2	7	49:31	38
4.	PODLEHNIK	21 10	4	7	42:32	34
5.	TRŽEC	21 10	1 10	54:50	31
6.	MAKOLE	21 9	2	10	30:43	29
7.	GRAJENA	21 8	3	10	42:57	27
8.	HAJDOŠE	21 7	6 8	30:51	27
9.	ZG. POLSKAVA	21 7	4	10	44:49	25
10.	LOVRENC -1 21 6 4 11 25:46 21
11.	SP. POLSKAVA 21 5 3 13 36:71 18
12.	LESKOVEC 21 2 1 18 20:99 7 MAKOLE - MARKOVCI 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Ilek (34) GRAJENA - SPODNJA POLSKAVA
4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Petrovič (12), 2:0 Belšak (22), 3:0 Petrovič (46), 3:1 Sobotič (73), 4:1 Petrovič (85) LESKOVEC - LOVRENC 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Bauman (9), 0:2 Pulko (21)
TRŽEC - SLOVENJA VAS 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Glinšek (4), 1:1 Peč-nik (49), 1:2 Ornig (62), 1:3 Lenart (90)
PODLEHNIK - ZGORNJA POL-SKAVA 5:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Feguš (4), 2:0 Treb-še (10), 3:0 Trafela (34), 3:1 Klajde-rič (47), 4:1 Trafela (60), 5:1 Trafela (72)
ZAVRČ - HAJDOŠE 19:0 (5:0) STRELCI: 1:0 Golob (2. iz 11m), 2:0 Golob (11), 3:0 Glažar (22. avto-gol), 4:0 Golob (34), 5:0 Golob (45), 6:0 Golob (49), 7:0 I. Fridl (54), 8:0 Čeh (58), 9:0 I. Fridl (61), 10:0 Čeh (64), 11:0 Kuserbanj (66), 12:0 Ju-ričinec (72), 13:0 Čeh (75), 14:0 F. Fridl (77), 15:0 Juričinec (82), 16:0 Šterbal (85), 17:0 Šterbal (87), 18:0 Šterbal (88), 19:0 Vočanec (90)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Boč na finalni turnir skozi šivankino uho
Vzhodna skupina
REZULTATI 22. KROGA: Bukovci
-	Leskovec 0:4, Gorišnica - Dornava 0:1, Podvinci - Ormož 3:1, Grajena -Stojnci Korant 1:0, Videm - Markovci 4:0. V tem krogu je bil prost Tržec.
1.	VIDEM	20 16	3	1	82:21	51
2.	STOJNCI KOR.	20 13	2	5	59:26	41
3.	GORIŠNICA	20 10	6	4	33:18	36
4.	ORMOŽ	20 9	4	7	43:25	31
5.	TRŽEC	20 8	5	7	44:40	29
6.	GRAJENA	20 9	2	9	35:48	29
7.	PODVINCI	20 8	4	8	50:50	28
8.	DORNAVA	20 7	5	8	25:35	26
9.	MARKOVCI	20 6	2	12	30:56	20
10.	LESKOVEC 20 4 5 11 33:45 17
11.	BUKOVCI 20 1 0 19 9:83 3
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 18. KROGA: Boč
-	Hajdina 3:5, Podlehnik - Apače 3:0, Skorba - Polskava 2:1, Lovrenc
-	Zgornja Polskava 1:8, Prepolje
-	Pragersko 2:3.
1.	HAJDINA 18 16 2 0 76:25 50
2.	BOČ	18 10 2 6 33:22 32
3.	ZG. POLSKAVA 18 10 2 6 53:26 32
4.	SKORBA 18 10 2 6 45:36 32
5.	POLSKAVA 18 9 2 7 32:33 29
6.	PRAGERSKO 18 7 3 8 28:38 24
7.	LOVRENC 18 7 2 9 26:44 23
8.	PODLEHNIK 18 6 2 10 26:43 20
9.	APAČE 18 3 1 14 20:44 10
10.	PREPOLJE 18 2 2 14 17:50 8
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
ZAKLJUČEK VETERANSKIH LIG NA VIDMU
V petek so tekmovanje končali nogometaši v obeh veteranskih ligah. V zahodni skupini so brez poraza prvo mesto osvojili veterani Hajdine, v vzhodni skupini pa veterani Vidma. Slednji bodo v petek, 5. 6., gostitelj zaključnega turnirja, oziroma tekem za prvo in tretje mesto, kjer bodo tudi podelili nagrade najboljšim v pravkar minulem prvenstvu 2008/2009. PROGRAM PRIREDITVE:
16.45 - tekma za tretje mesto: Boč - Stojnci Korant 18.00 - revijalna tekma: NK Videm U-8 - NK Videm U-10 18.30 - tekma za prvo mesto: Videm - Hajdina 20.00 - podelitev nagrad in priznanj
Mali nogomet
TURNIR V VITOMARCIH
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 9. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v soboto, 6. 6. 2009, na igrišči pri OŠ v Vitomarcih. Program prireditve: SOBOTA, 6. 6.: 13.30 - otvoritev in pozdrav 14.00 - prijateljska tekma ekip do 17 let 15.00 - veteranski turnir povabljenih ekip 20.30 - ekshibicijska tekma ženskih ekip 21.00 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal Prijave sprejemajo na dan turnirja do 20.30 ali po telefonu 031 634 847. Prijavnina: 60 evrov. Informacije: 031 634 847, 051 367 899.
Nagradni sklad:
1.	mesto: 660 € + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 260 € + pokal
3.	mesto: 160 € + pokal
4.	mesto: praktična nagrada
Bogate nagrade za najboljšega igralca, vratarja in peterko turnirja.
DK, JM
Namizni tenis
Trije Ptujčani med prvih osem - do četrtfinala
V soboto je v Murski Soboti, v telovadnici III. osnovne šole, potekal drugi odprti turnir Slovenije v namiznem tenisu za člane in članice.
Ptujski predstavniki so igrali zelo dobro, saj se je kar trem uspelo uvrstiti v četrtfinale, oziroma med prvih osem, kjer pa so bile prepreke previsoke.
Danilo Piljak je bil z zmagami nad Jamškom (Muta), Peperkom (Kajuh-Slovan) in Urbancem (Rakek) prepričljivo prvi v skupini. V finalnem delu je premagal Ungerja (Kema) 4:0 in Gregorja Zafošnika, ki igra za Fineo Maribor 4:2. Žreb mu je v četrtfina-lu prinesel kasnejšega zmagovalca Uroša Slatinška (Krka), s katerim je izgubil 0:4. Bojan Pavič je po zmagi v skupini (Unger 3:0, Tvrdkovič 3:0, Osolin 3:0) premagal Horvata (Kema) 4:2 in nato moral priznati premoč mlademu Janu Žibratu (Sobota) 1:4. »Z nastopi na tem turnirju sem zadovoljen, saj mi je poraz proti zmagovalcu preprečil boljšo uvrstitev. V skupnem seštevku sem sedmi in tudi tu je iskati razloge za zadovoljstvo,« je po turnirju v Murski Soboti
dejal Danilo Piljak.
Igrali so še trije mladinci Luka Krušič, Alen Ber in Domen Ovčar, ki
so se starejšim igralcem odlično upirali in pokazali, da v prihodnosti NTK Ptuj lahko računa na njih. Na koncu je zmagal Uroš Slatinšek (Krka) pred Mitjem Horvatom (Kema), tretje mesto pa sta si delila Jan Žibrat (Sobota) in Bojan Ropoša (Kema).
Med članicami sta se dve igralki NTK Ptuj uvrstili v četrtfinale. Mladinka Vesna Rojko je po zmagi v skupini premagala Tjašo Založnik (Ljubljana), nakar se je v četrtfinalu srečala z njej neugodno Petro Škabar (Isa) in izgubila 0:4. Ivana Zera je po zmagi v skupini premagala Tamaro Jerič (Ilirija) 4:2, nato pa v četrtfinalu izgubila z Manco Fajmut (Fužinar). Mladinki Tini Matjašič se ni uspelo uvrstiti v finalni del turnirja. Zmagala je Bolgarka Asja Kasabova, ki igra za ravenski Fužinar, pred Manco Fajmut (Fužinar). Tretje mesto sta si razdelili Petra Škabar (Isa) in Natalija Lužar (Ljubljana).
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Druga članska liga vzhod
V Brežicah sta bila odigrana prva dva kroga 2. članske šahovske lige - vzhodna skupina. V ligi nastopa tudi druga ekipa ŠD Tehcenter Ptuj, ki je na startu zabeležila dve tesni, vendar zelo pomembni zmagi. Vodstvo društva je namreč vključilo v osnovno postavo dva mlada nadarjena igralca Žana Belšaka in Klemena Janžekoviča z namenom, da si pridobita potrebne tekmovalne izkušnje.
Rezultati: ŠD Fram - ŠD Tehcenter Ptuj II. 2,5:3,5 (Vukmirovic - Vrabič 0-1, Milinkovic - Napat remi, T. Kostanjevec - Bohak remi, Tolic - Majcenovič 0-1, V. Hevir - Belšak remi, B. Mitrovič - Janžeko-vič 1-0).
ŽŠK Maribor II. - ŠD Tehcenter Ptuj II. 2,5 - 3,5 (Klemenčič - Vrabič 1-0, Kajnih - Napast 0-1, Mihevc-Mohr - Bohak remi, Vrban - Majcenovič 0-1, Lorber - Belšak remi, Vidrih - Janžekovič remi).
Stanje po dveh krogih: ŠK Slovenj Gradec 9,5 točke, ŠK Brežice 8, ŠD Tehcenter Ptuj II. 7, ŠS Termotrans Bistrica ob Dravi 6,5, ŠK Paloma Sladki vrh 5,5, ŠD Muta, ŠK Zagorje, ŠD Fram in ŽŠK Maribor II. vsi 5, ŠD Slovenske Konjice 3,5.
Janko Bohak
Bowling • Podjetniška liga
Na finalu posameznikov najboljša Čučkova in Kelenc
V četrtek se je s finalom najboljših posameznikov končala spomladanska podjetniška liga v bowlingu. Že zaključek ekipnega dela je postregel z najbolj tesno odločitvijo, saj je DaMoSS v zadnjem krogu zgolj za točko prehitel Avtoprevozni-štvo Novak, ki je vodil praktično skozi celotno ligo. Kako so bili slednji suvereni v ligaškem delu, kaže tudi statistika: na vrhu so kar v petih rubrikah igralci in igralke te ekipe, le v eni je zmagal predstavnik ekipe Radio-Tednik Črtomir Goznik, ki je bil najkoristnejši igralec lige (MVP). Tudi lastnik rekordnega ekipnega dosežka (2953) je drugouvrščena ekipa Avtoprevozništva Novak.
Najvišji rezultat kroga (moški): 1. Bojan Klarič (Avtoprevozništvo Novak) 890. Ženske: 1. Romana Čuček (Avtoprevozništvo Novak) 782.
Najkoristnejši igralci (MVP - 112 možnih točk): moški: 1.
Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 88, 2. Dušan Kostanjevec (Avto-prevozništvo Novak) 85, 3. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 81, 4. Silvester Strauss (DaMoSS) 78, 5. Bojan Klarič (Avtoprevozništvo Novak) 77. Ženske: 1. Romana Čuček (Avto-prevozništvo Novak) 88, 2. Simona Vajda (DaMoSS) 61, 3. Lea Moho-rič (MP Ptuj) 60, 4. Zdenka Bratec (Avtoprevozništvo Novak) 52, 5. Danica Šegula (Tames) 50.
Najboljše povprečje skozi celotno ligo (moški): 1. Bojan Klarič (Avtoprevozništvo Novak) 186,9, 2. Sebastijan Kotnik (Projektis) 186,8, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,3, 4. Marko Drobnič (Talum) 180,5, 5. Dušan Kostanjevec (Avtopre-
vozništvo Novak) 178,4. Ženske: 1. Romana Čuček (Avtoprevozništvo Novak) 176,7, 2. Simona Vajda (DaMoSS) 162, 3. Danica Šegula (Tames) 160, 4. Andreja Pihler (Bowling center Ptuj) 159,1, 5. Zdenka Bratec (Avtoprevozništvo Novak) 155,4.
Finala posameznikov se je udeležilo 11 igralcev in 7 igralk, med njimi pa je letos prišlo le do enega »družinskega dvoboja« (mama in sin Šegula), za preostale pa so manjkali Mojca, Andrej in Zdenka. Po dveh krogih odsotnosti se je na sceno vrnil Sebastjan Kotnik (zaradi tega je doživel precej »kritik«). Zanj bi skoraj veljalo prišel, videl, zmagal, a mu je slednje preprečil Branko Kelenc. Po štirih igrah sta imela oba omenjena enak rezultat, v dodatni igri pa je bil boljši Kelenc.
Pri dekletih je lovoriko zmagovalke pričakovano osvojila Romana Čuček, ki pa se je morala za to zelo potruditi. Danica Šegula je namreč ostala blizu vse do zadnjih metov, na koncu pa je zaostala za 9 podrtih kegljev. Tudi dvoboj za 3. mesto je bil izenačen do konca: na koncu sta si ga pošteno razdelili Andreja Pihler in Lea Mohorič. Moški:
1.	Branko Kelenc VGP	771
2.	Sebastijan Kotnik Projektis 771
3.	Bojan Klarič	A. Novak 756
4.	Robert Šegula Tames	727
5.	Črtomir Goznik Radio-Tednik 715
6.	Silvo Strauss DaMoSS 695
7.	Gregor Miložič BC Ptuj 690
Ženske:
1.	Romana Čuček Avto. Novak 703
2.	Danica Šegula Tames	694
3.	Andreja Pihler BC Ptuj 649 3. Lea Mohorič	MP Ptuj 649
5.	Simona Vajda DaMoSS 619
6.	Monika Kolarič Radio-Tednik 600
7.	Valerija Napast VGP Drava 489
JM
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki najboljših treh ekip: Silvester Strauss (DaMoSS), Zdenka Bratec (Avto. Novak) in Branko Kelenc (VGP Drava).
Foto: Črtomir Goznik
Prva tri mesta,na finalu posameznic so si razdelile Danica Šegula (2.), Romana Čuček (1.), Andreja Pihler in Lea Mohorič (obe 3.).
Foto: Črtomir Goznik
Na finalni tekmi posameznikov so največ pokazali Sebastijan Kotnik (2. mesto), Branko Kelenc (1.) in Bojan Klarič (3.).
Lucija Polavder • Judoistka, nosilka bronaste olimpijske kolajne
Popusti, da boš kasneje zmagal ...
