Buda-Pest, 1876. Drügo leto. Csetertek, l. Ivánscsek. PRIJÁTEL. Znanoszt razserjüvajôcse mêszecsne novine. Naprêplácse cêna: Nastrtnyek leto . . . . . . . . . 90 kr. Broj 6. Naprêplácse pênez i novine szlisajôcse piszma szo na imé réditela v-Buda-Pest „országház“ poszlane. Postüvani szlovenszki domorodci med Mürov ino Rábov! Szpomilüvanyom sze zgledávam na vaso milo domovino ino vász, drági domorodci, z bratinszkom lübávjom lepô pozdrávlam. Naprê vam prinásam vu etom broji „Prijátel“-a, ka moj rázum za vász potrêbno i hasznovito szpoznan jeszte; ali prvle kak zacsnem od toga dugoványa nekaj razlagati, zahválim nájoprvim vszém postüvanim cstetelom i naprêplacsnikom „Prijátel“-a, steri szo mené vu etom deli do etimao tak vörno i szkrblivo podpirali i tüdi sze vüpam escse nadale, da eti hvále vrêdni mô’zi pridôcse vrême vu tom naprêvzétji vörni osztali bodejo. Za veliki vas haszek i szrecso szpoznávam, csi bi sze med szlovenszkim národom vnogo szpametni i rázumni mô’zov z-büdilo, ár je tô za vász nezgrüntano potrêbno i rávno zdaj sze vam ponüvle tiszta prilika, stere szte do etimao nigdár nê meli. Vnogo i vnogo sztô lêt je preminoli i niscse sze je nê zmiszlo, sto bi za vase napredüvanye znanoszti vam potrêbno sürkêso pôt goriodpro. Jaz ’zelem eto delo, stero szam szi naprê vzéo, tak oprávlati, da sze vase szrcé radüvalo bodo. Nê vam je potrêbno miszliti, da bi ete liszt, „Prijátel“, vam bio na szpáko. Drági moji, eta miszel vász naj nemantrá; ár jaz szamo tô ’zelém, da bi sze vi ponávlali vu znanoszti düsevnoj ino telovnoj, ár tô je za vász vszegavecs potrêbno. Gorizdignite vase ocsi, poglednite okôli szebé bodôcse národe, i hitro szpoznali bodete, da vszi sze bolje pascsijo do napredüvanya znanozti pridti, kak rávno vi. Ali nemrem vam zameriti, drági moji, ár vi máte jáko malo potrêbne skéri prôti drügim národom okôli vász bodécsim, steri májo vnogo knig i tüdi vnogo novin vu szvojem materinszkom jeziki, z-steri knig i novin sze vszákseféle düsevne i telovne znanoszti navcsiti morejo. Tüdi vu mojem szrci sze je zbüdilo tô ’zelênye, da bi vam jaz vu etom dugoványi edno pôt pokázao, po steroj bi mogli po vrêmeni na visisi sztopáj znanoszti pridti. Ali nemiszlite szi tô, da bi jaz szam jedini vu tom naprêvzétji bio zadoszta, ár tüdi sze vász eti nekaj doticse. Szpoznávam za vaso du’znoszt naj bi vi mené vu etom deli podpirali, ár ete liszt, »Prijátel“ je nê tak velike cêne, da vas sztális etoga dopüscsati ne bi mogo, i tüdi sze vnogokrát csloveki pripeti, da deszétkrát toliko vnikaj vrêdnom dugoványi potrosi. Zakaj pa ne bi eto malo sumo 90 krajcarov dobrovolno plácsali za eto novino, vu steroj sze vam prilika ponüvle, do véksega napredüvanya znanoszti pridti; ár zláto i szrebro nêma té vrêdnoszti, niti sze nikak priglihati nemre prôti zdravomi rázumi cslovecsánszkomi i zakój sze te nebi za eto veliko vrêdnoszt bolje szkrbeli. Prisztôpite drági moji kvéksemi narocsênyi i naprêplácsanyi „Prijátel“-a, ár moje szrcé bi sze veszelilo, csi bi do disztoga vrêmena, gda „Prijátel“ vu trétji lêtni tecsáj szvojega izhájanya sztôpi, ino bi zadôbo tiszto môcs, da bi vu pridôcsem leti mogo na mêszec dvakrat izhájati i miszlim, ka bi vi postüvani csteteli „Prijátel“-a tüdi veszéli bili, csi bi sze tô zgoditi moglo. Zavüpanosztjom sze posle ete broj „Prijátel“-a vu vnogo vészi i obcsine, vu sterim szam zavüpan, da mi neszkrátejo poszlati na eden strtnyek leta 90 krov. naprêplácse. Buda-Pest, 1-ga ivánscseka. Rêditelsztvo „Prijátel“-a. Nabüd.* Domovini nevkleknyeno Boj oh vogrin, podán! V-nyê más zibel i ednôk grob, Gde bos varvan vuszpán. Zvön nyé nega vecs za tébe Meszta na tom szvêti; V-trdnom milom sorsi ti je Tü ’ziveti, mrêti. Za tô zemlô je tolkokrát Krv ocsákov tekla, Ktôj jezera telko szvéti Zálogov prilékla. * Ete „Nabüd“ je pred 16-mi lêt z-vogrszkoga na szlovenszki jezik obernyeni od zdaj ’ze pokojnoga goszp. Kardos Jánosa. Ete ,,Nabüd“ sze popêva vszigdár, csi sze gde vogrszki národen szvétek obdr’záva, ár je tô za molitev národa szpoznano. Na vogrszkoj zemlji neszmi táksi cslovek bidti, ki ete „Nabüd“ nebi posznao. 