Leto XI«, št. )8 Ljubljana, sobota !$• februarja 1930 Cena t Din Naročnina maia oeeečno 25-— Dia, ca inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: LJaMJana: Knafljeva ulica S. Tetefoa it 3122. 3123. 3124. 3125 is 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. T©> lefon št 440 G*t)e: Kocenova al 3 Telefon it. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravniitvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. fnaeratni oddelek: Ljubljana. Prešer* nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 1 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ijana št. 11.842: Praha čislo 78-180; Wien št 1 OS 241 Podpis sofijskih konvencij Jugoslovenska in bolgarska vlada sta odobrili v Sonji sklenjene konvencije in Jih včeraj podpisan — Naša delegacija v avdijenci pri kralja Borisa Sofija, 14. februarja. M. Danes dopoldne se je izvršil svečan podpis konvencij, sklenjenih med našo Ln bolgarsko delegacijo glede ureditve obmejnih odnošajev. V imenu bolgarske vlade sta podpisala konvencije zunanji minister Burov in predsednik bolgarske delegacije Rasukanov, s strani Jugoslavije pa jugoslovenski poslanik v Sofiji Ljuba Nešič in predsednik jugoslovenske delegacije dr. Miroslav Jankovič. Po svečanem podpisu protokolov so člani jugoslovenske delegacije odpotovali na izlet v Trnovo, Plovdiv in v Varno. Zunanji minister Burov je po podpisu konvencij sprejel domače in tuje novinarje ter jim podal daljšo izjavo, v kateri pravi: »Podpis sporazuma o dvolastniških posestvih predstavlja akt, ki je v skladu s celokupno bolgarsko politiko miru in dobrih sosednih odnošajev. V Sofiji dosežen sporazum opravičuje nado, da se bodo odnosa jS med obema državama izboljšali. Na obeh straneh je prišla že tekom debate o vseh teh problemih do izraza dobra Volja, ki že sama po sebi jamči, da je prevladala tako pri nas kakor na jugoslovenski strani uvidevnost in pravilno razumevanje koristi in potreb, ki so v globokem interesu mirne rešitve vseh obmejnih sporov.« Sofija, 14. februarja, AA. Bolgarska agencija javlja: Davi je bil v ministr- stvu za zunanje zadeve podpisan protokol o bolgarsko-jugoslovenskih konvencijah glede likvidacije dvolastniških posestev in vzdrževanja reda na mejd. Protokol so podpisali bolgarski minister zunanjih zadev Burov, jugoslovenski poslanik Nešič, predsednik bolgarske delegacije v komisiji Rasukanov in predsednik jugoslovenske delegacije dr. Jankovič. Odredbe konvencije stopijo v veljavo, ko bodo ratifikacijske listine izmenjane v Beogradu. Sklenjeni sporazum dobi obvezno moč 10 dni po tem datumu. Sofija, 14. februarja, AA. Kralj Boris je danes sprejel v avdijenci jugosloven-sko delegacijo pri mešani bolgarsko-jugoslovanski komisiji za dvolastniška posestva. Češko priznanje Praga, 4. febr. AA. Vladni list »CeSko-slovenska Republika« v uvodnem članku pozdravlja najnovejši sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je bil te dni sklenjen v Sofiji. List posebno poudarja prijateljsko atmosfero, ki so se v njej vodila pogajanja, kar je dobršen del zasluge tiska obeh držav, ki je bil to pot dostojen in na višini. Pohvaliti je treba dobro voljo in popuščanje Jugoslavije, ki je sprejela kompromisno rešitev o vprašanjih obmejne co-3. Na ta način je manifestirala svojo trdno voljo, da živi v prijateljstvu s svojim vzhodnim sosedom. List dodaja, da še iz pisanja bolgarskih listov vidi, da je Bolgarija pravilno ocenila to jugoslovensko dobro voljo in naklonjenost Težave francoske vlade s proračunom Spor med vlado in finančnim odborom zaradi povišanja državnih pokojnin Pariz, 14. februarja AA. »Mattn« javlja o politični situaciji, da je nastal zelo resen spor zaradi finančnega zakona med vlado tn finančno komisijo. Spor je nastal zaradi zahteve bivših bojevnikov, da se jim prizna pokojnina. Vendar obstoja upanje, da se bo ta spor poravnal v tokj sestanka, ki ga bo imel predsednik vlade Tardieu prihodnji torek s parlamentarno grupo bivših bojevnikov. Drugi spor je nastal včeraj glede vprašanja povišanja državnih pokoinin. Proti večeru je finančna komisija omogočila sporazum v toliko, da je pripravljena siprejeti povišanje državnih pokojnin e je r rcdniku vsul plaz kamenja ter Dokopal 15 delavcev v rovn. K sreči ni bil poškodovan rov za dovajanje zraka, tako da delavci niso ostali br e« sraka in }im lahko pošiljajo tndi živež. Nemiri v Afganistan« Pešavar, 14. februarja- AA. Čete afganistanskega šaha Nadir Khana so pri Torkharou premagale ■parne Siovare, ki so zbežali v gorovje. iz Madrida, da je politična situacija v Španiji skrajno nesigurna. Po umiku Prima d« Rivere so prišla na površje zopet stara strankarska nasprotstva, ki se izražajo v neprestanih nemirih, izgredih in demonstracijah. Vlada generala Bercnguera si sicer prizadeva, da bi omilila strankarska nasprotstva, vendar pa je general Berenguer sam v skrbeh, kako se bodo razvijali uo-godbi. Razpoloženje naoda se nagiba vedno bolj k republikanski ideji. Španija pozdravlja Unamuna Madrid, 14. febr. AA. Iz Salamanke jav>-Ijajo, da je tja prispel Unamuno. Množice so ga navdušeno sprejele. Madrid, 14. febr. AA. V Saguntu je večje število delavcev napadlo mestno hišo ter odstranilo iz dvorane sliko Primo de Rivere. Policija je preprečila demonstracije. Primo di Rivera potuje v San Remo Pariz, 14. februarja AA. General Primo de Rivera ie odklonil željo časnikarjev, da jih sprejme v hotelu, kjer stanuje. Primo de Rivera bo v najkrajšem času odpotoval v San Remo Namestnik trgovinskega ministra Beograd, 14. februarja. AA. Z ukazom Nj. Vei kralja in na predfog predsednika ministrskega sveta generala Živkovii6a je bdi imenovan za namestnika ministra trgovine in industrije K. Jurija Demetroviča minister prometa inž. La&ar Radi-vojevič t>& dobo, ko se bo minister Demetirovič mudil t inozemstvu. Zveza društev »Prijateljev Velike Britanije« Beograd, 14. febr. AA. Snoči je imel an- gleško-jugoslovenski klub zborovanje, na katerem je sklenil, da se vsa angleška in ameriška društva in klubi v naši državi uedinijo v »Udruženje društev prijateljev Velike Britanije in Amerike v Jugoslaviji«. Poedini klubi in društva v raznih mestih naše kraljevine bodo obstojali še dalje kot posebne edinice. Na včerajšnji prvi skupščini udruženja je bil izvoljen tudi prvi upravni in nadzorni odbor centralnega udruženja. Za predsednika je bil izvoljen ohridski škof Nikola Velimirovič, v odbor pa sta bila izvoljena med drugimi naša bivša poslanika v Londonu in Washingtonu Jovan Jovanovič in dr. F. Grubič. V odboru je več univerzitetnih profesorjev, generalov, diplomatov, književnikov, profesorjev in novinarjev. Dividenda Južne železnice Dunaj, 14. febr. AA. Korbiro javlja, da je te dni odpotoval v Pariz ravnatelj donav-sko-savsko-jadranskih železnic, da se z glavno upravo sporazume o dividendi prioritetnih akcij. Najbrž bo tudi letos znašala dividenda 4 zlate franke. Predsednik berlinskega Penkluba v Beogradu Beograd, 14. februarja. AA. Da®es ob 17.25 }e dopotoval v Beograd g. Teodor DSoibler, predsednik berlinskega Pen-kluba in Član praske akademije umetnosti io pesništva. G. DSiihter bo gost našega Pen-khifoa. V soboto 15. t. m. bo imel v dvorani mri verze predavanje o predmetu »■Goethe in antični svet«. V nedeljo 16. t. m. ob 6.15 zvečer bo čitaJ svoie pesmi ▼ Umetniškem paviljonu. Praga, 14. februarja. h. V noči od včeraj na danes je bilo vlomljeno v glavno tajništvo ljudske (klerikalne) stranke. Ker so bili v uradu premetani vsi predali, arhivi in drugi skrivni prostori in se niso dotaknili niti denarja •niti drugih vredn. predmetov, sklepajo z gotovostjo, da so vlomilci iskali politične listine. V resnici se je tekom dneva ugotovilo, da so bili iz miznice poslanca Petra, ki deluje kot tajnik Uspeh kardinala PaceOia Berlin, K), februarja Med nedavno Imenovanimi novimi kardinali je bil tudi mladi berlinski nuncij msgr. PaceiK, o katerem se je že takrat zatrjevalo, da je preddstiran za naslednica kardinalu državnemu tajniku Gaspariju. Ta domneva se je obistirišla in kardinal Paceffi je, kakor poročajo iz Rima, že zavzel svoie novo mesto, za papežem najv&je ia najvažnejše v katoliški cerkvi. Oba ta dva kardinala, Gaspari in PacefE, dajeta glavno obeležje nainovegS vatikanski politiki. Kardinal Gaspari sf je pridobil zgodovinsko zaslugo z zaključitvijo sporazuma s Kvirinalom in s pomirjenjem z italijansko državo. Papeževa država je v glavnem njegovo delo. Kardinal Pacelli si je pridobil za Vatikan zashigi z zaključitvijo cerkvene pogodbe s Prusijo Kot papežev nuncij v Berlinu je Pacelli delal tri leta za to pogodbo- Mi je njegov «spe.i tako velik kakor časti, ki so ra doletele' Odgovor naj nam da sama pogodba, podpisana lani 14. junia med prusko državo in Sv. stolico- Ta pogodba predvsrn nima značaja konkordata, ker je Pruski izrecno poudarila, da jo sklepa s Sv. očetom papežem kot vrhovnim glavarjem katoliška cerkve in ne z Vatikanom kot suvereno site. Zato ta pogodba ne potrebuje sankcije državnega zbora, temveč samo pruskega deželnega zbora- Po svo:i vsebini se ta pogodba prilagoduje oni iz leta 1931, pr čemer upošteva izpremenene razmere v življenju posameznih škofi!. Ker se tudi naša država nahaja pred zaključitvijo pogodbe s papežem oziroma pred zaključitvijo konkordata, Je zamcnivn ogledati si od blizu prusko pogodbo. Pruska država jamči zakonsko zaščito svobodi izpovedania in izvrševani katoliške religije. Z izvršeno preureditvijo pristojnosti škofov nad posameznimi škofija mi zlasti v škofijah Kolna in Vrattslave, se je osnovala nova nadškofija v Padebornu in prva Škofija v Berlinu. Cerkvi le zajamčeno neovirano snovaire novih župnfil ob so-delovanju države- Pruska država povišuje letino dotacijo katoliški cerkvi od doseda-niih 1.4 na 2.8 milijonov zflatiti maik. Država jamči za izvrševanje SL 138 državne ustave, ki govori o spoštovanu pravic cerkvene lastnine. Prav tako je zajamčeno za-dircfbinsko pravo po predpisih ustave. Izpopolnjevanje izpraznjenih škofovskih mest, oziroma imenovanje novfo Škofov st vrši na naslednji način: Škofijski ordinari-jat predlaga papežu Msto kandidatov, W so po kanonskem pravu sposobni zavzeti mesto škofa. Sv stolica predlaga te te liste ordnnarljatn tri kandidate, iz katerih ordl-narijat s tajnim glasovanjem voli škofa. Sv- stolica se je obvezala, da ne bo za škofa imenovala osebe, za katero ordina-rijat ne ugotovi po volitvi prt pruski vladi, da ne obstol protli njej »govor političnega značaja. Pri postavljanju kandidatnih list in pri voMtvi sodelujejo tudi oni kanoniki, ki nimajo svoje rezidence- Sv. stolica se je obvezala, da ne bo za »prelata militis« in koadjutorja kakega Škofa imenovala osebe, za katero se prej ne premriča pri pruskt vladi, da ne obstoji proti njej ugovor poetičnega značaja- Prav tako fe določena procedura za imenovanje kanonikov in vikarjev v posameznih Skotijah in ostale višje duhovščine, prt stranke, ukradene važne hstine. gih predalov je izginila važna mednarodna korespondenca češkega Orla ter zelo važni zapiski odličnega orlovskega fimkcijonarja. Storilci so ravnali zelo prebrisano, delali so z rokavicami, da ne bi pustili prstnih odtisov. O njih ni sledu in policija o tej tatvini ni izdala komunikeja. Tudi klerikalna stranka sama skriva zadevo zelo skrbno. čecner Je sprejeto načeto, da morajo bfti nemSki državljani, M so si pridobili šolske kvalifikacije na nemških šolah, katoliških bogoslovnih fakultetah ali semeniščih- Izjemo tvorijo nemški državljani, kS so dovršili kako višjo papeževo šolo v Rimu- O njihovem hnemivanjo je cerkev dolžna pred obvetiti prusko vlado. Tudi način uvajanja višje duhovščine v službene dolžnosti je podrobno določen. Katoliške bogoslovne fakultete, ki silužijo v Nemčiji tzoforaafoi duhovščine, so po imenih naštete. Določeno je prijateljsko odstrani evanie sporov, ki bi mogli nastati pri izvrševanju te pogodbe. Zaključna klavzula te pogodbe izreka ravnopravnost nemSkega in italijanskega besedila. Pogodba je stopila v veljavo z izmenjavo ratifikacij v Berlinn lam ob koncu avgusta- Na podlagi te pogodb« Je Ml imenovan v Berlinu za prvega škofa dosedani škof v Meissnu dr- theoL et phlL Christian Scbrer-ber. Pri ocen« te pogodbe je treba upoštevati ono, česar ne vsebuje. Tako ne stoii v pogodbi nobena beseda o vplivu katoliške cerkve na šofcko vzigojo otrok in mladine in ničesar o obstoj ečEi cerkvenih redovih-Primerjan z ostalimi konkordati, sklenjenimi s Sv. stolico, ta pogodba niin od daleč ne zadovoljuje dosedanjih zahtev Vatikana Dejstvo samo, da je papežev minci' Pacelli kot nagrado za to prusko pogodbo dobil najvišje priznanje, ki ga more Vatikan dati kakemu duhovniku, dokazuje, da se v Vatikanu danes drugače gleda na odnošaje proti suverenim državam kakor nekdaj. Franjo Kulundžlč. Obsodba madžarske zastrunljevalke Budimpešta, 14. februarja g. Danes se Je pričela v Szolnoku peta razprava proti za-struipfljevalkam. Na zatožni ldopi je sedela 45 letna bogata kmetica Czeri. ki je leta 1936. zastrupila svojega 75 letnega očeta in nato še 70 letno mater. Po razpravi jn prečrtani« zdravniških mnenj, da je smrt obeh brez dvoma nastopna zaradi zasrtmpljenja z arzenocn, je sodišče zvečer razglasilo sodbo, po kateri Je bila obtoženka obsojena v smrt na vešaffii. Drzni čin ameriških banditov DetroH, 14. febrnarja. AA. BandM so napadli prostore tetografsike dračbe z namenom, da bi izpopali blagaino. Na mesto Je dospela takoj policija, ki se ie spustila s banditi ▼ borbo. Na mest« so ostali trije mrtvi m več taiden*. Wi!kins ne poleti na Južni tečaj Oslo, 14. februarja. AA. Za danes pri&iktfeSo prihod Wiflpinsa, ki se vrača v Ameriko. Kakor doznava)© bo Wifloms opora« to leto po4et m Južni tečaj. Opasno mazilo za lase Madrid, 14. februarja AA. V Granadi Je včeraj umrlo pet otrok, 16 pa Jfii je nevarno zbolelo. Otroci so se zastrupili z nekim sredstvom za mazanje las. v katerem ie bil strun. Smrt poljskega učenjaka Praga, 14. februarja h. Te dni je bival ▼ Pragi poljski učenjak Jan Bronyslav Rich-ter, knjižničar v knjižnici »Osollinski« ▼ Lvovu in tajnik poljske revije >Duh Slav-janski«. Mladi poljski učenjak je dne 12. t m. umrl in bo pokopan v Pragi. Aretirana trgovka z dekleti Suho ti ca, 14. febr. č. Dva ženska agenta železniške policije v Subotici sta opazila danes dopoldne sumljivo ciganko ter v njeni družbi dvoje mladih deklet. Agentinji sta pozvali vso trojico na policijo, ker se ciganka ni mogla legitimirati. Tu so ugotovili, da je bila namenjena ciganka Julija Laka-toš z obema deklicama v Kulo, kjer je imela dekleti oddati v neki javni hiši, vsako za 500 Din. Zapeljani mladenki sta šele na policiji doznali, kakšna usoda ju je čakala. Obe sta namreč ciganki verjeli, da ju je najela za službo pri nekih družinah v Kuli. Policija je Lakatoševo aretirala, zapeljanki pa pustila na svobodi. Rekorderska manija v Zagrebu Zagreb, 14. febr. n. Po sijajnem uspehu rekorderja Ledovskega. ki je igral nepretrgoma 85 ur na klavir, prijemlje rekorderska manija tudi druse godbenike in godce. Uredništvom zagrebških no vin je javil brivski pomočnik Pragutin Majetič, da je v sredo zjutraj ob 8. pričel srvirati na svojo tamburico ter da bo sviral še danes ve« dan, da postavi rekord 5fVurnega igranja na ta instrument. Majetič svira pod kontrolo v neki gostilni na Savski cesti. Vrhovni jugoslovenski rabin ▼ Zagrebu Zagreb. 14. februarja n. Iz Beograda Je danes v Zagreb prispel vrhovni rabin kraljevine Jugoslavije dr. Izak Alkalai. Na kolodvoru so ga sprejeli predstavniki židovske verske občine zastopniki rzraelitskih druatev ter odposlanci židovskega akademskega podpornega društva. Vrhovni rabin se bo udeležil jutri zvečer plesa židovskega akademskega podpornega društva Sava grozi s poplavami Beograd, 14. februarja, p. Po poročifih « ter»-iev ob spodtriem toku Save, k začete Seva radi ob njegovem lepem jubileju. V letih 1905. do 1908., s postankom srednješolskega revot ucion arno-n aciomatn ega gibanja na Hrvatskem in v Dalmaciji, ki jo .stalo v ozkih zvezah z društvoma »Narodna Odbrana« in »U j edin jen je ili smrt«, v času pred aneksijo Bosne in Hercegovine, ko je dozorevala ideja o enotni jugoslovenski državi pod žezlom kralja Petra, se ie odločilo nekoliko maturantov srednjih soi iz Hrvatske in Dalmacije za nadaljevanje študija v Brnu. Ko je L 1908. Dunaj kot središče slovanskega akademskega di-jaštva v monarhiji počel izgubljati svojo veljavo, ker je naše studentstvo bilo ata-kirano s takratno protislovansko politiko avstrijske vlade in je v spoznavanju visokih smotrov češkega zastopstva v dunajskem parlamentu začelo odhajati na češse univerze, se ie zopet del naših akademikov odločil za Brno. Na Hrvatskem je ponovno zavladala madžarska prepoten ca poa zloglasnim banom Rauchom in tudi to je smelo za posledico, da se je precejšnje število hrvatskih akademikov preselilo z zagrebške univerze v Prago in Brno. Tako se je torej v Brnu znašlo lepo Število jugoslovenskih akademikov, ki so tar koj uvideli potrebo po skupni organizaciji. Dočim so jugoslovenski študenti v vseh visokošolskih središčih monarhije kneH 5voja društva s plemenskim obeležjem, so se pokretniki novega društva v Brnu prizadevali, da združijo v enoto Srbe, Hrvate, Slovence in tudi Bolgare. Inicijativo za osnovanje akademskega društva v Brnu 90 L' ervtheme infectieux< ali »ppldemique«, kateri pa ee ni polagal -> vobče nobene važnosti, nobenega pomena, ker ne povzroča ne vročine, ne glavobol a_ ne utrujenosti, nobenih bezgavk, temveč samo neznatne izpuščaje po obrazu in končinah. Začenja so z živi obrobljeno rdečico na licih. Ta rdečica se veča 'io velikosti otroške dlani. Otroci čutijo samo neko napetost in vročino na obrazu. Rdeče lise so slične onim pri ošpicah. p>javljajo ee za uhlji, kmalu potem po rokah in nogali. po životu pa skoraj nič, razen na zadkih. Lisa izgleda v sredini ali ob robu tako, da imamo neenakomerne o&ke obročke ali njih obriee. Karakteristično pri izpuščaju in rdečici je to, da sčasoma izsflne popolnoma, a se potem zopet pokaže, čeprav v milejši intenziteti (Reinterotio). Izpuščaj traja približna en teden do deset dni, potem pa izgine. Bolesen je nalezljiva, njen povzročitelj pa ni man. Ker j« »L' ervtheme epidemi-que<, kakor že ime pove, nalezljiv in nastopa epidemično, bi morali oboleli otroci iz previdnosti ostati doma najmanj teden dni. Ženske med seboj Ljubljana. 