ŠOLA V NARAVI Orientacija na drugačen način Sabina Stopar, profesorica športne vzgoje, CŠOD, OE LIPA Orientacijo učenci pogosto zaznajo kot vsebino, ki jim ni preveč ljuba, saj je potrebno imeti dovolj znanja za uspešno delo. Učno vsebino sem zastavila kot medpredmetno aktivnost s poudarkom na orientacijski dejavnosti v naravnem okolju (vrtača) z naravnimi in umetnimi rekviziti in jo nadgradila z Modelom Roke, Estetskim pristopom ter Skrivnostnostjo. Gre za inovativne interdisciplinarne primere poučevanja na prostem za trajnostni razvoj, ki jih raz- vija Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Na slednjih izobraževanjih udeleženec pridobi kompetence za samostojno izvedbo učne dejavnosti na prostem ter spozna ak- tivnosti in metode za poučevanje za trajnostni razvoj v povezavi z didaktiko učenja na pros- tem in izkušenjskim učenjem. 1 Uvod navodila za delo na dnu vrtače v okolici doma. V bližini doma CŠOD Lipa v Črmošnjicah obisko- Opozorila sem jih na varnost pri izvajanju nalog in valci občudujejo in raziskujejo njegovo okolico. jim razložila, da nikoli ne prečkamo cest v bližini. Presenečeni so nad številnimi drevesnimi vrstami Udeleženci so se v manjših skupinah (3–5 otrok) in naravnimi vrtačami. Večinoma učenci ne pre- lotili uvodne naloge, to je bilo zavezovanje čevljev. poznajo naravnega pojava. Želela sem jim pribli- Ker ima veliko otrok čevlje, ki se zapirajo na jež- žati neznano s pomočjo lastne izkušnje. Aktivno- ka, sem pripravila kartonast model. Ko so zavezali sti potekajo na prostem v svojstvenem okolju, v/ svoje čevlje ali vezalke na modelu, smo nadalje- ob vrtači. Medpredmetno sem povezala orienta- vali z delom. Zaradi varnosti in opažanj pri delu z cijo z naravoslovjem in tehniko (prostor izvedbe, mlajšimi učenci, da je to znanje slabo priučeno, je filtracija vode, izdelava kompasa), likovno vzgojo bil to predpogoj za nadaljnje delo. (izdelava gnezda, odtis lubja), matematiko (meri- tve vrtače in smreke) in slovenščino (ekološki za- pis) ter športom (gibanje v/ob vrtačah). Inovativ- nost z vidika prepletanja dveh različnih pristopov (Estetski pristop, Model Roka) na nevsiljiv in spon- tan način sem nadgradila z začetno Skrivnostno- stjo na dnu vrtače. Skozi naloge v naravnem okolju so otroci spozna- vali orientacijo na drugačen način. Pri izvajanju aktivnosti so uporabljali naravni prostor, naravne in umetne rekvizite (vrtača, vrv, posode in pribor iz odpadne embalaže, naravni materiali …). Pri estetskem pristopu so občutili okolje tako, da so pri evalvaciji na dnu vrtače (moj prostor) občudo- vali okolico z vsemi čutili. Pozneje so svoje predlo- ge varovanja okolja na kratko zapisali. Pri iskanju naravne posebnosti jim je bil v pomoč ortofoto posnetek ter slikovno in opisno gradivo. Možnost opravljanja nalog v lastnem zaporedju, ritmu ter prosti izbiri lastnih petih aktivnosti (odprti krog) je učence dodatno motiviralo za delo, saj so se počutili samoodgovorne za svoje početje. Vse ak- tivnosti so prenosljive v druga okolja. Zaradi več- Zavezovanje čevljev kratne uporabe navodil in pripomočkov je učna ura trajnostno naravnana. 2 Izvedba dejavnosti Skupina je nato prejela nahrbtnik z vsemi navodi- Aktivnost sem izvajala z učenci, starimi od 9 do 10 li in pripomočki (ortofoto posnetek okolice doma let, udeleženci šole v naravi v domu Lipa v Črmo- Lipa, opis in slikovno gradivo vseh sedmih nalog, šnjicah. V uvodu so učenci prejeli osnovna ustna magnet, žlico, žico, posode, voščenke, list papirja …). 