2 Tü szo zdignoli mecs za dom Táborje Árpáda I járem robsztva je sztrla Tü rama Hunyada. Szloboscsina! tü szo sztalé Tv’e krone zásztave I ’zrle plemeniti rod Dugi boj náprave ― ― I med telkimi vihérmi, Po telkom grô’zanyi Obô’zani i nê sztrti — ’Zivé národ zdányi. I národov dom, velki szvêt! K-tebi krcsi on zdaj: „Za jezero lêt mantre mi ’Zitek ali szmrt daj !“ — Nemogôcse telko krvi Zaman pretocsiti, Telko vernim szrdcam vbrigi Za dom sze pocsiti! Ne mogôcse, ka bi pamet, Môcs i szvéta vola Du’ze pod preklésztva jármom Zaman tá vêhnola! Pridti more, i pridti má Bôgsi cajt za sterim Telko jezér prsz zdüháva Pod jármom szlü’zbenim. Ali pride, csi pridti má Ta velka dôba szmrt, Gde de v-krvi sztao, pokápan Eden ország szpotrt. I grob v-kom sze národ vtoni, Porodje obszédo, I vu ôcsi jezér szkuze Placsa sztalé bodo ― ― Boj tak veren domovini Oh vogrin do szmrti, Ta te ’zivé, i zagrni, Gda v-práh szpádnes sztrti. Zvön nyé nindri nemás sztána Na tom velkom szvêti, V-dobrom, hüdom sorsi ti je Tü ’ziveti mrêti. Pogodba. Buda-Pest, 22-toga riszálscseka. Zgôdilo sze! Nemirno je országa lüsztvo csakalo, zkáksim nászhajom sze v-Becsi pogodbávanye dokoncsa. Dnesz ’ze zná vszáki, jeli sze nyemi nyagovo trôstanye dopunilo ali nê. Ete mêszec 2-ga je v-Becsi pod predszedniksztva poglavára obdr’zanom miniszterszkom navküpnom tanácsivanyi na prêdáno, ka med dvöma országoma sze pogodba dokoncsala. Vogrszki i ausztrianszki miniszterje szo obecsali, ka pogodbo szlisajôcso naprêpolo’zenyé obôjemi szpraviscsi v-ednom vrêmeni bodeta naprêdalá i szta sze z-recsjôv zvézala, ka csi sze pogodba na steromkoli szpráviscsi zavr’zé, te obadvá sztrána miniszterje zcsészti dolizahválijo. Gda pogodbi glász raziso, na tô sze v-országi nindri nê veszeljé obüdilo. Vszáki sze csüdivo, kak je tô mogocsno? Nasi miniszterje szo na tühoma z-Becsa nezáj prisli. ’Zaloszt szo najsli vszepovszéd. Predszednik miniszter 6-toga riszálscseka vecsér od „szabadelvü-párta“ obdr’zanom tanácsivanyi na prêdao, kak sze pogodba zvézala. Pogodba je tô: ka vsze tak osztáne na du’ze, kak je bilô. Nistero blágo pod vékso vámo pride. Po táksem zná vecs notri pritecsti, ali eto nede za nas ország haszek. Dácse-potrosnya od nasega vina, od nase palinke, ka sze z-országa vöodpela, do na du’ze nasi szôszedje bráli, i bráli do od tisztoga tüdi, ka sze od nyih knam pripela. Ka sze bank szlisi, tô je tak dokoncsano, ka zdásnye ausztrianszko tivaristvo bi moglo v-Becsi eden i v-Budapesti eden bank goriposztaviti i 30-ti táo kapitála bi szplój na vogrszko potrêbcsino mogo obrnyeni bidti. Banke do edne. Pôleg toga szi Vogrszkiország obdr’zi pravico, ka za 10 lêt, gda eto vezalo miné, ka de nyemi szlobodno poszebni bank goriposztaviti, csi sze nyemi dopiszti! Tô je pogodba vu nyénom véksem táli. Zdaj sze escse more na drôbno opraviti. Eto delo pogodbo za nász ’ze ne pobôgsa. Ete nászhaj pogodbe sze poszlavcom nê vidlo. Vö je povêdano bilô, ka za nistere dni po tanácsivanyi vöpovejo, kak de sze eden ali te ov poszlavec k-pogodbi dr’zo. V-tom vrêmeni je na szpráviscsi od lêvoga sztrána miniszterium obpitan bio, ka je v-Becsi dokoncsao, i tô naj na szpráviscsi odkrito vöpovê. Predszednik miniszter je gvisen steo bidti, ka jeli od nyagovoga sztrána vecsesznoszt na szpráviscsi zadovolen bode ’znyagovim odgovorom, steroga v-tom táli more dati, záto prvle z-ednim dnévom szvojemi sztráni odgovor naprêdao i po szlavanyi mogo vszáki vöpovedati, jeli k-pogodbi povoli ali nê i steri zdaj povoli pogodbo, ete je z-tém zvézani i szledi, zná bidti v-jeszén, gda pogodba na szpráviscsi v tanácsivanye pride, neszmi prôti gucsati ino prôti szlavati. Ki pa sze zdaj nebi steli zpovoljenyom pogodbe zvézati, tê moro od sztrána vecsesznoszti vösztôpiti. Eto pretiszkávanye vnôge poszlavce szvadilo. Te véksi táo je tô ’zelo, naj sze nyim vrêmen dá, ka obpitao one, ki szo nyih za poszlavce zébráli, ár nê szvojo, nego etih volo zasztáplajo. Od toga predszednik miniszter nikaj nê steo znati. Po iméni szo mogli szlavati na eto pitanye: jeli sze od sztrána poterdi, ka sze vládarsztvo od miniszter predszednika naprêdanoj pôti navézanye pogodbe podvzélo? 