14. februarja Predpust Je. Ljudje se ženijo in može aH pa uhajajo drug od drugega in si poiščejo nove ljubezni. Zlasti živahno je takole v predmestjih, kjer se vsaka novica predelava in prerešetava na dolgo m široko, kjer se ve za vsak majhen skandalček, kaj šele za nerodne pregrehe. Po navadi se take stvari obravnavajo v gostilnah in pride včasi kar na mestu do izredno zanimivih scen. Najhuje je. kadar se vnamejo ženske. Znano je, da baš ženska napravi, če je huda in jezna, kravala za deset moških. Priletna gospa Mara je bila vdova dolgo vrsto let Pojavljali so se razmi ženini, naposled pa se je. šele lansko leto, !e navdušila za gospoda Mihaela in stopila z njim vnovič pred oltar. Sprva sta živela oba v prijetni harmoniji, da so jima ljudje kar zavidali toliko srečo. Prijetna zakonska idila bi morda trajala tudi še dalje, da ni bila gospa Mara preveč zaposlena v gostilni. kjer so gostje radi buknili kako tako, ki jo ni slišala rada ne Mara in ne Mihael Med obema se je naenkrat razvnel prepir. Sinje nebo njune zakonske sreče so zastrli oblaki, iz katerih so udarjale strele. Na sceni se je naenkrat pojavila tudi mlajša konkurentka gospe Mare, živahna Pepca. Gospod Mihad se je naenkrat obrnil od svoje boljše polovice ln odšel s Pepco. ki se mu je zdela vse bolj blagega srca. Oba sta se preselila aa stari dom gospoda Mihaela In živela prav srečno. Predsoočnjim sta se nahajala Pepca in Mihael v neki gostilni v severnem predmestju. Kramljala sta med seboj in z dragimi gosti. V gostilni sta se počutila prav prijetno In po domače. Morebiti bi ga spila še pol Kterčka, če se ne bi nenadoma odprla vrata ... V sobo je prihrumela gospa Mara. Postavila se ie ▼ sredo sobe, pogledala ostro okrog sebe la opazila njo, ki ji je odtujila moža. Gospa Mara je stopala po sobi, korak za korakom. Kadar se je prestopila. je dvignila glas in pozvala Pepco-»Izgini! Mart iz gostilne!« Pepca ie vstala izza mize in »e pomikala korakoma nemalo preplarena do vrat druge sobe. Tam pa se je situacija nenadoma spremenila. Kot bi trenil, ie Pepca posegla Igraje ocistfte vse predmete ia medenine clta> afuminiuma, emaila, stekla in porcelana samo t \IM-cta Kajrt samo VIM povzroča da so predmeti čitfl ln snažni 1 v žep, kjer je hnela spravljeno poffitersfc steklenico, in zamahnila. Počila je najprv« po glavi gospe Mare. Potem pa se je spet obrnilo. Gospa Mara se je malo zamajala, nato pa znova naskočila nasprotnico. Kot bi trenil, ti je izvila takrat še celo steklenico iz rok, pograbila Pepco za vrat in steklenico na njeni glavi dobesedno razbila. V rokah sta ji ostala dva vratova: Pepčin ia steklenice. »JežešmarSa. po meni Je!« Je mecSa daj Pepca. »Preklemano me Je vsekala!« Je kričat* gospa Mara, ki }o ie oblivala kri Navzlic temu pa je sledilo še nekaj krepkih zamahov od obeh strani, dokler niso prihiteli gosti in obe amaconki razdružili. Odnekod jo je slednjič primahal tudi stražnik, ki >e popisal »dejanski stan«. Nasprotnici sta se razšli šele, ko sta M ozmerjali z najkrepkejšimi izrazi in odhiteli vsaka k svojemu zdravniku. Bili sta seveda obe v buškah in ranah. Komedija se bo nadaljevala pred sodniki, gospod Mihael pa sedi doma, sicer malo v skrbeh, vseeno si pa misli: »Primoj ... pa le ne« kaj veljam, če se dve takole obdelata za« radi mene . . .«__ Iz škoSje Loke $— Umrli to v mesecu januarju: Vs* lerttin Benedik, drvar ▼ Železnikih; Mar»< ja Čeferinova, užitkarica v Gornji Zel in r; Anton Luznar, delavec v Dolenji vasi; Jo« žica Kristanova, hči služkinje v Puštalug Blaž Guzselj, bivši kamnosek v Škofji Lo> kr; Marija Oblakova, pocestnica v Gabt» ko; Anton Bogataj, vžitkar v Železnikih« Mihael Blaznik, posestnik ki trgovec Škofji Loki; Matevž Krmelj, posestnikov sin na. Logu: Anton Jamnik, posestnik na Trati (kolodvor); Terezija Skarabotova, delavčev« žena ▼ Škofji Loki»Kark»vees Matevž Gašperin, občitafci ubožec v Skods« ji Loku___ Doraščajoči mladini sodimo zjutraj čašioo naravne »Franz Josefove« greo-cice. ki doseže radi tega, ker čisti kri, želodec tn oreva pri dečkih in deklicah prav znatne nspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagat enih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva pri vseh lekarnah, drogeriiah in špeo*. rijskih trgovinah. Trije zločini * Prekmurju Pekel r družini — Žena nbfla moža — Dva roparja ngrabUa 500« dinarjev — Svinčnik izdal nočnega vlomilca Dolnja Lendava, 14. februarja V zadnjem času se je zgodilo pri nas par grdih zločinov, ki so oblastvora P^zrocili resne preglavice. Na Svečnico je bil ubit tukajšnji pekovski pomočnik Peter Cipot Nad 30 let je bil poročen z ženo Mamo. V začetku Je bil zakon še dokaj srečen, a vojna je vse preokrenila. Ko se ie moz vrnil z bojišča, doma ni več našel družinskega zadovoljstva. Zena ga ni več marala in trru je neprestano povzročala nadloge. Pravi pekel pa se je šele začel, ko so v hišo dobili zeta Štefana Utnošo. Štefan ie poročil Cipotovo hčerko, ki pa - >-~—. -——- Je na porodu umrla. Njena smrt je še danes « je t»la smrt neizogibna, zavita v kopreno misterijoanosti. Govorilo ! se je hi se govori še vedno, da je zet imel taščo rajši kakor ženo. Da bi zavezal ljudem jezike in zavrnil vsak sum, se je zet Štefan po smrti svoje žene preselil nazaj k svoiim staršem, kjer pa je ostal le par tednov, nakar se je na prigovarjanje tašče zopet vrnil v Cipotovo hišo. Tašča je bila vanj tako zaverovana, da mu je izročila svojo polovico posestva. Zaradi novih govoric se je Štefan odločil k temu, da se je v drugič poročil. Zakon pa ni bil srečen, ker ga .ie motilo intimno razmerje med Šteianom in taščo. Cipotovo ženo. Štefamvva druga žena je zatorej zapustila novi dom in si šla služit krtih kot preprosta dekla. Štefanu in Cipotovi ženi je sedaj ostal na poti samo še pokojni Cipot Ker ie bil še do polovice lastnik posestva, ga je žena neprestano nadlegovala, naj tudi on izroči svoi del zetu Štefanu, da bo on gospodaril. Peter se ni dal zlepa nklonitL Mnogokrat je tožil svojim prijateljem, da ga žena in zet ne marata in da sluti nesrečo. , . Na Svečnico Je Peter Cipot prinesel domov precej mesa in slanine, da bi lepo prebili praznike. Ker pa se je vendar bal prepirov, ali pa. ker je slutil zlo. je oovabil s seboj na dom še prijatelja Genca. V njegovi prisotnosti je v lepem, prav prisrčnem tonu povabil ženo k mizi. Ona pa ie povabilo sirovo odklonila m moža opso-vala. Geocu ie prepir postal neprijeten, zato se Je poslovil. Ko je bil oddaljen že nekai korakov od hiše. ie zaslišal močan udarec ia padec. Ko se je ozrl. se ie na vratih pojavil Štefan Utroša. ki Je poklical Genca nazaj z besedami: »Pridi, da boš videl, kako ie pijana svinja padel m se sedaj dela kakor da bi bil mrtev!« Gene je ubogal m stopil nazaj v Croo-tovo hišo. Našel ie Petra Cipota ležečega na tleh. Dvignil ga je in ga sam spravil na posteljo, ker trn Crootova žena m zet nista botela pomagati. Peter Cipot ie bfl 8e Pri »res« ta k> Oe«o« dafc .na me Je udarila!« »Res je, udarila se« caN * pcttraD« ^Rmriu nato Je Peter Cipot fedfbnB. Seno pa so aretiraH. Pri zaslišanju se je govariala s sUobrauom, češ: »Pokojni Peter me je hotel napasti * n»« Jem, pa sem ga sunila, da je padel — » ko je ležal na tleh, sem ga udarila s to« lom« _ « Pri raztelesertu te kotnlsfta ugotovila, m Je pokojnemu Petin Cipotu zaradi udarca s kolom počila lobanja v dolžini 20 cm m Rop na cesfl PH*estiifk Štefan Somi se te We& dnevi vračal iz Beltincev domorv v Kad-možamce. Ko je prišel preko malega mo-stiča, sta iz zasede skočila na cesto krog znane Krajnčeve mame od Sv. Florjana, ki je rodila 9 sinov, z gdč. Berto Ogrizkovo rz obče spoštovane rodbine v Kostrivrrici. Bdlo srečno 1 * Radijski aparati v naših vlakih. Kakor poročajo iz Beograda, je med generalno direkcijo naših železnic in MHoradom Risti-čem v Beogradu bila te dni sklenjena pogodba o instalacij! in eksptloatacijj radijskih aparatov v brzih hi potniških vlakih na vsei železniška mreža v Jugoslaviji. V prvi vrsti se bo uvede! radio v brzih, pozneje pa tudi v potniških vlakih. Radijski aparat bo nameščen v oddelku vagona, na katerega streh« se bo nahajala antena. Nad vsakim sedežem bodo postavljeni kontakt! za slušalke. Taksa za poslušanje radia se bo določala po daljavi potovanja. Za prvih IGO kfflometrov bo znašala taksa 10 Din, ra vsakih sledeah 100 kilometrov pa po 5 Din ZelezmSkl uslužbenci bodo imeli 50 odstotkov popusta. Ista olajšava bo veljala tudi za ostale državne uradnike. Listki za poslušanje radia se bodo prodaia'i v vlake * Podoora rodbinam ponesrečenih mornar jev. Uprava Dubrovačke paroplovidbe je razposlala vabila na plenanio sejo uprav-nega odbora, na kateri bo predsednik družbe topregovoril žalno slovo mornarjem, ponesrečenim na potopljenem parobrod« »Da-ksa«. Odbor bo obenem sklepal o podpori rodbinam ponesrečencev. Komemoracijo je priredila tudi trgovska pomorska akademiia, aa kateri so dovršili svoie študije častniki »Oaksa«. * Apel aa usmiljena srca. Dne 14 jarm-ettfa t L ie poleg postaje Stična na tamoš-njem prehoda povozil viafc Vpre®o običaj- nega podeželskega voza. Pri nesrefi sta bila Ubita oba konja, voz zdrobljen voznik pa se je težko ponesrečil in leži v ljubljanski bolnici Voznik, lastnik vprege Maver Franc trpi škodo okrog 6000 Din. Kot Invalid, slep na levo oko, je s prevažanjem lesa iz zagradske okolice v Stično preživljal sebe, svojo ženo in 6 nedoraslih otrok. S to nesrečo je vsa rodbina, ki živi v mali koči v vasd Deča vas pri Zagradcn, zašla v Skrajno bedo, kajti oče leži še vedno v bolnici in ni upanja, da bo kdaj toliko ozdravel. da bi mogel v redu preživljati svojo številno družino. Če pa ozdravi, si brez sredstev ne bo moged nabavatj konj in voza. Ker ni upanja, da bi ma železniška uprava povrnila škodo, saj je nezgodo zakrivil Ma-\er sam, se po tem potu obračamo na usmiljena srca, naj priskočijo ubogi rodbini pa pomoč Prispevke rada sprejema tudi upia-va našega lista. * Po 15 letih se je vrnil h roškega ujetništva v svoj rojstni kraj Ado neki Jovan Varda, ki je prijel v ujetništvo L 1915. v KarpatEi. Potoval je fz Rusije do doma preko štiri mesece brez vsakega denarja. * Požar v gozdu pod Grintovcem. V noči na 11. t. m. je pogorela v gozdu pod Grintovcem lesena delavska koča, last po-sestnice Helene Povšnarjeve iz Zg. Kokre. Škoda znaša okrog 8000 Din. Kočo sta zažgala neki moški m ženska. Moški, ki je bil oblečen ▼ rjavo obleko, j© star kakih 36 let, ženska pa, ki jo je moški kMcal za Franco, je stara okrog 40 let in je bala ogrni ena v črn plašč. Oba sta nosila nahrbtnike, zaradi česar se sodi, da sta bala po-žigalca tihotapca. Novo! Ob pol 6., pol 8. in 9.! Buck Jones v filmu senzacij in največjih pustolovščin Kri govori. , •! KINO IDEAL * Razne nesreeče in nezgode. V thibtjan-sko bolnico so pripeljala predvčerajšnjim ponoči in včeraj več ponesrečencev, po večini z dežele. Pri avtobusni nesreči pri Šmarju se je težje poškodoval tudi preprodajalec starin Josip Ščinkovle z Vedskega vrha pri Šmarja. Zdravil se Je par dni doma, na odredbo zdravnika pa je moral predsinočnjim v bolnico. Zlomljenih ima več reber. — 55 letni posestnikov Janez Plan-kar iz NakJega pri Kranju je vozil predvčerajšnjim hlode proti Kranja. Na klanca pa se je voz nenadoma prevrnil in pokopal Plankarja pod seboj. Udrlo ma je prsni koš, dobil pa Je toda druge poškodbe. — 70Jetnemn posestnSkm MIha Lušdnu iz Zag-maric pri PodTažaci je na cesti spodrsnilo. Padel je in si zlomil desno roko. — Posetnik Janez Žargaj iz Cerkelj pri Kranja ie padel včeraj z voza m si zlomil desno nogo. — Na Vrtači sg je pri telovadbi zlomil levo roko 10-letna dijak Karel Vodnik, stanujoč na Vodnikovi cesti v ŠiSki * Obsojen član nazarenske sekte. Pred okrožnim sodiščem v Velikem Bečkereku se je vršila obravnava proti Petra Jevremovn, ki je bil obtožen kot San nazarenske sekte, ki je v naši državi zabranjena in se smatra za ilegalno organizacijo. Obsojen je bil na mesec dni zapora pogojno. * Umetniška Matica v Ljubljani javlja članov In poverjenikom, da so publikacije za L 1929. pripravljene ter da se bodo razposlale te dni Zakasnitev so zakrivile tehnične težkoče. kar naj blagovolijo člani oprostif. * Obleke la klobuke kemično ČIstL barva »»'»sira tovarna Jos. Reicb. * Gospodinje! Vaše oerilo pere, posuši monsa aH lika tovarna Jos. Reicb- Iz Ljubljane n— Vstajenje. Danes ob 14.30 ori bo predvajala ZKD fMm, ki je posnet po slovitem romana »Vstajenje«, delu velikega misleca in pisatelja Leva N. Tolstega. V filmu predstavlja gfavno vlogo Katijuše slavna Dolores del Rio, njenega partnerja pa Rod la Roque. O romanu bo govoril uvodoma proi R. PavKč. Fiiim se ponovi še jutri ob 11. uri dop. u— Kongres Male antante v Pragi. Prh jave za kongres v PragS so zaključene. Udeleženci, ki se ne udeleže nobene ekskurzije, plačajo 660 Dan, drugU pa 760 Din. Denar se bo pobiral od 19. do 21. t m. dnevno od 10. do 12. v so« SSUJ na univerzi o— Iz gledališča. Drevi bo v operi pevR v sezoni Pucctafleva opera »Bofcecne« za abonma D, v nedeljo zvečer pa opereta XRri teh rrfadenkab« z gostom Dragom Hržičem h Zagreba v vtogj ScJnuberta. — V drami bo danes ob 15. dfafika predstava 9tr4ndbengove >Neveste s krono«. — Cene izredno znižane, na kar opozarjamo tudi ostalo občinstva DrevS ho ▼ drami predstava Nestroyeve borke »(Za ljubezen so zdravila« pri znilžanSi cenah. V nedeljo se bo ob 15. igra! v drami »Gvrčefc za pečjo«, rvečer pa »Naš gospod župnik«. Obe predstavi ljudski pri znižanih cenah. — Gosto-vanje »S kije ptice« ▼ operi bo 17. lo 18. t. m. Baletna m panrtominiska skupina »Sinja ptica« vživa svetoven sloves. o— Burka »Svetilk« zadnjič na Šentjakobske* odra. V soboto 16. in v sede*)o Hi t. bl bo ponov4 ScnMntMU fldci zadnjič tevrsrtno burko »Svetnik«, ki je s svojo satirično"- humoristiano vsebino doživela poooln uspeh. Pridite, da se nasmejete! Vstopnice v trgovina gosp. Miloša Karnačnika na Starem trgu. u— 45letnlco službovanja bo praznoval jutri železničar kurjač g. Janez Mencei, ki je v teku svojega službovanja prevozil vse najtežje proge v Sloveniji in Bosni. Čeprav je bil, zlasti na Krasu, neštetokrat žameten in pogosto obtičal v snegu, je še vedno mladosten in krepak. Še mnogo let! u— »Soča«. Drevi bo predaval v salonu pri Leva gospod proi. Emil Adamič o svojem potovanju po Bolgariji. Društvo vabi vse člane in tudi prijatelje. Po predavanju nastopi iz prijaznosti kvartet 'Ljubljana«. Pričetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost o— Československš Obec v LJubljani. V nedeljo 16. t m- v Narodnum domu veseloigra »Krojač, čevljar in Gašperček«. Igralo se bo slovensko. o— Uprava kopališča SK TOrlJe Javlja, da Je zimsko kopališče na splošno žeilo od današnjega dneva dalje za splošen pose' otvorjena ob sobotah popoldne od 16. do 20. ure in ne kakor doslej samo do 16 ur* n— Javna prošnja. Prejeli smo: Srednje-velik čm, kosmat pes je ugriznil v četrtek zvečer v Šelenburgovi ulici pred trgovino Tičar na motfkhi vozečega se g. Zwolin-skega, družabnika tvrdke The Rex Co. Ker je mogoče, da je bil pes stekel ati okužen, se naprošajo vsi oni, ki so bili takrat v bližini, da pošljejo tvrdki The Rex Co, Gradišče 10, točne® opis dotičnega psa ali pa javijo njegovega lastnika, da se s tem orno-goči preiskava zdravstvenega stanja psa. Zdravniki vporabljajo za različne primere stekline razna cepljenja, zarada česar je preiskava zdravstvenega stanja psa velikega pomena, da se s tem preprečijo strašne posledice take inekedje. Prosimo vse one, ki bi Jim bilo kaj znano, da »o Čimprej Javijo na gornfl naslov. n— Oblastna strelska drnžhra v Ljubljani obvešča članstvo, da bo v nedeljo 16. t m. streljanje na rožniškem strelišča. Sprejemali se bodo tudi novi člani. Streljanje za člane obvezmo. Začetek ob 9. uri. o— Slavistični klub DSFF v Ljubljani opozarja občinstvo, da bo debata o nedeljskem predavanju režiserja g. Cirila Debev-ca ▼ nedeljo 16. t m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani univerze. Snov o naši gjedališka kritika je že v nedefjo privabila Številno občinstvo. Vstop prost b— 25 letnica pevskega društva »Lfrib-ttanskl Zvon«. Jutfl v nedeljo ob pol 11. dopoftdne sestanek zastopnikov društev In prijateljev »Ljubljanskega Zvona« v 4anr ski sobi kavarne »Bmona«. Vsi, ki »o preje® vabila, še enkrat najvljudneje vabljeni na ta razigovor. u_ Valčkov ple« ljubljanskih natakarjev Je v četrtek zvefer v Unlonu prav dobro uspel. Ni sicer bilo gnječe, toda razpoloženje je bilo ves čas sila prijetno. Kitov orkester je pridno skrbel za glasbo in tako so vsi plesalci pvl vodstvom g. KoSička lahko prišli na svoje, ker razen priljubljenih valčkov tndi niso manjkali moderni plesni komadi. Prireditev je po svojem intimnem in najdostojnejšem, uprav elegantnem razvoju gotovo usraiala vsem, ki s? jo pose ti ti n_ Člani pevskega društva »Ljubljanski ■von« 6e pozivajo, da se udeleže pogreba ustanovnega člana g. Josipa Ziberne dane« ob pol 17. izpred bile žalosti na Starem tr-gu 34. Vsi in točno! o— Za slepe. Iz neke kazenske zadeve je bilo nakazanih 200 Din potom odvefcnka g. dT. I. Modica Podpornemu društvu slepih. Iskrena hvala. Posnemajte. o— Koliko Imamo avtomobilov. Po novefS statistiki imamo v Ljubljani 450 osebnih avtomobilov rn 117 tovornih voz. Med osebnimi avtomobili so všteti tndi avtobusi, ki sfkrbe za promet z okolico. Motornih koles imamo skupaj 375. —a V izložbeno okno ie zavozll V takem prehodu Pod tramčo ie predvčerajšnjim obračal hlapec Ivan Jeraj enovprežni tovorni voz. Pri te-n Ie zadel z zadnjim delom voza v brivsko izložbo Antona Šinkovca ter razbil veliko šilpo. ki se ie sesula na drobne kose. Jeraj, ki tega sevada ni povzročil nalašč, je napravil okrog 1250 Din Škode Lastnik hiše g. Olap Je proti poškodbam zavarovan. P pCe&ni (ho$e& TaGo\ ^ vabi na zaključni ven• ček, ki ga priredi v soboto 15» februarja ob 20. uri na Taboru. - u— H požaru v tovarni »Kuverta«. Kakor smo poročati že včeraj, je nastal v četrtek okrog 12.30 v prostorih tovarne »Kuverta« na Vožarskem potu nenadoma velik požar. Ogenj je bil k sreči še hitro opažen ki so ljudje o nesreči obvestili gasilce. Ti so požar kmalu pogasčK. Goreti je pričelo zaradi tega, keT se je vzžgal papir od iskre, ki je skočita iz zakurjene peči. Zgorelo ie mnogo izgatovtjeaih kuvert, nekaj miz, stolov in orodja. Vineli pa so se tudi leseni de® poslopja. Poslovodja g. Josip Oor-janc je navedel, da Je požar povzročil družbi okrog 60.000 Dim škode, za 10.000 DSn pa Je oškodovan tudi lastnik poslopja g. TihomI J etiko. Škoda je krita z aavaro-vainino. u— Tatvina kolesa. PredvGenajBnfcn