46 Didakta Prva naloga je od njih zahtevala, da s pomočjo opisa poiščejo ustrezno vrtačo in jo s pomočjo korakov premerijo (širino, dolžino). Druga naloga jih je s pomočjo opisa in fotografije usmerila proti smreki, ki jo je bilo potrebno izmeriti na primiti- ven način. Tretjo nalogo so reševali s pomočjo ze- mljevida črmošnjiške doline, kjer so med drugim s pomočjo legende poiskali določeno goro s pla- ninsko kočo in zapisali nadmorsko višino. Četrto in peto nalogo so našli po opisu, s pomočjo foto- grafije in uspešno rešene uganke. Njihova naloga je bila ustvariti ptičje gnezdo (ob modelu prave- ga) in narediti odtise lubja različnih drevesnih vrst (lipa, en iglavec in en listavec po lastni izbiri). Šesta naloga je zahtevala foto lov iskanja podrtega što- ra in preveritev, ali drži teza glede letnic in orienti- ranosti drevesa. S pomočjo predhodnega znanja o orientaciji (mah na drevesih oz. z izdelavo kom- pasa) so določili smeri neba. Sedma naloga je bila naravovarstvena, saj so odpadno vodo še dodatno umazali, ustvarili naraven filter in opravili filtracijo vode. Učenci so lahko na posamezni postaji sami Delovna vnema ustvarili svojo različico reševanja naloge. Zaključili smo z evalvacijo učne ure na dnu vrtače, 2.1 Odprti krog kjer so učenci razgrnili blazino, se ulegli, zaprli oči Oblika dela je bila odprti krog. Učenci so naloge ter občutili naraven prostor. Pogled navzgor jih je reševali na določenem prostoru, vendar po la- navdal z enkratnimi občutki, saj so opazovali mo- stnem vrstnem redu. Poiskati in opraviti so mo- gočne krošnje dreves na vrhu vrtače. Presenetile rali naloge na določenih mestih, ki so jih našli s so jih tudi nižje temperature. Svoje občutke o va- pomočjo opisa lokacije, uganke ali foto lova. Od sedmih ponujenih nalog so jih morali opraviti vsaj pet. Za povezovanje orientacije v naravnem oko- lju in doživljanje okolja so se aktivnosti dogajali ob domu CŠOD Lipa v/ob naravni »luknji«/vrtači. Kateri izziv bo naš? Filtracija vode 47 Didakta ŠOLA V NARAVI rovanju okolja in razmišljanja, kaj lahko naredijo - uporabljali smo različne metode in učencem doma, ter predloge vaščanom o varovanju okolja omogočili odkrivanje nečesa novega (s pomočjo so na kratko zapisali. razgovora, različnih metod in praktičnih aktivno- sti se doseže cilj); 2.2 Pedagoški pristopi - otrokom smo omogočili priložnosti za delovanje Uporabila sem znanje, ki sem ga pridobila na izobra- in uživanje v naravnem okolju (celotna dejavnost ževanjih CŠOD (Model Roka, Estetski pristop, Skriv- se je odvijala v naravi, z naravnimi materiali); nostnost), in vse pristope uporabila pri aktivnostih. - povečevali smo njihovo občutljivost in spodbujali udeleženčeve povezanosti z lokacijo (boljše opa- 2.2.1 Model roke zovanje okolice ter prepoznavanje objektov v njej; Model roke ali »Hand model« je pedagoški pristop, spoznavanje oblike, velikosti vrtače, drevesa). kompas, vir navdiha. Za učitelja pomeni celostni pri- stop k načrtovanju, razmišljanju, refleksiji in evalvaciji. Vključena so nekatera področja učenčevega življenja: - povezanost z učenci samimi (med samim izva- Okvir po Modelu Roka predstavlja ORIENTACIJA – janjem nalog, delitev del), trajnostno. - povezanost z naravnim okoljem (premisliti in pogledati naokrog, kje najti naravni in odpadni Med učno vsebino so spodbujene nadosebne vre- material za delo, boljši stop pri plezanju glede dnote pri učencih: naravnih danosti; občutenje narave); - spoštovanje in upoštevanje prihodnjih genera- - povezanost z okoljem, ki ga