181 ji poterdilo, 69 nê; 94 ji nê nazôcsi bilô. Na drügi dén predszednik miniszter v-poszlavcovoj hi’zi odgovor dao na pitanye poszlavca lêvoga sztrána. Eti je tüdi tô naprêdao, ka pred ednim dnévom szvo- 3 jemi sztráni naznánye dao. Miniszter predszednik je miszlo, ka poszlavec lêvoga sztrána ,znyagovim odgovovorom nede zadovolen i de sze moglo po szlavanyi vöpovadati, sto odgovor poterdi sto nê, po táksem bi ti poterdjávasi, na jészen z-recsjôv zvézani bili. Naj sze tô ne zgodi, poszlavec lêvoga sztrána tô pravo, ka on minisztera odgovor tüdi poterdi, ár da zdaj escse nemre znati, v-káksem mertüki pogodba na nas ország skodliva bode. Na tom sze vszáki csüdivo i szmejao. I tak szpráviscse zdaj escse nê zvézano zrecsjôv, ár pogodbi nê prôti ino nê pôleg do eti mao nikaj ne pravilo. Tak csüti ka v-nisteri mesztaj ausztrianci szo szpogodbov tüdi nê zadovolni i ka szvoje szpráviscse prosziti scséjo, ka naj pogodbo zavr’ze. Bár da bi poszlühnyeni bili! Tô od nasi szôszedov táksi delajo, ki nam niti tô ne voscsijo, ka sze szamo tak vidi dobro za nász. Orszacsko szpráviscse. Buda-Pest, 29-toga riszálscseka. Szvoje delo szpráviscse ete mêszec 5 toga zacsnolo; ár dokecs szo miniszterje za volo pogodbe v-Becsi bili, szedsztva szo sze nê obdr’závale. Vnogo lüdi sze pascsilo v-poszlavcovo hi’zo csüti, ka de sze godilo i poszlavci szo tüdi zvelikim brojom vküpprisli. Nikaj znamenitno sze nê zgôdilo. Za nistere dnéve je od lêvoga i od právoga sztrána miniszterpredszednik obpitan bio, z-káksim názhajom sze pogodba dokoncsala? Na eta pitanya je te naszkoroma Tisza odgovor dao, kak je v-ednom drügom meszti vise naprêdáno. V-tanácsivanye vzéto bilô od ménsi králeszki várasov právde podsztava, pôleg stere 47 králeszki várasje, kak táksi, szvoje pravice zgübijo i sze vu vármegyöve prikapcsijo, kak ova drüga meszta, stera nemajo 12 jezér sztanovnikov. Vasvármegyövi Köszeg várasa té sors dojso. Zná sze miszliti, ka poszlavci od eti várasov szo sze pascsili gucsati, naj sze nyihov váras od toga sorsa rêsi. Eto vsze zobszton bilô i csi velikási eto právdo podsztavo naszkoroma poterdijo, 47 králeszki várasov de menye vu országi. Poszlavcova hi’za med vecs ménsimi dugoványi je od 1870. do 1875-oga leta pelane orszacske racsune preglejüvale. Vnôgi mesztaj gde je vecs vödáno, kak je szpráviscse povolilo, vrocsi gucs teko od lêvoga sztrána ’zelévsi, ka naj sze miniszterje k-zapôvidi právde dr’zijo, ár nyim nê szlobodno po szvojoj voli sztroske povéksávati. Pri ednom racsuni sze je vözvedlo, ka z-146 jezér rainskihmi ország zkvarjen. V-tom dugoványi szo ti prvlêsi miniszterje obpitani bili, kak sze tô moglo zgoditi i ka naj sze vözvê, sto je te krivec? Lónyay od 1867-toga mao te prvi miniszter pênez sze tak razgovárjo, ka je on nê kriv, nego ki je zanyim priso. Ete pa, Kerkapoly, tô pravo, ka drügi niscse nê kriv, kak rávno Lónyay. Zdaj Lónyay tô ’zelé naj sze eto dugoványe pred szodbeni sztolec polozi. Eden je kriv steri koli. Toliko pênez ország neszmi tá pozábiti. Tak je csüti , ka szpráviscse koli do 15-toga ivánscseka vküposztáne i po tom do jészeni nedo szedsztva obdr’zána. Zvönszki dugoványi. Buda-Pest, 28-toga riszálscseka. Kama dale na törszkoj zemlji je szpletanca tak velika, ka sze vövdárjênye boja vszáki dén mámo csakati. V-tom táli delo tak sztoji, ka sze boj za gvüsno ká’ze, szamo je tô escse zdaj pitanye, steroga poglavára lidi do eden ovomi za volo szvêta szprávlanya prôti sztáli? Törk je hercegovinancare v-etom mêszeci itak nê mogo obládati i potáksem vu szvojih dr’zélaj mirovcsino nezáj szpraviti. Bitje je bilô vecskrát i vecs mesztaj i vszigdár trikrát-stirikrát toliko törkov szpadnolo, kak hercegovinancarov. Nê za doszta, ka szo sze protivniki törka vu Hercagovini omocsnêsili, nego v-dvê szôszednimi dr’zélaj, vu Bosnii i Bulgárii, puntaria zvelikov mocsjov tüdi vövdárila. Tô sze naprê dá viditi, ka törk prôti puntarii tak dugo nezmo’zen bode, dokecs ruszova rôka törka protivnike de pomágala. Od ruszkoga sztrána je vszakojacski verdêvano bilô, kakda bi sze tô poglavársztvo moglo prôti törki v-boj zmêsati, tak ka ovi poglavárje k-tomi nikaj nebi pravli i bi niháli vörtivati rusza po szvojoj vôli. Po dugom iszkanyi je rusz na tô dönok priliko najso. Vö je szpravo, ka ausztrianszkoga-vogrszkoga, nemskoga i ruszkoga vladársztva namesztniki zvönszki dugovány vküpprido na tanácsivanye, kakda bi mogocsno bilô hercagovinancare zmiriti. Eto tanácsivanye sze v-etom mêszeci 10—14-toga dnéve vu