Je neznan tat odpejjaj iz veže hfše št 12 na Goaposvetsfcl cesti 90 Din vredno kote last Vladftmdra Samojtova. Ukradeno kote je znamke »Oorec«, prostega teka in črno pleskamo. u— TamboraSko drugtvo Krim v*bl ta maškaradni pies v nedeljo 16. t m. ob * un v salonu gjosfalne prj Jerneja, Sv. Petra cesta n— NezaieOen oMsk v stanovanja. V stanovanje privatne uradnice Pranje Ver-Sčeve se je vtihotapil neznan dolgoprsitnfk, ki je segel na visoko omaro, kjer je pogra- DANES PREMIJERA! Ob 4., četrt na 7^ pol 9.! Lya de Puttl r Otem ljubezni, strasti ta ljubosumja Noč izdaje Kot partnerja: linrs Haiison 'in Warwick Ward Bosna film! FIlm iz podzemlja velemesta Dublin! Tel. 2730. Kino »Ljubljanski dvor" b€ ziato žensko uro ki zopet kzgina. Tatvino je izvrši po izjavi oškodovamke najbrže kak berač ali pa kak nakupovalec stare obleke, katerih je bdio tisti dan več v hiši o— Sokol Moste proslavi danes ob 20. svoj vstop v Sokola kraljevine Jugoslavije s slavnostno prireditvijo. Spored: govor, točke pevskega društva »Moste«, nastop orkestra, deklamacije in spevoigra »Ponos za ponos«. Uoamo, da počaste bratska društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo z obfflnim obiskom to lepo prireditev. a— Plesni krožek Tabor vabi obiskovalce plesnih vaj in tudi druge, ki se želijo prijetno pozabavati ob zvokih sokolskega jazz banda, na današnji zaključni venček, ki bo ob 20. v velika in stranski dvorani na Taboru. Vabljeni vsi! o— Pose trnkom boben sker« karnevala SK 18-rfje. Za daoašoji Ic&raevai. ki bo r vseh prostorih hotelo Urak»oa, se posebna vabila niso razpošiljata. Kakor te bito le poudarjeno, so povabljeni v«, ki si žeie res prave domaČe in neprisiljen« rabave. Parofa današnjega karnevala je čim več veselja In zabav*. Pričetek karnevala bo ot> twi 9. Dohod za maske }e skoei stransko tevn garderobo. Sprevod mask bo po prvi četvorki. Vsi po-seinilri raaen mask dobe skupno z vstopnico posebne elasovaiLne listke, s katerimi bodo votiH najepSo masko. Najorigmanejšo skupino bo dokv-&k> posebno naesodišče. Rezultat tekmovanja se razglasi tako) po demaskiramin ob 12.30. Za najlepšo masko ia nafarigioallinejšo skrapino so razpisane posebne nagrade. Po 12.30 se izvo* bratji-oa karnevala. Za to bodo glasovali gostje sami. Tozadevne glasovnice se dobe v vseh paviljonih. Nabiralniki za kraljico karnevata oddanih glasovnic bodo pri vbodu v bar in pri obeli pa-viijonfc levo in desno od odra. V prvem nadstropje bo nameščen v befi dvorani velemest™ bar. kier bo razvnemal goste priznam jazz-band »Emona«. Ostali paviljoni bodo v veliki, odnosno stranskih spodnjih drvoranah. V veliki dvorani levo od vboda bo pavifioH za kavo, 6aJ in fikerie. V tovora kotra ob odm bo pavflion »a cvet«, v desnem totn pa za bazarske predme«. V verandi in zelene dvorani bodo na razpolago Jestvine, vino. 8-keniS, bre®alkobo^ne pijače in drugo. Pri prireditvi bo sviraJ danes naftoKS iazz-band Ljubljane Merintrjev-^azz. VeJika dvorana bo rezervirana samo z« ples in rajanje. Na baSkomi bodo reaei-virani posebni sedeži za tihe opazovalce Dvorana bo naravnost siiajoo dekorirana. Veselo karnevalsko rajanje bo traialo do ranih Jutranjih nr. u— Akademiia PRK. Drevj ob pol 20. bo v Delavski zbornici akademija PRK državne realke v Liubliani pod častnim pokroviteljstvom g. bana Dravske banovine ta konzularnega zbora v LJubljani a— Pobegnil je pes, vodčjak. star 9 mesecev. Sliši na ime »Dragi«, bro(J znanice 437. Najditelj naj ga proti nagradi dovede v drogeriio >Adrija«. Selenburgova nEca. Iz Celja e_ Odpravite nesramno razvado! Policija Je prejela v teku časa že lepo število ovadb, da trotove služkinje m sobarice aH na celo gospodinje same iztikavajo preproge. posteljnino, brisače za prah in drugo enostavno skozi okna svojih stanovanj na ulice, kjer morajo seveda vso nesnago tn bacile odnesti pasanti na obleki ta v p5ju-ah. Dnevno se v iavnosti množe pritožbe Droti takim malomarnim osebam. Cesto se pa pripeti človeku ka sra nenadoma z višine pokrije tak prašni oblak, da se na niesov protest za hip oriikaže v oknu nad vse radosten ženski obra? in mu zadoni na uho zvonka smeii. večkrat celo pravcat krohot Prosimo mestno načelmištvo in policijsko predstomrštvo. da v bodoče proti takim osebam uvedeta posebno stroge mere im kazni, da ho ta nehiRijenačna in vse obsodbe vredna razvada za vedno izkoreninjen«. e— Smrtna kosa. V cefijska javni bolnici Je umrla 43-1 etna Marija Vengustova. žena slikarja iz Celja. Blag Ji spornim! e— Še danes si rezervirajte vstopnice za predstavo >Radakalne kure«, ki jo nameravajo vprizoritS v primera zadostnega odziva v celjskem gledališču Mariborčani v sredo 19. t m. zvečer. Ako ne bo rezerviranih zadostno število vstopnic, se predstava ne bo mogla vršiti. Prepričani smo, da CeHanj ne bodo zamucSM te res zabavne dr. DoboviSkove burke e— Zaključni venček plesne šole Trgovskega društva bo 15. t m. ob 20. v veliki dvorani hotela Cerjski dom. Sviral bo Ne-godetov jazz-orkester. Vabila se niso razposlala, ter vabi odbor po tem potu vse prijatelje trgovskega stana. Pričakovati je, da bo t« prireditev prekašala vse dosedanje. Vstop prost e— Pobegla zaročenka. Predvčei ai?5a$m it Mto med «Oorrm3mi vestmi« javljeno, da ie zagrebški pobe® prijavil neki Franc G, da mu je tik pred poroko pobegnila njegova zaročenka Ivanka doma iz Voj-rtiba pri Celja, in ma baje odnesla obleke in denarja za 10.500 Din. Za dekletom je bala itzdana tiralica. Včeraj se je Ivanka 2. sama agfasila na celjski poficifi in povedala, da Je res uSla ia Zagreba in da je odnesla s seboj vso obleko, ki ji jo ie kupil ženin, da oa se ni hotela poročiti z njim. ker bi baje morala prestopiti v kako drugo vero. ker le po njeni fcrfavl omenjeni G poročen te Ima tudi dvoje otrok. KoUko ie resnice na njenih izpovedbah. bo ugotovila policijska preiskava. e— Najden embrio. Te dnd so naši dela vd, ki so praznili na travniku za Skober- netovim hotelom med Jurčičevo ulioo in potokom Sušndoo sod z gnojnico, manjši človeški embrio. O najdbi je bila takoj obveščena policija, ki je ugotovila, odkod je bila gnojnica pripeljana in je takoj prišla na pravo sled. 2e lani je prijela policija ovadbo, da je neko dekle, doma iz Kamnika. odpravilo telesni plod. Dekle Je bilo včeraj aretirano in zaslišano. Iz Maribora a—Konstituiranje zdravniških odborov v mariborskem okrožju. V srezah Maribor Levi breg ie 6 zdravniških okrožS: v Sv. Jurju ob Pesmici, v Krčevini. v Sv. Lenartu, v Sv Trojici, v št. Ilju in Marij Snežni. Razen v Mariji Snežni so se zdravniški odbori že povsod konstituirali. Načelnik odbora v Krčevini ie župan Peki ar. v Sv. Lenartu župan dT. Milan Gorišek, v Št. Flju župan Svati, v Sv. Juriju žuoan Vo-lavšek iz Zg. Sv. Kungote. Ker je načelnik odbora v Sv. Trojici, župan Perko iiz Go-čove. te dni umri ie potrebna volitev novega načelnika. a— Iz gledališča. »Radikalna kura«, vete-zabavna burka s petjem is godbo se bo uprizorila kot ljudska predstavi ob 20. Znižane cene. V nedeljo popoldne ob 15. se bo uprizorila zelo priljubi lena opereta >Orlov«, pri kateri bo debit rala člairea zagrebške opere Blanka Tomašičeva kot Kitty; zvečer ob 20. pa bo premijera 51a-gerja »Takrat v starih časih«, z nad vse repo in zabavno in prisrčno muziko — Slovitj ruska groteskni teater »Sinja ptica« bo gostoval 19. )n 20. t. m. z več u,i euluo veselim! in grotesknimi erodejankami Rezervirajte vstopnice a— Obrtno gibanje v Maribora. Meseca ianuarja jt bilo v Mariboru aa novo isda-n& 22, izbrisanih pa 17 obrtnih pravic a— V Slov. Goricah se ie te dni pričela rez. Sledovi lanske izredno hude zime se poznajo še letos. Namesto pozebHh so nasadi S vinogradnika' nove trse. Nekateri pozefct trsi so bili stari že nad 30 let. a— Civilna poroka. V četrtek 13. t m. sta se pri okr. glavarstvu v Slovenjgradon civilno poročala trgovec in gostilničar g Rudolf Goljat iz Dovž in gdč Katica Soršak iz Gorice Pri Pragerskem. Poročil ia je višji vladni tajnik g. Kleč, ki je poudarjai da ima zakon enako veljavo s cerkvenim. Priči sta bila trgovec g Ivan Rojmik iz Slov. Gradca in bivši obi. poslanec, sedaj tajnik ofcr. cestnega odbora v Slovenjgradcu g. Ovčar. Obilo sreče! a— Nenavaden dvig temperature. Dočim Je balo še v četrtek mraz, da so Mariborčani šklepetali z zobni se je včeraj popoldne temperatura dvignila na 7 stopinj nad ničla a— Smrt ie rešila trpljenja stoodstotnega vojnega invalida, trafikanta in branjevca v Studencih, g Ivana Gselmana. Umrl je v četrtek popoldne v splošni bolnica v Mariboru, star 40 let. Pokojnik zapušča ženo ta 1 otroka. Pogreb se bo vrši! danes, ob 16. iz mrtvašnice v Studencih na tamkajšnje pokopališče. Odbor udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot poziva vse članstvo, da se udeležS pogreba v Sm večjem števBu. Naj bo veEkemu trpinu lahka domača zemlja. a— Okrožna skupina državnih nameščen, cev In upokojencev v Mariboru bo tneia svoj občna zbor v nedeljo 16. t m ob l(i dop v ma!' Jvorarij Narodnega Joir-a. a— Pevsko društvo finančne kontrole »Danica« v Maribora se najlopleje zahvaljuje vsem, ki so posetiH dobro nspelo plesno zabavo v Gambrinovi dvorani ter pripomogli k uspehu. a— Nesreča kolesarja. Pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah se je včeraj ponesrečil 25 letni Drago Pesek iz Vukovskega dola Zadel je s kolesom v obcestni kamen in se nevarno potolkel po čelu In levem očesu. Mariborska reševalni voz ga je pripeljal v boinr co. a— Pea le ugriznil 15 letno služkinjo nfko Mimdovo iz Ormoža Ugriz je tako nevaren. da so morali mladenko z rešitnhm avtomobilom prepeljali v mariborsko bolnico. Po mestu se klati več papadSšvSi psov, ki so zlasti nevarni ded a— Napad sredi mesta. Na Kralja Petra trgu je bil včeraj ponoči od neznanih nepridipravov napaden 30 letm stavbeni tehnik Radomdr Valenta. Dobil je več udarcev po glavi in so ga morali prepeljati v botafocv. a— Renitenten zapornik. V policijskih zaporih je bil včeraj popoldne neki Ivan Turfc kateremu pa je nenadoma postalo dolgčas. Začel je razbijati po šipah in si pri tem prereza! žrle teT zapestje. Reševalni oddelek mu je nudil prvo pomoč. Turk je nora! do nadaljmega še ostati v zaporu. a— Ponarejeni 20%-ni kronski boni v Maribora. V četrtek 13. t. m. je bil v Mariboru aretiran 27-1 et ni posestniški sin Iv« Golavšek iz Marijagradca pri Laškem, ki je ponujal v neki banki naprodaj 20%-rri bon, glaseč se na 401.710 kron. Bon pa so v banki sporo ali ko! ponarejen na ta način, da je bila prvotnemu znesku 1710 kron pripisana »predaj 5e Številka 40. Fant je na policiji izjavil, da mu Je bon dala neka ženska v domaS vasi e prošnjo, da ji ga v Maribora proda, on pa ni vedel, da je falzifikat Da se stvar razčisti, ga je policija včeraj oddala tukajšnjemu sodišč«. Iz Kranja 9— Načelnik kranjske zadruge rokodelskih ia sorudmh obrti je še vedno Lovro Rebolj in ne Stanko Rebolj, kar j« bilo pomotoma poročano v zadnji vesti o gibanju kranjskih obrtnikov. r— Pod vozom opeke. Pretekli četrtek ■e je pripetila v Preddvoru huda nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško življenje. Janez Pravhar, posestnik iz Vogelj, je vozil iz Preddvora opeko za nekega soseda v Voglje. Pota pa ni dobro poznal. Na malem klancu blizu Dolenčevih hlevov v Preddvoru ni dovolij zavrl zavore, ker je mislil, da je klanec kratek. Na ovinku pa je ▼oz zadel s sprednjim delom ob obcestni rob dvigajoče se zemlje, da je potisnilo PravhaTja pod voz. Padel je na tla tako, da mu je šlo zadnje kolo čez roko in deloma čez prsni koš. Pravhar je obležal na tleh s težkimi poškodbami. Ljudje so prihiteli ponesrečencu na pomoč in ga zanesli v bližnjo hišo Ker ni bilo zdravnika dr. Varliča slučajno doma, so telefonirali na kranjsko rešilno postajo po reševalni avtomobil. Nato so ga prepeljali z novim udobnim avtomobilom direktno v ljubljansko bolnico. Izkazalo se je, da ima ponesrečenec poleg raznih poškodb stisnjen prsni koš in zdrobljeno levo roko. r— Transporti. V četrtek je izvršil novi reševalni avtomobil kranjskega gasilnega društva dva transporta, klicali so ga pa na tri kraje Prepeljali so z njim ponesrečenega Janeza Pravharja iz Preddvora in Marijo Manserjevo iz bratovske bolnice na Jesenicah v ljubljansko bolnico. Iz Pod-narta so tudi telefonijo klicali na pomoč, kjer se je v Posavcih pri Otočah zlomil nogo Janez Sargo. hlapec pri mesarju Li-kozarju v Cerkljah. Tega je končno popoldne prepeljal v Ljubljano avtomobil ljubljanskih poklicnih gasilcev, ki se je slučajno mudil na Gorenjskem, ker je bil kranjski reševalni avtomobil zaposlen z d mejim transportom. Ponesrečenca je pregledal zdravnik dr Bežek v Kranju, ki je odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Iz Tržiča 8— Tovarna Peko zgradi prvo stanovanjsko hišo za svoje delavstvo. Med delavstvom ie razglasila, naj se javijo vsi reflektarrti na tovarniška stanovanja in dede na te oriiave se bo potem zsrnadila ena ali tndi več stanovanjskih hiš na prostoru nasproti tovarne ob cesti, ki vodi na kolodvor. č— Predavanje Podmladka Rdečega križa, ki se le vršilo v torek popoldne in zvečer v šolski telovadnica, le uspelo v vsakem posrledn. Predavatelj s:, prof. Sest je izredno bister psiholog in ie dušo svojih mladih poslušalcev prijel tako spretno, da je zapustil v njfh neueasljiv dojem. Izra-nh. se ie želja nai bii e. profesor kmalu zopet orSel v Tržič, kar je rad obljubil m bo oribodtrii mesec zopet predaval. Prihodnje predavanje bo 25. t. m. o svetovnem zletu skavtov v Londonu, kakor smo že javili. Predavaj bo g. Pavel Kiunaver. ravnatelj meščanske šole v Zgornji Šiški. Z Jesenic s— Prireditve. Drevi prirede delavci Mar-■Snamc v vseh prostorih Sokolskega doma Svojo običa;no predpustno zabavo 8 plesom. Čisti dobiček prireditve je namenjen v podporo bolnim članom tega oddelka. Martinarji so se še vedno izkazali kot mojstri v prirejanju predpustnih zabav — Tovarniško gasilno društvo pa priredi v nedeljo zvečer v prostorih Delavskega doma na Savi predpustno zabavo pod devizo »prvi gorenjski vzorčni velesejem.« — Koncert, ki ga je minulo nedeljo priredilo pevsko društvo »Stol« iz Žirovnice v prostorih Sokolskega doma na Jesenicah, je razmeroma dobro uspel. Zbor, ki je sicer še zelo mlad, je dokazal, da ima precej dober glasovni materija! Žal, udeležba s strani občinstva ni bila baš najboljša, kar pa je tudi razumljivo, saj v času predpu-sta, ko je plesna sezona na višku, ni med občinstvom zanimanja za popoldanske koncerte kakor sicer. Iz Kamnika ka— Smrtna kosa. V četrtek 13. t. m. . t. m. razpisan v Kranjski gori, se zaradi nezadostnih prijav odpoveduje. — Upravni odbor mo-tokol. Ilirija. Slalom tekmo za prehodni srednješolski po-kal, ki jo je nameravate prirediti SK Ilirija v nedeljo 16. t. o«, v okolici Tržiča, se zaradi tekme za državno prvenstvo odgodi predvidoma na prihodnjo nedeljo 23. februarja 1930. Drsalne tekme za dr. Fnchsovo darilo te odpovedane zaradi nenadnega vremenskega preobrata. Vremensko poročilo JZSS: Kranjska gora in Planica javljajo pršič, jasno solnčno vreme. Temperatura ob 7. — 14, ob 12. na solncu + 23, zahodni veter, 25 cm prši-ča, smuka idealna, skakalnica v najboljšem stanju. Izgledi za nedeljo zelo ugodni. Velika planina, Krvavec in Kofce jasno in solnčno vreme, pršič, Pohorje javlja prav dobro smuko, Sodražica javlja idealno smuko na Travni gori. Občni zbor SK Save v Sevnici bo v nedeljo lfi. t. m. ob 15. v prostorih hotela »Triglav«. ASK Pitami« (nogometna tefccfla). NasfcdnA irrato naj bodo jutri v nedeljo ob 13.30 na igrišču: Kar Jo, Jug II., Pišek II., Lipovšek, GoJob, Baum I., IK, Klopčič, Mlinar, Sinkuie, Petrič I, H., Pfcifer, Franc, Oblak. SK Svoboda. V nedeljo trening tekmi s SK Grafiko in rez. ASK Pri morja. Naslednji igralci naj bodo ob 13.30 v naši garderobi. Fugina, Klan-fan, Paplar, Zore, Prašem, Batič, Zemlijak, Smolnikar, Ozebek, Milosavtjevič, Koser, Makovec, Habrht, Schlamberg, Janežič, Starman I. in II., Sluga, Brvar, Ja.kša, Hočevar, Drnovšek, Kriva-čič. — Točnost! ŽSK Hermes (nogometna sckcija). V soboto obvezen sestanek vseh aktivnih nogometašev v svrho nadatjnih treningov ter nedeljskega gostovanja v Celju. Posebno se poživljajo Sernec, Marinko, Draksler, Trobevšek, da se istega sigurno udeleže. Sestanek bo v drugi sebi gostilne Zvezde pri Kržiču ob 19.30. SK Krakovo. V nedeljo ob 10. trening I. in II. skupine na igrišču Primorja. Poz;vl.iam nasledn;e igrače: Erker, Logar, Jeršek, Marinko, Novosel, Blatnik, Novak. Grabrijan II., Grabrijan I., Jesen-ko, Kalaš, Kotiran, Komelj, Markič, Czenny, Bai-da. Sprager, Marinšek, Roškar, Slavič, Hudeček, KlančaT, Acetto. Opremo le dvigniti v soboto in nedeljo do 9 pri gospodarju. Iz SK Ilirije (nogometna sekcija). Članom nogometne sekcije, ki Teflektirajo na ugodnost zni- fane vstopnine v rtnako boinMSt (5 Oto), ns bodo izdajale izkaznice danes med 18. in 19. v kavarni »Evropa«. Obenem se bodo izdajale Midi naraščajsk^ izkaznice za 1. 1930. proti plačilu it zapadlega naraščajskega prispevka 3 Din mesečno. Ob istem času naj se zglase v »Evropi* zanesljivo Igralci I. moštva, kj nastopijo Jutri v Mariboru. Sestava moštva v članski knjigi. Rezerva igra jutri ob 15. prijateljsko tekmo s SK Slovanom; prvotno napovedana tekma s SK CeSe je preložena na kasnejši termin. — Plavalna sekcija ima trening moške skupine ob sobotah od danes dalje od 13. do 16. in ne kot doslej od 16. do 19. Večerni trening skakačev ostane isti kot doslej. — Vse članice bazenske in la-hkoatlet-ske sekcije, ki so bile določene za sodelovanje pri današmem karnevalu, naj se zgtese sigurno popoldne najkasneje ob pol štirih v veliki dvorani Uniona. One, ki so popoldne zaposlene, naj se zrjlase zvečer ob 7. Tudi ostaJe, ki bi hotete sodelovati, naj se zglase v Unioau. Juitri popoldne ob 14. trening tekma. Na igrišču v garderobi morajo biti ob 13.30 Hafner, Iva, Rena, Mara, Niki, Stana I., Nada. Riroej, Vida, Vaiči, Darinka, Stana II., Zlta, Sina. Ruša. SK Železničar, Maribor. OivvcortaJo se kfabi in društva, da je naslavljati vse dopise na naslov: S. K. Železničar, Delavnica drž. železnic v roke Josipa Fischerja, Mami bor. GOSPODARSTVO Narodno premoženje in narodni dohodek Cenitev narodnega premoženja in narodnega dohodka je bila že pred vojno težavna zadeva, zlasti za države, ki ne nudijo zadostno statističnega materiiala. na katerega bi ee cenitev naslanjala. Navzlic tem teSkočam je narodno gosporfarsld oddelek znane nemške velebanke Dresdner bank lotil tega problema in je izdal tozadevno statistiko za glavne evropske države, iz katere posnemamo naslednje podrobnosti. Višina narodnega premoženja posame®-nih evropskih držav odnoeno premoženja, ki odpade na posameznega prebivalca, je naslendja: skupaj na prebivalca Anglija 460 milijard mark 10 000 tnark Nemčija 350 „ 5500 H Francija 300 „ 7.000 Rusija 220 * * 1-500 w Italija 120 „ 3.000 „ Poljska 72 „ 2.500 „ češkoel. 