Judo je nenavaden šport, saj združuje osnove borilnih veščin in filozofijo, ki je zelo dobrodošel kažipot na poti skozi življenje. Če se juda loti mlado dekle in pri tem osvaja olimpijske kolajne in druge bleščeče titule, potem ne moremo mimo svoje radovednosti. Lucijo Po-lavder, nosilko bronaste olimpijske kolajne, smo ujeli ravno na odhodu v Tunizijo, kjer je za Slovenijo na svetovnem pokalu izbojevala zlato. Težko jo je ujeti, saj je neprestano na poti. Zlato je treba kovati, dokler je vroče in tega se dobro zaveda. A blišč športne slave, ki njen glas nese na vse konce sveta, je ni spremenil. »Luca«, kot jo kličejo prijatelji, je preprosta, odprta in vedno pripravljena odpreti vrata svojega sveta, da vanj pokukamo in izvemo še eno zgodbo, ki jo piše šport.
Na prvi pogled se zdi, da je judo precej grob šport in bi ga lažje pripisal moškemu kot ženski. Pa vendar je tudi Sloveniji uspelo vzgojiti nekaj vrhunskih judoistk. Postavimo te lahko ob bok Raši Sraka in Urški Žolnir, ki tako kot ti blestita na judo sceni. Kako se ženska odloči za ta nenavaden šport? Kakšen splet zanimivih okoliščin te je pripeljal do juda? Judo ni nevaren šport, čeravno je na prvi pogled videti tako, a ko ga spoznaš in osvojiš, te prevzame. V četrtem razredu osnovne šole je na našo šolo v Grižah prišel moj sedanji trener Marjan Fabjan. Premagala me je radovednost. Odkrito povedano v tistem času nisem imela pojma, kaj je to judo, a ko sem ga spoznala, me je povsem očaral in zvesta mu ostajam še danes.
Beseda JUDO v dobesednem prevodu pomeni: JU - nežnost, mehkobo, urejenost in DO - pot, način, načelo. Torej je JUDO »mehka pot«. Gre za japonsko borilno veščino, ki zelo spominja na rokoborbo. Zraven tehnike jo prežema tudi filozofska plat, saj gre pri judu za razvoj celega človeka. S preoblikovanjem v uradni šport se filozofski del juda izgublja. Vsem je znano, da je judo iz tebe naredil vrhunsko športnico. Na kakšen način pa te je osebnostno oblikoval? Ja, judo te tudi osebnostno spremeni. V tem športu veljajo posebna načela, ki so nekoliko filozofsko obarvana in so zelo dobrodošla tudi v »vsakdanjem življenju«. Zelo mi je všeč načelo: »Popusti, da boš kasneje zmagal.« V življenju je zelo pomembno, da ne rineš z glavo skozi zid, ampak najprej premisliš in šele po temeljitem
Lucija Polavder: »Najbolj me preseneti, če me za glavo višja nasprotnica premaga z isto tehniko, ki jo izvajam sama.«
premisleku izbereš pravo pot. Šport mi daje tudi možnost spoznavanja različnih dežel, kultur, ljudi. Vsaka izkušnja te spreminja in svet te nauči samostojnosti, iznajdljivosti in sporazumevanja v različnih jezikih ... To je zelo dobra popotnica za življenje.
Boriš se v najtežji kategoriji nad 78 kg. V Sloveniji si edina punca, ki tekmuje v tej kategoriji. Verjetno je zelo težko najti SPARING, kot pravimo nasprotniku, s katerim treniraš. V nekem intervjuju si navedla, da je tvoj najboljši sparing partner kar tvoj trener Marjan Fabjan. Kakšna tehnika te pri nasprotniku najbolj preseneti? Kaj je tisto nekaj, česar sama nimaš, pa občuduješ pri nasprotniku, s katerim se boriš? Hmm ... Najbolj me preseneti, če me za glavo višja nasprotnica premaga z isto tehniko, ki jo izvajam sama. Med nasprotniki pa občudujem tiste, ki lahko v vsaki borbi »vržejo« IPPON, in to že v prvi ali drugi minuti. Vse uspešno izvedene tehnike na tekmovanjih se točkujejo s tristopenjsko lestvico. Najnižja ocena je KOKA, sledi YUKO, WAZA-ARI in IPPON. Ko tekmovalec doseže IPPON, se borba avtomatično konča.
Vsaka tekmovalka ima svoj način, kako spravi nasprotnika na hrbet. Če te primerjam z Urško Žolnir, lahko trdim, da imata povsem drugačen način borbe. Kaj je v tvoji borbi dobitna taktika, s katero premaguješ nasprotnike? Svoje nasprotnice najpogosteje premagujem tako, da jih najprej
utrudim, za kar jo sodniki kaznujejo, včasih pa jo lahko premagam tudi tako, da jo najprej utrudim in potem »vržem«. Seveda se o taktiki borbe pred tekmovanjem vedno posvetujem s trenerjem.
Na OI v Pekingu si sprva izgubila v borbi z japonsko favoritko Maki Cukada. Nato si imela samo 15 minut časa, da se pripraviš na bitko s Korejko Nayoung Kim, ki je podlegla tvoji taktiki in ti tako prepustila bron. Se telo lahko regenerira v 15 minutah? Kaj je bilo potrebno storiti v tem času, da si lahko ponovno blestela na tatamijih (japonski naziv za blazine, na katerih se judoisti borijo)? Petnajst minut je bilo premalo časa, da bi lahko analizirala svoj poraz ali da bi ga povsem dojela, kar je bila tokrat moja prednost. Enostavno nisem razmišljala in sem se brez bremena poraza osredotočila na novo tekmovalko. Korejko sem poznala že od prej, vendar pa se na tekmi še nisem borila z njo. Za regeneracijo telesa 15 minut povsem zadostuje, saj je telo dobro pripravljeno. Seveda pa prava regeneracija telesa pride na vrsto šele po tekmi, ko imaš kakšen dan počitka.
Z Urško Žolnir imata poseben odnos. Delita si trenerja in prijateljstvo. Urška je slavila na OI v Atenah, kjer si je izbojevala bron, Peking pa je bil v znamenju tvojega brona. Po tvoji odlični tekmi sta se objeli in razjokali od veselja. Kaj ti pomeni beseda prijateljstvo
in podpora? Prijateljstvo mi res ogromno pomeni. Dobro je imeti nekoga, s katerim se lahko pogovoriš in za katerega veš, da bo tvoja opora v težkih trenutkih na poti skozi življenje. Veliko mi pomeni podpora domačih, fanta in prijateljev, ki z menoj delijo veselje ob zmagah in me vzpodbujajo ob porazih. Ne glede na vse me imajo radi. V judo klubu Sankaku Celje, kjer treniram, resnično velja slogan »vsi za enega in eden za vse«. Judo je sicer individualen šport, a pri treningu je zelo pomemben kvaliteten sparing, da se pripraviš na tekmo. Res si zelo pomagamo.
Ni skrivnost, da je tvoje srce oddano ljubezni. Tvoji treningi in potovanja v tujino ti vzamejo veliko časa. Judo je zelo naporen poklic. Kako usklajuješ športne obveznosti in ljubezen?
Zelo pomembni so kompromisi. Ko sva se spoznala, sva se zavedala, v kaj se spuščava in da ne bo lahko, saj je delo vrhunskega športnika naporno in polno odrekanja. Imam zelo malo časa in veliko sem odsotna, a ko sem doma in imam prosti čas, ga preživiva skupaj. Ta čas znava dobro izkoristiti. Zavedam se, da brez njegovega razumevanja in obojestranskega zaupanja ne bi šlo.
Vsi vemo, da se od športa v Sloveniji ne da preživeti na dolgi rok. Si študentka Fakultete za logistiko Celje in po OI v Pekingu si se pridno lotila študijskih obveznosti. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? O čem sanjaš? Zaposlena sem v športni enoti Slovenske vojske, kar mi omogoča nemoten trening. V prihodnosti si želim dokončati študij in osvojiti še kakšno bleščečo medaljo. Sanjam o tem, da bi si po končani športni karieri uredila dom in družino in našla dobro zaposlitev.
Dan po razglasitvi Blo-udkove nagrade se je Judo zveza Slovenije pritožila, saj so bili mnenja, da so te pri nagradi neupravičeno spregledali. Kakšno je tvoje stališče do tega spora? Te zadeve naj rešujejo moji nadrejeni, moje osebno mnenje pa je, da so naredili napako.
Vsak človek si nenehno postavlja kratkoročne in dolgoročne cilje, ki krojijo njegovo pot v prihodnost. Ko jih doseže, ve, da je na pravi poti. Kakšne cilje si si postavila za prihodnost?
Moja prioriteta je končati študij, osvojiti še kakšno lovoriko in si urediti dom.
Aleksandra Jelušič
Najljubša jed? Polnjeni lignji in testenine s paradižnikovo omako
Obsesija? Mislim, da nimam nobene posebne obsesije. J Kateri film si si nazadnje ogledala? Kakšen žanr ti je všeč? Nazadnje sem si ogledala musical Mamma Mia. Všeč so mi romantične komedije in akcijski filmi.
Zvrst glasbe? Tvoj glasbeni namig? Vse glasbene zvrsti. Katy Perry - Hot n cold
Česa pri ljudeh ne maraš in kaj ti je všeč? Pri ljudeh ne maram zahrbtnosti in laži. Občudujem pa tiste, ki kaj darujejo, in tiste, ki niso vzvišeni.
Tvoj jekleni konjiček? Vozim sponzorski avtomobil Toyota Yaris podjetja Avto Celje.
Glede na to, da si dekle, kateri kos garderobe je tisti, ki se mu pri nakupovanju enostavno ne moreš upreti? Sem dekle, pa vendar športnica po srcu, ne morem se upreti športnim oblačilom.
Kolesarjenje • Raziskujemo skrite kotičke Slovenije
Pod vznozjem škofjeloškega hribovja: »Prisluhnite žuborenju Selške Sore«
Če imate radi živahno žuborenje rek in prostrane travnike ujete med Škofjeloško hribovje, vam tokrat ponujamo kolesarsko turo, ki vas bo popeljala ob strugi Selške Sore. Kolesarska tura je zelo razgibana, kar se za pokrajino tudi spodobi. Domačini vas bodo prisrčno podučili, da je pot ravninska, a ravnina ima na Selškem povsem drugačno definicijo kot na Štajerskem ... Pričakujte zelo razgiban teren, ki vam bo pognal kri po žilah, a tura (cca. 50 km) je kljub temu nezahtevna, namenjena rekreativcem v začetku kolesarske sezone. Pustite se očarati predalpskim vasicam, ki vas vabijo s svojimi biseri preteklosti, prijaznimi ljudmi, ki radi poklepetajo s popotniki, in se pustite zavesti očarljivki Sori, ki vas bo nenehno vabila na svoja prodnata obrežja.
Naša sorska kolesarska tura se prične v ŠKOFJI LOKI. Ko se pripeljete v Škofjo Loko, boste na križišču na desni strani zagledali INFO TOČKO za popotnike. Zavijte levo proti mestu in se držite prednostne ceste. Pot vas bo pripeljala do brezplačnega parkirnega prostora, na obronku vasi PUŠTAL. Naj se naša kolesarska avantura prične. Vrnimo se do naše INFO TOČKE za popotnike, kjer lahko izveste še nekaj dodatnih informacij o naši poti, nato pa ga mahnite v smeri proti ŽELEZNIKOM (pot je zelo dobro označena). Na desni strani nas ob poti pozdravi škofjeloška avtobusna postaja in stara pošta. Pot nas pelje mimo športne dvorane Poden. Svetujem previdnost, saj je cesta na tem odseku zelo prometna. Po nekaj sto metrih boste na desni strani zagledali turen velike cerkve, ki se dviga nad Škofjeloškim pokopališčem. Ta kraj se imenuje STARA LOKA. Priporočam, da zavijete z naše poti in si ga ogledate. V aprilu so prav po teh ulicah uprizarjali ŠKOFJELOŠKI PASION. Gre za uprizoritev zgodbe po krščanskem izročilu, ki jo sestavlja dvajset prizorov in 640 nastopajočih. Stara Loka je del Škofja Loke in spada med najstarejša slovenska naselja. Turn, ki ste ga opazili s ceste, pripada cerkvi sv. Jurija, ki je ena najstarejših na Kranjskem in prav zaradi tega je bila proglašena za kulturni spomenik državnega pomena
Škofjeloški grad
(sezidana leta 1118). Levo od cerkve se nahaja knjižnica, ki ima nad vhodnimi vrati zanimivo sončno uro. Predlagamo tudi ogled Starološkega gradu, katerega posebnost so okrogli stolpi.
Vrnimo se na našo pot proti ŽELEZNIKOM. Treba bo zavihati rokave in stisniti na pedale, saj se teren ves čas nekoliko dviguje, kar s prostim očesom komaj opaziš. Ko zapustimo Škofjo Loko, nas že pozdravljajo prostrani travniki, olepšani z regratovimi cvetovi in zlatico, kar je čudovit kontrast mešanim gozdovom, ki se dvigujejo po pobočju Škofjeloškega hribovja. Ko zapiha veter, lahko vaše nosnice ujamejo vonj po medenem, pomešan s svežim gorskim zrakom. Ves čas poti vas spremlja reka Sora. Podajte se do njenega obrežja in si privoščite kolesarsko malico iz nahrbtnika. Obrežje Sore je prodnato. Narava ob reki je očarljiva, v oči pa bodejo odpadki, ki jih ljudje odlagajo kar v bližnje grmičevje, ki obrašča obrežja. Bodite prizanesljivi do tega našega naravnega bisera in svoje odpadke shranite v nahrbtnik ter odložite v smetnjak.
Dovolili ste, da vam Sora zašepeta svojo zgodbo nenehnega padanja, penjenja in žuborenja, morda ste v obrežjih ujeli rojevanje novega življenja in kakšno raco, ki se je ustrašila neznanega prišleka. Zagotovo ste očarani, a treba bo spet na kolo, ŽELEZNIKI nas pričakujejo. Prispeli smo v vas BUKOVICA. Na prostranem
Selška Sora
i-
.......
Cerkev sv. Lovrenca v Bukovici
travniku kraljuje romantična cerkev sv. Lovrenca. Velika obcestna tabla s pozdravom nas opomni, da se že nahajamo v občini Železniki. Po nekaj metrih na desni strani uzremo spomenik NOB, ki ga obdajajo kamniti oboki, pokriti z leseno streho. Spomenik je opomin preteklosti, saj so na tem mestu padli talci Selškega bataljona. Za trenutek posedite na leseni klopci pod vznožjem Škofjeloškega hribovja. Ta lokacija nam ponuja čudovit pogled na Selško dolino, spokoj ki nas obdaja, pa nas nemo opomni, da smo na svetem kraju.
Kolesarska pot vas popelje mimo DOLENJE VASI, proti majhni vasici SELCA. Čas je, da ponovno postojimo pred lepoto. Na levi strani nas pozdravi vaško pokopališče, kjer si lahko na kamnitem obzidju napolnimo kolesarski bidon z ledeno hladno vodo. Zazdi se, da ima voda tukaj drugačen okus. Na vhodu za obzidje pokopališča boste uzrli dve spominski tabli, ki se na svojevrsten način poklonita mrtvim in popotnike na srhljiv način opozorita na minljivost življenja. Vas zanima, kaj piše? Pustite se presenetiti.