Berlini, v-glávnom várasi Nemskogaországa obdr’zalo. Koli toga vrêmena ruszki caszar, te rávnok v-kopalnicsno meszto pôtavsi, tüdi v-Berlini bio. Csi je glih v-szkrivnoszti obdr’záno, ka szo ti trjé namesztniki poglavárov: Andrássy, Bismarck, Gorcsakof, dokoncsali, eto je dnesz ’ze dönok znáno delo. Dokoncsali szo: ka törki na znánye dájo, ka za dvá mêszeca more puntario v-gasznoti i hercegovinancare zmiriti, törszki szoldácke v tê dr’zélaj gde zdaj boj tecsé, sze moro na vöznaményena meszta nezáj potégnoti, tak da bi sze szkrili, hercegovinancari orosjé szlobodno na du’ze obdr’zijo, pogorene vészi sze more lidim gorizozidati i vecs drügo sze more hercegovinancarom doprneszti. Edno sze medtémtoga hercegovinancom ’ze dopüsztilo, ka szlobodno zvonijo. Prvle kak bi tê namesztniki trôji poglavárov eto nyihovo ’zelênye törki na znánye dáli, naj sze tém bolje ogvisajo, ka de nyihova rêcs od törka poszlühsena i ka naj vszramoti ne osztánejo, obpitali szo ove poglaváre, jeli scséjo eto ’zelo tüdi za szvojo vzéti i törka pretiszkávati, ka naj on tô doprneszé. Namesztniki talianszkoga i francuskogaországa szta povolila, nego anglus zavrgo. Francuskoga namesztnika ország ’ze tüdi pretiszkáva, ka naj szvoje obecsanye nezáj potégne, csi nê, naj csészt povr’zé. Anglusko odzdr’závenye od vzétja szkoncsáve od zvézani troji poglavárov, je presztrasno presztrahsenyé zroküvalo. Z-tém je od zvézancov lepo vözmisleni racsun za nikaj nevrêdno blágo priso. Na tô törk, gda je zveo, ka anglusko mocsno i zmo’zno poglavársztvo, nyagovoj ’zeli odgovárja, ’zeli zvézancom prôti gucsévsi, 4 i gda je opitan bio, jeli bi on zvolen bio tô vcsiniti, ka je v-Berlini nyaga szlisajôcsi dokoncsano: eto csemerno odszé odvrno, ár on ráj do szlêdnyega szvojga csloveka boj pela, kak bi tô povolo, ka bi v-nyagovoj hrámbi nyemi lücki zapovedávali. Potrêbno je znati, ka anglus pa rusz szta szi veli- Nikica vladik Crnegore. kiva protivnika. Rusz sze od vnogo sztôlêta mao na tô trüca, naj kak te najzmosnêsi on na szvêti vladarüje. Na té cil gledôcs vszigdár vecs i vecs lücki dr’zél scsé zaszvojiti. Vu A’zii ’ze vnogo národov pod szvojo 5 oblázt pritüco, ali v-drügom kráji vu A’zii anglus ’ze tüdi jáko doszta zemljé zaszvojo i vszigdár sze bolje i bolje blizita, dokecs zádnyis ta sze mogla meriti, steri naj oblászt obdr’zi. Záto rusz törka scsé szvêta szpraviti, ár je on nyemi v-nyagovom nakanênyi jáko napôti i csibi törka glávni váras Cárigrád (po törszkom Grcske i armenianszke ’zenszke. jeziki: Stambul, po vogrszkom: Konstantinápoly) v-rôke mogo dobiti, te bi on bio goszpod Europe i A’zije, ár Cárigrád je klücs Europe i A’zije, i te bi ménse národe vsze zlehkim pod szvoj oblászt obrno. 6 Eto anglus nescse dopisztiti, záto bráni törka i záto je ’ze edenkrát rusz vu 1854-tom leti od angliusa i francusa tak nazgrüntano zbiti bio i nyemi prepovedano bilô na csarnom morji hajôve dr’zati, ár je z-têmi vszigdár törka protio. Eto je nyemi szledi dopüscseno, i záto sze pá tak omocsnio. Pred nisterimi dnévi rusz po jálnoszti tüdi steo törka vkanoti. Ruszki cárigrádszki namesztnik je toga prednyega csesztnika po törszkom caszari Mahmud paso z-pênezi na tô vzéo, naj csaszari glavô puno nagucsi, ka sze várasi velka puntaria szprávla, stera nyaga od tronusa scsé szpraviti i záto naj dopiszti, ka za obvarvanya volo mira, vu nyagov váras na najmocsnêsa meszta ruszki szoldácke prido. Eto bi sze szkoro tak zgôdilo, ali sze je escse pricajti vözvedlo. Edem zadvecsara vucseniki po broji szkoro 5000 szo sze vküppôbrali, i da szo znali po steroj pôti de sze caszar szprevájanya domô pelo, tam szo nyemi pôt zasztôpili. Eto je caszara jáko posztrasilo, pito je ka ’zelejo. Edem vucsenik je na prêdao, ka oni nescso mir zburkati, záto niti nemajo oro’zjé priszebi, nego da znájo, ka Mahmud pasa odájavec, oni vu iméni národa ’zelejo, ka naj caszar toga bodikaj csloveka vcsaszi zcsészti ztira. Eto caszar obecsavsi, szo nyemi pôt odprli. Caszar Mahmud paso jáko lübo, ali dönk ga zcsészti püszto. Vucsenikova bátrivnoszt je törszkomi národi veliko szlü’zbo oprávila. V-prvom tjédni toga mêszeca, v-ednom pôleg môrja le’zécsem várasi, Szaloniki, szo törki nemskoga i francuskoga namesztnika môrili. Z-edne vészi edna krscsánszka deklina