Januš Golec:18 Propast in dvig. Ljudska povest. Dva orožnika sta stopila v hišo, kjer sta zadela na do joka presenečeno Veroniko tcr sta ji napovedala brez nadaljnjih pojasnil aretacijo. Pozvala sta jo, naj jima sledi v klet. Nad deset žandarjev je pričelo hišno preiskavo in predvsem so povpraševali: »Kje je Grga Pasarič?« Vsa pojasnila, da bi se bil odpeljai oni večer proti Zagrebu in da se ni več vrnil, so bila ničeva. Nad dve uri so ga iskali po ceiem imanju. Seveda zaman, ker ga pa sploh ni bilo v Stenjevcu. Med natančno hišno preiskavo ter stikanjem za gospodarjem je bila posebna skupina žandarmerije zaposlena v kleti, kamor sta morala tudi Šuškovič in Veronika. Hlapce ter razne težakc so natirali h krampom, motikam in sekiram. Vklenjeni Šaškovič je kazal pot ekspediciji po prostorni kleti. Na treh od njetfa zaznamovanih mestih so pričeli kopati, ko so po- prej prevalili težke sode na druge gantnarje, ali pa so jih postavili po koncu. Kopali so precej dolgo sesedlo ter steptano zemljo. Kar naenkrat sta odskočila kopača iz ene jame ter se prijela za nos. Po kleti se je razlezel neznosen smrad po gnilobi. Vse je vrelo ven pri durih, nikdo ni mogel prenesti v kleti vsled smradu ter strahu, na kaj za Boga milega so zadeli. Žandarji niso mogli prisiliti nobenega Stenjevčana, da bi bil nadaljeval izkapanje, Prignali so slednjič od nekod pokopiča, ki je izkopal dva okostnjaka, tretjega ter na pol razpadlega trupla tudi on ni mogeJ radi smradu. Žandarji, kateri so se bili razkropili po celu, so pritirali v verigah pred Pasaričev dom mnogo moških ter par žensk. Žandarji so opravili na pol svoj posel. Bila je 2e na mestu tudi sodna komisija. Radovednežev se je bilo naklatilo v Stenjevec od vseh strani, da so jih komaj odganjali orožniki ter skrbeli za red. Mizc 5O pripravili za sodnike ter zapisnikarje. Pred pričetkom prvega poročila o dejanskera stanu je oznanil prei«* kovalni sodnik z mogočno besedo, da so pr: 'reii r.a dan strašni zločini. Tega in tega dne ss je oglasil pri zagrebškem državnem pravdniku Josip Šuškovič, oskrbnik pri Pasariču. Dal je ra zapisnik izpoved, po kateri bi naj bila zakopana v Pasaričevi kleti tri moška trupla. Pred leti so izginili cden za drugim trije bogati trgovci z vinom. Odkop od Šuškoviča označenih mest je dokazal, da gre istinito za izginule. Roka pravice je na Šuškovičevo ovadbo zagrabila vse označene tcr glavne krivce, izvzemši Pasariča, ki }c bil dolga leta vodja obširne tolovajske bande. Gre še za mnogo doslej nepojasnjenih umorov, ropov in tatvin, do katerih je prcdan z ovadt :> Šuškoviča ključ. Po tem kratkem pojasnilu, katero je bilo namenjeno pomirjenju, so začeli narekovati opis, kaj je našla komisija in kdo mora v spremstvu orožnikov v zagrebške preiskovalne zapore. Glede Veronike se je p-cpričala že komisija, da fc ne zadene nobena krivda, a vendar mora v Zagreb, da bo zadoščeno zakonskim predpisom. En del orožnikov je odgnal zvezane proti Zagrebu. Veroniko so naložil! v kočijo sodnikov in jo odpeljali prikrito radovednežem. Precejšen oddelek žandarjev }e nadaljeval po prebiti noči v Stenjevcu pot na vozu proti Kraljevcu, kjer so napovedali aretacijo po pojasnitvi položaja staremu Katiču. Iz Kraljevca je bilo obveščeno štajersko orožništvo, naj spremi na ta in ta kraj hrvaškc tovariše. Gre za razkritje umora, ki jc bil zagrešen pred leti na Bizeljskem. Pri kraljevički ekspediciji je bil tudi Šuškovič, katerega je prebadal stari Katič z očmi do vrhunca prikipele jeze in sovraštva. Trpelo je precej časa, predno so se združili hrvaški ter štajerski orožniki in nadaljcvali pot peš iz Kraljevca preko Sotle na Bizeljsko. Na štajerski strani so zavili v grabo ob potoku Dramlja in so se ustavili pred zapuščenim mlinom rajne Domitrovičeve Katre, v katercm je še vedno prebivala stara dekla Lenka s svojo sestro. Vodo so čisto izpustili iz preperelega jeza. Na dnu jeza med jelševimi in vrbovimi koreninami sta bili zamotani na pol razpadli dolgi vreči, Pod zgornjo je bila šc ena in pritrjena s trhlimi motvozi za zgornjo. S koli so hoteli izmotati najdbo izza korenin, a ni šlo. Moralo je nekaj moških v blato jeza, kjer so se lotili z rokami dviganja vreč. Koj po prvih prijemih za tovor so si bili na jasnem, da je v spodnji vreči