je oblikoval človek cij (Znanje je nekaj, kar se naučimo, nekaj ga pa (doma lahko improvizirano ponovijo zadane pridobimo. Slednjega lahko usvojimo z razisko- naloge ...); vanjem, kako je to potekalo nekoč in kako le- - spodbujanje aktivnega prenosa znanja med iz- -to združiti s sodobnim načinom dela, da bomo kušnjo in po njej (kaj se da izboljšati, kako bi hitre- čim manj posegali v naravno okolje ter ga ohra- je, bolje izpeljal nalogo). njali za bodoče rodove; orientiranje v okolju, uporaba požaganega drevesa za spuščanje …); Vključeni so bili ključni naravoslovni pojmi, kot so - spoštovanje narave in skrb za stanje našega pretok energije (vstop in učenje v naravi – občutenje planeta (spoznavanje kraškega sveta in značil- spokojnosti, miru, sproščenosti), spreminjanje (poža- nosti vrtače, izdelava gnezda). gano drevo kot sidrišče za plezanje/spuščanje v na- ravnem terenu, vejice kot gradbeni material za ptičje Po Modelu roke so otroci pridobili kompetence za gnezdo), ravnovesje (pazi na naravo, prostor zapustiš oblikovanje trajnostne prihodnosti: takšen, kot si vanj vstopil, skrb za okolje). - zavedajo se medsebojne povezanosti – jaz, ti in svet okoli nas (narava – prostor za sprostitev, gi- 2.2.2 Estetski pristop banje, skrb za ohranitev okolja); Estetski pristop vključuje občutke in čutne zaznave. S - omogočeni so jim bili sodelovanje, udeležba, prepletanjem aktivnosti estetskega pristopa z drugi- prevzemanje odgovornosti in usmerjanje la- mi pristopi udeleženci celostno doživljajo in spozna- stnega učenja (učenci znotraj skupine so delo- vajo naravo. Gre za inovativen interdisciplinaren pri- vali po motu več glav več ve. Npr. domišljija ne mer poučevanja na prostem z elementi estetskega pozna meja); pristopa, ki nudi možnost poljubne izbire vrstnega - učencem smo omogočili razumevanje in ob- reda opravljanja nalog v določenem okolju (odprti vladanje lastnih čustev ter upoštevanje čustev krog). Dve nalogi po lastni izbiri so lahko izpustili. Ob drugih (pri neuspešnem poskusu …); evalvaciji so poiskali svoj prostor v vrtači, se posvetili - učencem smo dopustili, da so prevzeli odgo- svojim občutkom in izrazili svoja razmišljanja o svoji vornost za lastno učenje in razmislek o tem, kaj ekološki ozaveščenosti in svojih ekoloških dejavno- so se naučili in na kakšen način (npr. glede na stih doma ter zapisali naravovarstvene predloge za navodila so sami našli nove možnosti, nove izzi- vaščane vasi Črmošnjice. Večina se ja na dno vrtače ve pri premagovanju ovir); spustila/povzpela s pomočjo vrvi, ki je bila zavezana - učencem smo omogočili refleksivno in kritično na drevesni štor. razmišljanje – upoštevanje različnih perspektiv za doseganje utemeljenih mnenj in odločitev Vse naloge so natisnjene na eko papirju in plastifi- (razumevanje navodila). Med izvajanjem učne cirane, kar omogoča trajnostno uporabo. Učenci so vsebine so učenci doživeli izkušnje, kot so vzbu- s permanentnimi pisali nanje zapisovali rešitve in jih janje in povečanje radovednosti (kam gremo, po evalvaciji zbrisali. kako in kaj bomo delali ...); - udeležence smo vključevali z glavo, srcem in Vse aktivnosti so prenosljive v druga okolja. Če v bli- roko (uporaba pravega prostora, metod in na- žini ne bi imeli naravne vrtače, bi lahko učenci izme- činov za uspešno delo); rili del nekega terena (npr. igrišča). Glede na danosti 48 Didakta 3 Zaključek Namen, da otroci spoznajo in začutijo neznan nara- ven prostor v bližini urbanega prostora, pri tem pa se medsebojno povežejo s