na törszko vöro sztôpila i je v-Szalonik odisla. Vu koladvori ’zelezne pôti szo jo bulgári csakali i szo jo vu ednoga krscsenika hi’zo odneszli. Eto je törke razdrá’zcsilo. Prôszili szo naj sze nyim deklina nezáj dá. Nikák je tô razglászo, ka je deklina pri nemskom namesztniki szkrita. Na tô szo sze törki vküpnacsrêdili. Nemski i francuski nemesztnika szta lidi stela miriti, ali vcsaszi szo jiva okoli vzéli i môrili. Od nemskoga i francuskoga vladársztva szo nahajovaj vcsaszi szoldácke v-Szalonik poszlani, ka naj krscsenike obránijo. Od törka szo tô ’zeleli, ka ludomorce more szigorno pokastigati, i morjeniva namesztnika sze moreta zvelkov précimbov pokopati i dovicam veliko sumu pênez plácsati. Eto törk vsze zvolno doprneszo. Od ti grehsnikov sészt ti naj véksi szo naszkoroma obeseni. Od tiszti mao je mir nê zmêsan. Anglus velke ’zelezne bojne hajove z-lidmi posila v-Cárigrád. Sészt hajôvi z-5000 lidmi szo ’ze tam, i toliko jih zdaj na pôti tá. Anglus sze vevszem k-boji szprávla. Szerbia ’ze k-boji krédi sztoji. Szamo tô csáka gda zapôved dobi na törszko zemlô sztôpiti. Nisteri ruszki generali szo v-szrbszko vojszko sztôpili. Vu ovi bli’znyi dr’zélaj, na Vlaskom, na Gercskom sze tüdi gibanye szka’züje. Törk sze zcêlov mocsjov szilno priprávla Törszki caszar je jáko posztrásen, ka nyaga szvêta szpraviti vcséjo i záto sze nikomi nevüpa kázati. Od szvojga brata szinü sze boji, ki nyagov naszledüvas bode na trônosi, miszlivsi, ka ga ete scsé z-szvêta poszlati, záto toga vtemnico dao vrcsti, i lehko sze zgodi, ka tam prêde, ár caszar bi rad szvojga szinü na tronus poszádo. Za nistere dni sze prevr'ze, jeli bode boj, ali nê. Csi bode, eto de nazgrüntano veliko bitje. Tô pitanye, jeli mo sze mi ete nevôle mogli ognoti? Nam je boj nê za haszek, nas ország za tô nêma pênez i nê lidi. Csi sze pa nas ország dönok v-boj szpleté, eto do krvi oni, ki skodlivozti boja nevêo naprê viditi i od toga lüsztvo obvarvati. — 31-toga riszálscseka. z-Cárigráda imenitnoszt vrêdno zgodbo glászijo: Abdul Aziz caszar je z trôna od lüdi odtiran, i nyagovoga brata najsztarêsi szin, Mehemmed Murad je za caszara, vözkricsan. Törszkoga lüsztva eto vcsinênye zdásnye dela vsze preobrnolo. Abdul Aziz ország ’ze szkoro na nikoj szpravo i za tô szo ga ti országa velikási od vladarüvanja zgonili. Escse gvisno nê znati, jeli je Abdul Aziz itak v-’zitki ali nê, ár pri táksoj pripetki caszara po törszkoj navadi vszigdár morijo, ka naj szledi nikse szpletance ne dela. Murad te nôvi caszar je 1840. 21-toga mihalscseka rodjen; po törszkoj návadi nyagov sztric bi Murada tüdi mogo szvêta poszlati, ka sze naj on na tronus ne szili. Tak právijo, ka oni, ki szo Murada na tronus pomogli, szo vszi za boj i ka v-országi vnogo ponovliti ’zelejo. Törci sze veszelijo nôvomi caszari. Zvönszke poglaváre eta zgodba nedocsákano doszégnola. Nikica vladik Crnegore. Vu törszki dr’zélaj sze k-velkomi deli priprávlajo. Csi sze szlovenszki národje na polotoki Balkána z-törkom na kráci v-boj vpletéjo, v-etom boji de sze Nikica na predjem meszti borio szvojga máloga országa lidmi. I sto zná csi bi szrecsa tak znála szlü’ziti, ka bi sze eti szlovenszki národje od oblászti törka odszlobôti mogli, jeli nebi rávno Nikica bio, koga bi na vladarsztva nôvi sztolec poszádili? Záto vrêdno toga csloveka posznati. Crnagora, kak ’ze imé právi, szame gore sztojécsi ország. Broj lidim 150 jezér zadene. I dönok ete máli ország szamosztojecsi. Törk ga ’ze vecskrát steo k-szvojemi országi prikapcsiti, ali ovi vladárje szo tô nyemi nê dopüsztili. Lüsztvo je mocsne nature, velkoga rásza, ne poszna lidim Europe fino ’zivlenye i záto szo eti lidji, csi glih dobroga szrcá, za sztrahsne opoznani. Vise etih vladarüje Nikica, komi je vcsaszi jáko ’zmetno szvoje trdokorne lidi vrédi dr’zati, ka naj da sté z törkom szpletanco ne rédijo. Nikica po cêlom iméni: Niegos Petrovics Miklôs je 1841-ga 25-toga mihalscseka rodjen. Viszokoga i mocsnoga rásza cslovek, szoldacskim dr’zányom. Szvoja detecsa lêta je med gorami szvoje domovine pre’zivo. V-deszétom leti je vu Trsztje poszlan za zacsênye szvoje vcsenyé, od etec za stiri lêta je vu Pári’z odiso, gde je pét lêt bio. V-nyagovom 19-tom leti je vladarsztvo vrôke dôbo po szvojem sztrici, ko