Veliko mladine v gasilskih vrstah Občinska gasilska zveza je imela že 30. redno letno konferenco. Predsednik zveze Stane Jeromen je govoril o pomembnosti X. kon-gresa gasilske zveze Slovenije, ki je bil lani v Mariboru in o naporih, potrebnih za uresnifiitev kongres-ne resolucije. Povedal je, da so se organi občinske zveze, ki so bili izvoljeni na lanskem občnem zbo-ru, dovolj dobro m hitro vključili v delo. Cilje so dosegli ob podpori združenega dela in velikem razu-mevanju in prizadevanju članov SlS-a za varstvo pred pozarom, ki so plan tudi finančno podprli. Do-bro sodelujejo z obfi. štabom civll-ne zaSčite in s KS na teritorijih, kjer delujejo gasilska društva. Se-veda pa se nekateri dejavniki v ob-čini Se vedno obnašajo kot da je požarna varnost stvar edino gasil-skih organizacij, ne pa splošnega družbenega pomena. Dele gosto naseljenega ozemlja naže občine ni pokrit z delovanjem gasilskih društev in ni zadostne koliCine požarne vode. Kljub veli-kim prizadevanjem jim ni uspelo, da bi na teh področjih ustanovili gasilska društva, pomoči s strani občinskih organov in organizacij pa ni. Pridobivanje mladine je že nekaj let poglavitna skrb gasilcev. Neka-fera društva imajo že po Sest, se-dem mladih ekip. Na področju in-dustrijskega gasllstva se je lani tu-di premaknilo. Zvezi se je prikluči-lo novo ustanovljeno društvo Ener-goinvest. V občini pa je še precej delovnih organizacij, ki bi takšno društvo potrebovalo. Lani so nabaviii še eno sodobno specialno vozilo AC z vgrajenim morutorjem. Sedaj imajo vsa terito-rialna druStva po eno težje vozilo AC ali KA ter po en vodni avtomo-bil. Poleg pomanjkanja finančnih sredstev imajo gasilska društva ve-like težave pri pridobivanju doku-mentacije za gradnjo rezervoarjev. Za takšno gradnjo je namrefi po-trebno zagotoviti vsa soglasja in dovoljenja, kakor za gradnjo hiše. Kljub obljubam Se vedno ni spre-memb. Dogovorili so se ludi za gradnjo irpališča z urejenim do-stopom za gasilska vozila, toda vse je ostalo pri dogovorih in ob-Ijubah. OUŠAN REBOU Ivan Hrib 60-letnik Ivan Hrib je pred kratkim prazno-val 60-letnico. Izhaja iz zavedne slovenske kmečke družine iz vasi Podraga na Pnmorskem, ki se je že pred vojno vkljuLevala v boj za pravice Slovencev. Njegov oče se je med prvimi v letu 1941 vključil v OF. Pridružila sta se mu Ivan kot najstareši otrok tned osmimi in mlajši brat. Od spomladi leta 1942 je aktivno deloval v mladmski or-ganizaciji. Po borbi nad vasjo, kjer je blla zaradi izdajstva odkrita ku-rirska postaja P-14, so Italijani are-tirali vse moške vaščane od 16. do 60. leta starosti, med triinpedeseti-mi so bili tudi ivan, njegov oče in eno leto mlajši brat. Ivan je bil v zaporu in kasneje v kazenskem de- lovnem bataljonu. Kapitulacija Ita-lije je dočakal v Kalabriji, kjer se je priključil 1. prekomorski brigadi Po bojih te brlgade na otoku Kor-čuli je bil odrejen v mornarico NOV v četo za zvezo. Na Visu je opravil mlnersko-diverzantski in radiotelefonski tečaj. Ko je 5. pre-komorska bngada priSla v Zadar so ga na njegovo prošnjo preme-stili tja. Od tam je bil poslan še na višji Skojevski tečaj. V 5. preko- morski brigadi je bil sekretar SKOJ bataljona. Udolezil se je vseh nje-nlh bojev do Slovenije, ko je bil postavljen za bataijonskega sekre-tarja SKOJ v Cankarjevi brigadi. Po vpjni je Ivan opravljal odgo-vorne dolžnosti v JLA, posebno v obmejnih enotah in se leta 1972 upokojil s Cinom podpolkovnika. Ivan Hrib ja bil vrsto let v krajev-•i prganizaciji ZRVS UrSke Zatler redsednik komisije za strokovno usposabljanje in idejno politično izobrazevanje, zdaj pa je predsed-nik krajevne organizacije. Delal je zlasti v programiranju in pri orga-nizaciji strokovno vojaškega uspo-sabljanja rez. vojaSkth stareSin. V izvrševanju teh nalog, pri vajah in akcijah je bila njegova organizaci-ja vedno med prvjmi in najboljšiml v naši občini. Veliko je prispeval tudi kot eian predsedstva občinska ZRVS pri oblikovanju izhodiščnih idej za uspešno delo organizacije. Ivanu želimp pb jubileju še veli-ko uspehov, obilo osebne sreče io zdravja. D. R.