Dopisi. Iz Vojnika. (Vesel dan) so priredila celjska narodna društva pri nas v nedeljo, dne 7. julija. Ljudska veselica, ki pa ni bila »ljudska«, ampak prava naša domača narodna veselica, privabila je mnogo tisočev oseb od vseh vetrov. Toliko naroda še naša »Pardeška«, senčni gaj poleg župnijske cerkve, ni videla nikdar. Ob treh popoludne prikorakajo čili rudeči »sokoli« in poleg njih članovi »pevskega društva« od Škoije vasi, kjer so se pri znani gostilnici Koželjevi zbirali. Že pri Koželju so dobili fpevci in drugi krasne Sopke; — slavolok pozdravljal jih je bratovsko in trobojnice iz več hiš so kazale, da pridejo med svoje. Od tod do »Pardeške« je nekaj nad pol ure hoda, in korakanja je bilo že za silo. Godba je igrala spredaj koračniee. — Vspored se je vršil jako redno. — Petje, pri kojem so nastopali tudi pevci, kateri se še živi dan med seboj videli niso, vspelo je popolnoma. Tamburaši so igrali jako dobro. Škoda le, da so glasovi za odprte prostore prenežni. Telovadba je zanimala občinstvo jako in smo se čudili vratolomnim izvajanjem in smejali se smešnim igram zadosti. Da smo se tudi veselo sukali, niti ni treba posebej omenjati. Vsaj so se nam pa tudi pisani lampijoni in umetni ogenj tako prijazno smehljali, da bi ne mogel človek mirno obsedeti. Gostilničarji, ti pa so se posebno izkazali ta dan. Kdo ve, odkod so dobili tako dobro vino — to ti je bil nektar, kakoršnega v Olimju nikakor niso pili! Gotovo so nam to pijačo navlašč hranili za našo veselico, da bi se primerno oslavili. Od Sv. Tomaža nad Veliko Nedeljo. (Gasiln o društvo) se tudi pri nas namerava osnovati, vendar ne po izgledu velikonedeljskih »mihovčanov«, kjer jeden Nemec, g. Nadler, prevaguje vse ostale slovenske gasilce. Torej Nadler je društvo; kar on reče, to je ednajsta božja zapoved pri Veliki Nedelji; vsi ostali udje »fajerbera« so popolnoma ničle, kakor da bi jih ne bilo. To so fine razmere! Mi si jih ne bomo za izgled jemali, toliko narodnega ponosa in ljubezni do slovenskega jezika še Sv. Tomaž vedno ima. Tudi v drugem oziru je pri nas boljše, ker pri nas še niti pol Nemca ni; ko bi pa jednega imeli pri društvu, bi pa koj radi njega moralo biti vse nemško, kakor smo to videli pri Veliki Nedelji, kjer naj vse pleše, kakor piska Nadler. Pri nas se skoro skliče osnovalni odbor, ki bode vodil to stvar do konstituiranja društva, ker je gasilno društvo za naS kraj zelo potrebno. Potem se pa tudi mi zvežemo z drugimi slovenskimi gasilnimi društvi, in tako bo narejen mogočen jez proti nemškutarjem. Ako mi znamo nemški, je to naša korist. Ne bomo se kakemu pritepenemu Nemcu na ljubo nemški učili; to pa nikdar ne! Vsak Slovenec, ki se poda na Nemško, mora prej nemški znati, sicer je koj ver...ter Windischer. Ako pa pride k nara Nemec, ki Se našega jezika niti deloma zmožen ni, to pa bi mu naj vsi delali poklone? Tako neumni mi nismo. Na delo torej, da stopi tudi tomaževsko gasilno društvo, prej ko mogoče, na noge! K temu pomoz' Bog in svet' Florjan! S—. Iz Ljutomera. (Za Krempeljnov spomenik) so blagovolili na dalje darovati p. n. gg.: dr. L. Filipič 15 gld., dr. Iv. Dečko 5 gld., Fr. Mavrič 50 kr., L. Baš 1 gld., dr. Vrečko 1 gld., dr. Hrašovec 2 gld., dr. Pipuš 50 kr., Fr. Lončar 1 gld., J. Vauken 1 gld., Vanič 50 kr., dr. Glaser 50 kr., dr. Mayer 1 gld., Lemesch 1 gld., dr. Babnik 2 gkl, Plavec 50 kr., Henke 20 kr., J. Warnusch 50 kr., Mlinerič 50 kr., Perc 30 kr., Detiček 2 gld., Vajda 50 kr., J. Brenčič 1 gld., Irgl 50 kr., Mihael VoSnjak 1 gld., dr. Sernec 1 gld. Na dalje smo prejeli po gospodični Roziki Spindler v Brežicah svoto 6 gld., ki so jih darovali p. n. gg. dr. Srebre 1 gld., dr. Firbas 1 gld., J. Mešiček 1 gld., Iv. Munda 1 gld., Jos. Agrež 50 kr., L. Schvventner 50 kr., L. Razlag 50 kr., gospica