ga szo môrili. Prva lêta vladarsztva szo mimo pritekla, ali ’ze vu 1862-gom leti ’zarjav boj teko med törköm. Gda boj mino, glád i potom küga nyagove lidi zaprávlala. Ali Nikica eto nepresztrahseno prisztano i vu szvojem zaosztanyenom országi vnôgo preobnove gorszpravo. V-nyagovom országi szmrtna kastiga szamo na tákse gorsztoji, ki kogo szam rad mori. Ne zamán, ka sze vu Pári’zi vcsio, Nikica jako obriszan, prijátelní cslovek. Zvön szvojga maternoga jezika dobro gucsi francuski i talianszki. Crnegore glávni város je Cettinje, niti nê tak velki, kak prinasz eden szrêdnjega réda város. Nikica je od rusza 7 pomágani, ár nyagovoga országa dohodki nebi za doszta bili za doprnásanya nyagovi sztroskov. Naszkoroma sze vözvê, jeli sze zgodi tô, ka Nikica z-ovimi narodi szlovenszkoga jezika na polotoka Balkána ’zelejo, ka bi kak szamsztôjécsi ország pod szvojga vladára prisli. Pa csi sze zdaj ne bi zgôdilo, jeli sze gdakoli zgodi? Na eto pitanye vrêmen odgovor prineszi. Grcske i armenianszke ’zenszke. Törszka vöra vecs ’zén dr’zati dopüszti. Za doszta grda návada. I li pôleg ete návade je mogocsno, ka trsztvo ’zenszkami itak gorisztoji. Bogati törki, ki májo vrêdnoszt za dr’závanye vecs ’zén, ete z-Armenije, z-Grcskoga i z-Kaukazusa küpijejo za velke sume pênez. Nas kêp grcske i armenijanszke dekline ká’ze z-Trebizonda. Naglávi z-máli zlátni i szrebrni pênez okol na devano málo kapico májo, stera za doszta ’zmetna more bidti. Jeli je bogata ali nê stera deklina, tô sze zposznati dá kákso kapico, ali lanc má na sinyeki. Oblêk sürki noszijo i na ceszti szi obráz zcsarnov larvov pokrijejo. Nazavüpsztvo navküpni dugovány. Letosz od ausztrie i od vogrszkoga szpráviscsa zebrána nazavüpsztva szedsztva eti v-Budapesti zdr’závajo. Eta nazavüpsztva dokoncsajo, koliko moreta obá tála k-navküpnim dugoványom plácsati: tô je na sztroske vojszke i ka je potrêbno za pelanye zvönszki dugovány. Navküpni sztroski na edno leto vise hodijo od 100 milliona. Naj vecs vojszka po’zré. Doszéga mao szo eti sztroski vszáko leto vise zdignyeni bili. ali letosz ’ze viditi ka jo tô nemogocsno. Doszta premislávajo kak bi mogocsno bilo sztroske poménsati. Nisteri právijo szoldácke sze naj v-jészén notri zovéjo i z-pol letom prvle domô pisztijo. Z tém bi sze komaj dvá milliona privörtivala. Z-tém bi sze eden ali te drügi ország malo pomogo, pa sto zná, csi nebi te szoldacsko hranênye bosnêse grátalo. Dokecs de toliko szoldákov pod orosjom obdr’zano, kak zdaj, tak da bi vszáki dén v-bój steli idti, vsze de zobsztón, péneze po’zérati nehenya vojszka. Menye szoldákov i na kratkêse vrêmen dr’zati: tô de poznanlivo vrásztvo. Kotrige obôjega tála nazavüpsztv szo po návadi dvakrat králi na obed pozváni: ednok ta edna, drgocs ta drüga polojna od vszê. Letosz je ’ze eden obed bio. Razterganye vu sztráni vladársztva. Ki szo predszednik miniszteri vu dugoványi pogodbi na prêpolo’zenyé nê poterdili, szo z-„szabadelvű-párta“ vösztôpili. Etih broj do eti mao 92 zadene. Tê odvtergjeni pogodbo nescso povoliti. Med eti szojo z-Vasvármegyöva 4-je poszlavci: köszecski, sárvárszki, kermedinszki i z-máloga cela zebráni poszlavci. Zalavármegyöva 3-jé: z-lentibe, szpôdnye lendava i z-bakse zebrani poszlavci. Tê odvtergjeni na vküppritjenye szo szi drügo meszto najemili. Tak právijo, ka szamo v-dugoványi pogodbe sze od vladársztva sztrána odlocsávajo, v-drügom nê. Sto zná, povrêmeni ka ztoga sztrána zná zrászti? Zdaj ’ze sze vdrügom dugoványi tüdi kak protivniki zka’züjo. Eto delo sze miniszter predszedniki nikak nevidi. Boji sze, ka ovi zdaj ’ze nyagovo rêcs vecs nedo tak bôgali i tih nezadovolni májo kama idti. Prôti pogodbe sze v-országi gibanye zacsnolo. Eti v-glávnom várasi szta ’ze dvá poszlavca vküppritjênye obdr’zala i szvojim zebrácsom naprêdalá, zakój szta nê pogodbo poterditi stela i ráj od szvojga sztrána vösztôpila. Na vszákom vküppritjênyi je vnogo lüsztva vküpprislo i szo prôti szvojemi poszlavci na dale vöpovedali, ka na ország skodlivo pogodbo naj nigdár ne povolita. Láni pred zebéranyom vszáki poszlavec tô obecso, ka de on na szpráviscsi na poszebno vámo i vogrszki bank szlavo. Zdaj ki szo od etih poszlavcov vöpokázali, ka tô nescso vcsiniti, ka szo obecsali, od szvoji zaberácsov szo v-piszmaj