60 „ 4.300 „ Švica 50 13.000 „ Rumrafja 46 „ 2.800 * Jugoslavija 28 » * 2.300 „ Mažarska 24 „ „ 2.700 „ Avstrija 23 ^ 3.500 „ Narodno premoženje Jugoslavije eenijo torej Nemci na 28 milijard mark ali 3So milijard dinarjev in odpade torej poTpree-no na enega prebivalca v naši državi 2300 mark ali 31.000 Din premoženja. Naše narodno premoženje se ceni torej precej nizko, vendar moramo pomisliti, da odpade v Italiji povprečno na prebivalca tudi lo 3000 mark. (Po jugoslovenskih virih znaša naše narodno premoženje okrog 400 milijard Din.) Zanimivo je pri tem, da so v Evropi povprečno najbogatejši prebivalci Švice, kjer odpade od 6kupnega narodnega premoženja povprečno na prebivalca 13.000 mark ali 175.000 Din, koj za Švico pa se vrstita Anglija z 135 000 Din na prebivalca in Francija z 95000 Din. potem pride šele Nemčija z 74.000 Din." Na drugi strani pa dobimo zlasti glede na našo državo zanimivo sliko če primerjamo višino narodnega dohodka odnosno višino povprečnega narodnega dohodka na posameznega prebivalca. Tu Je na čelu Anglija, kjer pride od skupnega narodnega dohodka na prebivalca letno 1500 mark (ali 20.250 Din), za njo sledijo Švica s povprečno 1400 markami dohodka na prebivalca, Nemčija s 1000 markami, Avstrija s 660 markami. Češkoslovaška e 630 markami, Italija s 600 markami. Madžarska e 430 markami. Jugoslavija s 320 markami in Poljska s 300 markami. Povprečni narodni dohodek na prebivalca le torei v na. gi državi ielo nizek in znaša le 4320 Din na osebo in leto ali 350 Din na mesec. Pri tem pa moramo upoštevati, da tu ni računan samo dohodek v denarju, temveč tudi n. pr. dohodek v pridelkih, ki jih kmetovalec sam konsumira, prav tako kakor tudi pri narodnem premoženju nI mišljeno samo premoženje v denarju in vlogah, temveč tudi premoženje v zemljiščih, posestvih, hišah itd. ____ Pred konferenco za carinsko premirje V ponedeljek se bo na inicijativo Društva narodov sestala v Ženevi konferenca držav, ki bo 6klepala o sprejetju mednarodne konvencije o carinskem premirju, s katero naj se za dobo dveh ali treh let onemogoči nadaljnje zviševanje uvoznih carin. Kakor je iz dosedanjih izjav posameznih državnikov razvidno, sporazum ne bo tako enostaven. Države sicer niso odklonile sodelovanje na konferenci, vendar bodo mnoge od njih stavile svoje pridržke. Rezultat konference bo skoro gotovo prinesel tak kompromis, ki bo posameznim državam omogočil naknadne korekture carinskih tarif. Posebno težavno stališče bo imela naša država, kjer od leta 1925 niso bile zvišane niikake carine in je znižanje posameznih postavk povzročilo nesoglasje med posameznimi carinami in s tem nujno potrebo. da revidiramo vso našo tarifo. Češkoslovaška vlada se je načelno izjavila za premirje, vendar je svoj pristop vezala na stališče, ki ga bodo v tem pogledu zavzele nasledstvene države, kar pa vlado ni oviralo, da je prišla istočasno s predlogom za znatno povišanje agrarnih carin. Avstrijske centralne organizacije industrije in kmetijstva eo pokazale malo navdušenja za premirje. Zlasti so agrarni krogi mnenja, da se mora prej izdatnejše zaščitiH avstrijska agrarna produkcija. Za carinsko premirje se še najbolj odločno zavzemajo Anglija, Francija in tndi Nemčija, ki je že pravočasno izvedla občutno novišanje carin na žito in moko. Tudi Italija in Poljska nameravata mavlti gotove pridržke. Zanimivo je stališče, ki ga bo zavzela Madžarska. Kakor poročajo iz Budimpešte, bo madžarski trgovinski minister Bud predložil konferenci memoran-dum, v katerem Madžarska zastopa stališče, da je za evropske agrarne države povsem earineko premirje nesprejemljivo, če se industrijske države branijo znižati svoje agrarne carine in jih še zvišujejo, medtem ko zahtevajo čim manjše ovire za izvoz Industrijskih proizvodov v agrarne države. Temu etali-5eu bi ee lahko pridružila tudi naša država, kajti agrarni proizvodi predstavljajo pretežni del našega izvoza, ovire pri uvozu naših agrarnih proizvodov v druge države pa končno zadenejo le našega kmeta, ki mora prodajati svoje presežke po toliko nižjih cenah, čim višje so uvozne carine v državah, kamor izvažamo. m Pred sporasntnom v vprašanju srbskih predvojnih posojil. Iz Pariza poročajo, da je med našimi delegati in zastopniki obli-gaciionarjev prišlo v principu do sporazuma in sicer na podlagi nove »a nas ugodnejše ponudbe, ki so jo nedavno stavili obligacijocarji in po kateri naj bi se anuitete za vsa posojila prvotno valorizirale na 55% zlate vrednosti in v 25 letih na 100%. Glede na te vesti so se obveznice srbskih predvojnih posojil na borzi takoj okrepile. = Francija mora pospešiti izvoi kapitala, da prepreči kreditno inflacijo. V francoski zbornici je te dni pričela razprava o finančnem zakonu, pri kateri je mnogo govornikov razpravljalo o nevarnosti kreditne inflacije v zvezi z dotokom deviz in zlata. Zaradi aktivne plačilne bilance je Francoska banka primorana kupovati devize in zlato, kar povzroča nezdravo naraščanje obtoka bankovcev. V zvezi s tem se že dolgo opaža dviganje cen v trgovini na drobno. Govorniki so bili mnenja, da je edino sredstvi za pobijanje te kreditne inflacije sistematično pospeševanje izvoza dolgoročnega kapitala v oblitei posojil inozemstvu. Tudi obilica zlata more imeti za gospodarstvo prav neugodne posledice. Pričakovati je, da bo vlada izdala olajšave za najetje posojil v Franciji. = Trgovinska pogajanja ■ Avstrije. Z Dunaja poročajo, da je naša delegacija v loku pogajanj glede pristanka naše države na zvišanje avstrijskih carin na žito in moko postavila svoje protizahteve, ki se nanašajo na znižanje avstrijske carine na govejo živino in na pristanek Avstrije glede zvišanja nekaterih naših industrijskih carin. Zahteva po znižanju avstrijskih carin na govejo živino je za naš izvoz velike važnosti. Povišanje teh carin, ki je bilo uveljavljeno lani meseca januarja, je povzročilo, da se je izvoz naše goveje živine v Avstrijo znatno zmanjšal. = Tudi Vrhnika doM tekstilno tovarno, k Vrhnike »am poročajo: Te dni Je kupila objekt« bivše komzervne tvormice na Vrhniki znana češko-jugoslovensfca tvrdka »Jugo-Bruna«, ki ima že veliko tekstilno tvoraioo v Kranju. Nova festaica bo takoj pričela prenrejevati obsežna sedanja poslopja za tekstilno tvomico »n je pričakovati, d« bo v jeseni podjetje že v polnem obratn z okrog 400 delavci. Vrhniško delavstvo, ki že nekai let, jlasti v zimskem času, m imelo nikakega srtafae-ga zaslužka pozdravlja z veseljem to novo podjetje. Zato ni na mestu tarnanje nekaterih vrhniških podjetnikov, da se bodo zaradi tega delavske moči za njihova podjetja v bodoče podražile. — Potreba okinjenja skrajšanega razkladalo ena la nakladalnega roka. Sezonski promet je prenehaj in kolodvori v Ljubljani imajo le malo prometa. Navzlic temu pa je še vedno v veljavi skrajšan nakladata" iu raekladaliB rok, kar brez potrebe otežuje poslovanje trgovine in industrije. Zato je skrajni 5as, da se skrajšani rok okine. š== Velika fuzija v italijanskem bankar-stvn. Po direktivah italijanske vlade je bila te dni sklenjena fuzija med dvema italijanskima velebankama in sicer med Ban-ca Nationale di Credito in Credito Italiano, kakor tudi tema bankama priključenih finančnih institutov. Bainca Nationale di Credito ima 610 milronov lir delniške glavnice in rezerv, Credito Italiano pa 3io0 milijonov. Lastna sredstva nove banke bodo znašala skoro eno milijardo lir, vlogt na knjižice in tekoče račune pa 3.5 milijarde lir. Po svojih razpoložljivih denarnih sredstvih bo nova banka slcoro nadkrilila znano milansko velebanko Banca Commerciale Ita-liana, ki ima 1 \\ milijarde glavnice in rezerv. = Povišanje carin na £ito in moko v Nemčiji. Z zakonom od 22. dec. pret leta je Nemčija znatao povišala svoje carine na žito in moko, ki jih pa ni moglh takoj uvesti napram pogodbenim državam, ker so bile te carine vezane v pogodbi s švedsko. Dne 11. t m. pa ©o nove carine stopile v veljavo ker je tega dne stopila v veljavo revidirana trgovinska pogodba s Švedsko. Nova carina na pšenico in rž 9e po višini cene lahko spreminja in znaša sedaj za pšenico 9.50 mark, za rž pa 9 mark pri 100 kg. Uvozaa carina na koruzo za krmo, seme in žganjarne ostane nespremenjena, kakor je določena v pogodbi z našo državo (2.50 mark). V ostalem znaša carina na moko 18.50 mark za 100 kg. == Znižanje diskonta r Madžarski. Predvčerajšnjim je tudi madžarska Narodna banka znižala diskont od 7 na 6^%. = V zadružni register Ko se vpisale nastopne zadruge: Gradbena zadruga »Obrtni dom«, r z. z o. z. v Celjn; Hranilnica in posojilnica na Ježici, r. z. z n. z.; Zadružna elektrarna v Sv. Jederti nad Saškim, r. z. z o. z. = Oddaja gradbenih del. Stavbni odbor za zgradbo šolske stavbe v Lescah razpisu- je celotna »tavbna in droga dela na zgradbi nove osnovne, gospodinjske ter kmetijske in obrtne nadaljevalne šole. Ponudbe je poslati do 3. marca 1930. (Pogoji so interesentom na razpolago pri tajniku stavbnega odbora.) = Dobava nsnjatih futralor za nošenje sekir, lopat in krampov. Pri inženjersko-tehničnem oddelku ministrstva za vojsko in mornarico se bo vršila 24. t. m. oler-talna licitacija glede dobave 8172 komadov nsnjatih futralov za nošenje sekir, lopat tn krampov. (Oglas je interesentom na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobava mesa. Komanda dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani razpisuje licitacije glede dnevne dobave mesa za čas od 1. aprila L 1. do 31. marca 1931 in sicer: 18. t. m. pri komandi mesta v Slov. Bistrici in Škofii Loki, 20. t m. pri komandi mesta v Mariboru, 22. t. m. pri komandi dravske divizijsfce oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Ptuju, 24. t m. pa pri komandi celjskega vojnega okruga v Celju. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21 t. m. ponudbe glede dobav* 1 preeizi.i-sfke normale; eplošai oddelek d.o 24. t. m. ponudbe glede dobtve lepenke, do 26. t. m. pa glede dobave jeklenih cevi. ^Pogoji so na vpogled pri omenjenih ;*idelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave električnega materijala. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Olju sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave 50 m« hrastovega lesa. 250 m3 jamskega lesa in raznega električnega materijala. (Predmetni oglasi eo na vpoeled pri zbornici za TOI.) BORZE 14. februarja. Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet slab; nekaj več potrebe je bilo le v devizah na Dunaj in Prago. Tečaji deviz eo ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza Dunaj je nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila in se je trgovala 7JL po 412 in za marc po 412—412.50; ostali državni papirji pa so se okrepili, in sicer investicijsko ua 81.50 zaključek in 7% Blai-rovo posojilo na 80.50—81 brez prometa. Zasebne vrednote so ostale zanemarjene in Je prišlo do zaključka le v Unionbanki po 203. Drava je popustila na 280 denar. Devize in valnte. Zagreb. Amsterdam 22.736—22.796 Dunaj 797.96—800.96, Berlin 13.545—13.575, Budimpešta " 991.38—994.38, Milan 296.192 do 298.192, London 275 74—276.54, Newyork 56.59—56.79, Pariz 221.42—223.42, Praga 167.42_16S.22 Curih 1094.40—1097.40. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.295, London 25.1975, Newyork 518.275, Bruselj 72.20, Milan 27-125, Madrid 65.40, Amsterdam 207.775, Berlin, 123.725. Dunaj 72.975, Praga 15.3375, Budimpešta 90.60 Bukarešta 3.07875, Sofija 3.75, Varšava '58.05. Efekti. Državne Tneduotci Tojoi Skoda kaša 411—414, za februar 411—411.50, za ma« 411.50 do 412, 8-odstot. Blair 90-01, 7-odstot. Blek-80.50—SI, investicijsko 80-50—82, agrarne 50—51; bančne vrednote: Praštediona 925—930, Učno« 203—204, Jizgo 87—88, Narodna 8550 den, Ze-mafjska 136—140, Ljtiblj. kreditna 125 den., Poljo K den.; industrijske vrednote: Nar. šumska 40 blago. Gatmann 186—190, Slaveks 88 den, Slavonija 200 den, Drava 280 den., Šečerana 392.50 do 400, Brod vagon 110—120, Vevče 130 den.; Isi« 20 den., Dubrovačka 425 dea., JadrcTrStaa 505 den, Trbovlje 480—490. Beograd. Vojna škoda 415.50 rakf,., za febrvar 412—413, investicijsko 84 laki), 7-odstot. Blair 47.210 Blagovna tržišča Les. '+ Ljubljanska borza (14. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bi Ti 3 vag. desk (smreka — jelka) in 1 vagon oglja. Nudijo se hrastova drva (cepanice, eno teto stare, 5 vagonov), dalje 2 vagona desk (smreka — jelka, 12 mm, 4 m, od 8—15 cm, tombante), 100 m3 brodarskega poda (4 m dolž., 10—15 cm širine 25 mm deb.), okrog 1000 m3 hrastovih hlodov (L, II_, od 35 cm navzgor, od 3 m dolEne navzgor, dobava koncem maja) in več vagonov orehovih plohov. Žito. + Žitni trg (14. t m.) Navzlie ponovnemu nazadovanju budimpeštansldh tečajev za pšenico so naše cene ostale dalje nespremenjene in so se precej ustalile. + Ljubljanska blagovna borza (14. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plačljiva v 30 dneh): baška promptna 80 kg 268—270. 78 kg 265.50 do 267.50, 77 kg 257.50—260; moka: »0?< 410 — 415; koruza: baška 185 — 18750. po mlevski tarifi 180—182.5, času primerno suha 157-5 — 160; ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175; oves: baški navadna voznina 205 — 210; ti: baska 72/73 kg, mlevska voznina 207-5 — 210. + Novosadska blagovna borza (14 t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 15 vag. pšenice, 26 vag. koruze. 7 vag. moke in 2 vag. ovsa. Pšenica: baška 77 kg 212.5—215; 78 kg 215—217.5; gornjebaška 78 kg 215 do 220; baška Tisa šlep 220—225; gornje-banaska 78 kg težka 212.5—215; sremska 77 kg težka 207.5 do 212. Ječmen: baški 63/64 kg 125—130. Oves: baški 137.50 do 142.50. Koruza: baška in sremska 100 do J02.5; s kakovostno gar. 102.5—105; za marc ladja Dunav 112.5—115; umet. suš., ladja Dunav 120 do 125. Moka: baška »0< in »00« 340—350; »2c 300—310; »5: 250 do 260; >6« 185—195. + Somborska blagovna borza (14. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 238 vag. Pšenica: ba3ia Tisa šlep 215—22*»: %>mbor 77 kg 207.50—212, 7S kg 212.5—2175: sremska 207—212.50, banaška Dunav, B«ra 207.5—212.5. Oves: baški 137.5 —142.5; sremski 140—145. Ječmen: baški 63/64 kg 120—125; letni 65/66 kg 135—140. Koruza: baška 102—107.50; za marc 105—110; sušena 115—120. Moka: baška, sremska »Oeg« 350 do 360; >0g« 345—355; »2< 320—330- ,o< 260—270; »6« 190 do 200. Otrobi: baški S5 do 90. + Bndimpeštanska terminska borsa (14. t. m.). Tendenca mlačna; promet fivahen. Pšenica: 22.73—22.74, za maj 23.63—23.64, za oktober 2333—23-34; rt: za marc 12.92 do 12.93; koruza: za maj 14.14—14.15 za julij 14.65—14.66, tranzitna za maj 13.23 do 13.25. KULTURNI PREGLED * Ivan Cankar v angleščini * „Lm PetUe Sečne" — drugI ZotntoHf Mi Rodker, 1 Farrmgdnn A v«* London. S. C. 4 Kngland, j* fadal ▼ lepi ovroni 46 sk->: A Slovan« ToSstoi The b*«Hf Yemey *«d h® rasahte. hi se bo ▼ kratkem dobil pri Tiskovni zadrug ▼ LfubljanL Pri tej knjigi je posebno zanimivo to, da jo je poangležila iz slovenščine Fraaeosinja goepe S. Jerasova, ki je po-prej že predstavila teto delo svojim rojakom oh Seini enako kakor naš rojak Rudolf Knapič, vseučiliški profesor v Lisboni. po-nemčuje Montemorjerve portugalske romane. Njen prevod j* pregledal universitetni prof. Sewe3 Graut uvod na ie napisal belokranjski domačin Janko Lavrin. Po kratkem opisu našega stanja (dodati bi bilo, da so Slovenci i v Ameriki, drugače odpade naših 200.0f]0 duš na Avstrijo!) in naše književnosti do Cankarja (transkripcija imen ni dosledna, torti ▼ prevodu je ostal Rartholo-mew, dočim j« t naslovih: Yernev) je naš ugledni esejist takole prikazal L Cankarja anglosaksonskemu čitateljstvu: Ključ da Cankarjevih del aam dado rrff-njegova osebnost, nekaj pa razmere, ki »o oblikovale njegovo mladost in prvo moško dobo. Njegov osebni položaj je bil predvsem tak kakor pri možu. čigar darovi in stremljenja «o preveliki za malostoe okol-sčine majhnega naroda z njegovimi nedo-statnhni sredstvi kakor tndi zadušnim ozračjem zavisti, nezaupanja in spletkaretva. Pri Cankarja pa je bila zadeva še hujša, ker je moral zaradi siromaštva v rodnem domu dtcušati vf* skrbi grenkega detinstva m vso umazano bedo nepetičnega vseučiliščnika, ki pa je vendar rajši imei svoje svobodno sld tnlstvo nega vabo io vado filistreke »blaginje« in udobnosti. !f'«wv« nadarjenost Je Fflio dozorela, ssj Jn pričel pisati že na visoki Soli. Slog in okna si je v glavnem razvil za svojega dolgega bivanja na Dunaja, docela dozorel pa je po svojem povratku v svojo seliansko rodno deželo. Ves čas je ostal najbojevitejši modernist mlajšega pokolenja. Ako je Oton 2npanči£ pri tiral sodobno slovensko pesništvo do njene najvišje popolnosti, je Cankar -Mignil siovensko nevezan? besedo na ne-shrteno višino izvrstnosti, godbe ln tehnična prožnosti. Delo teh dveh mož se je izkazalo po svoji notranji tvornosti tolikanj epohalno, tooiifcor je bilo revolucionarno no svojih ooffh In tyrSpo«mo6nikfh. Prva stopnja Cankarjevega razvaja ?e bfla terar.ito izbirljiva in poskusna. Pričel je kot drzen novjrtar v pesništvu, ki pa ga je skoraj opasti!, hoteč izrabiti vse možnosti nevezane besede. V tej težnji je skušal stopiti naturalistične predmete m nagibe z ultra-impresionistično tehniko; toda dolgo časa ga njegov lastni impresionizem tako zanašal, M ga je često pretiraval in oslabil nekatere svojih daljših spisov s preobilimi slikovitimi in glasbenimi nčinki. Hkrati se je na samem oočefku izkazal mojstra v kratkem osnutku, zbadljivi črtici in modernem listku v najboljšem pomenu besede. Francoski, nemški m rasici v^švi ~ vse to ara ie pod^gafo. ra gnalo v vedno nove poskuse, ob katerih je neprestano iskal svojega osebnega načina. Medtem je raa.odeval ne Samo čudovito plodnost, ampak tudi prav tako čudovito gib-taos*. sa' nimamo nšti ene Slovstvene vrste, kjer ne bi bil preiskusfl svoje moči. čeprav je bila tolikšna obilica nujno zvezana s precejšnjo mero naglice (to je večalo še dej-•elvo. da i« bil popolnoma odvisen od svojih književnih dohodkov), mu je vendar uspelo, dg je ustvaril istinite mojstrovine. Posamezne daljše povesti, igre m osobito kratke »godbe njegove spadajo med največje umotvor* v slovenski prozi. In vsakega od njih takoi spoznaš po njegovem svojstvenem zvoku. po njegovem poudarku, po njegovi izvirni zamisli rs zasnovi. Cankarjevo delo očttuje nenavadno spo-Jftev dveh navidez protivnfh prvin: liričen impresijonizem na eni stran!, pa nemilo satirična in sarkastična žila na drugi plati; S to mešanico se strinja dvojnost njegove osebne naravi — dvojnost, ki ni brez slič-noste' s H e i n e j e v o. Ta ima po vsem videzu znaten delež med Cankarjevimi vplivi hi pobudami. Mehki fn mrki živelj — »slovanski« živ.?lj — v Cankarju dela i« njega trpnega Iiričnesra sanjača; vendar prej ali slej vzbudi svojega testnega porogljivega dvojičnika, in sanja vi »noro-roman-fSk« postane posmeihovalec, zafrkljivee in neizprosen borec. Takšha narava pri njem Je dooekod odgovorna za njegovega zopet ln zopet nastopajočega junaka: darovitega, izrednega sanjari a, ki podleže v boju s svojo okolino ne zato, ker je slabič, ampaik ker j« dosti preveč izobražen, da bi zmagal. Njegova premoč sama, ki mu nikdar ne dovoli seči po nevrednem ah brezobzirnem orožju, se izprevrže v njegovo poglavitno šibkost. njegovo tragično pogubo. To ie v ista ni stori boj izjemnesa stvora proti »poprečnosti«, samo Cankar riše ta boj na zagatinem ozadju narodiča, ki se mora "am ubijati ter vbadati za vsakdan p kruhek, a Se dolgo ne more nuditi blagovitosti svojim nadarjenim zastopnikom. 