nabirateljica 50 kr. Bogoslovec g. Fr. Gomilšek je nabral med svojimi tovariši v mariborskem bogoslovju 8 gld. 42 kr. Odbor izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem gg. dariteljem, posebno pa gospici Roziki Spindler, gg. dr. Filipiču in Fr. Gomilšeku za nabiranje. Slavnost se bode vršila, kakor je že bilo razglašeno, dne 11. avgusta 1895 pri Mali Nedelji. Natančni vspored se še pravočasno naznani. Odbor. Iz Ptuja. (DijaSki kuhinji) so v tem šolskem letu darovali p. n. dobrotniki sledeče zneske: Bratuša Alojzij, beneficijat v Ptuju, 10 11., dr. Brumen, odvet. koncip. v Ptuju, 5 11., Cilenšek M., proiesor v Ptuju, 10 fl., Crnko M., vikar v Ptuju, 10 fl., dr. Firbas Fr., c. kr. notar v Brežicah, 2 fl., dr. Gregorec Leop., kanonik in drž. poslanec, 10 fl., Gregorič Anton, posestnik in tajnik v Ptuju, 5 fl., Gregorič Karol, trgovec v Brežicah, 1 11., Hajšek Ant., kanonik itd. v Slov. Bistrici, 3 11., Hirti Franc, župnik v Slivnici, 2 fl., Hržič Jož., inf. prošt itd. v Ptuju, 10 fl., Janžekovič Vid, kaplan v Čadramu, 1 fl., Jurca, veletržec v Ptuju, 10 11., dr. Jurtela Fran, odvetnik in dež. poslanec v Šmarijah, 20 fl., Kocpek Fr., kaplan pri Sv. Barbari v Halozah, 2 11., Korošec Fr., prefekt v Mariboru, 3 fl., Koser Fr., c. kr. poštar v Juršincih, 2 fl., Kralj Jož., dekan v Zavrčah, 5 11., Kunce Jan., župnik pri Sv. Juriju na Ščavnici, 2 11., Kunstek Luka, profesor v Ptuju, 10 fl., Lampl Marija, posestnica v Ptuju, 1 11., Lendovšek Mih., duh. svetov. in župnik v Makolah, 5 11., Majcen Ferd., profesor v Ptuju, 10 fl., Marzidovšek R., c. in kr. voj. kaplan v Trstu, 3 fl., Menhart Jak., kaplan pri Veliki Nedelji, 2 fl., MeSko Jak., kanonik itd. pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, 5 fl., Meznarič Mat., kaplan v Jarenini, 1 fl., Munda Iv., c. kr. živinozdravnik v Brežicah, 4 fl., Murkovič Franc, župnik pri Sv. Barbari v Halozah, 2 fl., dr. Muršee Jož., vpok. profesor v Gradcu, 8 fl., Ožgan Šim., c. kr. notar v Ptuju, 10 fl., dr. Ploj Jak., odvetnik v Ptuju, 30 11., Pogatschar Jož., profesor v Ptuju, 3 fl., Raisp Ferd., oskrbnik v pok. v Ptuju, 10 fl. (Konec prib.) Lz Ribnice na Pohorju. (Pogreb.) V petek, dne 13. julija smo zagrebli nadepolnega ter marljivega učenca Ljudovika Streiherja iz Ribnice, kateri je bil veselje učiteljev, nada svojih starišev. Umrli Ljudovik, star še le 12 let, moral se je vkloniti smrtni kosi, kakor nežna cvetka koscu na zelenem travniku. Rajni je bil bolan le malo dnij. Svojo mučno bolezen je prenašal potrpežljivo do zadnjega vzdihljeja. Kako priljubljen je bil rajni, kazal je njegov pogreb. Vsa šolska mladež je šla s pogrebom, ter tako svojemu ljubljenemu sošolcu posodila zadnjo pot. Ko so se završile mrtvaškejmolitve, povzeli so na gomili^ rajnega častiti gospod^župnikj besedo, ter so v jedrnatih besedah kazali, kako smrtna kosa kosi brez razločka in nikomur ne prizanese, bodi si star — bodi si mlad. Živo so opominjali navzoče, kako moramo vsi pripravljeni biti, ker »nikdo ne ve ne ure, ne dneva«; zlasti so pa mladini na srce polagali, naj posnema rajnega svojega sošolca, da bode tudi ona vedno pripravljena, kakor je raini bil. Tudi on, pravijo dalje, dasiravno zmiraj priden in pobožen mladenič, se je posebno na bolni postelji prav lepo pripravil za srečno sodbo s tem, da je prejel sv. zakramente za umirajoče z največjo gorečnostjo in pobožnostjo. V imenu umrlega so se nadalje zahvalili vsej mladini, kakor tudi odraslim, za gorečo molitev, s katero so za večni blagor rajnega molili, omenjajoč, da bode tudi on za nje v nebesih pri ljubem Bogu prosil. H koncu so želeli z vsemi rajnemu večni mir in pokoj. Ako si pogledal med mrtvaSkim govorom na šolsko mladino in odrasle, tako skoraj nisi zapazil ne učenca, ne drugega, ki bi se ne bil soLzil.