opomênyeni, ka naj szvojo rêcs obdr’zijo, kak sze tô postenomi csloveki vcsiniti sika. Vu Borsodvármegyövi, vu Miskolc várasi, od „szabadelvü párta“ v-dugoványi pogodbe tüdi vküppritjênye obdr’zano bilô i vö je povêdano, ka pogodba na ország nevarna: ka vladársztvi nemajo vüpazen, csi tô pogodbo na ország pritüca. Do jészeni tô vnogi mesztaj vôpovêdano bode. Szobote nam pisajo: Nase krajine lüsztva ’zela sze nê dopunila: grüntne knige szmo nê dobili vu Szoboto, nego na du’ze v-Monostri osztánejo. Eto je za nász prevecs velika neprilika. Grüntneknige lüsztvo najvecs nüca i zdaj mo nadu’ze tak dalecs mogli hoditi i trositi. Jáko sze nam csüdno vidi, ka sze tá nasa mála prosnya naszliszejôscem meszti nêposzlühnola. Drüga meszta ’zelezne pôti i kaj drügo dobijo, ka je nanyihove krajine lüsztvo nüclivo, mi pa nikaj nê. *) ’Zmetno nam sztane, ka szmo tak zavr’zeni. Pri nasoj szodbeniji sze med csésztnikmi nê dávno velko premenyávanye zgodilo. Szodec goszp. Keresztury szo v-Szomboteo imenüvani k-szodbenom sztolci, i na nyihovo meszto szo goszp. Vitnyédi prisli z Monostra. Tak csüjemo, ka szo goszp. Vitnyédy krepek cslovek i tak mámo trôst, ka de pravica z-hitrêsimi nogámi hodla, kak do odszega mao, ár escse od pét-sészt lét zaosztanyeno delo naoprávlanye csáka. Jáko je potrêbno, ka sziromák cslovek, koga terjanye dácse frisko nájde, on tüdi naj frisko pravico dobi. Trôstamo sze, ka do goszp. Vitnyédi nam vszém na zadovolscsino csészt oprávlali. Mraz vnasem kráji tüdi veliki kvár zroküvo, ali nê vsze povszé. Záto mo escse li szrêdnyi pôv meli. V-goricaj je doszta kvára. Escse nikaj ne csüjemo, kak de sze kvár v-országi gorijemao i jeli z-terjanyom dácse henyajo? **) Lüsztvo sze cseresz zasziromastvilo. Sto zná ka sze escse vcsákamo? Szlovenszka peszem. Nikaj nêga lepsega, Niti veszelêsega, Nego prijáteli, Steri szo na szvêti Vküp’ziveli Primi brátye kupico I vözpij na zdravico, Bog zná csi kleti Bodemo na szvêti — Vküp’ziveli. *) Drüge krajine lüsztvo ne csáka tô, ka bi nyim pecseni golôbje v-lampe lêtali, nego májo tákse zavüpance, ki sze za naprêpomaganya szvoje krajine lüsztva znájo trüditi, hodijo ednomi-drügi, od koga kaj vcsiniti viszi. Szamo sze z-táksim zná kaj vöszpráviti, Ovak nê. V-táksem dugoványi edna prosnya zobszton. Csibi sze tô tak zgôdilo, meli bi grüntne-knige. **) Od toga escse nikaj nê csüti. Tak právijo, ka sze zdaj szprávlajo k tanácsivanyi, ka bodo csinili. Zdrügi mesztaj országa tüdi csüti glász to’zbe, ka dácso po mrazi dönok terjajo. V-tom dugoványi sze more nekaj zgoditi. 8 Razlocsne glászi. Budapest, 31. riszalscsek. — Veszéle szvétke! Krscsánszki szvêt szveti, ka sze po apostolszki jezikaj, kém sze na té dén dalo znánya vszeféle gucsa, razséro návuk mestera nyihovoga. Rô’ze szvétek je tô tüdi vsze sze veszeli lêpomi vrêmeni. Na zeléni trataj sze mladoszt zmenya, popêva. Dekline po sztároj návadi kralico riszále vodijo od hi’ze do hize. Vsze je veszélo na dén riszále. — Med’zimurje v-cerkveni dugovány sze k-Horvatskomi szlisi, v-drügi dugoványaj pa k-Vogrszkomiországi. Zdaj sze tanacsivanye pela eti v-Budapesti, ka sze Med’zimurja 22 fár v-cerkveni dugovány naj k-Vogrszkomi országi Szombotelszkoj püspökiji prikapcsijo. Ár v-Pécskoj püspöki pa devét jeszte táksi fár, stere sze szamo v-cerkveni dugovány szlisijo knam, eti do k-Slavonii, pod diakovárszkoga érsekijo prikapcseni. — Szpadáj ognya. V-Pecsörovci (Szebestyáni) je vélkoga trávna szlêdnyega dnéva med pol-nocsjôv Fuisz Mihála ostarija ponevêdnom v-ogen vdárila i gdaje pod sztrêhov hrámba kak vu nasem kráji vszigdár na protolêtje rez’krme (prázna) bila, je ogen hitroma vdirao i na podi szpajôcsi bálisje szo sze komaj ognyene szmrti rêsili — devét ji bilô, ki szo sze na szvétoga Sebestyána dén dr’záno proscsênye vküp naisli, i vszáki pôzgan grátao. Eden je med nyimi na trétji dén zavolo po’zgánoga têla pokopan. Márha, trôje ro’zene, petéro szvin i vsze ’zivlênye je na áldov ognya szpadnolo. Vu onoj nôcsi je tüdi v-Dankôvci dvôjo hramba i v-Polani edna do tla zgorêla; ’zivlênye je pogübleno, ali marta szrecsno. — Na Trtkovi Fabianics Stefan ostarjása 14-toga vecsér szo v-poszteli szkôz okna presztrêlili. Ivanovics János, Gubits Ferenc sztanovcsarje z-Trtkove szo notri