Na desni strani vas na hribčku pričaka baročna cerkev Svetega Petra (18. stoletje), ki nudi panoramski pogled na Selško dolino. Prisluhnite spokojnosti vasi.
In že nadaljujemo pot proti ŽELEZNIKOM. Od daleč nas pozdravlja visok dimnik tovarne pohištva ALPLES. Smo v starem delu Železnikov, kjer se prepustimo skrivnostnemu raziskovanju preteklosti. Pročelja hiš so označena s tablami za varovanje kulturne dediščine, tako da ne bo težko najti vseh nanizanih zgodovinskih namigov. Poiščite
PLNADO (16. in 17^ stoletje), najstarejšo hišo v Železnikih in obenem najpomembnejšo fužinarsko stavbo. Ime je dobila po kraju Palmanova, od koder so prišli njeni italijanski lastniki. Poiščite hišo narodnega buditelja ANTONA GLOBOČNIKA. Hišo ANTONA DERMOTA, publicista in politika. Stavbo z značilnimi skladiščnimi prostori iz 18. stoletja. Hišo PRI BARGELNU (17. stoletje) z značilnim fasadnim pomolnim balkonom, ki je bil last znane fužinarske družine WARL. BONCLJEVO hišo s številnimi stavbnimi členi, najbolj značilen je osrednji obokan prostor v prvem nadstropju. Poiščite PLAVŽ, prvotno talilno peč na volka, ki so jo po požaru leta 1796 na stari lokaciji obnovili, leta 1826 pa so jo nadomestili z veliko pečjo, plavžem, ki je ugasnil leta 1902. To je edini tehnični spomenik te vrste, ki se je ohranil v Sloveniji.
Verjetno vam v želodcu že pošteno kruli. Za vas imamo pripravljeno posebno kulinarično poslastico, za katero bo potrebno še malce pognati pedala vse tja do vasice ZALI LOG. Na začetku vasi vas na desni strani pozdravi GOSTILNA PRI SLAVCU. Zunanjost in notranjost gostilne vas ne bo posebno očarala. Boste pa nedvomno uživali v slastno zapečeni postrvi, ki jo pri Slavcu začinijo z maslom, česnom in peteršiljem. Vendar ne pretiravajte, to je namreč točka, kjer moramo obrniti našega konjička in se vrniti proti Škofje Loki. Naj vas potolažim, da boste v Škofjo Loko pridrveli prej, kot ste pričakovali, saj vas čakajo spusti in veter v laseh.
In že smo na naši začetni destinaciji, na kar nas opozarja
obcestna tabla ŠKOFJA LOKA. Med oboki stare avtobusne postaje poiščite mostiček, ki vas bo popeljal v osrčje tega zasanjanega mesteca, ki se ga je upravičeno oprijelo ime mesto muzej. Pred mostičkom pa si lahko v slaščičarni ZAMOREC privoščite še kakšno sladko dobroto, da si naberete dovolj energije za kolesarjenje po mestu. Oglejte si ŠKOFJELOŠKI GRAD, ki se romantično dviguje nad Mestnim trgom, avtohtono škofjeloško hišo, imenovano MARTINOVA HIŠA, STARI ROTOVŽ, najbolj markantno hišo v mestu, baročno MARIJINO ZNAMENJE s tremi kipi, ŽIGOVO HIŠO. ŠPITALSKO CERKEV, v kateri je bila ubožnica. Ne zamudite
tudi največje starine mesta, imenovane KAŠČA, v kateri so shranjevali naturalne dajatve in starodavno MESTNO ŠOLO za dečke. Sprehodite se prek KAPUCINSKEGA MOSTU, pokukajte v HOMANOVO HIŠO ter čudovito NUNSKO in ŽUPNIJSKO CERKEV. Lahko pa enostavno sedete na teraso kakšnega prijetnega lokalčka in se za konec dneva prepustite zapeljati utripu tega romantičnega mesteca.
Potopis namenjam Štefki iz Selc, ki je z vabljivim opisom Sore pritegnila mojo pozornost. Upam, da vas je selška pustolovščina navdušila in da se boste podali po poti zgodovinskih in naravnih biserov.
Aleksandra Jelušič
Urad za delo Ptuj
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČ V KAMNOSEŠTVU - M/Ž; POMOČ V KAMNOSEŠTVU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enolzmensko delo, poskusna doba 1 mesec. ZEMLJAK BOŠTJAN S.P.-KAMNOSEŠTVO, POBREŽJE 54 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ZEMLJAK PETRA, 041 331-387,.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, FASADER - M/Ž; IZDELAVA DEMIT FASAD, STROJNIH OMETOV, STROJNIH ESTRIHOV, TLAKOVCEV, nedoločen čas, polni delovni čas, enolzmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 820 EUR bruto / mesečno. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA IN GOSTINSTVO, LEVAK JOŽE s.p., TRUBARJEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, LEVAK JOŽE, 040 459-569,.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTRIČAR, ELEKTRONIK - M/Ž; SERVIS MOLZNE IN HLADILNE OPREME, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET -TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA
7,	2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782-824.
KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONT. DELA NA TERENU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG
8,	2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 28, baukom.doo@siol.net.
EKONOMSKI TEHNIK, EKONO-MIST-PRODAJALEC - M/Ž; UREJANJE PAPIRJEV, PRODAJA OČAL, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. MOJA OPTIKA TRGOVINA, STORITVE D.O.O., ORMOŠKA CESTA 15, 2250 PTUJ, KURI BRANIMIR, 051 415-569, info@mo-ja-optika.si.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POSLOVNA TAJNICA - M/Ž; PISARNIŠKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. VUČKOVIC ALEKSANDER S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ, KOLENKO DANIELA, 031 262 740.
PRODAJALEC, VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - DELOVNO MESTO NA PTUJU - M/Ž; PRODAJA OPREME ZA MALE ŽIVALI, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALFAPET TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA, KOLENC LEON, 01 520 35 60, info@alfapet.si.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POSLOVODJA TEHNIČNEGA ODDELKA (MAJŠPERK) -M/Ž; NABAVA, PRODAJA, PREVZEM, VODENJE ODDELKA, ZARAČUNAVANJE TRG.BLAGA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA
IN STORITVE, D.O.O. LASE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POSLOVODJA TEHNIČNEGA ODDELKA - M/Ž; PRODAJA, NABAVA, PREVZEM, ZARAČUNAVANJE TRG.BLAGA,.VODENJE ODDELKA ..., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT.
IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE, DELAVEC BREZ POKLICA, ZIDAR IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, 616 EUR bruto / mesečno. DOMENIKU SPLOŠNA GRADBENA DELA D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 5, 2250 PTUJ, NORBERT NIKOLAJ, 031747603.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330-049, dino.papdi@siol.com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, TO-ČAJ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo-ali večizmensko delo. BAR CENTER NADA KOPOLD s.p., GRAJENA 47, 2250 PTUJ, KOPOLD NADA, 031/ 572-553.
FRIZER, FRIZER - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA IN ČIŠČENJE, določen čas 5 mesecev, skrajšan delovni čas. FRIZERSTVO MARICA FRIZERSKE STORITVE D.O.O., MOŠKANJCI 12, 2272 GORIŠNICA, PODPLATNIK MARICA, 02 740-82-52;041 413-920.
PRODAJALEC, KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; PRODAJNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO ŠIROKEGA NABORA NEŽIVILSKEGA PROGRAMA. PONUJAMO ODLIČEN NABOR ARTIKLOV, DOBRO PODPORO DELU NA TERENU, RAČUNALNIŠKO PODPORO PRODAJI Z AŽURNIM STANJEM ZALOG. TUDI V RECESIJI SMO RASTOČE PODJETJE, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. PANAP TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ D.O.O., RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ, KODERMAN ROBERT, 02/7450387, robert.koderman@panap.si.
EKONOMSKI TEHNIK, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, SVETOVALEC PRODAJE- ZAVAROVALNI ZASTOPNIK, DELOVNO MESTO NA PTUJU - M/Ž; SVETOVANJE, PRIDOBIVANJE TERMINOV, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA, KUKANJA BOJANA, 01 475 05 22, zaposlitev@grawe.si.
Indija - skrivnostna dežela tam daleč... • P/se: Janez Jaklič (15.)
Domovina levov in princesk
Nadaljevanje
Pomota. Pogled z roba obzidja je razkrival vročično dejavnost človeškega mravljišča. Na suhih peščenih tleh med trdnjavskim zidom in cesto se je odvijala trgovina. Vozovi, cize in rikše so postali priložnostne stojnice. Raznobarvne rute, kosi svile, bombaža in najlona so se ponujali z vrvi, ki so bile napete med redkimi drevesi. Pod njimi so na tleh ugledni kovčki Samsonite delali družbo številnim čevljem, sandalom in natikačem. Cenen nakit se je šopiril na deski, ki se je mimogrede spremenila v lično polico. Med pisano kramo so gomazeli ljudje. Z zidu se ni dalo ugotoviti, kdo kupuje in kdo prodaja. Stebrički dima so izdajali priročne kuhinje. Pod menoj se je razkazovala javna latrina, sestavljena iz številnih kanalov, skopanih v zemljo. Nadnje so brez sramu počepali ljudje in se praznili. Na desetine stranišč je pomanjkljivo pregra-jevala vrečevinasta ograja. Začel sem razumeti mogulske vladarje, ki so se držali svojih rajskih vrtov in palač. Grajene so bile na nasprotjih. Na tej strani rajski vrt, na drugi pusta izsušena zemlja. Zgoraj mir in blagostanje, spodaj nepopisna množica in revščina. Zgoraj.... Črno-bela slika je delala črno še bolj črno in belo še bolj belo.
S soncem v obraz sem mošejo Jami, največjo v tem delu Azije, zaznal kot veliko razgibano sivo senco na platnu trepetajočega zraka že z obzidja trdnjave. Ima tri velike vhode, štiri oglate stebre na vogalih obzidja in vitka štirideset metrov visoka mina-reta, ki ju od vrha do tal krasijo proge rdečega in belega kamna. Na eni strani je prostrana zračna molilnica prekrita s tremi kupolami iz sivobelega marmorja, na drugi pa ogromno dvorišče, ki lahko sprejme petindvajset tisoč ljudi. Najbolj se mi je v spomin vtisnila pot do nje.
Ulice okrog svetišča so ve-
lika tržnica, ki ponuja vse od tehničnih izdelkov, izdelkov vrhunske indijske obrti, nakita, do najmanjših drobnarij. Ponudba blaga in slika bazarja se je v bližini mošeje spremenila. Več je bilo ljudskih zdravnikov, ki so na bencinskih kuhalnikih pripravljali vsemogočne zvarke iz posušenih kuščarjev, kač in zeli. Kupci, ki so jih pestile telesne in ljubezenske težave, so jih nemo občudovali. Korak naprej je sedel zamaknjen starec, ogrnjen z oranžnim ogrinjalom. Pred njim so ležale slike hindujskih bogov, okrašene s kitami cvetja. V senci drevesa je skupina golih, pohabljenih jogijev nepremično vztrajala v stoji na glavi in rokah. Pred hindujsko kapelico si je fakir z dolgimi iglami prebadal jezik in lica. Skozi glasove množice, ki je drla proti mošeji, se je priplazil zvok piščali krotilca kač. Med zbirko mazačev in mistikov pa je hodila beda v osebah pohabljenih gobavcev in beračev. Prišli so, da bi sprejeli od Alaha zapovedano miloščino.
Del lepote Delhija je za vedno ujet v nagrobnih spomenikih muslimanskih vladarjev. Grobnice so pravzaprav zračne palače postavljene na prostranih terasah. Visoke stavbe, ki v notranjosti skrivajo sarkofage, krasijo številni oboki, niše, kupole in stolpiči. Obdane so s prostranimi vrtovi, bazeni in vodometi in niso omejene z obzidjem. Iz njih še danes veje obupna želja smrtnika po nesmrtnosti. Posebno zanimivi sta dve. Grobnica Šaha Mohameda iz dinastije Lodijev, ki je bila vzornica za kasnejšo grobnico Humajuna, vladarja iz dinastije Velikih Mo-gulov. Humajun je bil Baburjev sin. Po prvih uspehih ga je afganistanski vladar Ser šah vrgel s prestola in pregnal v Perzijo, od koder se je vrnil šele po njegovi smrti. Prav tako kot je nesrečno živel je nesrečno umrl. Padel je v svoji knjižnici in si zlomil vrat.
Žena mu je postavila čudovito grobnico v rdeče-beli kombinaciji. Tudi sama počiva v njej. Arhitekti grobnice so pokopani v petih sarkofagih na levi strani glavnega stopnišča. Stara gospa je graditeljem izkazala hvaležnost na čudaški, redek in neprijeten način. Humajunova grobnica je pomembna postaja na poti mogulskega gradbeništva proti vrhuncu. Vrh je doseglo z draguljem v Agri. Danes ga uvrščamo med čudesa sveta.
Osmi Delhi je delo Angležev.
V	njega so preselili svojo prestolnico iz Kalkute. Selitev je bila najavljena leta l911, vendar je bila zaradi zamude pri gradnji opravljena šele leta 1931. Mesto Novi Delhi je pazljivo načrtovano. Središče je ogromna zelenica, ki jo obkroža široka cesta v pravilnem krogu. Iz sonca na vse strani žarčijo široke tripa-sovne ceste. Na Connaght Place, kot se krog imenuje, so številne mogočne stavbe letalskih uradov, bank, turističnih agencij in številnih hotelov. To je tudi najboljši prostor za začetek vožnje z motorno rikšo ali taksijem kamorkoli v mesto. Novi Delh daje zavetje številnim rezidencam bogatašev in diplomatov.
V	njem so skoraj vsa konzularna
predstavništva. V predelih, kjer se v objemu zelenja velikih vrtov skrivajo palače mogotcev, ni indijskih množic in beračev, še promet je redek. Tudi novi oblastniki si znajo ustvariti raj na zemlji.
Ponedeljek je bil naporen dan. Kar sva slutila, se je izkazalo za neizprosno resnico. Iranske letalske družbe v Delhiju ni bilo. Letalske karte za Evropo so bile deset do dvajset odstotkov dražje kot v Bombayu. Glavno mesto je zahtevalo svoj davek.
Nato je sledil trenutek streznitve. Ko sem odprl skrito zakladnico zašito v robu hlač, se je del dolarjev izkazal za brez-vreden papir. Načel jih je pot mojega telesa. V bankah jih niso hoteli zamenjati v domačo valuto. Za nakup letalskih vozovnic nisva imela dovolj denarja. Misel na povratek v domovino preko celine me je navdajala z grozo. Potrebovala sva kar nekaj steklenic piva, preden sva se odločila, da temeljito pregle-dava sever Indije in jo nato po zemlji preko Pakistana in Irana odbrusiva domov. »Kamor je šel bik, naj gre še štrik,« sva modrovala, ko sva naročala šesto steklenico alkoholnega poživila.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Mami in oči se bosta ločila (I.)