kamenje. Potrgali so motvoze, ločili spodnjo vrcčo od gornje, ki je bila povsem lahka in je imela na raznih krajih luksje, skozi katerc je šla moška pest. Močna vreča za moko je bila še toliko cela, da se ni razletela, ko so jo dvignili In je nekaj po njej zašklopotalo. Vrgli so jo na kopno in razrezali z noži. V precej dolgi vreči se je skrival okostnjak. Strašna najdba ni prav nič smrdela, saj so bile gole kosli in v vodi vendar truplo ne segnije tako hitro. Uganko z oglodanim okostnjakom so razjasnili radovedneži z razlago, da so ostrgali truplo do bclih kosti raki in so opravili temeljito ta posel, predno jih je zalotila kuga. Zagonetni umor Domitrovičeve Katre je bil z najdbo okostnjaka pojasnjen in dokazana popolna nedolžnost prvotnega obdolženca Vinka Lapuha. Z naročenim roparskim umorom premožnc starke je iztrgal Stenjevčan Vinku svojčas nevesto. Pahnil je v nesrečo nedolžnega Vinka tcr prisilil v tolovajsko zakonsko zvezo cvet neomadcževane mladosti — Veroniko! V jezu najdeno okostje so zanesli ter sbranili na njivi božji pri Sv. Lovrencu na Bizeljskem. Koraisija jc opravila poverjeno nalogo ter se razšla. * Hrvaški orožniki so odpeljali s Šuškovičem v Zagreb še Katiča pod sumom, da je znal, kdo je njegov zet in kaki so bili njegovi obširni trgovski posli. * Vsakdo si lahko predstavlja, kaj je pomeniio raz« kritje toliko zločinov med tedaj poštenim podeželskim narodom ob obeh straneh Sotle. Glavno na strašni zadevi je bilo šs to, da niso bile zapletene v njo kake uboge pare, katerc sili pomanjkanje na grozno pot tolovajstva. Glavar roparske družbe je bil vsem dobro znani bogataš in bahač, kateremu je žarela že z zabuhlega obraza vsestranska obilnost! Par porcij zaporne samote so privoščili ljudje tudi staremu Katiču. Enoglasno je šlo cd ust do ust; Naj se le ovica stari v Zagrcbu, da bo nekoliko bolj ponižen in ne bo gledal izpod grmovja ošabnih oči na siromake. Občega ljudskcga pomilovanja je bi!a deležna Veronika kot nedolžna žrtev brezsrčnega očetovcga pohlepa po šc večjem bogastvu. Ljudjc so bili itak prepričani, da jo morajo izpustiti v najkrajšem času. Trdili pa so, da bo spretn1;""a skozi ceio živl'en{c od najbolj sramotncga žiga: Bila je žena pros1uWa ro parskega glavana! Trpsla bo po krivem ?a &?eh o*efove trme in pohlepnosti po denarju! Vinkove popolnoma dokazane n&dolžnosli js bil od srca vesel vsak obsotiski Štajerc in Za^nrsc. Ne smemo pozabiti, da {e imel po rr ~i ritju v Stenjevcu in v jezu ob Dramlji obi'o pos'a Mnjdakov Johan. Prihajaštvo je prenesel s štajerske sfrani na hrvaško. Ni vcč tovoril iz Bizeijskega v Zarfrcb in obratno kosti, ampak novice, nanašajoče se na strahovite obdolžitve na račun Pasariča, Šuškoviča in še raznih drugih Stenjevčanov, katerim je bil Grga PaBarič kum in obenem tudi tolovajski glavar. Majdak je znal do pičice natanko, kaj vse jc že rJognala preiskava v Zagrebu in kdo vse prirJe na vislice. Na njegovo največjo nevoljo tct jezo ni mogel iztakniti niti trohice, kam se je skril ter zginil pred roko pravice in krvniko.~>. glavni krivec — Grga Pasarič. Po spodnjih krajih je tedne in mesece kar šumelo o stenjevški zločinski aferi. ki je pridobivala vedno  bolj na obsegu in je riniia v razkritje tudi marsikatero  štajersko zagonetko. Izza knžpnja trefi tflavni^ čianov ra?kx?ževalne komisije je bil mir po v'nogradih od strpni tcb nasiinežev. Komisija z glavnim sedežem v Pišecah sicer ni bila razpuščena in uk;niena, a njeni čisnt s tcžaki se niso nikjer pojavljaii. T-rsler^plo je, Vnkor da ie oblast uvidela, da s prisi^nim un:čevanjem trte doseže baš nasprotno, kar ie nameravaia. I jur''e so ^ovorili, da je gospodo oplašii že nedo1?ni križ k?^o bi rs šeie razieteli ušivci, če bi jim pomoiel narod resno pest pod nos. Kadi nenadne preVinitve deiovanja razkuževalcev so vinorfrarjniki nekako pozabili na to narllo^o, ker jc bila osredotočena vsa pozornost moške^a ter ženFker>a sveta na strabotne do^odke preko Sotle. Celo od naroda izklicani organizafor puntarskej5a pokreta Lapuhov Vinko je verjel na tihem, da imajo komisarji dovolj od križarske šale in da ne bodo razpihavali še dalje ljudske nevolie. Znal }e dobro, da po njem poizvcduje žandarmerija po ovinkih, ven-^ar se niti prav zmcnil ni za poizvedbe. Dalje sledi.