pomočjo raznolikih nalog, je bil dosežen. Učenci so izboljšali svoje kognitivne spo- sobnosti. Nehote so urili svoje motorične spretnosti. Spoznali in usvojili so kraški pojem – vrtačo. Navkljub tekmovalnosti, ki je prisotna v tej starosti, so znotraj skupine uspešno sodelovali in opravili zadane naloge. Glede na interakcijo je bilo vidno, da so uživali v nalogah. Vidno je bilo menjavanje vlog pri opravljanju določenih nalog, saj vsaka vsa- kemu ne ustreza (pregled nad terenom, slabša motorika, bralno razumevanje). Izdelava kompasa Vseh sedem nalog je bilo opisanih na plastifici- kraja izvedbe se zagotovo najde primeren prostor ranih eko listih. Z natančnim branjem, uspešnim za izvedbo (npr. primerno drevo za meritev itd.). reševanjem ugank, dobrim opazovanjem okolice in branjem zemljevida so učenci razvozlali stojišče 2.2.3 Skrivnostnost oz. mesto opravljanja naloge. Nekatera vprašanja Elemente učenja s skrivnostnostjo lahko vključi- so bila vezana na mesto stojišča in je bilo nujno, da mo v aktivnosti tako za motivacijo kot tudi za spo- tam opravijo zadane naloge. S tem so dokazali, da znavanje in učenje o novih vsebinah. Uporabimo so našli ustrezno lokacijo. Nekatere naloge so lah- lahko zgodbe, posebne pripomočke ter aktivnosti ko opravili tudi drugje, a so npr. potrebni material učenja na prostem, povezane s kurikulumom, mo- dobili samo na stojišču. tivacijo in refleksijo. Pri težjih nalogah so imeli v pomoč zapisane na- Skrivnostnost je bila prisotna že na začetku ure, saj mige, skice izdelka, navodila za izdelavo po korakih otroci niso vedeli, čemu so se znašli v bližnji luknji (kompas, filtracija vode). Vse skupine so bile samo- (vrtači) in čemu bodo prejeli nahrbtnike. Po preje- stojne, saj so imele svoj nahrbtnik z vsemi potreb- mu nahrbtnika so odkrivali navodila posameznih ščinami in so lahko tudi hkrati delali isto nalogo. nalog in rekvizite za delo. Niso vedeli, da bodo ime- li orientacijo na drugačen način in katere naloge Pri evalvaciji so povedali, da jim je bilo všeč, da so jih čakajo. Skrite oblike so iskali s pomočjo ortofoto lahko izbrali poljubne naloge, ki so jih opravljali v posnetka, slikovnega in opisnega gradiva. Le-ti so svojem zaporedju, da niso bili časovno omejeni in jim nudili namige za uspešno iskanje mesta opra- vodeni, a so imeli stalno podporo s strani učiteljice. vljanja naloge. Večina stvari je bila zanje nova in z njimi se še niso srečali, zlasti okolje je predstavljalo nov učni pro- stor. Všeč jim je bilo, da je lahko več skupin hkrati opravljalo isto nalogo. Pridobili so nove izkušnje in znanja, uporabna za življenje. Navkljub temu, da so bili pripomočki dodatno zapaki- rani, so jih nekateri v delovni vnemi slabo pazili in so jih založili ali izgubili. Slednje je bilo pričakovano, zato sem imela rezervne pripomočke, liste, flomastre, magnete itd. vnaprej pripravljene. Najbolj jih je pritegnilo samo- stojno terensko delo. Nekatere skupine so si znotraj opravljanja določene naloge delo razdelili, kar jim je omogočilo, da so uspešno opravili vseh sedem izzivov. Nekatere skupine so iskale svojstvene načine reševa- nja nalog, kar jim je dodatno vzelo veliko časa in niso utegnili narediti vsaj zadanih petih nalog. Nekateri so občasno »pokukali« k sosedom, dobili namig in nato samostojno nadaljevali z delom. Ob evalvaciji so si bili enotni, da so se veliko naučili, da bi želeli še kdaj nada- ljevati s tovrstnih delom in da je prehitro minilo. Všeč Odtis drevesnega lubja jim je bila takšna »igra«. 49 Didakta