Otrok, katerega osebnost je šele v procesu razvoja, je zelo ranljiv na vplive iz okolja in nima nobene možnosti, da bi se zaščitil pred »nevarnostjo«. Naloga staršev je torej pomagati otroku odrasti ter predelati in ovrednotiti stiske, ki jih na poti v svoje odraslo življenje doživlja.
Stiska, ki jo prinaša ločitev, je za žensko in moškega zelo stresna in boleča. Zato starša velikokrat pozabita na čustveni svet otroka, njegovo doživljanje in bolečino, ki se ob tem prebuja. Otrok pa ob tem ostaja sam, saj ga nihče ne vpraša, kako pa je njemu preživljati te težke trenutke.
Starša ne bi smela pozabiti na potrebe njunega otroka, tudi če sta v fazi ločevanja. Ločitev pretrga vezi zakona, ne pretrga pa vezi starševstva. Moški in ženska z ločitvijo prenehata biti poročena, vendar bosta za vedno ostala oče in mama svojim otrokom. Starševstvo je tako globoko vtkano v samo jedro naše biti, da ne moremo prenehati biti starši, lahko pa se odločimo in prenehamo biti
zakonci. Po navadi je za otroka ločitev preveč stresna, zato bo zatrl svoj čustveni svet, torej svoje strahove, žalost, bolečino. Prekinitev stika s svojimi čutenji pa ga bo kasneje v življenju vodila k prisilni ponovitvi vseh tistih zgodb in čutenj, ki jih ni nikoli začutil in ovrednotil. Zato otroci ločenih staršev nosijo v sebi velik potencial, da ponovijo zgodbo svojih staršev.
Okoliščine ločitve so lahko zelo različne od družine do družine, vendar imajo dolgotrajni vpliv na razvoj odraščajočega otroka. Starši velikokrat minimalizirajo otrokova občutja ob ločitvi, saj tudi sami niso v stiku s svojimi bolečimi čutenji, ker je to edina njihova obramba v težkem času, ki ga preživljajo. Večina otrok je ujetih v bojno polje zakonskega konflikta med staršema, kjer je izražene ali prikrite veliko jeze, besa, sovraštva, ob tem pa je odrezana žalost, bolečina, zavrženost, krivda, kar pa je razlog, da ta čutenja nosijo otroci.
Pogosto je otrok priča sporu med zakoncema in mora nehote poslušati kritiziranje drugega
starša. Vse to je za otroka popolna krivica, saj ga razvrednoti in oropa stika s staršem. Otrok ima pravico verjeti, da sta njegova starša zanj najboljša na svetu, zato nihče nima pravice razvrednotiti očeta ali mame. Včasih gre kateri od staršev čez vse razumne meje in poskuša otroka obrniti proti bivšemu partnerju. V otroku lahko prebuja sovraštvo in jezo do drugega starša ter si prizadeva, da bi od otroka dobil priznanje in potrditev za svoja dejanja. Ob tem se otroku velikokrat govori, da bo že videl, kdo je imel prav, ko bo odrastel. Starš si lahko prizadeva tudi za prekinitev stika preko socialne službe in odvzema pravic starševstva. Seveda je to nujno v primeru zlorabe, velikokrat pa je ta metoda uporabljena v škodo stika otroka z drugim staršem, saj starš to počne iz besa in jeze na partnerja, ne začuti pa, kaj so potrebe in želje otroka ter kakšen vpliv in posledice ima to nanj.
Včasih starš manipulira z otrokom na zelo subtilen način. V času, ko drugi starš prihaja po otroke, se prvi dogovori za izven-
šolske aktivnost, npr. angleščina, plesne ali celo inštrukcije, saj le-teh otrok ne more izpustiti. Starš lahko v odnosu manipulira tudi s kupovanjem dragih daril in igrač za otroka, mu daje denar, dovoli vse, kar prvi doma prepoveduje ...
Vse to pa se zelo globoko vtisne v otroški svet. Ob takšnih starših otrok ni začuten in pomemben zaradi sebe, temveč je objekt, ki je porabljen za neizrečen konflikt in jezo med bivšima zakoncema. Otrok ostaja sam, žalosten in zapuščen, sprašuje se, zakaj sta ga starša zapustila in kaj je naredil narobe, da ga ne marata.
Nadaljevanje prihodnjič Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 2. junij
Danes goduje Erazem.
Danes je dan slovenskih železničarjev.
455 so Vandali zasedli Rim in ga sistematično oplenili. 1471 se je bosanski paša Ishakbeg pojavil s 15.000 do 16.000 konjeniki pri Vinici ob Kolpi.
1846 je pripeljal v Slovenijo prvi vlak iz Gradca v Maribor. 1891 se je rodila v Novem mestu slovenska pisateljica Ilka Vašte.
1904	se je rodil športnik in filmski igralec Johny Weissmuiler. 1924 so ZDA priznale Indijancem ameriško državljanstvo.
1944 so Nemci požgali vas Cesta pri Ajdovščini, vaščane pa izgnali v Nemčijo. Sreda, 3. junij Danes goduje Pavla.
1723 se je rodil zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, utemeljitelj slovenske botanične znanosti. 1848 je dr. Janez Bleiweis odločno nastopil z zahtevo po rabi slovenščine.
1899 je umrl »kralj valčka«, avstrijski kompozitor in dirigent Johann Straus ml.
1906	se je rodila ameriška črnska pevka in plesalka Josephine Baker.
1910	so ustanovili v Chicagu Jugoslovansko socialistično zvezo.
1911	je namesto Rdečega prapora kot osrednje glasilo slovenske socialne demokracije začel izhajati v Ljubljani list Zarja.
1922 se je začela na Dunaju I. državna konferenca KPJ.
Četrtek, 4. junij
Danes godujeta Franc in Urh.
Danes je dan otrok-žrtev vojne in dan slovenskega krvodajalstva.
1798 je umrl beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat
Glovanni Giacomo Casanova.
1883 so v Kropi na Gorenjskem stavkali železarji.
1907	se je rodil v Novem mestu slovenski skladatelj, glasbeni pedagog in publicist Marjan Kozina.
1907 se je rodil v Ljubljani slovenski režiser, scenarist, filmski snemalec in montažer Mario Foerster.
1915 so italijanski karabinjerji preiskali hiše v podkrnskih vaseh Ladra, Smast, Libušnje, Kamno, Vrsno in Krn ter odpeljali 61 moških ter vsakega desetega ustrelili.
1920 so podpisali v Trianonu mirovno pogodbo med Madžarsko in silami antante, kar je pomenilo tudi vključitev Prekmurja v Kraljevino SHS.
1941	je zaradi hudih ovir, ki so se pokazale pri pripravah na množično izganjanje Slovencev v Srbijo, Hitler vendarle dovolil, da del izgnancev odpeljejo v NDH.
Petek, 5. junij Danes goduje Valerija. Danes je svetovni dan okolja.
1723 se je rodil angleški ekonomist Adam Smith, eden najbolj znanih ekonomistov moderne dobe, utemeljitelj klasične ekonomije. 1783 sta brata Jospeh in Etienne Montgalfier opravila prvo javno demonstracijo na trgu v Annonaysu z modelnim balonom. 1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca.
1942	so italijanske oborožene sile iz maščevanja za nekaj uspešnih akcij Brkinske partizanske čete požgale vasi Mereče, Podstenje, Pristava, Gornja in Doljna Bitnja, Kilovče in Ratečevo Brdo.
1954	so po šestih letih gradnje odprli na Vrazovem trgu v Ljubljani otroško kliniko, ki so jo zgradili ob pomoči izseljencev iz ZDA.
1955	so odprli v Ljubljani novo Gospodarsko razstavišče.
1967 je izraelska vojska z bliskovitim naskokom v šestih dneh strla
vojske Egipta, Jordanije in Sirije.
Sobota, 6. junij
Danes goduje Norbert.
Danes je dan slovenskih letalcev.
1099 so križarji zasedli Jezusov rojstni kraj Betlehem in čez nekaj
dni z griča zagledali svoj cilj - Jeruzalem.
1371 naj bi se rodil češki reformator Jan Hus.
1848 je cesar Ferdinad objavil oklic Mojim zvestim Korošcem in
Kranjcem, v katerem je obljubil ustavodajno skupščino.
1875 se je rodil nemški pisatelj Thomas Mann.
1886 se je rodil v Trstu Edvard Rusjan, prvi slovenski letalec.
Nedelja, 7. junij
Danes goduje Robert.
Danes je spominski dan slovenskih izgnancev.
1811 se je rodil angleški porodničar James Young Simpson, ki je uvedel v prakso kot tretji anestetik kloroform. 1822 sta ZDA in Velik Britanija podpisali pogodbo o odpravi suženjstva.
1848 se je rodil francoski slikar Paul Gauguin. 1859 se je rodil v Hrastovcu pri Zavrču obrtnik, politik in ptujski župan Josef Ornig.
1879 se je rodil danski polarni raziskovalec Knud Rasmussen.
1905	se je Norveška odločila za neodvisnost od Švedske. Ponedeljek, 8. junij
Danes goduje Medard. Danes je svetovni dan gasilcev.
1794 je bil predsednik francoskega Konventa Maximilien Robespierre slavnostni govornik na slavju Najvišjega bitja. 1810 se je rodil v Zwickau nemški skladatelj Robert Schumann. 1867 se je dal avstrijski cesar Franc Jožef I. okronati za madžarskega cesarja.
1882 se je rodil v Vuhredu slovenski veleposestnik, gozdar Franjo Pahernik, ki je postavil prvo elektrarno v Dravski dolini. 1896 se je rodil v Črnomlju slovenski skladatelj Danilo Bučar. 1986 so izvolili v Avstriji za novega predsednika bivšega generalnega sekretarja Združenih narodov dr.Kurta Waldheima. 1988 je bil, kljub nasprotovanju manjšine, ki so jo podprli strokovnjaki avstrijskih univerz, sprejet nov manjšinski zakon, ki je delno uzakonil jezikovno ločen pouk v Avstriji.
AvtoD£OM
RX 450h drugič med hibridnimi športnimi terenci
RX 450h je hibrid, kar pomeni, da za pogon izkorišča kombinacijo bencinskega in dveh električnih motorjev, ki avtomobilu omogočajo 300 konjev skupne moči ter štirikolesni pogon. Novemu lexusu snovalci pravijo crossover ali po naše križanec, ker v sebi združuje več avtomobilskih razredov. RX 450h je dobil novo obliko, spremenjen in varčnejši agregat, več varnostne opreme, pa tudi svojevrstne rešitve, ki napravijo vožnjo s tem vozilom še prijetnejšo.
Pri domačem uvozniku pravijo, da je RX športni terenec prihodnosti, kar do neke mere drži, ker konkurenti svoje hibride šele pripravljajo, lexusov model pa je že dobro preizkušen in se jih po Evropi vozi 150.000. Pred štirimi leti so namreč svojega terenca RX kot varčnejšo alternativo bencinskemu RX 350 ponudili tudi v izvedenki s hibridnim pogonskim sklopom, ki tudi manj onesnažuje ozračje. Tekmeci hibridnega RX-a v smislu naprednosti pogona še niso dohiteli, a to dolgo ne bo trajalo. Prav zato so uspešno zasnovo zadržali in jo dodatno izboljšali.
Sodobno zasnovano vozilo bo skušalo
zadovoljiti okuse ljudi petih celin, četudi gre za oblikovno evolucijo. Tudi znotraj opazimo nekaj sorodnosti z drugimi Toyotinimi modeli, hkrati je ta dovolj izvirna in prestižna. Tam, kjer se ponavadi nahaja ročica menjalnika, sedaj najdemo neke vrste miško za hitro, logično in nezapleteno brskanje po menijih. Podobne sisteme upravljanja z enim gumbom sicer že poznamo tudi iz drugih avtomobilskih znamk, a se »miška« izkaže za bolj priročno in vsestransko uporabno. Kupci bodo lahko doplačali še za prikazovalnik, ki na vetrobransko steklo izpisuje podatke o hitrosti, pomembna sporočila in napotke satelitske navigacijske naprave.
Če se ozremo po konkurenčnih znamkah, le s težavo najdemo takšno, ki svojih športnih terencev ne opremlja s skoraj obveznim dizelskim motorjem. Zato Lexus skoraj vse stavi na hibridno tehnologijo, ki je njihov zaščitni znak in pomeni stremljenje k čistejšemu ozračju. Prvi del v osnovi enakega hibridnega pogona predstavlja bencinski šestvaljnik z 250 KM, gre pa za dodelano in posodobljeno različico motorja, ki se je vrtel že pri predhodniku. Bencinskemu agregatu pomagata dva elektromotorja, ki moč prenašata vsak na svojo os. Menjalnik ostaja brezstopenjski, kar je seveda v tako prestižnem razredu že skoraj nuja. Vendar so vse to podatki, ki ne razveseljujejo preveč. Pomembnejše je dodatno znižanje izpusta škodljivih emisij s prejšnjih 192 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer na sedanjih 148. To je podatek, ki bo znižal plačilo dajatev pri registraciji in hkrati vabil nove kupce v salone, saj le-ti zahtevajo tehnološko in tudi ekološko napredno vozilo. In prav tukaj (primerljivi) evropski tekmeci pred lexusom močno zaostajajo.
Naj še omenim dva programa, ki bosta pomagala dosegati nizko porabo. Gre za »eco mode«, kjer računalnik analizira voznikov način vožnje, oziroma moč, s katero pohodi stopalko za plin in samodejno priredi, da kar najbolje ustreza ekološko usmerjeni vožnji. V praksi to pomeni, da voznik lahko stopalko za plin pritiska kakor hoče, avto bo enakomerno pospeševal. Nekaterim bo všeč program »EV«, kjer vozilo žene izključno elektrika do hitrosti 40 km/h in s skromnim dosegom treh kilometrov. Pod zadnjimi sedeži je kompakten sklop ni-kljeve baterije, ki sprejme za 40 odstot-
kov več energije, ima tudi naprednejšo in pomanjšano nadzorno enoto, a neke pretirane avtonomije še zmeraj niso dosegli. Pri bencinskem stroju so opravili različne izboljšave, povezane z zgorevanjem zmesi, konkretnejše je tudi ohlajanje plinov v izpušnem sistemu. Skupna moč sistema znaša 300 KM, kar je za desetino več kot doslej, to je bilo po svoje tudi potrebno, saj je nova izvedba z več kot dvema tonama skupne teže zajetnejša od predhodnika. Zanimiva je navedba o 30-odstotnem zmanjšanju porabe, ki naj bi zdaj v povprečju znašala le 6,3 litra. V realnem svetu je poraba od tovarniškega podatka verjetno višja za tri litre, čeprav tudi dobrih devet litrov goriva za takšno vozilo ni veliko.