zgrabili, ár nyeva szta v-szumlivoszt vzétiva, ka szta ostarjása môrila, geto escse tiszti vecsér szta sze ’znyim szvjaüvala. — V-Vélke Dolénce skolnika iscsejo. Plácsa je na edno leto: 45 kebla ’zita, 5. k. proszá, 20 centov szena, 8 klaftrov derv; 75 rainskih gotovi pênez i od vszákoga vucsenika 50 krov. More znati vogrszki i szlovenszki. Ki tô meszto dobiti scséjo sze more v-’Zenávce zglásziti k-goszpon sinyôri. — Száve voda je pred nisteri dnévov velko povôden zroküvala. Od Karloveca do Sziszeka vsze polejano. Szrecsa ka de’zd’zévnato vrêmen minôlo, Ovak bi escse Zágreb vnevolo priso. — Z-Beszarabie pisejo v-okroglinaj bolgrápa i ismaili pôle vsze puno konicsekov. — Peszecsni de’zd je bio 6-toga v-nisteri mesztaj na Talianszkom. Ete peszek je vihér z-Afrike prêk môrja prineszo. — V-Somogyvármegyövi, v-Kiliti 23-toga eden vért szvojov cserjôv szta krumpise okápala i bliszk obadvá bujo. — Na krajnszkom na tserneszkoj pôti eden vért 22-toga zmerzno. Vasvármegyövi na Jakabházi Kiss János v-lôgi gobe nabrao i je domá szvojemi hi’znyemi lidi pojo. Vért je najvecs gôb pojo i na drügi dén ’ze mrtev bio. Dvê deteti i nyagova szesztra szo szmrti vujsli. Na Vasvári 22, na Vasalli 16 hi’z od ognya zapepélnyeno. — Na Angliuskum, v-Londoni szo láni 5131 ’zenszk za volo pijansztva pokastigali. Na Francuskom eden mládi cslovek, ki je letoz za szoldáka oszto, má 42 bratov. Nyagov ocse, eden szirmaski csizmár, sze trikrát o’zeno, Máli vért. Komaj szmo sze od povôdeni rêsili, ’ze nász drüga neszrecsa doszégnola. Vsze sze tak lepô kázalo v-polaj, goricaj, ka letosz po dugi letaj ednok dönok dober pôv bode, steri vértom prászno mosnyô napuni. Letosz sze toplo vrêmen rano pokázalo. Vértovje szo sze trôstali, ka sze letosz malo gor pomorejo. Toplo vrêmen sze na hitroma na mrzlo obrnolo ino edno gojdno szmo sze na mraz obüdili. Mraz zvéksega tála v-cêlom országi bio, v-ednom meszti bolje, v-drugom menye. Najbolje szo gorice zaprávlene. Vnôgi sze trôstajo, ka de trsztje záto escse letosz rodilo i zdaj to zmrznyeno dolicsisztijo. Sto zná, jeli sze nyim trôst dopuni? Kukurca, dohan, grah i drugo na protoletje szêjano ino szajeno je jáko mraz zapravo. V-ti najvecs mesztaj szo znôvics oráli. Szád je tüdi zaprávleni. Po mrazi je de’zd’zévnato vrêmen prislo, pa escse zdaj sze zacsne ka’züvati, ka leto priblizáva. Tak sze vidi, ka letosz pá vnogo szilnoga de’zd’za i vnogo germlence bode. Zvönszki országaj tüdi vecs mesztaj mraz bio. Nasega országa lüsztvo zmrazom jáko pobito. Dácsa nede mogla tak notri tecsti, kak sze tô vszáki trôstao. Terjanye dácse, kak csüti, v-nisteri mesztaj itak tacsé. Csi vszáka suma tak notri ne pretecsé, kak je tô naprê vövr’zeno, ország jáko vtiszkan bode. Zdaj sze sztroski od nê dávno napôszodo vzéti 40 millionov escse pokrivajo, csi sze eto potrosi, te csi povoli mo, ka nescsemo szamosztálen bank, dobimo itak 40 millionov, po mali de dácsa záto tüdi notri tekla i tak mo sze dönok naprêpomágali. Ali kleti v jeszén ország more 153 milionov dugá na ednok nezáj plácsati. Na ete dug szo orszacska imánya zalo’zena. Dobro moremo vörtivati, csi eta potrêbcsina scsémo zadovoliti. Szilje. Na mraz ino na de’zd’zavnato vrêmen je cêna szilja malo gorszkocsila. Csüdno je, ka csi glih gorice szkoro szo szplój zaprávlene, cêna vina sze ne prezdigáva. Cêna je bila: psenica 75 kilogramm ’zmécsna 12 rh. 20 kr.; ’zito 70—72 klgr. ’zmécsna 12 rh. 60 kr.; jecsmen po 100 klgr. 7 rh. 82 kr.; ovesz jáko velko cêno meo po 100 klgr. 9 rh. 94 kr.; kukurca po 100 klgr. 5 rh. 80 kr.; grah 8 rh. 80 kr.; grásics 16 rh. 50 kr.; lécsa 12—20 rh.; pseno 8 rh. 90 kr; konôpleno szemen 14 rh,: lenovo szemen 14rh. 50. Mászcsava zlagvom 76 rh. 50 kr,: lój 48—49 rh. — ’Zivinszko szenye: pár volov 200—280 rh.; pár kráv 185—245 rh,; dojne krave pár 80— 200 rh. Govenszko meszô 100 klgr. 50 — 55 rh. Csi bi stoj med naprêplácsarov nisteri broj „Prijátel“ a nebi k-rokam dobô, naj eto na postnoj karti vcsasi naznánye dá, pa sze nyemi vöoztanyen broj odposle. Od etec sze vszákomi naprêplácsari vszáki broj zrédom na posti odposle i sze dönok ’ze vecskrát pripetilo, ka nisteri naprêplácsar ne „Prijátel“-a dobô. Podgovoren réditel: Agustich Imre. Stampano v-Buda-Pesti vu FRANKLIN-TIVARISTVE násztavi.