2e to je dovolj. Sm življenjem izzivajo vsa ustaljena in mrtveča »pravila«. Cankar sam se neprenehoma upira proti tatom pravilom ati bolje — proti »večnim mežljem«, proti malomešč«i-stvn In njega neminljivemu carstvu. Njegov pikri podsmeh iu puščica sta torej naperjena proti vsemu, kar je malenkostjo, borno ia prostaško v življenju. Omahujoč venomer med črnogledo odpovedjo in odporom, j© posebno strog, pač pristrastno strog, kadar napada politične hi družabne razmere v svojem narodu. Vendar njegova ostrost izvira iz iskrene Ijubenm, ne pa iz mržnje <*o njegove stvari. Po vseh svofih jedkih navalih se j*, vrail domov, kakor M se izgubljeni otrok želel povrniti k rodni materi, š) sto prav takrat je našel novo vero v živ. flenje. Prej »temačni« in trmasti Cankar "e je nekam raswedril vpra» v osen časa, ko večer LjvMJaaa, 14. fetn^uaija. Za >ta rrvatraom m MoK^re-jem so nam pariški gostje pokazali sodobno francosko burko. Izbrali so tri imena: Courtelino, Rene Benjamin in Anatole France. Lani umrli burkač Cottrieline Je v »Prijatelju postave« razsipal peščico pristnega pariškega humorja in ga groteskno napihniL Posebno se čuti njtgov znani nagib do opazovanja »človeške maškerade« v 3. sliki, ko se v dejanje vpleta j4>>r postreščkov, kakor v kakšni antični drami. Ostrina teh prizorov je v dialogih, v besedah, ki kažejo dobrodušno pariško norčavost, zato jezikovno neposvečenim ljudem na široko uhaja; pri nas na pr. tisti-le kabaretni do-misleki 6 konjem in vožnjo po Parizu ne učinkujejo, ker smo preveč vajeni gledati t teatru naravno življenje. Rene Benjamin Je mlajši pis*« — nas poučuje najbližji priročnik —, ki je dosegel neKaJ uspehov v satirični komediji lahke vrste. Njegov Blattenbalot je groteskna slika ?z življenja učeniakarskih olimpcev v domaČem krogu, kj^r je dobra služkinja znatno važnejša od dobrih domislekov o Cervantesu. Anatole France je pri nas neznan i kot dramatik i kot pesnik; to dvoje je bilo pri njem na drugem ali tretjem mestu. Nu, »Komedija tistega, ki se je poročil z nemo ženo,« je prav »podobna kabinetna groteska, varija-rija na priljubljeno trditev tega duhovitega zafrkljivea, da pašteta iz ženskih jezikov gre papanu hudiču najbolj v slast Komad ima vse polno pristnih franee-ovskih duhovitosti v dialogih, kjer je dober bon-mot tista začimba, ki sila povzdigne užit-nost komada. Vzlic temu, da je torej tudi tu težišče komedije v besedi, v zvoku, ne pa v vizuelnih efektih, je Franee-ov komad očividno zadovoljil celo one gledalce, ki jim ni bila dostopna jezikovna zakladnica France.-ovega humorja. Kakor prvi večer, je Mla igra tudi v navedenih treh komadih prav zanimiva in ves čas mikavna. Ambulantna skupina gledališč »La Petite Sc&ne« Je pokazala, da ima dobre komike. Nam je nemara ta komika, ki se že približuje groteski in mask eradi, nekoliko tuja, ker Slovenci sploh nimamo močne humoristične žilice in tudi ne skoraj nobene literarne m gledališke-tradicije te vrste. V Parizu, kjer je dobra komedija pognala aa nas nedosežne cvetove že z Rabelans-jem in Moli^re^jem, kjer je življenje že samo ?b sebi bolj groteslčio in polno čudnih naključij, se je razvil znatno močnejši čut za tako komiko in si ustvaril celo svoje posebno besedišče, svoje fi-noče in duhovite besedne igre. Tako imajo tudi ti komiki čisto posebne, že iz tradicije posnete odlike. Tudi maskei, kostumi ia zlasti inscenaoifa, ki se v svoji sodobni enostavnosti približuj« primitivnosti Mo-H^re-jevih časov. — tudi to je zasnovano z velikim okusom in resnim stremljenjem po stilni popolnosti v duhu francoskih gle-daliških tradicij. Če nam ne bi ostalo izza obeh večerov nič drugega ko* neposredno doživetje francoskega humorja, bi bil prid precejšen. Skratka: S skupino, ki jo vodi duhoviti režiser iu inscenator Xavier de Oourville, wno bili zadovoljni; preverjeni smo, da jo bomo Se katerikrat videli na naših gledaliških deskah. B. drame n Angleže, M Jim Je po^em zasebne lastnine uprav v krvi in mefu, sila trd oreh. Prvi angleški glas o „Hlap-cu Jerneju" >The Daflv Telegraph« Je obtavfl OOMM) pravkar ieišlega angleškega prevoda »Hlapca Jerneja«. Pisec sodi o delu precej skeptično. Pravi, da je uvod prof. Lavrina »najboljši del te knjige« in ugovarja Lavri-novemu mnenju, da so Cankarjevi spisi mojstrovine . . . med najvišjimi deB slovanske proze. Pravi, da »Hlapec Jernej« vsebuje malo tega, kar M zaslužilo tako hvalo. V njem se očrtujejo »razočarane aspiracije rfovenskega naroda pod avstrijsko upravo« Tako delo lahko vse izgubi v trenuticu. ko je presajeno i* domačih tal... Lepota Cankarjeve proze, k! jo prof^eor tolikanj hvali, ni preživela prevoda, a predmet je tak, da more imeti stvarno globoki vpliv samo na narod ki mu je avtor spisal to delo. Vendar se iz uvoda vidi. da je bil Cankar zanimiva osebnost, o kateri s^ bo slišalo kaj več, ko bosta prevajalca izvršila srečnejšo izbiro.« Kritik »The Dailv Tele-grapha« je pokazal, da mu je povsem ušla socialna in človečanska nota, ki so jo n. pr. Nemci in Rusi dobro opazili, sicer ne bd fantaziral o »razočaranih aspiracijah« - in pod. Sigurno pn je, da bo bistvo Jernejev« j» bil na tem, da doseže največje smaoa-sJarje tncR glede sloga in oblikat k! vsebuje prav učinkovito zmes lirične trpnosti in porogljivega izzivanja, ki je bila toli značilna za v»o njegovo naravo. Obrat m end se pri njem običajno cepita v ie dve smeri; kadar pa ga preobvlada njegova lirična uferanoert, je v nevarnosti, da »e hrpatam razateS — dejstvo, ki staflbd nekatera njegovih mogočno zasnovanih del. To velja predvsem za njegovo »Hišo Marije Pomočnice«, ki bi bila mogla postati ena izmed mojstrovin evropske literature, ko bi bila pisana bolj b cuvsfrveno in umetniško umirjenostjo. Strog umetniški amSsei iu e^ronomi^a pa se opažata v Cankarjevih kratkih črticah (zlasti v zgodnjih), njegovih igrah in so-eeboo v njegovih satirah. Možati in borbeni satirik v Cankarju je bil, ki Je pomagal bradati in krotiti njegovo lastno lirično n»-vrščino ter stopnjema utiral pot proti oaemu zgoščenemu, malobesednemu slogu, v katerem je stremel po notranjem zJivu plemenske ljudefce govorice z uglajenim knjižnim enikom. Ker je imel od sile tanko uho za dinamično lepoto svoje materinščine, je zgodaj zasledil njene tajne zmožnosti ▼ m a mi kaki novi smeri ter dosegel, vsaj včasih, ono monumentalno aH sintetično preproščino, M je skrivnost vsake velike umetnosti. Ta smernica Cankarjevega ustvarjanja odseva v nekih poznejših delih, med katerimi so Hlapec Jernej, Podobe tz sanj, posmrtno Moje življenje L dr. Hlapec Jernej Theodor Daubler v Ljubljani Kot »ost našrh Pe-n-khifcov Je urispe* v Jugoslavijo nemški pesnik m pripovednik Tbeodor Daubler. V oetek dne 21. t m. bo predaval in £ital sv osje spise tudi v Ljubljani. O Th. D5ttbler$a za prwo jnormaoilo nekai sCTOšmh podatkov: Rodil se je 17. aveu-sta 1876 v Trstu, kier ie preživel najlepša leta zeodnie mladosti. Tu ie mladi. bistTO-irmni Nemec spoznati dva nova svetova: latinski in slovanski svet. Oba sta se mu trajno vtisnila v spomin. Italijanski kulturi je posvetil več svojih knjig. Slovenci mu niso mogli nuditi toliko kot Italijani, kar je lahko umljivo; priznati pa je treba, da ie skozi slovenstvo, kakor ga ie spoznal v trstu, gledal tudi slovanštvo iu da ta pogled ni bil Icrivičen. Th. Daubler se še danes rad spominja, da je ▼ Trstu na slovenskem odru spoznal Ibsena. Daublerjeva rodbina je živela nekaj časa tudi v Ljubljani. tem nekje pod Rožnikom; to se mu je tako vfc'sir3o v spomin, da ie v nedavno izišll novelisti črni zbirki položil dejan ie neke nove novelo v ljubljansko okolje. Za Th. DSublerja torej prihod v Ljubljano ne bo nezanimiv. Daubler je vodilni predstavite!} nemškega ekspresionizma. Največji njegov pesniški spis je epos »Nordlicht«, ki je izšel L 1910. iu o katerem je E. Schmitt spisal oelo studijo. Ta mogočna pesnitev razodeva globoko, do religioznosti povišano kozmič-no občutje sodobnega človeka Nadaljnje Daublerjeve pesniške zbirke so: »Der ►Sternhella Weg«, »Das Sternenkbid«, »Hesperien«, »Oie Treipipe nam Nordficfirt« L dr., ki so izšle v letih 1915—1920. Vrhu toga je spšsa4 več knjig v pnozš, ki kažejo piščevo stališče do glasbe m likovne umetiostL Kot pesnik z močnimi simpatijami za antiko, zlasti za helenizera (v tem se razlikuje od naših tretjevrstnih »ekspresionistov«) je rad romal tudi na Grško. Plod doživetja Grške sta knjigi »Desr heilijge Berg Afbos« m »Sparta«. Daubler j« v bistu liričeu duh. Odlikuje ga izredna Jezikovna gibčnost iu besedno bt^astvo Tudi kot človek je lerazita osebnost 2iv4 stalno v Berlinu. Knjlievno pismo iz Zagreba Zagreb, X februarja * dopisnikom »Jutra« Je g. D. M. Domjanič posebno podčrtal nekdanje ozko sodelovanje med »Matico Hrvatsko« in »Slovensko Matico«. Bilo je v časih, ko je imela »Matica Hrvatska« med S'ovenci lopo število poverjeništev. Marsikateri naš izobraženec je čutil dolžnost, da uvrsti poleg kniig domače Matice tudi knjige njene hrvaške posestrime. Minila so leta, Sotla in Kolpa nfeta več meja dveh agodovimsko, politično in gospodarsko ločenih dežel. »Matica Hrvatska* še deluj« v starem tradicionalnem duhu, a nekako sama zase, brez dejanskih zvez > sorodnimi družbami v ostalih delih edinstvene države. Krize, ki jih je prebila ho prevratu, so »rečno minile: vsa prenovljena, s trdno voljot, da nadaljuje nekdanji program, izdaja svoje knjige. Le-te seveda niso boljše nego je povprečno dobra današnja književna tvorba; njih značaj j« malce konservativen, kakor pristoja tako častitljivi družbi, vendar so v celoti prav prikupen pojav. Izhajajo od lani dalje vezane, v okusni opremi, — prav lep knjižni dar za 150 Din. Nove knjige, ki »o izšle koncem lanskega leta, so posebno dobro izbrane. Prvo mesto bi prisodil 334 strani obsegajoča zbirki »Hrvatske narodne piesme*. To je že sedma knjiga te zbirke, ki je Hrvatom nekako to, kar so nam §trekljeve »Slovenske narodne pesmi«. Tudi to knjigo je uredil dr. Nikola Andrič. V nji se nadaljujejo ženske ali ljubezenske pesmi. Trije debeli zvezki narodne ljubezenske lirike so že pred nami. Velika zakladnica za spoznavanje ljudskega čirvstvovanja. Pesmi iz Banovine, Slavonije. Srema, Bosne, Hercegovine, Dalmacije. Pesmi, med katerimi bi marsikatero lahko uvrstili v vsak svetoven cvetober ljubezenske lirike. N. pr. ti-ta iz Ogorja: Oj jabuko, moja muko? Sto si mene nam učila.! Kome du te pokloniti? Da bih snncu, visoko je; Da bih dragom, daleko je. zlasti kaže nekaj najboljših pogledov na Cankarjev kristalovani slog. ah" žal, globoko narodno svoistvo njegove govoric* kljubuje slednji prestavi. Hkrati se more knjiga čitati tako kot »istinitac zgodba kakor simbol, kolikor je Jernej simboličen Don Kihote Pravice. Kot takšen ima splošen po-men; more pa se pojmiti kot simbol Cankarjevega lastnega naroda, — naroda, ki je cela stoletja verno služil zgodovinski usodi Avstrije s tem učinkom, da mu je Avstrija naposled odrekla osnovne pravice političnega in prosvetnega življenja. Cankarju Je šteti v dobro, da se Je v obdelavi take snovi znal ogniti zankam alegorije in v ta Minon ohranil tisto prepričljivost, ki Se mogoča zgolj ondi, kjer je umetnost stkana s pristno življensko tvarjo. Sicer pa knjiga govori dovolj sama za**, da ji ni treba nobene razlage. Cankarjeva prerana Jr nastopila ▼ zgodovinskem letu 1918. Brez koristi je raz-motrivati, kaj bi bil utegnil 5e dovršiti, ko bi bil živel dalje. Naj dodam samo to, da je njegovo dek> zares velikansko, če pomi-sffmo, v kakih okoliščinah je pisal. Ne glede na njegov literarni pomen, odseva iz njega najbolje vsa slovenska »vest med 1. 1890. in 1928. Navzlic vsem svojim hibam je daleč najboljša sodobni proizaik ne le v slovenski, marveč v vsej jugoslovenski književnosti. Nazadnje se Je njegova slava tolikanj razglasila da so se poediina njegov« dola prevedla na francoščino, nemščino, rufičino, laščino, češčino, romtmščino in celo v finSčino. Tem boli je obžalovati, ker je preminul v času, ko je bila njegova tvo-riteljnost na višku in ko so njegovi uspehi obstali ia kpao bodočnost. A. Debeljak. Moje »unče, sa-trodukcija. In pa drugo dejanje s kraljevskim baletom — apoteoao valčku — t čudežni dvorani, ki je bogme lepša in bogatejša nego so resnične cesarske dvorane v Schonbrunnu ali Burgu. Vsw» to pestro, rajajoče življenje priča o božsnstveni umetnosti in genijalnih režijskih zamislekih mojstra Reinhardta. Kakor bajne orijes*-talske, v neštetih barvah ee prelivajoča preproge Je reinhardtska umetnost. Kakor pravljični šadrvani, vodoskoki, joavi. In tako v vseh njegovih teatrih. V »Ksv mediji« — Vom Teufel geholt, v »Kamrne«. spielu« — Victoria, pa spet — Menschen hn Hotel, vse je prvovrstno. In tehnika odra — čudežna. Razsvetljava ne more biti popolnejša. Skratka: V Reinhardtovih gledališčih hna Berlin evropsko umetnišfeu »atrakdjoc Rada Pregara. Zbornik Vaclava Novotnega 0b priliki Sestdesetletnioe češkega sgodo-vinarja, vseuč. prof. dr. Vaclava Novotnega, ki je zaslovel zlasti po svojih raziskavanjib starejše češke zgodovine in Husove dobe, so izdaH njegovi učenci zbornik >Českon minulosti« (Jan Laichter v Praze. 1929). Z$-jetni zvezek vsebuje na kakih 400 straneh leksikonskega formata 26 bolj ali mani obširnih znanstvenih prispevkov. Med njimi so razprave Karla Gutha Rudolfa Urbanka, Vaclava Hrubega. Vlastimila Kvbala. i, Wolfa, F. M. Bartoša, J. Prokeša in" dr. Češki zgodovinarji bodo našli v tej knjigi mnoga novega gradiva. Naše znanstvene kroge posebno utegnejo zanimati raaprave K. Gufba o prvih začetkih Prage, R. Urbanka o začet, kih češkega mesianizma k> Prokeševa bibliografija spisov V. Novotnega. V angleščini spisana razprava S H. Tboropsona o velikem predhodniku ter učitelju Jana Rum Wycltfu (The Order of Writing af Wycli!c Philosophical Works«.) Dr. Fran Meseenel — ■fffiSSa r Skopljfn. Kakor izvemo. Je W imenovan sa honorarnega profesorja ume*-nostne zgodovine na filonofski fakulteti ▼ Skopljn naš rojak g. dr Fran Mesesoek kustos Muzeje Južne &i«je v Skoplju. »Glavni dobitek« — nov« ksmedijai Prana Lipah*. Znani naš dramski igraiee in avtor še nekaterih dramatičnih del, g. Fran Lipah Je predloži upravi Narodnega gledališča v Ljubljani svojo novo tridejan-skn komeo St. Vid nad Ljubljano ima naslednji novi odbor: starosta Šu- Jobe: Brzojavna pomota Tisto popoldne je bilo v hiši gospoda župana in tvorničarja vse naroibe. Sama gospa županja in njeni dve hčeri so se pridno sukale po kuhinji in na vse pretege hitele s cvrtjem piščancev ter pripravljanjem tort in drugih takih dobrot Dasi se je zelo mudilo, vendar je šlo delo tako počasi in nerodno izpod rok, kakor še nikoli! In koliko stvari je bilo treba še pripraviti! Po-sodje, ki je služilo za naisvečanejše družinske prilike, še m bik) pri rokah! Jedilni pribor iz težkega srebra tudi še ne! O ljubi Bog, koliko je še dela! Na dvorišču pred hlevom so hlapci pod nadzorstvom starejšega gospodarjevega sina čistili konjske opreme, bo-ga/fco posute s srebrnimi okraski, pripravljali težko dvoprežno kočijo ter česali konje in jim s črnim mastilom mazali kopita., da so se svetite. Gospod župan pa je ta čas izbiral v kleti steklenice z najboljšim vinom, jih čistil prahu ter jih strokovnjaško ogledoval, držeč jih kvišku proti svetlobi. Opoldne so se vsi »brali v družinski sobi. Miza je bila pogrnjena s težkim, lepo vezenim prtom m je bila s krožniki, priborom, s kozarci in vazami, polnimi rož, kar preobložena. — Čez dve uri bo že tu, — je dejal gospod župan in vsi hkrati, razen starejšega sina, so vsi mislili na osebo, ki so jo tako željno pričakovali župan in soproga na sina, otrooi na brata, ki je bil odšel pred desetimi leti v Ameriko. Duhovnik je bil in je šel tjakaj duše past, pobožne irske duše. In da bi pri tem prav malo zaslužil, tega ravno ni mogel poročati domov. Doma pa so taka poročila tolmačili tako, da mora oni y Ameriki imeti že dosti denarja. — Jaz pa pravim, da ga ne bo, — je dejal starejši sin m si malomarno prižgal cigareto. — Kaj ga ne bo? Pogflej vendar brzojavko. — Pridem popoldne ob 2 uri. Jožef. — In vsi so se postavili na očetovo stran in mu pritrjevali ter ugovarjali onemu tam. — Ob pol dveh naj hlapa zaprežejo in ti se popelješ Jožefu naproti na postajo, mi pa počakamo doma. — Dobro, pojdem, samo — ne bo ga! Kako naj vendar pride sedaj iz Amerike, ko je vojna. To je nemogoče. In bi tedi v pismu prej kaj omenil. — Dobro veš, kako je hudomušen i« zato ni sporočil prej. Da bi pa zaradi vojne ne prišel, ta je bosa. Saj ima vendar sijajna poznanstva! Te očetove besede so vsem dobro steiSiS Franc, podstarosta Pipan hran, načelnik dr. Lavec Ivan, načelnica Hlebec Marija, prosvetar Šmajdek Ivan; člani uprave inž. Zalokar Vinko, Rozman Stanko, dr. Arko Joško, Gale Josip, dr. Goljar Srečka, Komac Anton, Rihar Ivan, Matjan Josip, Kunčič Jože, Peršin Franc; namestniki Reržič Ivan, Mura Matija, Krem žar Anton, ArhaT Anton, Babšek Franc, Bahar Franc; nadzorni odbor Goljar Ivan, Zalokar Tone, Koman Albin, Kratky Tone, Komac Anton; namestnika- Lampič Ivan, Pušavec Karok Iz Celjske sokolske župe Na seji župne uprave 12. t. m. je župna uprava imenovala še naslednje šnam>ed -kvarteta« iti narodne pesmi. — 17-30: Htimori-stično štm> (JVliUčinskd). — 20: Pevski kvartet poje nar. pesmi Lužiških Srhov. — 20-30: Poljanski večer. — 21.30: G. P.remeK poje »Sla-gerje*. — 22: Poročila. — 22.15: Lahka go«db». BEOGRAD 9: Prenos « sabo me cerkve. — 10.30: Reproducirana glasba. — 1220: Opoldanski koncert. — 16: Pevski koncert ir. cšgamsiLa godba. — 17.30: Koncert t-ambucaškeiga zbora. — 20: Pevski koncert. — 20-30: Kaibaretni program. — 22: Poročila. — 22.15: Rumtmske pesmi. — 23: Godba ze ples. — ZAGREB lil-30: DopoldansW koncert. — 17: Koncert orkestra. — 20-35: Večerni koncert. — 22: Lahka glasb«. — PiRAGA 16: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18.05: Pevski koncert. — 19.30: Prenos iz Brna. — 22.15: Lan-ka glasba. — BRNO 16: Prenos koncerta h Bratislave. — 18: Arije in pesmi. — 19.30: Revija. — 22: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Operetni giasba. — 20.15: Koncert orkestra ia solistov. — 21.45: Simfonija mesta. — 23: Godba za . ples. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11: Koncert srmf. orkestra. — 15.30: Popor: danski koncert. — 18.50: Komorna glasba. — 20.10: Dunajske predpitstme prireditve. — BERLIN 16.10: Popo'danski koncert. — 17.30: Stn-derotovske pesmi. — 18.20: Balade. — 20: Koncert simf. orkestra. — Godba trn. ples. — FRANKFURT 16: Koncert iz Stuttgart«. — 19.30: Prenos operete »Orlov«. — Gotfha za ples. — LANGENBERG 15.45: Lahka glasba. — 20.10: Karnevalski program iz Dflsseidorfa. — No£>rri — 11: Koncert simf. orkestra. — 15.30: Popoldanski koncert. — 19-30: Prenos operete »Orlov« — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 16: Madžarske pesmi s cigansko godlbo. — 17.15: Po-ooldansfci koncert. — 19.15: Reproducirana glasba. — 20.40: Leliarjeva gSasfea. — 22: Lahka godba. — LONDON 21: Cerkveni koncert. — 22.05: Koncert orkestra in solistov. — RIM 13: Opoldanski koncert. — 17: Vokalen fei Instrumentalen koncert. — 21.02: le Puccmieve opere »Mano« Lesoatrt«. Za 10.000 Din je zavarovan vsak naročnik »Jutra" dele, kdor je težko čakal Jožefa, njegovih dairiJ pa morda še težje. • Ko se je starejši sin odpeljal na postajo, so se doma vsi praznično pre-obiekli, nakar so se zopet zbrali v družinski sobi, težko pričakujoč trenutka, ko ... ko bo stopil bogati sin in brat s polnimi rokami daril med nje. Gospod župan je mislil na ameriške smotke, ki jih bo gotovo nekaj deležen, mlajši sin je sanjal o zlati uri, županja in hčeri Pa o bogve čem lepem . . . V veži so zapeketala konjska kopita in vsem so se stiskala srca. Planili so h kuhinjskim vratom, vodečim v vežo, Pri čemer so jim obrazi žareli od pričakovanja. Toda kaj na to pomeni, Tone, starejši fant sedi v levem kotu kočije in se hudomušno posmiha. Kje so ameriški kovčegi, tisti značilni kovčegi iz usnja in z velikimi medenimi ključavnicami? Ah, saj res, pustili so jih na postaji! Moj Bog, kdo sedi v kočiji?! Neka stara gospa, črno oblečena in z rjavim zavojem v roki . . . Teta Jožefa . . . Da, da, teta Jožefa, ona stara in uboga teta. Poč emu le prihaja semkaj, saj ve, da nimamo sami dosti, je bliskoma šinilo vsem skozi možgane. Obrazi pa, prej se .smehljajoči, pripravljeni sa radostni pozdrav, so se šah S turnirja v San Renra Prinašamo partijo Aljehin - Tartakower. igrano v 8. kolu. Aljehin označuje to partijo kot svojo najboljšo na tem turnirju. Bel: Črni: dr. A. Aljehin dr. S. Tartakower Hoiandska igra 1. <12—64 e7—e6 2. c2—c4 f7—£ 3. g2—g3 Sg8—fti 4. Lfl—g2 Lf8—54+ 5. Sbl—d2 SS6—e4 6. a2—a3 Se4Xd2 7. LclXd2 IJb4Xd2+ & DdlXd2 0-0 9. Sgl—h3 d7—d6 10. c4Xd5 e6Xd5 11. Sh3—f4 c7—06 * 12. 0—0 Dd8—e7 13. b2—b4 a7—a6 14. f2—f3 Sb8—d7 15. e2—e4 »Xe4 16. f3Xe4 d5Xe4 17. Dd2—a2-f K®8—h8 18. Sf4—e6 Tf8Xfl + 19. TalXfl Sd7—16 20. Se6—gS b7—b6 21. Da2—f7! De7XiP7 22. Sg5Xf7 Kh8—b7 23. Sf7—d6 L08—e6 24. Sd6X.b7 Le6—d5 25. Tfl—el Ta8—a7 26. Sto7—c5 a6—a5 27. b4Xa5 Ta7Xa5 28. a 3—a4 Ta5—a8 29. Tel—al Ta8—a5 30. Tal—a3 Kh7—g6 31. h2—h3 Rgl6—15 32. Kgl—f2 Sif6—e8 33. Lg2Xe4+! Ld5Xe4 34. g3—g4-f- Kf5—16 35. Sc5Xe4+ Rf6—e6 36. Kf2—e3 Se8—d6 37. Ke3—d3 Sd6Xe4 38. Kd3Xe4 b6—hS 39. g4—g5! Ta5Xg5 40. a4—a5 Tg5—i>5 41. ao—a7 Tb5—b8 42. a6—a7 Tb8—a8 43. h3—b4 6 44. h4X?5 h5—h4 46. Ta3—a6 Ke6—f7 46. Ke4—14 h4—1»3 47. Kf4—®3 Mf7—®6 48. d4—d5 Kg6Xg5 49. d5Xo6 Kg5—#5 50. c6—c7 se vda. Iz Bele Krajine Adlešič!. 12. februaria V nedeljo so priredili naši diletantje igro »-Lovski tat«. S to igro se začenja nova doba narodne prosvete, ker so se združili fantje, ki so bili prej razcepljeni v dveh društvih. Mladina ie videla, da ne gre v malem kraju cepiti svojih moči na liubo kakemu človeku, ki bi rad videl vsestransko pokorščino. Veseli nas nadalje, da je naše učiteljstvo priielo prav resno za delo. Značilno za naše razmere je dejstvo, da g. župnik ni hoisl posoditi odra za igro, ki se je že neštetokrat igrala tudi na odrih raznih katoliških izobraževalnih društev. No, to fantov ni motilo. Postavili so s sodelovanji em občanov, ki so darovali les. nov šolski oder. Ves čisti dobiček je namenjen revnim šolarjem, kar je zelo lepo. Igra je uspela prav dobro. Pripravljajo še nadaljnje igre za predpust in upamo, da bodo uspele tudi tako dobro kakor prva. Želimo, da gredo naši fantje in učiteljstvo po tej poti naprej in se nadejamo najboljših uspehov. Ob tej priliki poročamo, da je pred kratkim zahtevala Kolpa svojo prvo letošnjo žrtev. Mlinarski hlapček se je vračal s Hrvatskega v temi domov in je klica! po čoln. Ker je bila družina pri večerji v mlinu, ga ni nihče slišal. Nato se ie spravil fant po jezu na pot in klical po čoln. Čoln je slednjič odrinil od kraja. Med tem pa je hlap-čku voda izpodnesla noge in padel je. Ho-teč ga rešiti, so mu hitro vrgli vrv ▼ vodo, Ne mučite svoje dece s ribjim oljem, temveč ji dajte S f Jemalt lahko dajete v vseh slučajih, kadar je potrebno dati ribje olje. Dobiva se v vseh lekarnah, ▼ maHh omotih po Din 25.—, v velikih omotih po Din 42.—. ob tem spoznanju potegnili. Županji se je za hip zavrtelo v glavi, nato pa je urno odšla v sobo in začela grabiti z mize krožnike, pribor, torte, steklenice, vse, vse in je vse poskrila v shrambo. — Teta ona ne sme •mleti, sicer nam bo vedno na vratu! Svidenje je bilo hladno. Na gosta vprašanja tete Jožefe so bili odgovori nekako mrki, trdi, nepravični. Nato so obedovali, toda obed je bil prav skromen. Jedli so na navadnih krožnikih in z navadnim priborom. Saj je bila tedai vojna in je morala tudi teta Jožefa izprevideti neizbežnost te skromnosti. Govorili niso mnogo, tudi po obedu ne. Da bi pretrgala ta m-učni molk, je teta Jožefa jel^ odmotavati zavoj, ki ga je bila prinesla. — Draga nečakinja, tu sem ti prinesla — divjega zaj&a. — Kaj res, tetica? — je dejala županja in ga hitro vzela. Prijela ga je za zadnje tace ter ga dvignila kvišku, da so ga vsi videli. — Pa kakšen je! O srečni vi, da se pri vas sploh kaj takega dobi. Pri nas je toliko pomanjkanje vsega. O moj Bog, kdaj bo bolje? — je skoraj zaih-tela. in varuje ne samo belo temveč tudi barvano perilo. Pa tudi za volno in svilo je idealno sredstvo za prenje da bi ga potegnili Iz nje. Na nesrečo se je vrv utrgala in fant je izginil v valovih. Vse prizadevanje reševalcev je ostalo, žal, brez uspeha. Kolpa je pogoltnila svojo letošnjo prvo žrtev in jo ugonobila. Brod je skrajno potreben pri Pobrežju, kjer je že svojčas bil in treba bo kaj ukreniti, da se vložena prošnja reši. Spremembe v železniški službi PieiiieSSeoi » wat?ja, progov-rai čuvaj, prog. sekcija Ljubljana gi. proga; Boš*-jančič Joeef, kom. zvaničnik, Rakek; n slušatelja: Cakš Franc, svetilničar, Ceije. Stalnost so si pridobili prometni vadrita G. kategorije 5. skiu,pune: Hlebec Anton, Ljubljana 90s. koi.; Djomdjevič Stojadin, Tezno; Pšrievec Stanislav, Zalog; Stnube*] Anton, Logatec; Prvano-rič M»rvwl, Zidani most; Pavček Jožef, Sevnica; prometna uradniki tU. ka*. 4. skupine: Jenko Janez, Domžale; Gabrijel Drago, Borovnica; Repe hran, St. Jaož n« Dol.; Rulčar Janez, Cako- ImcooTMf 99 n mdnftc MI. Int. 4. afcopme: Bavčar Vincenc, sprevodnik - vlakovodja. Murska Sobota in Stropnik Marija, adtm. ttradrrica, prom. kom. o deljenje dnrekcaje, dosedaj zvairčnika L kategorije; za zvaničnška I. kait.: brzojavci Vovk Mihael, Ogrinc Viktor » Rozimao Anton, ts! FVagersfco, dosedaj zvaničniki li. kategorije. — O, saj je pri nas 5e slabše! Komaj sem ga dobila, pod roko, da ti ga prinesem. * Zvečer je teta Jožefa odšla zgodaj spat, trudna od dolge vožnje. Ko so domači ostali sami, so se spravili nad »ostanke« obeda, ki so dotlej čakali v shrambi. Kljub temu pa, da so se imenitno gostili in da je visel v shrambi divji zajček, so bili vsi, razen starejšega sina, slabe volje. In kaj je bilo vzrok te slabe volje? Veste kaj? Samo ena neznatna brzojavna iliomota! Kje je tičala tista pomota? Kaj jo je bilo povzročilo, tisto presneto pomoto, ki je pripravila potem tako komedijo celo gospodu županu in gospe županji, Odgovor nikakor ni težak: deficit, primanjkljaj ene same črke. Male črke »a«. Ko bi bila ta ne-znaitna črka stala v brzojavki za besedo »Jožef«, potem tisti dan prav gotovo ne bi bilo v hiši gospoda župana take kuhe, peke in cvrtja ter snaženja in hitenja, slabe volje bi biki morda nekoliko manj, zajček pa bi bil prav tako Prišel ▼ hišo. čez nekaj dm je teta Jožefa odšla, toda praznih rok. Na postajo pa so jo odpeljali samo z enim konjem, vpreže-nim y staro, blatne kočijo . ., Iz življenja in sveta Železniški predor na najvišji nemški gori Predor aa železniški prosi m goro Zagspttz |e dovršea. Na &UU vkHiao razgled, H turista b predor« na grebene tik pod vrhom. Pravi krivci Nobilove katastrofe Pomožna ladja »CittH di Milano« je ovirala vsako rešilno akdjo —■ Zakaj se je rešil Nobile prvi z ledene plošče? — Ruski mornarji ogorčeni nad italijanskimi oficirji Znani češki polarni raziskovalec Be« hounek, edini nesltalijan, ki se je re* šil pri katastrofi zrakoplova »Italije«, je prošlo soboto na Dunaju na kon* ferenci novinarjev odgovarjal na šte» vilna vprašanja o strahoviti nezgodi, ki je skoraj pred dvema letoma zade* la italijansko ekspedicijo na severni tečaj. Iz Behounekovih pojasnil iz« ha j a, da general Nobile sicer nI tako brez krivde, kakor bi bilo soditi po vsebini njego* ve nedavno izišle knjige, vendar pa je skrajno krivično naprtiti mu polno in glavno odgovornost. V podrobnosti se Behounek ne spušča, pač pa izrecno naglasa, da katastrofe same ni zakri« vil Nobile s kakršnimkoli napačnim manevrom. Očitki, dr. ni čakal na ugodnejša vremenska poročila, so ne« utemeljeni, ker so pri današnjih sred« stvih vse vremenske napovedi popol* noma nezanesljive. Predvsem pa je češki učenjak sta« dostno pojasnil, zakaj so bili vsi ponesrečenci na ledeni plošči izredno zadovoljni in so zahteva* li, da se reši Nobile prvi. Za to sta bila dva razloga. Prvi je bil ta, da je bil Nobile sam težko poško* dovan, drugi važnejši pa ta, da so po nesTečenci hoteli, da general Nobile kot vrhovni poveljnik napravi red na pomožni ladji »Citta di Milano«, ki se ni niti najmanj brigala za usodo po* nesrečencev. Brodolomci so na ledeni plošči z velikim trudom postavili ra* dio postajo ter neprestano pošiljali so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Okolica bolnika izbe. gava bolezni v vratu in grlu, uporabljajoča okusne ANACOTsPASTILE dr. \Vandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Čuvajte se preparatov, ki zadnje čase imitirajo ANA« COT.PASTILE! svoje prošnje za pomoč. Na ladji pa se nihče ni brigal za njihove klice in prošnje, pač pa je kapetan Romagna neprestano poročal v Rim dolge izmi« šljotine o položaju ter privatne želje svoje in svojih častnikov. Ponesrečen« ci so v mrazu severne polarne noči poslušali vse te razgovore z Rimom in bili obupani, da se za njihove klice ne zmeni nihče. Šele, ko je neki ruski amater v Ar« hangelsku sprejel obupni klic pone« srečencev in alarmiral ves svet, je vlada ukazala kapetanu Romagni, naj manj poroča in bolj posluša. Škandal je bil seveda že javen in šele sedaj so se na pomožni ladji potrudili, da so vjeli klice svojih nesrečnih tovarišev. Behounek pojasnjuje to brezobzirno vedenje pomožne ladje, s tem da je bil gospod Romagna po poletu Nobi* lovem vrhovni poveljnik na ladji in Je sabotiral vsako pomožno akcijo, da bi podaljšal svojo oblast. Ko so na temelju njegovih poročil iz Rima odstavili Nobila od vrhovne« ga poveljstva, ta tudi po svoji rešitvi ni mogel napraviti ničesar, ker je bil na ladji skoro jetnik. Romagna se je kasneje izgovarjal, da klicev z ledene plošče ni bilo slišati zavoljo ropota« nja ladijskih motorjev, dasi bi bil či« sto lahko prenesel svojo postajo na kopno, ako morda res ni bilo čuti prvotnih klicev, ki pa jih je kasneje pri mali pažnji bilo čisto dobro čutu Romagna je svoje sovraštvo do No« bila tiral celo tako daleč, da je zadr« ževal brez razloga rešilno ekspedicijo kapetana Sore do 19. julija, t. j. 25 dni po nesreči in ga je poslal na pot šele tedaj, ko je bilo jasno, da zavoljo sta* lienega ledu ni več nikake nade, da doseže ponesrečence. Ko pa je Nobile dospel na krov »Citta di Milano« je Romagna sam raztrobental po svetu, da se Nobile ne bi bil smel rešiti prvi iz obupnega položaja in mobiliziral proti njemu vse svetovno časopisje. Tako Nobile ni mogel pomagati svo* jim tovarišem. Končno je prispel »Krasin« in jih je rešil s plošče, ki se je tajala, da je bi« lo vsak dan pričakovati, da se razko« lje in pokoplje pod seboj nesrečnike. Rešenci so bili presrečni, da so spet na varnem, vendar so bili oficirji sil* no ogorčeni, ko so Jhn na »Krasfnu« odkazali sobo, v kateri bi morali spa* ti skupno z vrlim telegrafistom Biagi« jem, ki ima največ zaslug za rešitev, ker je z neutrudljivo vztrajnostjo de« lal noč in dan, da je postavil radio postajo in dobil zvezo s svetom. Bia* gi je bil namreč preprost vojak bre* oficirskega čina. Ko so Rusom na »Krasinu« raztolmačili odpor oficirjev Eroti Biagiju in strojniku Ceccioniju, i tudi ni bil oficir, so mornarji in oficirji na »Krasinu* komaj, komaj skrivali svojo jezo in nevoljo nad tako smešno ošabnostjo. Behounek v svojih izjavah ostro, to* da po zasluženju kritizira postopanje kapetana Romagne, ki se je preko tru« pel svojih tovarišev hotel povspeti do višjega mesta. Denar iz platine Iz Moskve poročajo, da se sovjetska vlada peča z idejo, izdati kovane novce iz platine. Ta kovina je dražja kakor zlato, dasi po zunanjosti ffi tako sijajna kakor zlato. Pred vojno so jo pridobivali na Uralu kakih 6800 kg letno, danes pa je pridobivanje padlo na polovico te koMne. Rusi so že pred sto leti napravili s&ičen poskus in izdali kovani denar te platine, toda novci so bili v prometu le od L 1828. do 1. 1845., nakar so jih vzeli iz prometa. Platina je daleko trša nego zlato in je zavoljo tega zelo primerna za denar, ker se ne obrabi tako hitro, vendar je glavna težkoča v tem, ker je izdelava dražja in težja. Razen tega je platina zelo podobna drugim manj dragim kovinam, tako da je posnemanje zelo lahko. Vojskovodja, ki se boji mack IV; Eondonu so nedavno otvorili raz* stavo mačk in pri tej priliki so ljubi« telji teh živalic osvežili razne anekdo* te, tičoče se mačjega sveta. Med dru* gim so iznesli panični strah, ki ga je imel veliki zmagovalec Napoleon pred mačkami. Po dobljeni bitki pri Wa» gramu se je mogočni cesar naselil v Schonbrunnu. Nekega večera je služ* bujoči častnik zaslišal iz Napoleonove spalnice obupne klice na pomoč. Čast« nik je planil v sobo z golo sabljo m se hotel vreči na napadalca. Cesar je stal napol slečen za posteljo, tresel' se je po vsem životu m čelo mu je orosil pot groze. Brez besed je junak kazal proti oknu in ko je častnik od« grnil zastor, da poseka napadalca, je opazil na oknu mirno ležečo mačko. Naravno, da je ni posekal, marveč jo je previdno nesel iz sobe. Osvojevalec sveta, pred katerim so se rušile drža« ve in prestoli, se je kakor dete tresel pred krotko živalico. Japonec Takanaši, ▼odja skopine Japonskih cfflafcor športnikov, U *» te dol premagal) t Londona neko angle&ko ako-pioo v bockeya a Načrt za preprečenje uporov v kaznilnicah Kaznilniški komisar za državo New-York, Raymond Kiep, je pozval vlado, naj čimprej ukrene vse potrebno, da ne pride nikoli več do uporov v kaznilnicah, ki so v Ameriki tako pogosti. Po njegovem mnenju bi hiio najbolje, če bi gradili jetnišnice z 10 m visokim obzidjem, z globokimi jarki okoli obzidja, z bogato zalogo strojnih pušk in plinov, ki povzročajo solzen je, in seveda z zadostno četo dobro izvežbanega straž-nega osobja. Takšna kaznilnica bi stala okroglo 12.5 milijonov dolarjev. Potrebna bi bila najstrožja čuječnost, ker se dandanes godi, da si jetniki v svoje celice ne vtihotapljajo samo revolverjev, temveč celo strojne puške. Da, pred kratkim se je celo zgodilo, da so si naročili večjo količino dinamita, ki so jim ga pripeljali skrito med premogom. Svetlor javi kovčeg Lewston je bil za služabnika pri bogatem ameriškem tovarnarju. Imel je ključe do gospodarjevih omar, v katerih je ta hranil svoje dragocenosti in sre-brnino. Nekega dne, ko se je bil odpravil tovarnar na poslovno potovanje, je irmaimil Levvston za kakšnih 3000 dolarjev srebrnine iz omar in jih spravil v velik svetlorjav kovčeg. Potem je pozval iz Newyorka nekega trgovca z ukradenimi predmeti, kateri mu je za kovček in njegovo vsebino plačal 500 dolarjev. Vesel nad sklenjeno kupčijo se je odpravil trgovec na postajo, seveda i HH Prt Iz zraka na zemljo Mardeoa n Angleškem fe treščilo na tla potniško letalo. U oom, ter zgorelo. Več oseb le bilo ubitih ta ranjenih. Frank F. Braun: Prepirtik »Izvolite sesti,« je dejal nadzornik. »Vaš osebni popis imam tukaj. Pišete se Joahim Dede, s poklicem pomorščak. Zdaj ste bili tri leta odsotni iz Hamburga . . . Kaj pa je bilo vzrok, da ste dejansko napadli samsko Ano Marijo Diboldtovo in jo tako poškodovali, da se je morala zateči k zdravniku po pomoč?« Joahim Dede je vrtel okroglo višnjevo čepico med prsti. Bilo je očitno, da ne more najti primerne besede za začetek. Nadzornik mu je hotefr pomagati. Dejal je: »Torej poznate dekle že od prej?« Dede je prikimal. »Pred tremi leti,« 5e začel, »sem jo zadnjič videl. Na St Pavlu so imeli njeni starši trgovino z ribami. Takrat sva se tudi zaročila.