Lexus RX 450h ima nekaj sprememb na podvozju, a kljub temu ostaja naravnan predvsem na udobje potovanja in na primerno zvočno izoliranost. V dolžino je novi RX za centimeter daljši, v širino meri 188 centimetrov in v višino 168 centimetrov. In ko omenjamo velikost vozila, ne moremo mimo ogromnega potniškega kot tudi prtljažnega prostora, saj štirje potniki v tem lexusu sedijo vsaj tako udobno kot na domači usnjeni sedežni garnituri.
Novi hibrid je seveda založen s sodobno varnostno opremo - v avtomobilu najdemo deset zračnih blazin; serijska je tudi tista, ki ščiti kolena sovoznika. Proti doplačilu je na voljo inteligentni tempomat in posledično tudi sistem »pree-crash«, ki v skrajni sili pomaga zavreti in zategne varnostne pasove v prid zmanjšanju morebitnih poškodb!
Natančnost izdelave je pri lexusu RX 450h mogoče čutiti že ob prvem stiku, saj se delavci spuščajo celo v takšne podrobnosti, da vsaka vrata zaprejo s konico prsta, pri čemer se morajo popolnoma zapreti, vsak avto pa mora prestati tudi simulacijo nevihte.
Prodaja v Evropi je stekla konec minulega meseca, pri slovenskem uvozniku pa želijo letno prodati 15 športno terenskih hibridov.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Novi virus gripe A (H1N1) - (1.)
Zadnje dni se je poročanje o novih obolelih primerih s prašičjo gripo malo umirilo. Kot prašičja gripa smo na začetku poimenovali bolezen, ki jo povzroča novi virus gripe. Kasneje se je izkazalo, da se izraz prašičja gripa v veterini uporablja za znano obliko influence (gripe) pri prašičih, ki pa se zelo redko prenaša na človeka. Zato so poimenovanje spremenili in tako namesto o prašičji gripi zdaj govorimo o bolezni, ki jo povzroča novi virus gripe, čeprav virus H1N1 pravzaprav ni novo odkrit virus, ampak je znan že iz leta 1918, ko je povzročil veliko špansko gripo.
Virusi so po svoji zgradbi zelo preprosti, razmnožujejo se lahko samo v celicah gostitelja, so pa zelo spre-
menljivi in zato se odkrivajo vedno nove oblike, ki so bolj ali manj nevarne za človeka. Ta spremenljivost znanstvenikom povzroča obilo težav pri odkrivanju zdravil in cepiv zanje. Podobno velja za bakterije, kipostajajo vse bolj odporne na antibiotike. To je še en dokaz, da iznajdljivost narave nima meja. S prekomerno uporabo antibiotikov smo mogoče tudi porušili naravno ravnovesje med virusi in bakterijami, ki spadajo med najmanjše žive oblike. Antibiotiki na viruse ne delujejo, uničijo samo bakterije, virusi pa imajo tako več prostora in možnosti za razmnoževanje. Viruse zdravimo s protivirusnimi zdravili, za nekatere bolezni je mogoča tudi preventiva s ceplje-
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm., Lekarne Ptuj
njem.
Poznamo več tipov virusov influence ali gripe. Tip A, med katerega poleg H1N1 spada tudi virus ptičje gripe (H5N1), je najbolj virulenten in lahko povzroča najtežje bolezni. V hladnem obdobju leta govorimo o sezonskih gripi, ki je sicer lažja oblika, vendar tudi ogrožajoča za
posamezne skupine ljudi (starejši, otroci, imunsko oslabljeni ljudje). Gripe spremljajo človeštvo skozi zgodovino in so različno geografsko razporejene.
Bolezen, ki jo H1N1 povzroča, poteka kot akutna okužba dihal, podobno kot sezonska gripa: pojavijo se mrazenje, povišana telesna temperatura, izčrpanost, kašelj, bolečine v kosteh, mišicah, žrelu. V nekaterih primerih se lahko razvije v težjo obliko s pljučnico, z odpovedjo dihanja in s smrtnim izidom. Najbolj zaskrbljujoče je, da se ta virus lahko prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju, torej ob tesnejšem stiku z okuženo osebo. Z uživanjem svinjskega mesa se ne moremo okužiti.
Marjetka Pal, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Hladno, a bo kmalu bolje
Maj se je začele prekrasno, končal pa mrzlo. To seveda ne vpliva ugodno na naše rastline, vendar kar hujšega zaenkrat ni pričakovati. Tisti, ki želite rastlinam ponuditi nekaj več, jih lahko okrepite s pripravki na osnovi alg (Agrofito, Agro-stemin, Algoplasmin, Plantella Vita ...), tudi balkonskim rastlinam bo zalivanje s katerim od teh pripravkov koristilo. Na vrtnice pa ne pozabite, zdaj je čas, ko so najbolj izpostavljene tipičnim boleznim, uši pa je tudi že veliko. Mnogi ne vedo, da se da uši in prve znake pepelaste plesni z rastlin kar sprati z močnejšim curkom vode. Če imamo samo nekaj vrtnic, je tak opravek enostaven. Uši se vedno pojavljajo na popkih in mladih vejah. Najlažje bosta to storila dva, eden prime tak poganjek ali popek v roke tako, da naredi za njim nekakšnem zaslon, drugi pa spira uši s curkom vode. Uš, ki jo speremo z rastline, se nanjo ne vrne več.
Setev dvoletnic in trajnic
Čeprav še nismo dobro presadili enoletnic, posejane pa so komaj dobro vzkalile, moramo že misliti tudi na naslednje leto. Če sedaj opazujete cvetoče vrtove, ste opazili +, da jih sedaj krasijo predvsem bujni cvetovi dvoletnic. Največ je turških nageljčkov, ki jim nekateri radi rečejo »študent rože«. Vesela sem, da jih je letos spet videti več po naših vrtovih. Mogoče pa jih je nekaj tam tudi zato, ker sem vas nanje spomnila jaz. Turški nageljčki so zelo pestrih oblik in barv. Od belih, preko roza do lila, rdečih in temno rdečih barv najdemo, pa tudi dvobarvne cvetove imajo. Bolj poredko, a vendarle, srečamo tudi take z vrstnatimi cvetovi. Prekrasne so tudi velike zvončnice, ki pa jih vidim še manj. Če ste se odločili, da boste dvoletnice letos posejali, povprašajte po njihovem semenu v trgovini. Pa seveda prekrasne spominčice, ki so sicer zdaj že odcvetele. Njihova prednost je v tem, da se zelo rade zasejejo same in jih nekaj let ni potrebno več sejati. Najbolj srečne so nekje ob vodi oziroma v rahli senci, ker pa cvetijo zgodaj, jih tudi sončna mesta ne motijo preveč. Le nekoliko hitreje odcvetijo.
Ne pozabite na prekrasne dišeče dunajske nageljčke. Podobni so enoletnim šebojevim nageljčkom, le da je cvet drobnejši in opojno diši. Ravnokar so odcveteli na vrtovih. Pogosto to niso samo dvoletnice, ampak kar trajnice. Ker se med posejanimi rastlinami rado najde tudi veliko enojnih, jih posejte nekoliko več, kot jih potrebujete. Nageljčki so izredno hvaležni v vazi, prekrasno dišijo, so pa tudi tradicionalne cvetlice naših vrtov.
Foto: Miša Pušenjak
Dvoletnice so bile nekoč veliko bolj priljubljene kakor danes. Verjetno zato, ker smo se danes navadili sadike kupiti in smo pozabili na setev. V vrtnarije pa sedaj nekako ne zavijemo več v jeseni, ko bi lahko kupili sadike teh lepotic.
Tudi trajnice lahko sejemo zdaj, ko smo posejali že vse ostalo in smo presadili tudi spomladanske cvetlice. Tako imamo spet prazne multiplošče in jih lahko posejemo. Uporabimo plošče, ki imajo 104 luknje, za mačehe pa je lahko lukenj še več. V vsako posejemo dve do tri semenke trajnic ali dvoletnic. Dokler bo tako hladno, naj bodo posejane v multiplošče lepo na toplem v stanovanju. V upanju, da bo kmalu boljše, predvsem pa topleje, pa lahko napišem, da jih po kaljenju prestavimo na prosto. Lahko so v izpraznjenih toplih gredah, pod balkoni, predvsem pa nekje, kjer do njih ne bodo imeli dostopa polži in najmočnejši sončni žarki.
Pri nas lahko kupimo seme zvončnic, digitalisa, zlatega šeboja, dunajskih nageljčkov, lunarije ali srebrenke, spominčic in seveda mačeh. Na dvoletnice pogosto pozabimo, spomnimo se jih šele, ko bi že morale cveteti na naših vrtovih.
Navadili smo se tudi, da mačehe niso samo za grobove, ampak nam krasijo tudi jesenske in spomladanske gredice. Mačehe kalijo v temi, zato setve pokrijemo še s časopisnim papirjem. Slabo prenašajo poletno vročino. Ko se bodo sončni žarki spet okrepili, je bolje sadike senčiti ali jih imeti v senci, pod balkoni. Enako velja sicer za vse sadike dvoletnic in trajnic.
Če se želimo tudi naslednje leto veseliti njihovega cvetenja, potem nam dela še vedno ne bo zmanjkalo.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm srn
Ali Campbell bo kmalu izdal svoj novi samostojni album. Ta britanski avtor in glasbenik je najbolj znan po tem, da je bil frontman legendarne britanske reggae zasedbe UB40, s katero je v 30-letni karieri dosegel svetovno popularnost in slavo in prodal več kot 70 milijonov albumov. Skupino je zapustil meseca januarja lani v ne ravno prijateljski atmosferi. Kot pa je dejal sam potem, ko je zapustil skupino, je takšna atmosfera vladala skozi vseh 30 let skupnega ustvarjanja. Njegov novi samostojni album bo nosil naslov Flying High, posnel ga je skupaj s spremljevalno skupino Dep band, s katero je že bil na veliki svetovni glasbeni turneji. Album bo izšel 22. junija, prvi singel pa nosi naslov Out From Under.
Ameriška country zvezdnica Taylor Swift še naprej nadaljuje zelo uspešno leto, saj je prejela kar štiri nominacije za glasbene nagrade Country Music Awards. Nominirana je s skladbo Love Story za videospot leta in najboljši videospot v konkurenci ženskih izvajalk ter
s skladbo Photograph v kategoriji najboljša vokalna izvedba leta ter najboljši country videospot leta. Največja konkurenca ji bo zasedba Sugarland, kije nominirana kar v petih različnih kategorijah, medtem pa je country glasbenik Brad Paisley prejel prav tako kot Taylor štiri nominacije. O zmagovalcih bo odločala publika z glasovanjem preko interneta na strani CMT.com. Velika svečana podelitev letošnjih country nagrad pa bo 16. junija v zibelki country glasbe v Nashvillu. Taylor Swift je v Evropi pravkar objavila tudi svoj novi hit singel Teardrops on My Guitar.
Hip hop legenda Wyclef Jean in latino diva Shakira sta ponovno »skupaj«. Njuno vroče sodelovanje se nadaljuje v skladbi pod naslovom The Border. Skladba The Border tudi najavlja novi album Wyclef Jeana, ki naj bi izšel ob koncu leta. Na albumu bosta ob Shakiri gostovala še; Timbaland in Pharell Williams. Na drugi strani pa bo Shakira svoj novi album izdala 25. septembra letos.
Potem ko je končal dve leti
D KODA
1 številko


$ ]e on ah ona j resnično prava oseba > zate?
Sedaj dvomov končno ne bo več. Oba prislonita palca na ekran tvojega mobilnima in pustita aplikaciji Fingerprint Matchmaker, da preveri vajino kompatibilnost. Ne izpusti priložnosti, da najdeš nekoga posebnega!
eEssnraB
1 aplikacijo, pošljite
QetS
Syet
La
Pogoji uporabe Ba'-jngai Uporabnik; predplačnlške telefonije pfeverite stan¡e na važen računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRSUWTS perajs podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobrtel, Smnotil, Debitel], cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na wvwsmscit^nevbalunga. Ba'wnga je naročniška storitev in uporabrritom prinaša riajvet S Sporočil na mesec z wap povezavo do g3¡eii¿5> a kasere si lafrto naložijo d vsebin brez doplačila. Cena sporočila |e 1,88 EliR. V vse cene je vštet DDV. Od pogodbeni če shranjer« na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkdi, Odjava td slop na 3030, Reklamacije- Q2-4&-14-59S, reklamacije Ssntscitynet. Ponudnik: ThreeAnls KobanStCo. tf.n.o., Zg. Ostrica 22,2310 Slov. Bistrica. Detektor laži je zabavna aplikacija, ki ne zagotavlja točnosti pi i preverjanju resničnosti izjav posameznikov, Fingerprint Matchmakers zabavna aplikacija, ki simulira jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezxÁats,
Zanimivosti
Ali Campbell
dolgo svetovno turnejo z zasedbo The Police, se 58-letni britanski glasbenik Sting vrača k samostojni karieri, ki traja že polnih 25 let. Novi album z imenom If On A Winter's Night naj bi izšel 26.oktobra. Z omenjenim albumom se Sting vrača v pop rock vode po kratkem izletu v zgodnjo klasiko z albumom Songs from the Labyrinth iz leta 2006. If On A Winter's Night bo že deveti samostojni studijski album tega cenjenega britanskega glasbenika, ki je v svoji bogati karieri med drugim prejel že tudi kar 16 grammy nagrad.
®@®
Dolores O'Riordan bo
letos izdala novi samostojni studijski album. Je bivšapev-ka irske rock skupine Cranberries. Članica te zasedbe je bila polnih 13 let. V letu 2007je izdala svoj prvi solo album Are You Listening? Novi album No Baggage pa bo uradno izšel 24. avgusta. Znan je že tudi prvi najav-ni singel, to bo skladba The Journey, ki bo kmalu prišla tudi na našo radijsko postajo. Na novem albumu bo 11 skladb, vključno s priredbo skladbe z njenega prvega albuma Apple Of My.
®®®
V teh dneh na trgovske police prihaja tudi novi album britanskega latino jazz dvoj-ca Matt Bianco. Duet, ki ga
sestavljata Mark Reilly in Mark Fisher, je bil na vrhuncu svoje kariere v osemdesetih z velikimi uspešnicami, kot so: Half a Minute, More Than I Can Bear in Good Times. Svoj zadnji studijski album Matt's Mood sta izdala leta 2004. Po nekaj letih premora in nekaterih spremembah v spremljevalni skupini duet Matt Bianco ponovno izdaja novi studijski album, ki nosi naslov Hifi Bossa-nova. Kmalu pa se bosta odpravila tudi na dolgo pričakovano glasbeno turnejo, na kateri bosta predstavljala
novi album.
®®®
Pevec Akon bo posnel uradno himno za naslednje svetovno nogometno prvenstvo. Popularni r&b in hiphop glasbenik iz Senegala je dobil uradni poziv mednarodne nogometne organizacije za snemanje uradne himne, ki bo spremljala ta veliki svetovni športni dogodek, ki se bo odvijal v mesecu juniju leta 2010 v Južni Afriki. Njegova naloga je, da napiše in odpoje uradno himno ter da kot glasbeni direktor pripravi in nadzira priprave za svečano otvoritev. Uradna himna svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji leta 2006je bila skladba The Time Of Our Lives, ki sta jo zapela skupina Il Divo in pevka Toni Braxton.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	BLAME IT - JAMIE FOXX FEAT. T-PAIN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BONKERS - DIZZEE RASCAL/VAN HELDEN
2.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
3.	NUMBER 1 - TINCHY STRYDER FEAT. N-DU-BZ
NEMČIJA
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	MAMACITA - MARK MEDOCK
3.	MILOW - AYO TECHNOLOGY
Zdravniki svarijo pred »energijskimi« žvečilnimi gumiji
Neapelj, 29. maja (STA) - Poročilo britanskega tednika o medicini The Lancet svari pred tveganji, ki jih s sabo prinašajo »energijski« žvečilni gumiji. Navajajo primer 13-letnika, ki je zaradi prevelike količine zaužitega kofeina v žvečilnih gumijih postal čemeren in ravnodušen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Starši so 13-letnika, ki je v šoli postal nenavadno agresiven in nemiren, odpeljali na urgenco. Deček se je pritoževal tudi zaradi bolečin v trebuhu in nenehne potrebe po uriniranju. Ves čas je lovil sapo, srčni utrip pa je dosegel 147 udarcev na minuto.
Potem ko so se testi za kokain, heroin in amfetamine izkazali za negativne, so dečka čez noč zadržali v bolnišnici. Naslednji dan se je njegovo stanje izboljšalo, a že čez nekaj dni se je na pregled vrnil ves zaspan in lenoben. Njegova mati je pojasnila, da je izgubil zanimanje za vse dejavnosti in ni hodil v šolo.
Najverjetnejši vzrok za njegovo stanje je po pisanju avtorjev prispevka v časniku The Lancet stimulacijski žvečilni gumi z visoko vsebnostjo kofeina. 13-letnik je priznal, da je zaužil dva paketa žvečilnih gumijev, ki skupaj vsebujejo 320 miligra-mov kofeina, v štirih urah. Za otroka, ki tehta 45 kilogramov, je to enakovredno okoli desetim skodelicam pravega čaja za odraslega, ki tehta 70 kilogramov, še pojasnjuje poročilo.
Za Britance Francozi bolj seksi
Pariz, 29. maja (STA) - Britanci, ki živijo v Franciji, so Francoze označili za bolj seksi in vitkejše, a manj inteligentne in zabavne, kot so sami, razkriva raziskava angleške revije, ki izhaja v Franciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
71 odstotkov od tisoč Britancev, zajetih v raziskavo, meni, da so Francozinje bolj seksi kot Britanke, 56 odstotkov jih meni, da so bolj zapeljive, 66 odstotkov, da se bolje oblačijo, kar 92 odstotkov pa jih je označilo tudi za vitkejše.
Kar se tiče francoskih moških, jih ima 59 odstotkov vprašanih Britancev za bolj seksi in bolje oblečene, za večino pa so tako kot predstavnice nežnejšega spola v Franciji tudi vitkejši in bolj zapeljivi kot Britanci.
Po drugi strani pa več kot dve tretjini vprašanih menita, da so Francozi - tako moški kot ženske - manj inteligentni od njih. Več kot 80 odstotkov je poleg tega prepričanih, da imajo Britanci bolj razvit smisel za humor.
Povrh vsega pa raziskava revije TheFrenchPaper še ugotavlja, da je 87 odstotkov vprašanih Britancev srečnejših v Franciji kot v svoji domovini, kar 94 odstotkov pa se jih tam počuti bolje. Vsega skupaj jih v Franciji sicer živi več kot 200.000. »Številni Britanci so prišli v Francijo, da bi uresničili svoje sanje in ugotovili so, da je tam trava bolj zelena,« ob tem meni glavni urednik revije Michael Streeter.
Britanka pri 66 prvič postala mati
London, 29. maja (STA) - Neka 66-letna poslovna ženska je postala najstarejša mati v Veliki Britaniji, so v četrtek poročali britanski mediji. Britanka Elizabeth Adney je svojega prvega otroka, zdravega dečka, povila v torek s carskim rezom. Adneyjeva, ki bo julija dopolnila 67 let, je rodila, potem ko se je v Ukrajini zdravila za neplodnostjo. Adneyjeva bo tako po poročanju medijev prevzela naziv najstarejše matere v Veliki Britaniji. Ta je doslej pripadal Patricii Rashrbook, ki je leta 2006 rodila pri svojih 62 letih. Rashbrookova se je za neplodnostjo zdravila pri italijanskem zdravniku Severni Antinoriju.
Za najstarejšo mater na svetu sicer velja Indijka Omkari Panwar, ki je leta 2008 rodila pri 70 letih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
estvi
NAJ
1.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
2.	AYO TECHNOLOGY - MILOW
3.	POKER FACE - LADY GAGA
4.	NUMBER ONE - TINCHY STRYDER FEAT. N-DUBZ
5.	WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT
6.	NOT FAIR - LILY ALLEN
7.	HALO - BEYONCE
8.	HER DIAMONDS - ROB THOMAS
9.	JAI HO (YOU ARE MY DESTIT RAHMAN FT PUSSYCAT DOLLS
10.	I'M NOT ALONE - CALVIN HARI
11.	MY LIFE WOULD SUCK WITH KELLY CLARKSON
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
AR
YOU -
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gobova juha s krompirjem, jogurtova pita* SREDA
sladko zelje, pire krompir ČETRTEK
govedina z zelenjavo, vodni vrabčki PETEK
zelenjavna ponev**, solata SOBOTA
krompirjev golaž, hrenovke NEDELJA
goveja juha z rezanci, perutničke na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
govedina v solati s papriko in paradižnikom, črn kruh
*Jogurtova pita
Testo: 4 rumenjaki, 30 dag moke, 1 pecilni prašek, 17 dag margarine, 15 dag sladkorja. Nadev: 4 navadni jogur-
ti, 2 kisli smetani (mali), 2 žlici pšenič-nega zdroba, 2 vanilijeva sladkorja, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke, 4 beljaki.
Iz sestavin za testo zamesimo krhko testo. Shranimo ga v hladilniku. Medtem zmešamo vse sestavine za nadev, nazadnje dodamo sneg štirih beljakov. Testo vzamemo iz hladilnika in ga 2/3 naribamo v pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem. Čez to testo polijemo nadev, po vrhu pa naribamo preostalo 1/3 testa. Pečemo 45 minut pri 180 stopinjah. Ko je pita hladna, jo potrese-mo s sladkorjem v prahu.
**Zelenjavna ponev
1/2 kg šampinjonov v slanici, 5 krompirjev, 2 korenčka, 2 čebuli, sol, poper.
Na maščobi zdušimo čebulo, da postekle-ni, dodamo na pol kuhan krompir in kuhan korenček, precejene gobice, solimo, po-pramo in vse skupaj dušimo približno 10 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Nikoli ne izpusti priložnosti, da bi nekomu povedal, da ga imaš rad.
-k-k-k
Kupi si dober slovar.
•k-k-k
Kupi si dober leksikon.
-k-k-k
Tri najpomembnejše stvari, kadar kupuješ hišo, so: lokacija, lokacija, lokacija.
-k-k-k
Vrednostne papirje in dragocenosti spravi v bančni sef.
-k-k-k
Za spremembo se udeleži proslave državnega praznika v kakšnem manjšem kraju.
-k-k-k
Preglej svoje stare fotografije. Izberi jih deset in jih nalepi na tablo v kuhinji. Vsak mesec jih zamenjaj.
-k-k-k
Kadar pojasnjuješ, zakaj se je prekinila romantična zveza, preprosto reci: »Vsega sem bil sam kriv.«
-k-k-k
Sebe ocenjuj z lastnimi merili, ne z merili koga drugega.
-k-k-k
Daj svojim predstavnikom v prestolnici vedeti, kako ti je pri duši. Pokliči v parlament ali predsednikovo pisarno.
Smeh ni greh
V želji, da bi preprečili nesreče pri delu, so v tiskarni na vidnem mestu objavili naslednje opozorilo delavkam: »Če imate preširoko delovno obleko, se pazite pred stroji! Če imate preozko, se pazite pred strojniki ...«
»Koliko bom zaslužil?« »Za začetek tristo evrov, kasneje pa več!«
»Dobro, potem pridem kasneje ...«
»Kje delaš?« »V železarni.« »Ali delate z verigami?« »Ne, lahko se svobodno gibljemo.«
»Ali imate kako priporočilo z delovnega mesta, kjer ste bili do sedaj?« vpraša šef novega uslužbenca.
»Seveda! Že nekaj let mi priporočajo, naj si najdem drugo službo.«
»V zadnjem tednu smo vam ponudili deset mest pri gradbenih podjetjih! Zakaj nočete nikjer delati?«
»Saj sem hotel, a povsod piše: NEZAPOSLENIM VSTOP PREPOVEDAN!«
»Veš kaj, od dela ni še nihče umrl!« reče žena Francetu, saj ji je bilo njegovega lenarjenja končno dovolj.
»Vem, pa vseeno nočem tvegati!«
»Kako je? Si že dobil novo službo?« vpraša Rudi Bobija.
»Sem, toda delo je svinjsko! Na gradbišču moraš biti ob sedmih zjutraj. Če zamudiš samo pet minut, te takoj odpustijo. Opoldne imaš samo četrt ure časa, da nekaj poješ. Ko prvi delavec zažvižga, moraš takoj na delo. Zvečer nehamo točno ob sedmih, niti minute prej. Hujše je kot na robiji. Cel dan vlačiš zaboje, težke najmanj dvajset kil. Niti sekunde časa nimaš, da bi si oddahnil. Hujše je kot na prisilnem delu. Zvečer se samo zvrneš v posteljo. Časa imaš komaj toliko, da naviješ budilko za peto uro ...«
»Joj, Bobi, saj to je strašno, nečloveško! In od kdaj že tako garaš?«
»Od jutri.«
V razpisu za delovno mesto tajnika je pisalo: »Moški kandidat mora imeti dvajset let prakse. Ženska kandidatka mora imeti dvajset let.«
»Povej mi, kakšna je tista nova strojepiska, ki ji pravite Deset udarcev na sekundo?«
»Ne vem, jaz sem dobil samo eno okrog ušes.«
»Nekam utrujen se mi zdiš. Kaj se je zgodilo?« »Saj mi ne boš verjel!« »Verjel bom!«
»Torej: danes sem trdo delal .«
»Prav si imel: ne verjamem ti.«
Direktor velikega podjetja ima tajnico, ki je zelo iznajdljiva in ki ureja promet z obiskovalci. Nekega dne se pojavi moški, ki bi se rad osebno pogovoril z direktorjem.
Tajnica ga vpraša: »Ali ste njegov zastopnik, izvršilec ali osebni prijatelj?«
Obiskovalec se nasmehne in reče: »Recimo, da sem prvo in drugo in tretje.«
»V prvem primeru je direktor na sestanku, v drugem dva tedna odsoten, v tretjem pa vas bo takoj sprejel!«
Ugankarski slovarček: AIKO = umetna ženska, umetna inteligenca; ALIRA = vedenje, ravnanje; AVOGADRO = italijanski fizik (Amedeo); C RAC K = sintetična droga; ODO = arhitekt Karla Velikega; RABATA = obrobna vrtna gredica za rože; RAGA = mehiški košarkar (Manuel, 1944-); TOPOLE = kraj pri Mengšu.
■o^ejo 'ue^ejv 'J9op -ox 'U9009 'e£es|q 'JB^ejs 'ej|pu| 'e|eg e^slupi 'Jjiu 'epej^ 'on 'eqej 'JIAI ez9| 'ep luv '90 'ej||e '9^ -ggpj '9|odox 'uoiueqseq 'e^snp -bao 'eujAougjp 'epudo|eiu 'gou e}9AS 'ejeiAi 'e|eqo 'jozey 'elyp :ouAejopoA :o))uezjj)) o; As^say
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da večina kandidatov za evropske poslance v teh dneh obiskuje po Sloveniji tudi kraje, ki so jih tokrat videli prvič - in verjetno tudi zadnjič.
... da ima nek poslanec državnega zbora očitno težave z geografijo, saj je pri obrazložitvi za novo občino Zgornja Polskava baje dodal, da je predpogoj, da ostane občina Ilirska Bistrica celovita?!
... da so poslanci s ptujskega konca nad zdravstvenim stanjem upokojencev baje tako močno zaskrbljeni, da se včerajšnjega posveta o tej problematiki v ptujskem domu upokojencev ni mogel udeležiti niti eden. Da ne bi morda upokojencem s kako svojo izjavo dvignil tlaka.
... daje baje tudi na Ptujskem nekaj zdravnikov, ki vlečejo plačo z dveh ali celo treh strani, od javnega do zasebnega sektorja v svoji ambulanti. Torej ni taka le direktorica Zdravniške zbornice.
... da to zagotovo ni razlog za to, da v severovzhodni Sloveniji
umiramo v povprečju 6 do 8 let prej, kot denimo v prestolnici. Je pa res, da nekateri nimajo denarja niti za zdravnika, kaj šele za arcnije.
... da so bili nekateri navijači Drave ob polčasu nedeljske tekme proti šumarom vsi modri - od jeze; šumari pa rdeči -tudi od dresov, da o veselju ne govorimo.
Vidi se ...
... da sta bila haloški poslanec in župan najmlajše haloške
občine ob otvoritvi glavne cir-kidanske prometnice kljub hu-morističnemu programu precej
zaskrbljena. Župan se je predvsem spraševal, ali se vidi njegova „zagipsana" roka, ki jo je dobro skrival, dokler je šlo, poslanca pa je globoko zaskrbelo vprašanje, kako naj zdaj povrne škodo svojemu političnemu kolegu, ki mu je pred modernizacijo omenjene ceste zaradi velike luknje menda odtrgalo kolo na dragem avtomobilu. Ureditev ceste je namreč zahtevala kar 300.000 evrov več od načrtovanega denarja in tako iz državnega sofinancerskega deleža ne bo možnoprešvercati kakih 10.000 evrov na račun oškodovanega politika.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Foto: Brane D.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili zanimivo fotografijo iz Rabelčje vasi, ki jo je avtor Brane D. naslovil: Pomladno cvetenje v Rabelčji vasi.
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1 : Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
				4				5
8		2		1				S
4				7	S	8	2	
9		8			6	7		
		7			8	5		
5		4		9	1	S	6	
	8		S		7			4
6		S	2				8	1
	4							
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	C	oo
Bik	V	©©	CCC	ooo
Dvojčka	VVV	©	C	ooo
Rai	VV	©©©	CC	o
Lev	VVV	©©	C	oo
Devica	V	©©©	C	o
Tehtnica	V	©	CC	oo
Škorpijon	VV	©©©	C	o
Strelec	V	©©	CCC	o
Kozorog	VV	©©©	C	ooo
Vodnar	VVV	©©	CC	oo
Rièi	VV	©	CCC	o
Velja za teden od 2. junija dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
do 8. junija: 1 znak - slabo, 2 znaka -
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 05. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Ignac Matjašič, Peršonova ulica 6, 2250 PTUJ
Anekdote slavnih
Poljski pianist in skladatelj ter tudi predsednik države Ignacy Jan Paderewski je leta 1891 na turneji po Ameriki s svojo igro in osebo navduševal zlasti ženske. Imel je bujne lase in oboževalke so ga v pismih pogosto prosile, naj jim pošlje koder svojih las. Čez čas je nekega prijatelja zaskrbelo, da bo pianist, če bo šlo tako naprej, kmalu ostal brez las.
»Jaz ne,« je odgovoril poznejši ministrski predsednik Poljske, »pač pa moj pes«.
***
Francoski filozof Voltaire ni maral odvetnikov. Ko so se nekoč pogovarjali o njih, je dejal: »Dvakrat v življenju bi kmalu prišel na boben. Prvič je bilo to, ko sem neko pravdo izgubil, drugič pa, ko sem jo dobil.«
***
Po predavanju o ženski in moški inteligenci, ki po vsebini ni bilo v prid žensk, je nemško-ameriška filmska igralka Marlene Dietrich dejala: »Morda so res moški inteligentnejši od žensk, vendar še nikoli nisem videla ženske, ki bi tekala za neumnim
moškim in občudovala samo njegove lepe noge.«
***
Ko seje francoski slikarpariškega Montmartra Maurice Utrillo nekoč peljal s taksijem, je dal vozniku napitnino in rekel: »Vzemite tole in gapopijte kozarček na moje zdravje.«
Voznik je vzel denar, premeril slikarja od nog do glave in odvrnil: »Hudo bolni se mi zdite, gospod, zato ne vem, če bo samo en kozarček zadoščal.«
Britanski državnik, konservativni politik in predsednik vlade Antony Eden je imel zelo razdražljivega očeta. Nekoč je William Eden ves besen strgal s stene barometer, ki je kljub dežju kazal na lepo vreme, in g vrgel skozi okno z besedami: »Tepec neumni! Sam si oglej vreme!«
***
Ob izbruhu secesijske vojne za osvoboditev črncev je hotel ameriški predsednik Abraham Lincoln spoznati pisateljico Harriet Beecher Stowe, znano predvsem po delu Koča strica Toma. Stisnil ji je roko in dejal: »To je torej tista šibka ženska, kije sprožila to veliko vojno!«
Ptuj • Ustvarjalni tabor malih dializnih bolnikov
Kulturna dediščina kot del terapije
Prejšnji konec tedna je v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Štrk v Spuhlji potekal tabor malih dializnih bolnikov, otrok in mladostnikov, ki se zdravijo v Centru za otroško dializo in transplantacijo Pediatrične klinike Ljubljana in med dializnim zdravljenjem obiskujejo bolnišnično šolo Ledina.
Foto: Črtomir Goznik
Mojca Topič, učiteljica v bolnišnični šoli Ledina Centra za otroško dializo in transplantacijo Pediatrične klinike v Ljubljani v pogovoru s predsednikom ČS Spuhlja Edijem Strelcem.
Foto: Črtomir Goznik
Člani etnografskega društva Kurent, vodil jih je predsednik Aleš Ivančič, so malim dializnim bolnikom v okviru likovne delavnice predstavili kurenta.
Foto: Črtomir Goznik
Nefrologinja Rina Rus je poudarila, da so tabori zelo pomembni zaradi druženja samega.
Ker so ti bolniki prikrajšani za marsikatero aktivnost v šoli, tabore, izlete in podobno, jim skušajo to delno nadoknaditi. Vsako leto organizirajo tabore, s katerimi želijo obiskati vse konce Slovenije, da bi se čim bolj seznanili z naravnimi lepotami, kulturno dediščino in drugimi značilnostmi ter danostmi, je povedala Mojca Topič, ki je bolnišnična učiteljica že dvajset let. Letos so se odločili za tabor na Ptuju, v okviru katerega so se otroci seznanili s kulturno dediščino tega okolja.
27 malih ledvičnih bolnikov je spremljalo 16 spremljevalcev. Ob starših so povabili tudi njihove bratce in sestrice, ker se jim zdi zelo pomembno, da se družijo zdravi in bolni otroci, ker takšna druženja bogatijo oboje. Šolski dan v bolnišnici je odvisen od tega, na katerem oddelku se zdravi otrok oziroma mladostnik, je povedala učiteljica. Cilj strokovnega tima dializnega oddelka je, da otroci čim več časa preživijo v svoji matični šoli, da so čim bolj vključeni v okolje, kjer živijo, in da se urnik na dializnem oddelku prilagaja matični šoli. Kljub temu pa morajo trikrat tedensko po šest ur preživeti na oddelku. Ker prihajajo z vseh koncev Slovenije, ker je to edini otroški dializni center v Sloveniji, pomeni, da morajo prej iz šole, zato morajo marsikaj postoriti med samo dializo, da nadoknadijo zamujeno. Na dializo je trenutno vezanih devet otrok, najmlajši hodi v tretji razred, najstarejši pa je uspešno opravil maturo. Polovica jih ima tudi druge zdravstvene težave in motnje, zato potrebujejo še dodatno strokovno pomoč, ne samo dializno zdravljenje. Pouk je
individualen, prilagojen vsakemu otroku oziroma mladostniku posebej. Za otroke do petega razreda ob Topičevi skrbi še socialna pedagoginja, starejše poučujejo posamezni predmetni učitelji, ki na oddelek prihajajo po potrebi. Čas, ki ga mali bolniki preživijo na dializi, zapolnjujejo tudi z drugimi kvalitetnimi vsebinami, vabijo znane osebnosti, glasbenike, vse s ciljem, da bi skušali pozabiti na svojo bolezen in se veseliti življenja kljub vsem oviram, ki jih je prinesla bolezen, ki je korenito posegla v njihova mlada življenja.
Etnografsko društvo Kurent za dober namen
V okviru tabora je potekala likovna delavnica pod imenom Kurent, ki jo je pomagalo osmisliti devet članov Etnografskega društva Kurent Spuhlja, ki ga vodi Aleš Ivančič. Po najboljših močeh so se potrudili, da so jim kar najbolj nazorno predstavili kurenta, osrednji lik ptujskega kurentovanja, njegov nastanek, poslanstvo. Njegov lik so spoznali tudi v živo, nekaj članov je obleklo njegovo
opravo, zavrteli so tudi nekaj odlomkov iz svojih gostovanj. Srečanja s kurenti v živo so se otroci zelo razveselili, med njimi je bil tudi 17-letni Kristjan, ki je dializni bolnik že trinajst let in je na dializni aparat priklopljen enajst ur ponoči (peritonealna dializa), doma je iz Puconcev. Povedal je, da je kurenta spoznal s pomočjo interneta, v živo pa ga še ni srečal, zato je bil toliko bolj navdušen. Tabora na Ptuju se je udeležil skupaj z mamo Romano Kadanka, ki je bila prav tako zadovoljna z vsem, kar so videli in doživeli. Na srečanje s člani etnografskega društva Kurent jih bo spominjala tudi skulptura kurenta, ki jo je sprejel vsak udeleženec tabora. Ker nosi v sebi dobroto in odganja zlo, naj bi pozitivno vplival tudi na male bolnike, je njihova želja.
Stroške delavnice Kurent je pokrilo društvo, projekta so se lotili, ker želijo kot društvo pomagati, soustvarjati kulturo tudi zunaj pustnega časa
in ker so prepričani, da jim bo ta projekt pomagal pri njihovi duhovni rasti, je povedal član društva Edi Strelec, sicer predsednik ČS Spuhlja, ki je udeležence tabora pozdravil v imenu četrtne skupnosti in njenih prebivalcev ter jim zaželel prijetno bivanje v starosti slovenskih mest in ku-rentovi deželi.
Za te otroke je zelo pomembno, da se družijo, še posebej je zanje velik dogodek, ko gredo kam. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci se trudijo, da bi tudi mali ledvični bolniki živeli čim bolj normalno, da hodijo v šolo in tudi tabori, kot je bil ta v Štrku, je del vseh teh prizadevanj, je povedala Rina Rus, dr. med., spec. pediatrije, nefrologinja. Ob tem imata velik pomen šola in družina. Tabori na nek način tudi pokažejo, kako so mali ledvični bolniki disciplinirani, kako živijo s svojo boleznijo, kako jemljejo zdravila, v večini primerov vse lepo poteka. Malih bolnikov
s končno odpovedjo ledvic ni veliko, na leto eden ali dva, v vseh primerih pa se trudijo, da čim prej pride do presaditve, čeprav tudi dializa sama prinaša določeno kvaliteto življenja. Najmanjšim bolnikom ledvice presajajo v Gradcu, najstnikom pa v Ljubljani..
Zdravstveno osebje celo leto zbira denar in vse drugo, kar potrebujejo za tabor, da lahko otroci in njihovi starši, bratci in sestrice na teh taborih bivajo brezplačno. Pri organizaciji in izvedbi letošnjega so jim pomagali v Leku, Zavodu za transfuzijsko medicino Slovenije, Pokrajinskem muzeju Ptuj, etnografskem društvu Korant, Žički kartuziji, z nastopom pa so jih razveselili tudi člani ptujske žonglerske skupine. Tudi vsi spremljevalci na taborih so prostovoljci, je povedala učiteljica Mojca Topič. Na ptujskem je sodelovalo pet medicinskih sester, štirje zdravniki, tri učiteljice in štirje prostovoljci.
MG
Maribor, Ptuj • O programu socialne vključenosti
Cilj programa - vključevanje v socialno okolje
Invalidsko podjetje Ozara Maribor je bilo na podlagi javnega razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve leta 2006 izbrano za izvajalca oziroma koncesi-onarja za izvajanje programa socialne vključenosti do leta 2010.
V ta program se lahko vključijo vsi tisti, ki jim je bila izdana odločba o nezaposljivosti oziroma ocena o njihovi do 30-odstotni delovni zmožnosti, je povedala Jelka Sužnik, strokovna delavka iz mariborskega podjetja Ozara.
Cilj programa je vključevanje v neko socialno okolje, preprečevanje izključenosti, ker vsi tisti, ki se na to ponudbo oziroma možnost ne odzovejo, ostanejo doma, izolirani od vsega dogajanja, manj urejeni. Pogosto potrebujejo samo to, da pridejo v družbo sebi enakih, na ta način gojijo neke spretnosti, sposobnosti za različne
aktivnosti, kot so medsebojna pomoč, rekreativne interesne dejavnosti, lahko pa se vključujejo tudi v delovne programe podjetja Ozara. Predvidene aktivnosti so tudi skupina za samopomoč, elementi zagovor-ništva, vsa strokovna pomoč, ki jo potrebuje posameznik ali skupina, različna strokovna predavanja o zdravem načinu življenja, vse s ciljem dviga kakovosti življenja uporabnikov.
Kot je povedala Jelka Sužnik, vsak uporabnik, ko se vključi v program, sklene s podjetjem Ozara dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih, na osnovi tega ima pravico do ko-
Jelka Sužnik, strokovna delavka podjetja Ozara Maribor
riščenja letnega dopusta do 20 delovnih dni v letu, izjemoma tudi več, pravico do povrnitve potnih stroškov v celoti, do regresa za malico in do manjše nagrade. V letu 2008 so v podjetju Ozara uvedli še dodatek k nagradi, s katero so želeli vse uporabnike še dodatno spodbuditi, motivirati k prisotnosti, večji osebni urejenosti, izpolnjevanju dogovorjenih prostočasnih aktivnosti in tudi k izboljšanju vedenja v skupini ter k večji delovni učinkovitosti. Vsi uporabniki so zavarovani tudi za primer poškodbe pri delu in nezgodno zavarovani. V MO Ptuj želi biti Ozara kot
drugi tovrstni izvajalec, prostore so najeli v Rajšpovi ulici na Ptuju, pričakujejo, da se bo odzvalo vsaj nekaj ljudi, ki imajo že omenjeno odločbo, ki so trenutno doma in bi se želeli vključiti. Skupaj s Centrom za socialno delo Ptuj in Zavodom RS za zaposlovanje se bodo trudili, da bi se v program socialne vključenosti vključilo čim več ljudi, ki imajo odločbo o nezaposljivosti. V Sloveniji naj bi bilo do leta 2010 izdali okrog 300 takšnih odločb, v program pa naj bi se vključilo okrog 200 ljudi.
MG
Foto: MG

Prireditvenik
v
Torek, 2. junij
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava Smeti na luni, za šole in izven
Četrtek, 4. junij
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, plesna predstava Sestavljanka, v
izvedbi Plesnega centra Mambo 12.00 Ptuj, Mestno gledališče, plesna predstava Sestavljanka, v
izvedbi Plesnega centra Mambo 15.00 Breg, Zadružni trg 12 (Koruzjak). Proslava in otvoritev
razstave ob 25-letnici Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg-Ptuj
17.00 Cirkulane, dan Osnovne šole Cirkulane-Zavrč 19.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana svetega Petra in Pavla, preddiplomski koncert Doroteje Dolšak, študentke citer na zasebni visoki šoli za glasbo in gledališče v Mun-chnu, glasbena gostja bo sopranistka Blanka Čakš
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do s. ure
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do 9. uf
AVTOHISA HVALEČ
CENTER RABLJENIH VOZIL
Opd. Nove ide{e, boljši avtomobili.
Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, Tel.: 02 / 796 33 33	tel.: 02 / 788 13 81
MODEL	LETNIK	CENA	KM	KLIMA
OPEL ZAFIRA ENJ0Y 1.616V115 KM	2007	12.550,00	38.700	DA
FORD MONDEO KARAVAN 2.0 DIESEL	2003	5.400,00	172500	DA
PEUGEOT 306 XR 1.6 65KW	1998	1.800,00	103000	NE
PEUGEOT 206 1.1 BENCIN	2003	4.600,00	82000	NE
OPEL ZAFIRA 2.2 147KM	2001	5.450,00	145000	DA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2003	8.850,00	144000	DA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2004	6.750,00	133000	DA
FORD FIESTA 1.3 60KM	1996	600,00	109000	NE
TOYOTA YARIS 1.3 WT-i TERA+	2007	9.950,00	18500	DA
VW PASSAT 1.9 TDI	2003	8.750,00	107000	DA
VW PASSAT 1.9 TDI	2004	5.250,00	176000	DA
OPEL VECTRA B 1.6 16V COMFORT	1999	1.990,00	185000	NE
HYUNDAI GETZ 1.3 FUNKY	2004	4.350,00	90000	DA
CHEVROLET KALOS 1.4 STAR	2005	5.000,00	38600	DA
OPEL AGILA 1.3 CDTI	2004	5.550,00	95000	DA
Financiranje z 10% pologom, nad 40% pologa na osebno izkaznico. Ob nakupu pri nas do 60% popusta na osnovno in kasko zavarovanje. PREPIS ZA VOZILA Z DO 60% POPUSTA NA OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJA.
Model GARA Model SKRIDPLECH Model TRAPEZ 6,90 € + DDV 6,90 € + DDV	6,90 € + DDV
DODATNI POPUST 7%!
SP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 2.6.
8.00 Praznik Občine Destrnik 10.00 Oddaja ŠKL 10.50 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Predsednik države na Destrniku
SREDA 3.6.
8.00 Dobrote Slovenskih kmetij 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.0025 let KD Skorba 21.10 VRATA MED ZVEZDE
ČETRTEK 4.6.
8.00 V objemu šole - oddaja OŠ Dornava 17.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Srečanje CPZ na Polenšaku
PETEK 5.6.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Mali oglasi
STORITVE
OKNA IN VHODNA VRATA, les, alu-les, PVC, 30-letna tradicija. Gašper, d. o. o., Radlje ob Dravi, telefon 041 563 886.
KMETIJSTVO
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, bruna ter opaže, z dostavo. Tel. 041 642 055.
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
PRODAM suha drva in gorilnik Klo-kner. Info na tel. 031 249 860.
PRODAM mulčar Projet GRK 130 s kardanom. Tel. 041 223 921.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAM suho luščeno koruzo, tudi večjo količino. Telefon 764 5821, 051 682 055.
DOM-STANOVANJE
UGODNO ODDAMO APARTMA v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen, za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan. Tel. 041 764 693.
NEPREMIČNINE
PRODAMO gradbeno parcelo, delno, komunalno opremljeno, na Ptuju, velikosti 7,80 ara. Tel. 031 392 514.
PRODAMO štirisobno visokopritlič-no stanovanje na Ptuju (Ul. 5. pre-komorske). Tel. 031 649 027.
IŠČEM gradbenega delovodja oz. gradbenega delavca. Pokličite med 7. in 15. uro na 92 748 18 90, GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, Ptuj.
OKNA IN VHODNA VRATA, les, alu-les, PVC, 30-letna tradicija. Gašper, d. o. o., Radlje ob Dravi, telefon 041 563 886.
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
solza, žalost in bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina,
ki hudo boli.
SPOMIN
Boleč je spomin na 31. maj 2008, ko si za
vedno odšel od nas, dragi mož, oče, dedek in pradedek
Franc Rogina
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji najdražji
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Dominko, ter en izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.	'S
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za ^
nagrado preteklega meseca	"
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.	^
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki |
izide naslednji dan po žrebanju, to je v torek po žrebanju. j
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu fi
prevzema nagrade obveščen-a pisno.	o;
Naj bo sreča na Vaši strani!	-S
o
Izžrebanec meseca maja 2009 je:	|
Stanislav MRČINKO, Sedlašek 55a, 2286 PODLEHNIK	g
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
vsak četrtek os 20,00
PREDLOGI
A,
POSKOČNIH
JUNIJ
«¿I f
1.	Ans. GOLTE - Če te luna nosi
2.	FANTJE IZPOD ROGLE - Dvajset let nas pesem druži
3.	Ans. SICER-Lep pozdrav
4.	Ans. KRJAVEL- Kako res prekrasno deželo imamo
5.	Ans. SPEV-Strune ljubezni
6.	Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Ljubezen je greh
7.	POLKA PUNCE-Ti sifaca
Zmagovalec meseca MAJA: Ans. ROKA ŽLINDRE - Del srca Še eno možnost v JUNIJU ima: Ans. GOLTE - Če te luna nosi
POP 7 TOP
1.	KORADO & BRENDI - Genij in bedak
2.	NOVA LEGIJA-Mirne duše
3.	MANCA ŠPIK-Moj edini
4.	PREPIH-Ona je šla nafkk
5.	NATALIJA VERBOTEN - Ma kje si ti
6.	MARKO MULEC-Dajte mi krila
7.	ELA-Glas sirene
Zmagovalec meseca MAJA: TURBO ANGELS - Bungalov Še eno možnost v JUNIJU imata: KORADO & BRENDI - Genij in
bedak
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: _ Ime In priimek: Tel. številka:
Glasujem z Naslov:
Glasovnice pošljite na dopisnica
: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
OrfejČkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
tuilinecars.si
Marko Poharič s.p., M-ERROR, Stojnci 139, 2281 MARKOVCI
PRODAJA RABLJENIH VOZIL IN MOTORJEV
ZNAMKA, MODEL	CENA	LETNIK	PREV.KM
Audi A6 2,7 TDI	26.990 €	2007	135.000
VW Touareg 2,5 TDI	21.400 €	2005	157.500
BMW 530 D touring	18.900 €	2004	110.900
Opel Movano 2,5 D (9 sedežev)	15.990 €	2005	135.300
Mini COOPER 1,6	11.700 €	2004	75.200
Renault VEL SATIS 2,2 dCi	7.450 €	2004	179.000
Mazda 6 2,0 D (xsenon, navi, AC)	8.090 €	2003	228.550
Daewoo Nubira Wagon 1,6	1.690 €	1999	191.750
Prikolica za avte, nosilnost 1950kg	3.790 €	2008	/
Motorno kolo YAMAHA TDM 900	5.990 €	2006	15.802
Motorno kolo Piaggio Beverly 500	3.990 €	2006	3.000
Nove sprednje in zadnje luči za AUDI A3			
Pnevmatike Yokohama 235/55 R17, AVS Winter (V901RF)			
Desno vzvratno ogledalo za BMW 530D, letnik 2004			
GSM: 070 555 666 ali 051412943 e-pošta: info@onlinecars.si
N0Y0: POGLEJTE ŠE VIDEO ZA IZBRANO VOZILO!!!
Vsem našim strankam nudimo 50 % popust pri zavarovanju, podarimo polletno vinjeto in uredimo ugodni leasing!
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROČILNICA ZA ^tCljeVSki TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Preddvor pri Kranju • Predizbor za 40. ptujski festival
Izbranih še pet finalistov
Na javnem predizboru v Preddvoru pri Kranju se je v nedeljo, 31. maja, za udeležbo na letošnjem 40. festivalu Domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 potegovalo 14 ansamblov narodno-zabavne glasbe, med katerimi je strokovna komisija organizatorjev izbrala pet najboljših.
V čudovitem raju pod Stor-žičem se je v okviru tridnevne prireditve Praznik glasbe in veselja v Preddvoru pri Kranju minulo nedeljo, 31. maja, zbrala pisana množica ljubi-
teljev narodno-zabavnih viž in narodno-zabavni ansambli iz vse Slovenije. Med njimi je barve Štajercev na povabilo organizatorjev iz informacijske družbe Radio-Tednik Ptuj
Foto: M. Ozmec
Prijetna osvežitev bo na letošnjem ptujskem festivalu mlad ansambel Donačka iz Rogatca, ki je s seboj pripeljal cel avtobus navijačev.
Foto: M. Ozmec
Udeležbo na 40. festivalu v Ptuju si je zagotovil ansambel Zdomarji iz Ribnice na Dolenjskem.
Foto: M. Ozmec
Izmed gorenjskih ansamblov bo letos na Ptuju nastopil tudi ansambel Fantje z vasi.
Foto: M. Ozmec
Komisijo je v Preddvoru prepričal tudi ansambel Gorski cvet iz Vipave.
zastopalo blizu 50 ljubiteljev narodno-zabavne glasbe iz Ptuja in bližnje okolice, ki so se z direktorjem naše družbe Radio-Tednik Ptuj Jožetom Bračičem predizbora udeležili s posebnim avtobusom.
Sicer pa se je na predizboru za udeležbo na letošnjem jubilejnem, 40. festivalu domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 pod velikim prireditvenim šotorom potegovalo 14 ansamblov. S po dvema skladbama so se številnemu občinstvu in strogemu ušesu strokovne komisije predstavili: ansambli Zdomarji iz Ribnice, Donačka iz Rogatca, Štajerski fakini iz Spodnjih Ivanjcev, Mokre sanje iz Ptuja, Kozjanski zven iz Dobja pri Planini, mlada skupina Perkmandeljci iz Hrastnika, Sijaj iz Sevnice, Ansambel Jerneja Kolarja iz Artič, Fantje z vasi iz Kranja, Čar iz Gornjega Grada, družinski ansambel Prosen iz Horjula, Gorski cvet iz Vipave, Trio Šubic iz Gornje vasi ter ženski ansambel Iskrice iz Laškega.
Njihove nastope je posebej pozorno spremljala strokovna komisija organizatorjev, ki so jo sestavljali predstavnik Ra-dia-Tednika Ptuj Franc Lačen, predstavnica Radia Maribor
Urška Čop Šmajgert, predstavnik Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Štefan Petek ter predstavnik organizatorjev prireditve v Preddvoru, glasbenik Marjan Ogrin.
Naj spomnimo, da si je med 21 letos prijavljenimi ansambli po odločitvi strokovne komisije neposredno udeležbo zagotovilo šest ansamblov: Ansambel Roka Žlindre iz Sodražice, Vrt iz Oplotnice, Ansambel bratov Gašperič iz Ptuja, Pajdaši iz Črenšovcev, Malibu in Mirko Šlibar iz Ilirske Bistrice ter Modri val iz Kopra. Po nastopu na prediz-boru v Preddvoru pri Kranju pa si je udeležbo na festivalu po izboru strokovne komisije zagotovilo še pet ansamblov:
Zdomarji iz Ribnice, Donač-ka iz Rogatca, Fantje z vasi iz Preddvora pri Kranju, Gorski cvet iz Vipave ter Iskrice iz Laškega.
Tako bomo v petek, 21. avgusta, v finalnem delu jubilejnega, 40. festivala Ptuj 2009 pod arkadami minorit-skega samostana prisluhnili 11 izbranim ansamblom, ki se bodo potegovali za najvišja festivalska orfejeva odličja. Drugi festivalski večer pa bo po odločitvi organizatorjev, družbe Radio-Tednik Ptuj in agencije Geržina Videoton iz Maribora, namenjen retrospektivi oziroma izvedbi nagrajenih in najbolj všečnih skladb z minulih »ptujskih« festivalov.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Nastop ansamblov v Preddvoru je spremljala strokovna komisija (z desne): Urška Čop Šmajgert, Marjan Ogrin, Štefan Petek, Franc Lačen in Zdravko Geržina.
Osebna kronika
Rodile so: Petra Vesenjak, Drakšl 24, Velika Nedelja
-	Saro; Katja Kvar, Strmec pri Polenšaku 19 - Nušo; Vanja Voelkner, Kvedrova ul. 5, Ptuj - Nušo; Manuela Copot, Zemljičeva ul. 24/b, Maribor - Leona; Petra Re-bernak, Makole 31 - Pio; Aleksandra Horvat, Vinta-rovci 45, Destrnik - Davida; Anja Dušej, Ribiška ul. 6, Slovenska Bistrica - Žano; Tanja Sobočan, Leskovec 127, Pragersko - Lana; Nadja Moran, Rimska pl. 17, Ptuj - Nežo; Andreja Drevenšek, Gerečja vas 40, Hajdina - Vaneso; Daniela Mlinarič, Kukava 18, Juršin-ci - Stelo; Mirjana Belšak, Bolečka vas 6/e, Ptujska Gora - Blaža; Petra Bratu-ša, Pestike 3, Zavrč - Jaka; Sonja Fijavž, Zlakovška cesta 4, Zreče - Timoteja. Umrli so: Silva Krajnc, rojena Nežmah, Osterčeva ul. 9, Ptuj, rojena 1932
-	umrla 18. maja 2009; Anton Meško, Sveti Tomaž 10, rojen 1944 - umrl 18. maja 2009; Denis Ratek, Dornava 147/d, rojen 1982
-	umrl 20. maja 2009; Marija Bromše, rojena Pešec, Gajevci 8, rojena 1924 -umrla 20.maja 2009; Frančišek Gašparič, Runeč 61, rojen 1931 - umrl 21. maja 2009; Marija Vidovič, rojena Belčic, Hauptmaničeva ul. 5, Ptuj, rojena 1933 - umrla 21. maja 2009; Justina Kodrič, rojena Kodrič, Preša 30/a, rojena 1925 - umrla 22. maja 2009.
Poroke na Ptuju: Robert Klemensberger in Karmen Kurade, Gomila 10, Destr-nik; Tonček Arnuš in Bojana Pavlin, Juršinci 2/a; Smiljan Prevolšek, Nadole 40, in Metka Adam, Majšperk 2/b; Jožef Kozel, Trdobojci 1, in Renata Polanec, Videm pri Ptuju 5/b; Marjan Ogrizek in Sandra Zajc, Mladinska ulica 5, Kidričevo; Miran Kola-rič in Andreja Ivanuša, Mala vas 39/a, Gorišnica; Zlatko Koprek, Hrastovec 23/b, in Lidija Kodrič, Hrastovec 23/c. Alen Moge in Anja Podhostnik, Ptuj, Ob železnici 21; Marko Medved, Linhartova ulica 6, Ptuj, in Anja Pintarič, Pergerjeva ulica 3, Ptuj. Kristijan Klanke in Barbara Topolovec, Ljubljanska cesta 4/d, Kidričevo. Poroke - Ormož: Anton Novak, Vinski Vrh 46, Miklavž pri Ormožu, in Tadeja Kralj, Mihovci pri Veliki Nedelji 61, Velika Nedelja; Simon Kosi, Noršinci pri Ljutomeru 6, Ljutomer, in Danijela Gjuro, Mali Brebrovnik 47/a, Ivanjkovci. Dejan Klemen in Mojca Lašič, Cerovec Stanka Vraza 50, Ivanjkovci.
Napoved vremena
Foto: M. Ozmec
Po krajšem premoru se bodo ptujskemu občinstvu predstavile Iskrice iz Laškega.
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno tudi pretežno oblačno. Burja na Primorskem bo jutri čez dan ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, ob morju okoli 13, najvišje dnevne danes od 18 do 23, na Primorskem do 25 stopinj C.
Obeti
V sredo bo povečini sončno, zvečer bodo v zahodni Sloveniji možne posamezne plohe. V četrtek bo pretežno oblačno, ponekod bo občasno deževalo.