Po kmetskih dnevih. lopdo sokice je zopet po dolgem, hudem deževju, ki je poplavljalo vso deželo, zsinagalo nad oblaki. Razgnalo jih je in zopet vliva moč svoje toplote ina zemljo. In naš kmet, ki mu je skrb v dnevih poplave gubala čelo, je zopet dvignil svojo glavo. Zopet Ibo uspevalo njegovo delo, jnu bo rodila njegova njiva in bo imogel rezati svoji družini kruha. V njegovi duši se je zbudila zopet ona moč, katero imora posebno kmet v svojem stanu imeti poleg telesne moči, hrepenenje po izabrazbi razuma in volje fer srca. Vzbudila se mu je želja, da slopi v stik s svojimi tovariši ,da se -združi v tesno vrsto skupno z onimi izobraženimi stanovi, ki žive med njim in za njega, to so duhovniki in -učitelji, da priklene nase svoje sinove-dijake, ki jih šola B svojimi žulji, da mu [jih mesto ne odtuji. Slovenski kmet dobro ve, da je prava izobrazba le tista, katera se naslanja na njegovo vero, saj ravno v svoji veri injsvojem verskem življenju ima naš kmet svojo notranjo moč. Ko je torelj videl, da se mu izdbrazba mudi v najtesnejši zvezi z njegovo vero, se je brez pomisleka odločil: gremo na kraetske dneve, na dneve naše izobrazbe in na ramanje k Materi Milosti, kakor nas vodi naše sveto hrepenenje. Zato je prišlo nad 3000 kmetov, mož in fantov in približno toliko tudi žerask v dnevih 13., 14. in 15. avgusta leta 1926 v Maribor. Kaj je nas cilj? Predavanlja, ki eo se v teh dne*fh wšila, so pokazaila našerou izobraženstvu imed kmetskLm ljudstvom, mašemu kmetskemu Ijudstvu samemu, v katero smer se maj razvija kulturno življenje elovensikega kmeta. Ni bilo treba dosedaj na vse to toliko opozarjati. A zadnji čas so začedi mnogi neprijatelji slovenskega kmetskega naroda, sicer njegovi lastni sinovi, tzavajati slovensko dijudstvo na opolzko pot svoje ibrezverske in ibrezibožne kulture, ki ne pozna in ne pripozna duše v eloveku. Mi pa hočemo, da zmaguje znova maša dtlša, da duševne moči, ki jih imamo, vizbudimo, izoibraziimo in uporalbljamo. Poleg vednosti, ki je ;kmetu potrebna, da vrši svoje stanovsko delo, je namreč potrebno .tudi to, da zna svoje duševne talente dvigniti iz svoje bogate, nepokvarjene duše in z njimi obogateti svdje domače v družini io soseščini in s tem obogateti ves slovenslki narod v njegovem kulturnem življenju. Duh je, ki oživlja, da napreduje kmetski stan v vseh smereh svojega življenja in delovanja. Hoteli smo torej vzbuditi te notranje sile in jih vpreči v ismotreno delo za pravo jkrscansko omiko med kmetskim lljudstvom. Naša pot do cilja. Naše izobraženstvo med kmetskLm liudstvom je ob kmetsikih dnevih znova utrdilo in javno izpricalo svojo požrtvovalno ljubezen za kmetski stan. Naši možje in fankih ustanovah, so znova svoje delo, za katerega ne prejetje, žene in dekleta, ki že delujejo v društvih, gospodarsmajo nobenega placila, pač pa imaijo veckrat sitnosti, izgubo časa in denarja- vzljubili, ^saj je ravno delo v verskih, prosvetnih in gospodarskih orgaTiizacijah zmamenje, v koliko se bližamo svojemu cilju prave krščanske omike vsega slovenskega naroda. To delo, poživljeno v vseh smereh, bo -znova pospešilo, da ibomo bližje cilju, ki ga naš narod hoče doseči, da bo, če tudi majhen, vendar imel enakovredno mesto med ostalimi narodi Evrope. Naš voditelj na tej pot. Ko se je naš narod začed zavedati svojega narodnega kiUtumega življenja, mu je dal Bog voditelja v svetem možu škofu dr. Antonu Martinu Slomšeku. On je cilj krscanske omike slovenskega naroda pokazal, on mu je ohranjaH Juč, on imu je dal v roke ključ do prave krščanske omike. Zato je slovenski narod ob kimetskih dnevih priredli svoije prvo romanje na grob svojega voditelja Antona Martina Slomšeka. Njegov duh, ki še živi, ki še ljubi svoj narod, je plavad nad tisoči ljudi, ki 'so >se zagrnili olirog grude, ki hrani njegove zemeljske ostarike. Naše duše so vztrepetale, kakor na grobu svetnika, in so sprejemale njegove besede kakor evangeliij. Skrivnostna moc njegovega duha je prešla v nas in bo nas vse vodila. Kmetski dnevd so minili, začelo i>a se je delo po na•Srtih teh dnevov: Bog iblagoslovi!