« Nadzornik je hotel postransko pripovedovanje zavrniti in je že dvignil roko, a Dede ga je prehitel z besedo. »Bil sem tedaj na »Leoniji«, ki je od-pkla proti zapadu. V Los Angelesu sem se izkrcal. Storil sem to v popolnem sporazumu s kapetanom. Obljubil sem bil Ani Mariji, da pride za menoj, kakor hitro se ustalim in si zagotovim trajno delo. Imel sem pa smolo. Vse je šlo počasneje kakor smo domnevah'. Med teip se je rodil otrok.« »Najino dete. Ana Marija mi je poslala rojstni list In ni bila niti jezna, saj je šlo po sodbi naju obeh le za kratek čas takega stanja. Oba sva upala, da naju življenje kmalu zopet združi. V Kaliforniji pa nisem mogel najti sreče. Šele v Kanadi je bilo bolje. V Vancouverju sem imel dober zaslužek in sem lahko pošiljal Ani Mariji denarja, kolikor ga je zahtevala. In vsote niso bile skromne. Najprej je zahtevala denar za otroški voziček. Mislim, da je kupila najdražjega, ki je bil naprodaj. Potem perilo za sinka. Tudi to ni bilo poceni. Nadalje olblekce. Bože mili, sem mislil, koliko porabi otrok! Nikoli pa nisem pisal, da smatram takšno vzgojo za nesmiselno. Upal sem, da bom vedno dovolj zaslužil zase, zanjo in za otroka. Tako je minilo leto, minili sta dve. Iz njenih pisem sem sklepal, da je vso Ijuibezen osredotočila na otroka. Gospod nadzornik, jaz sem preprost človek. Ali je moj sinek potreboval klavir? Nikar se ne smejte! Ali mu je, triletnemu, potreben tak instrument? Živel sem v Kanadi. Lahko si mislite, da nisem hotel biti slamnat oče. Ugibal sem: ali mora biti pač čudežno dete, da mu je potreben že klavir! Stiskal sem in si pri trgoval od ust — nazadnje sem pa poslai ček z zahtevano vsoto.« »Gospod Dede, saj je vendar izključeno, da tri triletni otrok lahko igrat—« »Tako sem mislil tudi sam. In hotel sem biti pošten s seboj in drugimi. Lahko bi bil še ostal tam za morjem. Bil sem ravno na tem, da sklenem veliko kupčijo in se postavim na svoje noge. Potem, sem mislil, naj bi prišla Ana Marija z otrokom za menoj. Vendar me je nekaj ščegetalo in mi ni dalo miru. Ne da bi bil nezaupljiv, niti od-daleč ne. A nekaj me je opominjalo in mi govorilo: Pojdi, odpravi se! — Takšni občutki so me navdajali še v trenutku, ko sem kupil vozovnico za ladjo. Bil sem pa tako previden, da nisem nič zinil, da pridem.« »Izkrcali ste se šele danes in ste takoj poiskali Ano Marijo Diboldtovo,« »Tako je, gospod nadzornik. Saj vidim, da nisem ravnal pravilno. Mora! bfi se bil najaviti, pa bi bito vse v redu. Lahko bi se bila pripravila za moj prihod, tako se pa ni.« Obmolknil je za trenutek. Nadzornik Je polistal po papirjih in začuden vzdignil glavo. »Otrok je živel dva dni, ne deli,« je dejal. »Rojstni list, ki vaim ga je bdla poslala vaša — bivša — nevesta, je bil aivtentičen. Pozabila vam je samo poslati mrtvaško oznanilo.« Dede se je dvigni! s sedeža. »Gospod nadzornik, verjemite, da mi ni za denar. Za nekaj drugega gre. Ona me je osleparila. Ni čuda da ira je po tem takem zdrknila roka —« »Razumem, popolnoma razumem,« Je menil nadzornik in skušal pomiriti De-deja, ki je o njem menil, da je razburjen, dasi ni bil. Dede pa je vtaknil v usta košček žvečilnega gumija in dejal: »Sicer pa se je Ana Marija čisto mirno odpeljala v bolnico. Odputščena bo še ta teden. Potem se odpeljeva. Vozne listke imam že v žepu.« Nadzorniku se je podaljšal obraz, oči so mu stopile iz jam. »Kaj pa mislite?« je hotel rečL Dede se je vljudno priklonil. »Ali me morate vtakniti pod ključ?« je dejal z mehkejšim glasom. »Ali se v tej deželi ne sme povedati nevesti v obraz, če kaj ni v redu«? Nadzornik je zbral vse svoje moči. »Kazensko zasledovanje se izvrši le na izrecno zahtevo oškodovanca. Ali vais bo vaša nevesta prijavila?« Prepad začudenja se je odprl med policajem in Dedejem. »Kako vendar mislite?« je zavpil, »tri leta se nisva videla in zdaj naj ni-mava bolj nujnega opravila kakor da radi malenkostnega prepirčka tečeva na policijo in se dava zasledovati? — Zbogom!« Počakal Je Se trenutek, pograbil klobuk in ko ni spravil nadzornik iz sebe nobene besedice, Je izginil skozi odprta vrata. Nihče ni šel za njim. s kovBegom, In se odpeljal proti New-yorku. Lewston pa tudi ni bil len. Prav nič se mu ni ljubilo čakati, da bi njegov gospodar ob povratku opazil tatvino. Telefoniral je tedaj čez čas na postajo, da je ostal v tem in tem vlaku, ki vozi pravkar proti Newyorku, velik, svetlorjav usnjen kovčeg s srebrnino, ki naj pogledajo, če je še tam. Na zadnji postaji pred Newyorkom je stopil uradnik v vlak in začel stikati po njegovih oddelkih. Resnično, tu je bil kovčeg! Saj vendar ni last nobenega izmed navzočih potnikov? Trgovcu-prikrivaču je postalo mrzlo in vroče obenem. Pogumno je kovčeg — zatajil in uradnik ga je odnesel. Še istega dne ga je imel Lewston ponovno v rokah. Ta trik mu je tako ugajal, da ga je poskusil še štirikrat j istim uspehom. V šestič pa se je ušteL Šesti trgovec z ukradenim blagom je moral nekaj slišati o Lev/stonovi premetenosti in je po sklenjeni kupčiji na poti proti postaji srebrnino vzel iz kovčka, tega pa je napolnil s kamenjem in papirjem. Lewston je padel v strahovito zadrego, ko je dobil namesto srebrnine — kamenje in papir. Gospodarju se je moral izpovedati svojih grehov in vtaknili so ga za leto dni v ječo. I CERKNICA. Priprave za L lovski večer kluba »Cerkniško jezero« v tukajšnjem Sokolskem domu 16. t. m. zvečer so v polnem teku. Odbor ni opustil ničesar, kar bi utegnilo nuditi dragim gostom obilno zabavo in jim napraviti večer mikaven ter pester. Paviljoni so bogato založeni z okusnimi jedih in pijačo; točil se bo tudi pristen istrski teran. Med plesnimi točkami bodo razni lovski nastopi, resni in šaljivi. Vstopnina znaša 10 Din za osebo. Cisti dobiček se razdeli med »Zeleni križ« in cerkniške reveže. Notica med malimi oglasi v nedeljskem »Jutru«, da se bo 16. t. m. izvolila Miss Cerknica, se ne tiče naše prireditve. Odboru ni o tem nič znanega. Kljub temu vlada za prireditev najširše zanimanje. Od povsod se obetajo in oglašajo lovci. Pri plesu bo svirala priznana godba tukajšnjega društva pod vodstvom g. A. Žuljana. Kdor se hoče en večer v veseli lovski družbi prav zares in imenitno zabavati, naj ne zamudi dane mu prilike in naj nas obišče. KRŠKO. Naš Sokol je priredb » aedeljc 9. t m. tekmo moškega naraščaja v višjem in nižjem oddelku. Tekmovalo je v višjem oddelku 12 in v nižjem 10 naraščajnikov. Doseženi uspehi so nad vse zadovoljni, ako upoštevamo kratek rok treniranja. Prva mesta v višjem oddelku so odnesli: Va-lant Milan L, Falkner Alfred II. in Zrim-sek Tone III. mesto; v nižjem oddelku pa: Vehovar Drago I., Preskar Franc II. in Čer-netič Drago III. mesta Po tekmi se je vršila v telovadnici čajanka vsega naraščaja in dece, pri kateri so se razdelile diplome prvim trem zmagovalcem v obeh oddelkih., ostalim pa lične priznanice. — V soboto in nedeljo 15. m 16. t. m. priredi Soko! na svojem odru komedijo v treh dejanjib »Ostanek« (Scampolo). Igra spada med one komedije, ki nam nudijo poleg smeha in «abave tudi mnogo duševnega užitka. Prič&-tek v soboto bb 20. in v nedeljo ob 4. popoldne. Čisti dobiček je namenjen zletne-mu fondu telovadcev, telovadk in naraščaja za. vsesokolski zlet v Beogradu in zato upamo na obilen poset. STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Na željo občinstva ponovi Sokolski oder v Stražišč-u v nedeljo 16. t m. ob 4. popoidne »Doni-na« ljudsko igro v petih dejanjih. Vsi vijudno vabljeni KUUC Na£>o$še, naftrajneje, zalo 13 najcenejšel Repertoarji ljubljanska drama. Začetek ob 20. Sobota, 15.: Ob 15. Nevesta s krono. Dijaška predstava po zelo znižanih cenah. Izven. Ob 20- Za ljubezen eo zdravila Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja. 16.: Ob 15. Cvrček za pečjo. Ljudska predstava p3 znižanih cenah. Izven. —• Ob 20. Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 17.: Zaprto. torek, 18.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sobota, 15.: Roheme. E. Nedelja, 16.: Pri treh mladenkah. Opereta. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ponedeljek. 17.: Gostovanie Sinje ptice. Torek, 13.: Gostovanje Sinje ptice. šentjakobski gledališki oder. Začetek ob 20.15. Sobota, 15.: Svetnik. Nedelja, 16 : Svetnik. Zadnjič v sezoni. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 15.: Radikalna kura. Ljudska pred-stava po dramskih cenah. Nedelja, 16.: Ob 15. »Orlov«. Kuponi. Gostovanje Blanke Tomašičeve. — Ob 20. Takrat v 6tarih časih. Prvič. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: Sneg. C. Kuponi. Sreda, 19.: Gostovanje »Sinje ptice«. Četrtek, 20.: Iostovanje »Sinje ptioec celjsko gledališče Začetek ob 20. Sreda, 19.: Radikalna kura. Gostovanje Mariborčanov. ptujsko gledališče. Začetek ob 20. Petek, 21.: Sneg. Gostovanje Mariborčanom, CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki stnžiio v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, ie plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številket 2492. 3492 {fCdcr hcee da so mu po«/;s po posti naslov al» GaGo drugo informacijo ticoco so matih oglasov naj priloii v xnamGah /|j| sicer ne ho prejel odgovora t ^ ZJr BBB CENE MAUM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Stanovanje v vil! sobe. kubmje in pritikiin, podpritličju oddam ? 1. marcem mirni ia «vlidnd stranki. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jirara«. 4801 'UL Mizar, vajenca poMenega ia pridnega • p r e j m e Jože Zadn&or, Ljubljana Vil, Venovftkova mi: ca 48. Kočijaž vm}i*&De pnort, i znanjem tnoiiiM in dotjrimi »pričevali dobi eluibc tat. o j PonudV a d*« na upravo gračtiue Križ p. Kamnik. 4877 Slaščičarja ra<;el-ovalea iditov iščemo. Ponudbe a točnim opisom zmožno^: ta dosedanjega elužbovaaja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kan. 4569 Dekle sa v« hišna dela, pridno in pošteno, išče majhna družina (2 odTasli osebi in 2 majhna otroka). V po-itf-r pridejo !e tiste, ki eo lanesljive pri otrocih. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tntra« pod značko »Na deželo«. 4481 Sobarico bi zna dobro serviratl. likati in govori nemški, takoj sprejmemo. Na sme biti mlajša ki 20 let. — Zahtevam večletna spričevala Plačam 400 Din mesečno. — Marija ZwillinR. Grad Zdenčina pri Zagrebu 4393 Učenca starera okroi 16 let, močnega in poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine. sprejme trg. mešanega blaga Stanko Lenarčič — Nova vas pri Rakeku. — Lastnoročne pisane ponudbe Je poslati takoi. 4392 čevljar, vajenca Bprenne Novak Ivan. Tacen t— St. Vid nad Ljubljano. 4420 Prodajalko in pošt eno ejns«iu takoj. Ponudbe 8 sliko na oelas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Dolenjsko«. 4770 Kuharico eaatoebojao, »»dajah k* — sposobno Titi gospodinjskih postov, sprejme « L marcem oddelek finančne kontrole Dovje, Gorenjsko. Plafca po dogovom. 4673 Pek. vajenca zdravega ia podtanega, nad 16 let starega sprejmem. Enoleta«a predisobrazba v ,-troki ima preitaoe*. Pogoji po nscmenem dogovoru. Zglasiti »e je v pekarni t Fiorijanaki »lici it. 8 4797 2. kroj. pomočnika diobra in zmodna ded, za dve kroja&riei, na prometnem kraju sprejmem. — Kavcija potrebna Pismene ponudbe na upravo »Jutra« v Celju pod iift>0 »Kro a-S:a obrt«. 4756 Strojnika zanesljivega, samskega ali ocenjenega, z majhno druitao sprejmemo e 1. marcem Vajen moča biti vseli popravil pri parnem gtToju in pri obratu parne žage. Raauaneti se mora tudi na elektriko in struženje kovin«. Pojasnila daie Kimetel, Vrhnika. 4811 Učenko sprejmem v trgovino s »o-ša.nim blagom. Poteve ee v Ljubljani, Oipekaireka cest« 31. 4807 2 kroj. pomočnika za AamsKO doto, z večletno prakso, iščeim za takoj. — Na.-lo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. •«730 2 mizar, pomočnika dobra Ln Testna c^rejsne Stanko Vrvod, cploftno mizarstvo, OrrooJ. 4769 Pekovskega učenca z vso oskrbo in obleko v hiši sprejme takoj pekarna V. Roesner, BraMov&e. 4773 Elektrotehnika »možnega slov. ta nemSko-ga jezika, tudi aačetnika sprejme taioj ali pozneje velietvrdka v L.™btjani. — Ponudbe na o«rl®?. oddelek »Jntra« pod »Ka-rijera«. 4742 Fotosrafinje! Sprejmem m'aj§o in tateJi-gentno, diete« ims-Jeno pomočnico, ki je v vseh pa-n»n za dame in gospode T Ormožu. Oskrba v hiSi in plaža po do»o-voru. 4771 Mizar, pomočnika dobro izurjenega v pohištvenih delih sprejme takoj Maiič, Prevalje. Hrana in stanovanje v hiši. 4785 Torbar za boSjSa galanterijska dela dobi službo. Reflektira se le na izv-ežbane moči. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Torbtur«. 48i4 KontOrlstlnjo iš8e Teletrg-ovina v Ljubljani. Pogoj je pertekaio znanje neanžčine. slovenščine in erbohrvašičdii«. slov. in nemške stenografije. — Ponudbe na ogla.*, oddelek »Jutra« pod »Eventu-t-lno začetnica«. 4S51 Za šivanje slamnikov takoj perf ektno pomočnico firma »V u k«, Beoerad, Frankopanova 36. 4845 Vinski potnik dobro mpelj&n strokovnjak dobi ma«to pri ljubljanski tvrdki, bodisi e fiksno plačo ali provizij«. Ponudbe z navedbo zahtevane plače, ozir. provizije, dosedanjega službovanj« tn event. jamstva, naj se poči jejo na oglas, oddelek »jutra« ped »St. 17«. 4690 n « rti gd . Gospod iično ki igra violino, iščem za ilamsko kapelo. Oglasijo naj se tudi začetnice. — Slavko R&škatj, Zagreb — Poste-R^tamto 4653 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljublja na, Bleiweisova eesta 52 4828 V francoščini žeK pouk po dobri met-odj gospodična. — Ponud'be na oglas, oddelek »Jutra« pol »Veetern pouik«. 4S22 I. oblas'v. koncesijonirana šoferska šola Čamernik, Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 (Jugoavto). Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. 251 Šoferska šola Gojko Pipenbaoher, Gofpo-svetska cesta 12. Prihodnji novi tečaji 1. marca. 4869 Trgovski pomočnik agilen ta zmožen manu-fabturist ta špeceri;t. želi spremeniti svo.'.o službo e 1 marcem — najraje na Gorenjsko ta Dolenjsko. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4631 G. Th Kotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis oropoveian^ Pošteno dekle želi službo v dobri b®. Najraje na Jesenicah ali okolici. Nasliov v ogla-, oddelku »Jutra«. 4786 Gozdar z gozdarsko šolo, državnim izpitom in 15-1 «tno gozdar, pra/.eo, želi premeniti mesto. Gre tudi k lesna industriji. Cenjene ponudbe na ia*. oddelek »Jutra« pod ovajak«. 4775 Mladenič vsestransko zaneslpv, želi službo taka-anta ali kaj sličnega. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4821 Prodajalka Tzurjena tudi v pisarniških poslih ter zmožna gospodinjstva, ž"li službo kje izven Ljubljane. Pi-mene ponudbe na og'asmi oddelek »Jutra« pod Sitno »Zmožna vsega«. 4826 Inteligentna gospa išče službo kot voditeljica pensiooa. Gre pa tudi kot opora gosrpodinje. Poroidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Razumna«. 4850 Šef - kuharica ■prvovrstna išče me^ta za serijo Pomudbe e pogoji ta navedbo plače na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Res dobra moč« 4856 Vinsko sesalko dobro ohranjeno, s cevmi ali brez njih kopirno. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Pumpa« 4689 Več pisalnih miz dobro ohranjenih iščem. — Ponudbe n* oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Poštni predal 27«. 4725 Obroče za sode 45 mm širine, vsako množino kupim Naslov ▼ ogl. oddelku »Jutra«. SS20 Premog in drva s a j b o l i š e vrste dobavlja Pogačnik Bohoričeva aliea itev. 5. Telefon ft. 2059. 846 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetji najmanj 5 kg. Potem č.sto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Dta. L Brozovič. Zagreb, Ilica št. 82. — Kemična čistilnica perja 262 Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat. 200 Stelaže za trgovino kredenca, kozafei, točilna miza itd. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 474» Fina žima za 2 kiompl. postelji ugodno naprodaj Naslov v og'a-oddelku »Jutra«. 4747 97. Nato se j« rila dotaknila tudi drozga rvoneka. iu glej — to i? biJ vnl!Cck store ženice! In za njim so prišle na vrsto ostale cvetlice! Vse so se spet izipremenile t otroke, v nbogc otrožičke, ki jih je bila hudobna čarovnica zvabila s seboj. »Tako,« je rekla vila, ko so nekaj iasa sedeli in govorili drug i drugim o vsem, kar je bilo, »zdaj bo pa čas, da se odpravimo domov!« S temi besedami je zletela skozi okno. — »Jaz bom že sam prišel v svoj konec.« je za regija 1 gospod Krakovski. »Vsem skupaj vam voščim srečno pot!« Tedaj sta se bratee Branko in sestrica Mica i ostalimi petimi malčki vred odpravila proti domu. A niso še hodili pol ure . — Kot skladiščnik inkasant sluga ali slično iščem službo Kdor mi pomaga do nje. dobi nagrado Delodajalcu dam event. gaiancijo Cenjene dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven 25« Strojepiska vežCa slov. ta nemščine, t dvanajstletno prakso v notarski pisarni, išče primerne službe. Dopise pf-d šifre »1. april« ca anoT.čiii biro Hinko Sax, Maribor. 4673 Trgovski pomočnik m^ad rn agilen. tevežban v v.-eh panogaii. zmožen slov., nemškega in itali Rimskega 'ezika. želi nameščanja v Špecerijski ali manufaktur-ni trgovini. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra«. 4676 Natakarica čedne zunanjosti, išče službo v boljšem lokalu. Naslov pove podružnic« Jut-a v Celju. 4752 Dekle srednjih let. zmožna kavcije, izuč-eia v trgovini, ki zna tudi šivati, prevzame kjerkoli kako podružnico ali slično. Ponndbe na 0"la». oddeleft »Jutra« ped »M. K. Li.« 4133 Mesto pisar, sluge vratarm ali kaj etičnega išče 19 let ftiiT mladenič, izmčen mizarske obrti. — Na«tori lahko taikoj. Naslov pove oglasni odde1 »k »Jntra«. 4793 Prvovrstna pisarn, moč a ziuuejleui neim^kf f^emo- graffje. slov., srbohrvat fee-ga in nem^kieg-a TeTrka. strojepisja. prvovrstna iv7ifigo-vodrnja ln blaga^tiSark« z večletno pra.k°o ta prvovrstnimi snričevaM, išče kaV5nokio,i mesto. — Pio-nndbe aa *s4nnn1 odUetek »Atrn pod »ZmoSna«. Rastline Po zelo ugodnih cenah prodam a«pa;ragus Sprenge-ri, večji kvarnum dobro ukoreninjenih bujnih bec-ljev Pelagonje za grupe, rože visoke ta nizke ter rože plezalke (Klett-erro-sen) v starih ta novih vrstah ter novitetah. Pojasnila daje vrtnarstvo graščine pl. Kiepach-Ziegler. Kniževca. 4695 Tenor banjo nov poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3879 14 h! vinskega kisa pristnega ugodno prodam. Naslov v oglasnem cddelku »Jutra«. 4590 Fotoaparat »Voigtlander Bergheil« 6 % X 9. s 6 kasetami, 1 film-pajk kaseto. 1 Tele Dvnar objektiv, aparat za povečanje ter cel ostali pribor prodam ali pa zam en lam za dober radlio-aparat. Po-nu(fbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Radio 44«. 4480 Tračno žago stražnik za les, več kovaškega orodja, cilinder meh ta nov platonski voz na vzmetih pry>da Anton Petkovšek. Logatec. 4772 Avtobus znamke »Ford«, 12—15 ee dežen, v popolnoma brez hibnem stanju, generalno popravljen, novo duko lakiran in tapeciran, pripraven za V90iko avtobusno črto, po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddolek »Juta-a«. 473(1 Avto štirisedežen, v najboljšem stanju radi selitve zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jtrtra« pod »Ntijno 30« 4716 Poltovorni avto za 400 kg, prostoren, z malo porabo benolma ta Limuzino manj&o. štirisedežno, malo rabljeno ugio-dno proda Lampre* in dnv v Ljubljani, Nuik*6 ulica 19. 4817 Sode od jedilnega ta »trojnega olja, vsako množino kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3819 Konjski gnoj za gorke grede kupimo. — Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod šiiro »132«. 4597 Pisarniški pult felraen, sa shrambo poetov nih knjtg, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Juti« pod šifro »Železni pult« 4534 NTklJaste plošče vlite, čiste kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4813 Centralno kurjavo kompletno, mata rabljeno, a vendar Se v dobrem stanju- za ogrevanje veMkih tovarniških prostorov kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Oentiralna 55« 4848 šoferja t t2.000 Din sprejmem ta koj kot družabnik« v dobno vpeljano avtotakfno obrt. v lepem ta prometnem se. zonskem kraju na Gorenj tf-em. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 4741 Varna naložba denarja! Le n*W visokih otresti pri denarnem zavodu, iščemo od zasebnika, ki bi hotel svoj denar absolutno varne naložiti, ugodne Se posojilo v večjem znesku. — Na velikem kompleksu prvovrstnih realitet vknjiže-na hiii»oteka s točno plačanimi obre-tmi ta amortizacijo bi se lahko delno ali v celoti prenesla na novega upnika. — Ponudbe pod šifro »Absolutne varno« na oglaeoi oddelek »Jutra« 4700 Dvoparcelno zemljišče ▼ mestu ob cesti prodam proti takojšnjemu plačilu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3107 Parcelo » stavbnim dovoljenjem, ob Dunajski ceeti. v po-meriju Ljublj. mestne občine kupimo Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Parcela 132«. 4596 Pozor, kupci! Prodam S večji tng. MSi na prometnem kraju ta več manjših trgovskih hiš. pripravne za vsakega obrtnika. Istoctako tudi voiie in mamjBe stanovanjske hiše v sredini Ljubljane Pojasnila daje Marij* Jančar, posredovalka' nepremičnin, Sv. Petra oest« 27. 4827 20 % kronske bone kapi in piaia najbolje K. Cameralk v Ljubljani, Dnnajska oetta 36. 4726 20% bone kupim in plačam najbolje. Oskar Adamič. Ljubljana. Selenburgova ulica 7. — Sana«. 4404 Bone po dnevnih cenah kupuje Dremeij Frane, Laverca. 4593 20 % kronske bone kupuje kn plačmje po najvišjih dnevnih cenah Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14 3297 Lepe maske prodam ali posodim. Vprašati dopoldne na Poljanski cesti 13/H, levo. 4058 Več mask odda L. KucLar, TržaSka cesta 11. 4601 Nekaj obleke moške ta dobro ohranjene ženske ugodno naprodaj na Poliunki ceeti štev. 13-111. levo. 4640 Maske svilene, eleigantne ta doeni-ne posodim. Bohoričeva 13 3967 Masko pooodhn ali prodam Nanstov v oglasnem oddelku Jutra. 4853 Več abonentov na dobro domačo hrano po 16 Din dnevno sprejme restavracija Mratk na Rimski cesti 4745 Delavnico i norcem (Federhammer) z motorjem na o'*e, za izdelavo motik, sekir in lopat. brez komf urence. eksistenca zajamčena, ji-od-am. — Zahtevam majhen kapital proti jamstvu. Naslov po v« oglasni oddelek »Jutra« 4094 Delavnico aa sedlarsko ta jermenar-s ko obrt, s stanovanjem vred oddam. Pi men« oo-nud.be n« oglasni oddelef »Jirtna« pod »Jermenar m sedlar«. 4790 V Kranju oddam z majem v našem lokal na glavnem trgu za manu'aktuTno, galanterijsko alli modno trgovino. — Tnrtere-entl naj pošlie;o svo.i naslov na oglasni od delek »Jutra« pod značJ o »Kranj tadustrijsko mesto« 4776 Pisarniške prostore efeupno g stanovanjem od dam v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddeV.k »Jutra« ood šifro »Promet na točka«. 4840 Pekarijo diobro idoio vzame v najem Dragutta Laeh, Zlatar — Hrvatska. 4849 TTarley Davidson 350 cem, v zelo dobrem stanju prodam. — Istotam zamenjam majhen avto za motor e prikolico. Po-tave se m* Damajsti eesH St. & 4830 Sobno kredenco lepo, kompletno posteljo i« divan prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4663 Spalnico ta Šivalni stroj, popolnoma novo. radi selitve prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 4803 Knjižno omaro črno. dobre ohranjeno prodam. Naslor pore oglasni oddelek »Jotra«. 4837 Mize in stole dobro ohranjene kupim. — Ponudbe na ogtas. oddeltfr »Jutra« pod Kcro »Temoo«. MjL LLL Vrednostne papirje srečke itd. kupuje ta p'a8a najbolje Dpravništvo »Merkur«. Ljubliana. VeSna pet št. 5. telefon 3068. 4120 20 % kronske bone kupuje in prodaja najugodneje Oprav-nlštvo »Merkur«, Ljubljana. Večna prt 6, tetofon 3062 4120 Pridem Dober jabolčnlk proda Ivan Gavea. Sv Marjeta pri Mnskanjeih. 4759 Dva dijaka srednje tehniCne We iščeta za tak»j stanovanje. Ponudbe s« oglasma oddelek »Jutra« pod Sito »Dij« a« Stanovanje t eob ta kubtaje takoj oddam v Rožni dofimi, ce»ta WH 4740 Solnčno stanovanje e eob, knhtaV shrambe verand« ta priij lta, v z MS! v I.evčevi ulici it. 8 (mestni M Rožne doline) takoj oddam. Stanovanje je parkeriratbo, z eUkfcrifco ta vodovodom. Vprašati med 3. in 6. aro popoldne. 4688 Lepo stanovanje 8 eob, kuhinje ta veeh pritiklin. v novi vitli od. dam za mesec maj. proti mesečni najemnini 1000 Din Pismene ponudb* n« ogtas. oddelek »Jstra« pod šifro »Kima atnoka 1000«. 41765 S 1. Junijem oddamo v moderni zgradbi ki leži v Ljubljani ob asfaltirani cesti, z vsem komforten! luksue opremljeno stanovanje 3—4 sob Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Le elnčajmo prazno stanovanje«. 4704 Koncertni klavir krasen, radi selitve ugodoo naprodaj. Naslov v oglas tthleuku »Jutra«. 4746 Črn pianino eleganten radi odpotovanja na->rodaj na Gruberjevem nabiežju 16. Na ogled med 8. ta 12. uro. 4624 Popolno godbo na pihtla, proda po zelo ugodni ceni Prostovoljno garilco društvo v Beli cerkvi pri Novem mestu. 4674 Sobo a 1 d 3 dijaka (dijakinji) oddam blizu II. drž. gimnazije. Na-lov v oglas, oddelku »Jutra«. 4685 Sobo s kuhinjo lepo. mansardno oddam največ dvema osebama. — Cesta na Rožnik 19. 541S 2 sobi za Pisarno oddam s 1. majem blizu hotela Dnion, na zelo prometni cesti. Ponudbe na cglas. oddelek »Jut.ra« pod šifro »Tisoč pet sto«. 4703 K<>t sostanovalca jpreimem gospoda. Povše. Tavčarjeva 4, pritličje. lJ*t«M pod ►Ufciteljica«. 4602 s trgovsko naobrazbo ta znanjem deže.nih jezikov iščemo za večje podjetje Reflektanti z iivežne stroke imajo prednost Ponud be pod »Spocoban putnik 28—26« se prosa na »Inter-reklam« d d. v Zagrebu Marovska 28. 3331 Korost! Bovoit! železna služinska Brozovič« patent postelja z1o& Siva, s tapeciranim ma-racom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočiiča, nočne službe tn za potujoče oso* ba stane Din. 450,— Ras pošiljam po poit-oem povzetla Lesen* patent posteHa dožliiva. c tapeciranim madracom. tele p»ak-t>čna stane Din. 230.— Ležalk« ca inn{»n]t — (Lfe-gotubi) najnovije vrsti »ta-ne Din. 150— GUSTAV SIMONCIC GRETA LEVSTIK zaročena Ljubljana 11. IL 1930 Podsreda Zaostali državni davek do 1.19S§ rete poravnati s potrdili iz leta 1919 izdanih ob priliki zamenjave kron. Prodajamo in nabavljamo ta potrdila ter prevzemamo jamstvo za pravilnost istih in da odgovarjajo za plačevanje davkov. Ne zaračunamo nikakih posebnih stroškov, ne provizije. Ta ugodnost plačevanja davkov s potrdili traja samo še kratek čas, zato se požu-rite, ker po današnjem kurzu prištedite cca. 30 do 40 % davkov, ki jih imate plačati. Ako prodaste bone, pošljite Jih takoj, ker po 17. marcu izgube ti vsako vrednost. S pošto došla nam potrdila in bone obračunamo danes s preko 60 % nominalna vrednosti. Depozitna banka d. d. Zagreb, TomaSife- va ul. 10. Tel. 36—79, 36—80. Brzojavke: Depozit, Zagreb. 3414 L. BROZOVlO* 'ameb, Ilica 83. Citajte vedno naše ogl"se! Pletilci in pletilje! Zaradi padca cen volni nudimo vso vrste volne in bombaža za pletenje na stroja Jumper-volno 16/2 Ia. 1 kg Din 100___ Zefir-volno in 1/2 zefir-volno po znižanih cenah. Svilo za pletenje v vretencih v radi barvah 1 kg Din 100—115. Bombaž v vseh debelinah, mercfztraa tn gasiran, surov in barvan, po dnevnih cenah. Vzorce pošljemo na zahtevo brezplačno po pošti. Veletrgovina tn proizvodnja pletenin Brača Hiršler, Zagreb, Ga jeva ul. 3. 3239 Ocarinjenje vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno ki po najnižji tarifi .RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija •pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. MKUF-OBBAJA Klemenčevih TRAVNIKOV ob Ljubljanici, NJIVE ob športnem klubu, VRTA pri hiši Cesta na Loko 26 i. t. d., se vrši za dobo 3 let v nedeljo, 16. februarja ob 13. nri. Interesenti naj se zbero pri mostu koncem Opekarske ceste. Tehnika r Konstancl, inženjorska šola za stroje- gradbo ta elektrotehniko. Prospekti gratis. Gradnja letal ir avtomobilov. SO % bone 3** v okvirju svoje potrebe kupuje po 60 % Pačka štediona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Požurite sel Prvovrsten poceni čebuljček za saditev, med za lectar-je, v novih sodčkih, mešanega fižola nudi EM. EBENSPANGER nasL Bfelovar. Žlahtni v istM fini pevci h slovite Kanarčki mojster Sike Sole v tiara. 10 mar* in višje, predpevoi, pte-tnensto pan. kledce. pata. t»5Ja zxkavi4a. Veiewteres«ut-teo ocnovoik t ena Blue Ridge. Treba se bo boriti za domačijo. Moja mati se je obrnila v svojem gugalniku, a rekla ni nfiti besede, samo v očeta je uprla ooi. OCe Je lefcet s svojtet (Mm, gWbokta glasom: »Ne pozabite, polkovnik, da ta mož, Lincoln, doslej še ni izvoljen — ta da se, Če bo izvoljen, nemara izkaže večjo osebnost, nego mi mislimo. On doslej ni imel prave prilike, da bi bH spoznat naš jug.« Orme je molčal in ravnodušno gledal, skrivaje svoj običajni cinizem. A tisti mah se je oglasil. »Nikoli ne bo izvoljen,« je strastno dejal. »To bi uničilo vso obrt na Jugu. Pravim vam, da misli Lincoln samo na svojo politično karijero, za vašo pokrajino se pa prav nič ne meni. Jug se mora odtrgati, gospoda, če mi tujcu dovolite, da izrečem svoje mnenje.« Mati se je ozrla nanj, a zdaj je b* Sheraton tisti, ki je izpre-govoril. »To sega nazaj do starih členov Federacije, naše prve ustave,« je rekel. »Tisti, ki so dajali tej zemlji obraz, so od prvega trenutka vedeli, da se Jug razlikuje od Severa. To odcepljenje je že od začetka sveta zapisano v firmament.« »Ne, brat Sheraton,« se je nejevoljno oglasila mati, »bratsko edinstvo je tisto, ki je bilo najprej zapisano v firmament« Z gentlemantskim naklonom se je obrnil k njej. »Ve dame ste tiste, ki s svojo ljubeznivostjo združujete svet. Škoda je, da ga morajo možje v boju trgati na dvoje!« »To je nesreča!« je zašepetala. Tudi Sheratonov obraz je bil bled, ko je skušal z nadaljnimi razlogi podpreti svoj nazor. »Jefferson bi se v grobu obrnil, če bi videl Virginijo tako razdvojeno, kakor je zdaj. Glejte, Cowles, ali nimamo tu vsega, česar je treba na svetu? Tu lahko živimo sami, po gentlemansko, vsak na svoji zemlji, in vsa vlada, ki je potrebujemo, so dobri zakoni in javna varnost Boljši sta dve deželi, ki bosta živeli v miru, sreči in zadovoljnosti, nego ena sama, v kateri bo večen boj.« »To je nesporon res,« mu je segel Orme v besedo. »Texas bi bil skoro postal angleška kolonija, ker ga ta država ni hotela sprejeti v svojo zvezo. Izjavil se je za suženjstvo, to je bila njegova pravica. Španci so bili napravili iz Kalifornije robsko državo, a ztatokopl so Jo * glasovanjem osvobodil. ImeH so pravico, da si vladajo sami. Kar se pa tiče novo pristopajočih dežel, imajo takisto pravkx> glasovanja o vprašanju suženjstva m to vsaka zase.« Moj oče je rekel: »Vojna se je na meji že pričela. Moj prijatelj In 'tovariš polkovnik Meriwether iz Albemarlea, ki biva z vojsko na Zahodu, pravi, da po vsej krajini zahodno od Missourija ubijajo belci belce.« Polkovnik je stopil malce v stran in dejal, držeč roke na hrbtu; »Vsaj do konca volitev še lahko počakamo, Cowles.» »če bi le vlaka daj ukrenila! »je sprožil Orme. Sheraton se je naglo obrnil in vzkliknil: »Ce ne, pa naj bo vojna! Vojna, dokler ne izdihne pred svojimi hišnimi vrati poslednji Virginec in dokler poslednja ženska ne umre gladu na svojem pragu! John Cowles, midva se bova bojevala; vem, da pojdete v boj!« »Da, bojeval se bom,« je rekel moj oče. »In to z nami!« »Nikakor ne,« je z vzdihom dejal oče, »nikakor ne, prijatelj, ampak proti vam!« Videl sem, kako ga je mati pogledala in se spet sesedla v gugalnik. Videl sem, da ga je tudi Orme ostro ošinil z očmi in da je imelo pri tem njegovo lice čuden izraz. Tako so se končno do nadatjnega prestali dajati. Oba mo2a, stara soseda, sta slovesno segla drug drugemu v roke in po prijetnejšem razgovoru o manj važnih stvareh so sluge kmalu pripeljali naš voz, da se vrnemo na Cowlesovo farmo. Zaman sem čakal pripravnega trenutka, da bi omenil polkovniku in gospe Sheratonovi nekaj, kar mi je bilo na srcu. Še za slovo od gospodične Grace sem imel le kratko priliko in priznati moram, da mi je biilo to zelo po godu. Nekaj časa smo vsi molčali; oče je bH zamiSljen in tudi mati se ni oglasila. Prvi, ki sem ga začul, je bil Orme. »Da mimogrede vprašam, gospod Cowles,« je dejal, »omenili ste polkovnika Meriwethera iz Albemarie Country. AI5 je na zahodu? Slučajno imam neka pisma zanj in že davno mi je na umu, da bi se odpravil v tisti kraj.« PROTIV KAŠUA PROTIV PREHUDE Najbolje sredstvo protiv prehlade, kasfia kao vratobolje i astme Ujetnici preponi čaju! SAMOPROIZVADJAČ KANOLD d. d. KARLOVAC OAflurni itriM ■ Kop—bmgtmm dobavljali Njeg. Vel. Kralja švedske te NJefl. tfe Via. Presto!onasq. Kralj. Švedske. OVE PO CIJELOM SVUETU ČUVENE TABLETE OOBIVAJU SE SVAGDJEI TVORNICEf r ROPENHAGEN, GČTEBORG, WIEN, BERLIN, KORNBERG, ESSEN, MILANO, PRAG, LESZNO NABAVKA crtačeg materijala za Vojni Geografski Institut Vojni Geografski Institut Ministarstva Vojske i Mornarice nabav.če putem druge ofertalne licitacije na dan 3. Marta 1930 godine crtači materijah po spisku, mustri in specijalnim uslo-vinn. Predračunska suma je (30.000) trideset hiflada dinara. Zainteresovani Kcitanti dužni su položiti kauciju po odredbama čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu i čL 24. Pravilnika za izvršenje odredaba Istog Zakona, na kasi Voj-nog Geografskog Instituta u odredjene dane do 10 časova. Uslovi kao i spisak materijala mogu se dobiti u kancelariji Administrativnog Odseka Vojnog Geografskog Instituta sva-kog radnog dana od 8—13 časova. a Br. 491. Iz kancelarije Vojnog Geografsko« Instituta Ministarstva Vojske i Mornarice. Skladišče suho, v sredini mesta aH na Dunajski cesti, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ika«. 8394 Pokrajinske razglednice rt fm mu *n Mgottrm. ▼ priatai MegnflH fcgo-tori do 30.000 trotbie* kart Brata Bmmt, Lhtbljaaa, Wotto*m «L Vt Zahtevajte pomdb* h ntkl JC o426 Pogrebni zavod JoKj Weibl v Kamnika PIJANCE lahko popolnoma odvadite alkohola, da oni za to sploh ne vedo, z »AVINALOM«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Imamo mnogo po-hvp> od ozdravljenih. — Cena Din. 220.— Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo: X. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7. Zastonj Vam poSfjeino sa ogled eno Številko ihis-trirane revije »Domači prijatelj« in »Naš obzor«. Pišite dopisnico upravi, Ljubljana, poštni predal 291. Slike za legitimacije Izdelaj« najhitreje fotograf Hngun HibSer. Ljubljana. Sv Petra eeeU 26. 812 S potrtim srcem javljamo pretužno Test, da je nai dobri soprog, oče, brat, stric in bratranec, gospod ANTON VIVODA trgovec, posestnik, gostilničar in bivši občinski svetovalec v Kamnika danes, IS. februarja 1930, ob 15. uri po dolgem In m» kepolnem trpljenju, previden z zadnjimi tolažili sv. cerkve, preminul. Pogreb se bo vtšQ v soboto, 15. t. m^ ob 4. popoldne. Blagega pokojnika priporočamo v trajen spomin. Kamnik, dne 13. februarja 1930. MARHA VIVODA roj. WLNKJLER, soproga. JANKO, ANTON, STANKO, MILENA, otrocL JOSIP VIVODA, brat. Ostalo sorodstvo. Rezilo, ki Vas bo zadovoljilo! ROTBAPT-LUXUOSA ROTBART-SONDERKLA55F MOND-EXTRA GOLD ROTBART < LILA ) MONO-EXTRA (GRUN) ————————————————————________, roth-b0chner d. d, gpedjalBa tovarna aparatov n britje id rezil. berlin. tempelhop dli Zastopnik za JagoslaTlfo: M O r t C A. K A L D e r o N, Beograd. Knet Mlhajtov Venac 23» Bock-pivo Izborite predrolne kakovosti izdaja od 15./IIo t, 1. naprej i), d• pivovarne fftlnionuf ffltariGoi Za pokrivanje streh, Izolacijo mostov, vlažnih zidov Itd. je nenadkriljivi, v desetletja trajni ln v Evropi že priznan amert-kanski materijal C0HC0-PLA7TIC, Zahtevajte prospekte! £iquid in Re/ined Jar Važno ra stavbenike! l Sanoprodaja: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva 26. Odličen motor — razkošna karoserija — presenetljivo nizka cena Vse to pojasnjuje velikansko priljubljenost šestcilindrskega Chevroleta Drv! voz Chevroleta Sbc je pri- šel na trg leta 1929. — danes |e njih Število že doseglo milijon. Pričakovati je, da bo, še preden bo leto okoli, v prometu 1,400.000 Chevroletov Six. Isti šestcilindrskl motor se Je prav tako izborno obnesel na asfaltnih cestah Zedinjenih držav kakor v južnoafriških džunglah aH na ozkih skalnatih cestah v Grčiji. Poskusi na preizkuševal-nera terenu družbe General Motors, kjer so zastopane vse vrste cest, so vnovič rodili uspehi Delo Fisherjevih risarjev — nova Chevroletova karoserija — fc f Temu uspeSu prav foTlko pripomoglo kakor Chevroletov motor. Vse povsod! si je na tisoče in tisoče žensk izbralo ta voz zaradi njegove elegantne vnanjosti in harmonije njegovih barv. Tako luksusen in popoln Izdelek bi moral veljati večkratno svojo ceno, če bi Chevroleta ne izdelovali v tolikšnih množinah in če bi General Motors ne imela na razpolago tako obilnih sredstev. Velika priljubljenost Chevroleta temelji prav tako na njegovih elegantnih linijah, kakor na njegovem slovečem šestcilindrskem motorju. CHEVROLET SIX PROIZVOD GENERAL MOTORS Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adofi Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d, kot tiskarnarja Piane Jezoršek. Za jaseratni dej je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani,