Leto l
Trolivlje, 10. decembra 1948.
Štev.
Foitnlna plačan« v gotovini.
Posamezna itcvllha * dba
'jk Glasilo Osvobodilne fronte okraja Trbovjje 'pz
41.
Ivan Cankar
glasnik naših dn
Ob jo letnici njegove smrti
Pred skupnim kongresom SKOJ-a in LMJ
Z izvrševani m obveznost* se mladina revirjev pripravlja na skupni kongres SKOJ-a n LMJ
11. decembra poteče 30 let, ko je v zarji prve svobode, katero je oznanjal v vsem svojem delti, umrl veliki sin slovenskega naroda Ivan Cankar. Rodil se je kot sin obrtnižko proletarske družine 10. maja 1876 na Vrhniki v domu na Klancu, domu siromakov. Traka je bila njegova življenjska pot-Cankar je bil že kot otrok zelo nadarjen. Z veliko težavo se jc prebijal skozi življenje. Že v tretji soli je začel pisateljevati. Novembra 1. 1883 je bilo natisnjeno njegovo prvo delo. Tako je nastopil glasnik naše dobe svojo pot največjega slovenskega pisatelja, ki je znal revolucionarno prikazati usodo slovenskega naroda. Pisateljevanje si jc izbral za svoj poklic, kateremu 6e ni odpovedal nikoli in 6‘gar nalogo je visoko cenil v zavesti polne vrednosti svojega pisateljskega talenta. V težki borbi za obstoj in v borbi proti takratnemu avstrijskemu nasilju so nastala velika njegova dela, Cankar je bil tisti, ki je v dobi prve svetovne vojne pravilno ocenil in postavil nacionalno vprašanje slovenskega naroda. Njegove prerokbe so se izvedle v zmagoviti narodnoosvobodilni borbi jngoslovanskih narodov. Zgodilo se je, kar je predvideval Ivan Cankar: ljudstvo si je napisalo sodbo samo, ni mu je pisal ne frak in ne talar. Nasproti tako imenovani nacionalni politiki starih političnih vrhov slovenske reakcije, ki je živela od hlapčevanja tujim zatiralcem, je nastopila nova nacionalna politika’ ki je smatrala, da je osvoboditev slovenskega naroda mogoče doseči samo v tesni povezanosti t družbeno naprednejšimi silami doma in v svetu. Taka politika je smatrala, da je resnično in končno naccionalno osvolx>ditev 8ioven.skega naroda mogoče doseči samo z vseljudsko revolucionarno borbo in z delavskim razredom na čelu. To politiko je čustveno in zavratno slutil Ivan Cankar, ki je prvi glasno in jasno povedal slovenskim oficielnim političnim krogom, da so oni ne samo sovražniki delovnega ljudstva, njegovega blagostanja in kulture, marveč tudi sovražniki nacionalne svol>odc slovenskega naroda in ovira njegovemu kulturnemu napredku.
Ivan Cankar je pisal o trpljenju slovenskega naroda, pisal je tako, kot je treba pisati. Samo te vrstice nam povedo veliko. »Ponos je v mojem srni ! Vkljub vsem naukom, opominom, očitkom, kljub zasmehu, zmerjanju in natolcevanju, je vse njegovo življenje služilo najvišji ideji, resnici! Kur je videl z očmi in razumom, tega ni zatajil za same zlate nebeške zvezde. Resnica pa je posoda vsega drugega, lepote, svobode, večnega življenja. Zapisal je: »Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; dokler delam v imenu resnice, bo moje delo rodovitno, ne l>o ovenelo ed [mmlndi do jeseni«. Ovenelo ne bo nikdar, to čuti danes ves jugoslovanski narod; nihče ne more danes klevetat njego-
Skupna konferenca SKOJ-a iti LMJ, ki se ie vršila v nedeljo v Trbovljah v dvorani okrajnega ljudskega odbora ob prisotnosti izvoljenih delegatov za okraj Trbovlje. Konferenci so prisostvovali ?astopmisi CK SKOJ-a in GO LMS. zastopnik okrajnega komiteja KPS, okrajnega odbora OF. JA in množičnih organizacij.
Po izvolitvi delovnega predsedstva ie imela referat tovarišica Lesjak Zvonka, predsednica okrajnega odbora LMS Trbovlje,
Bregar Rudi, delegat za skupni kongres SKOJ-a in LMJ
Tovarišica Lesjakova se ie v prvem delu referata dotaknila borbe mladine v stari Jugoslaviji ter poudarila važnost zlitja SKOJ-a v LMJ. Govorila ie nato o delu mladinske organizacije v okraju ter dala pregled rezultatov in mladinskega dela trboveljskega okraja za skupni kongres.
Mladinska organizacija trboveljskega okraja se je za skupni kongres SKOJ-a in LMJ temeljito pripravljala. Važni politični dogodki so dali mladini tekom leta postopno večji polet in elan. V pričetku leta 1948 je LMS v okraju štela približno 3100 članov, ki so bili povezani v 80 aktivih. Procent neorganizirane mladine je bil še vl-
vih del, zato ker jc povedal . resnico-Žalostno pa je, da hočejo nekateri kritiki naših bratskih nam držav, ki so padli pod vpliv resolucije Inform-biroja, klevetati njegova dela ler jih ignorirati.
Cankar je za slovensko ljudstvo glasnik nove dobe, glasnik resnice, preko katere ne more iti zgodovina-Prej ali slej ImkIo vsi spoznali svojo zmoto in dali priznanje naj večjemu sinu slovenskega naroda.
sok. Po izvršenih mladinskih volitvah v mesecu januarju in raznih spremembah v vodstvih so bile odpravljene nekatere slabosti, ki so zavirale širš razmah mladinske organizacije ter se je zaradi tega postavila mladinska organizacija na širšo bazo. Največji problem pa je bil v organizaciji močne mladinske organizacije v rudnikih. Rudarska mladina ie bla za delo le malo zainteresirana, ni posečala sestankov, razen tistih, ki so bili zajeti v mladinskih številkah in brigadah. Mladinska organizacija je imela v tem času velike težave z raznimi socialdemokrati, ki so na vse načine poskušal razbijati mladinske številke in brigade ter s tem rušiti mladinsko organizacijo, računajoč, da so te številke in brigade ona forma, ki je določena za pritegovanje mladine po obratih. Okrajni odbor mladine je temu vprašanju posvetil vso pažnjo in podvzel ukrepe za razširitev mladinske organizacije. Vzrok, da je bila mladinska organazaciia tako ozka, je bil v tem, ker so se vse naloge izvajale le po SKOJ-evsikj liniji. Ta pojav je bil zelo škodljiv za aktivizacijo mladine. Ker se je vprašanje pravilno obravnavalo, je bil tudi zabeležen uspeh, da je bilo v dobi II. kongresa OF pritegnjeno v LMS 360 novih članov in da se je formiralo 6 novih aktivov. Druga napaka ie bila v prvem razdobju leta 1948 v tein, da so razširjali in utrjevali mladinsko organizacijo preveč kampanjsko, premalo pa so posvečali pozornosti razvoju mladine v vsem okraju, kar je bilo občutiti predvsem pri aktivizaciji kmečke mladine. Vse to je bilo vidno v raznih akcijah, kjer je bil delovni polet mladine na veliki višini, niso pa znali tega poleta obdržati. Ko so bile te slabosti odpravljene, so pristopili k pripravam za skupni kongres SKOJ-a in LMJ. V pripravah za zlitje obeh organizacij ie značilno, da se je te naloge lotil okrajni sekretariat nekoliko nerodno. Premalo pažnje je bilo posvečene onim aktivom, kj so šibkejši in kjer ie sovražna propaganda močnejša kot v Svibnem, Cemšeniku, Št. Gotardu itd. Pravilno pa je bilo izvedeno delo v mladinskem aktivu v Čečah, ki je danes eden izmed najboljših kmečkih aktivov. Mladinski aktivi so pred kongresom sprejemali obveze za tekmovanje do skupnega kongresa. V tem času je bilo zajetih 570 novih članov in postavljeni 4 novi aktivi. Premalo pa je bilo narejenega za pritegnitev mladine v Dolu pri Hrastniku, Št. Gotardu in v obratu Kisovec-Loke. kjer ie še ogromno nepritegnjene mladine. Pri volitvah za delegate za okrajno konferenco so se v pogledu razširitve organizacije zlasti izkazali aktivi v Čečah, steklarni, cementarni, rudarski šoli, Hrastniku in še drugi, ki so znali s pravilnim delom pritegniti v LMS vso mladim©. V zvezi z zlitjem SKOJ-a je študij igral zelo važno vloga Ugo-
tovljeno pa je, da se je študiju posvečalo premalo pažnje ter je zajeto v okraju v študij le 70 % organizirane mladine. V pripravah za skupni kongres se je zlasti izboljšala povezava z množičnimi organizacijami, pri kateri ima največ zaslug Partija. V letošnjem letu je zlasti delavska mladina napravila velik korak naprej. Začetkom leta je bilo v okraju 11 mladinskih številk in dve brigadi na zapadncin obratu. Pred skupnim kongresom pa :e že 19 mladinskih številk in 7 mla-
Lesjak Zvonka, delegat /a skupni kongres SKOJ-a in LMJ
timskih brigad. Vsaka od teli številk in brigad je mesečno presegala normo, brigada kamnoloma v Retju celo za 95 %, brigada na Dobe mi za 80 %, številka v Kisovcu za 69 % itd. Najbolje pa se jc izkazala v predkongresnem tekmovanju mladinska številka v Hrastniku, ki ie presegla normo za 75 %. Najboljši mladinec, ki je presegel normo v tem predkongresnem tekmovanju, je tovariš#Vast'.č Edi. ki ie presegeUnormo za i2'' in dela v najboljši mladinski številki št. 24, ki stalno presega normo za 75%. Vse to kaže. da razume delavska mladina v trboveljskem okraju v celoti borbo za dosego letnega plana. Vzgled vsem aktivom, kako se je treba boriti za plan, pa je pokazala mladina v steklarni, za katero ne zaostaja mladina kemične tovarne v Hrastniku in aktiv na Doberni. Vaško delo mladine pa ni v okraju zadovoljivo, ker se premalo udejstvuje v zadrugah, v borbi proti špekulantom na vasi in v razkrinkavanju p rotil j ud« k e duhovščine. Značilen pa jc primer, kako je mladina razkrinkala primer neobdelane zemlje na Dolu pni Hrastniku, kjer ie bilo ogromno posestvo neobdelano. Da je
obrili doscnel samo 85 % odkupa krompirja, je tudi v v. rok v premajhnem sodelovanju mladine, enako pa tudi pri ndtnenii davka. V razkrinka vanju protiljudske duhovščine )c mladii-na Hrastnika razkrinkala dok) duhovnika Goloba v Hrastniku, ki je prisluškoval za zaprtimi vrati šolske sobe, ko je bilo kov o ra o beti gardi. OtrokonA ie dopovedoval, da se bodo r.ohujšaH, če bodo poslušali take stvari. Za dvig ideološke izgradnje so se v času tekmovanja organizirali kmečki tečaji, katerih deluje 10, krožkov pa ie predvidenih 13. Tl krožki, ki so predvideni na vasi, bodo obstojali poleg ostalih krožkov v industrijskih centrih.
Grešak Franc, delegat za skupni kongres SKOJ-a in LMJ
Izmed kmečkih aktivov so se najbolje izkazali aktivi v Čečah, Dobovca in Izlakah, ki so vsi izpolnili zadane sii obveze, napravili največ delovnih ur pri gradnji zadružnih domov, pri elektrifikaciji vasi in priteg-niili največ mladine v LMS. Zelo dobro se je izkazal tudi aktiv Zidarja, ki je sodeloval'prt gradnji zadružnih domov, saj ima v svoji sredini 2 mladinca z zlatimi značkami, 6 s srebrnimi im 8 z bronastimi. Izmed šolskih aktivov prednjači rudarska šola v Hrastniku, ki ie v celoti sodelovala pri vseh delovnih akcijah, kot celota pa ie postala šola udarna četa na delu v Novi Goricu Tudi trboveljska gimnazija je napravila v ideološkem in k ul tur no-prosvetnem delu velik korak naprej. V prostovoljnem delu ie ta aktiv prekoračil svoje obveze za 280 odstotkov lin naredil 1225 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnih domov, ceste in smučarske skakalnice. Na drugi strani pa kažejo učni uspehi porazno sliko, ker ie zadnja redovalna konferenca izkazala le 28 % pozitivnih ocen.
Vzoren mladinski kmečki aktiv
Najbolj vzoren aktiv od vseh kmečkih mladinskih aktivov v trboveljskem okraju je v Čečah. Delovanje je osivelo zlasti v tekmovanju pred kongresom SKOJ-a in LMJ. Prvotno je bilo vključenih v aktiv le 20 mladincev. To pa* še zdaloka niso bili vsi mladinci na terenskem območju v Čečah. V času predkongresnega tekmovanja je bilo sklenjeno, da sc pritegnejo v organizacijo oziroma vključijo v delo vse še neorganizirani mladinci. Mladinski aktiv je delal na tern polju in z živahnim kulturnim delom mu je uspelo pritegniti v organizacijo še 31 mladincev. S tem je bila zajeta v aktiv vsa mladina. Delo aktiva je zelo plodooiosno, saj so pristopili k ustanovitvi telovadnega društva ter izvedli njegov občni zbor. V telovadbo so sc vključili vsi mladinci tor imajo redne telovadne ure. Iz ‘ oje srede so poslali v fizkulturnl F laj najboljšega mladinca. Uspešno
V letošnjem letu ie pri delovnih akcijah sodelovalo 414 mladincev, poleg 193 mladincev, ki so vključeni v brigade! Mahe Marinka. Plan ie bil ne samo dosežen, marveč tudi presežen, kar dokazuje pravdno zaktiviziranje mladine iz centrov, premalo pa je bila zajeta v delovne akcije kmečka mladina. Poleg dela v republiških in zveznih akcijah je trboveljska mladina napravila v letu 1948 106.698 prostovoljnih ur pri delu v kmetijstvu in proizvodnji, kar je brezdvommo prav lep uspeh. Pri diskusiji so pozdravili konferenco zastopniki množičnih organizacij, delegat CK SKOJ-a in GO LMŠ tovariš Bregar Rudi. V diskusiji, ki je potrdila pravilnost izvedb in priprav mladine trboveljskega okraja za skupni kongres, je billo govorjeno o pred-vojaškii vzgoji, o prizadevanju mladine v radeški papirnici pri ustanavljanju mladinskih brigad, o kulturnoprosvet-nem in fizkulturnem delu ter o ustanavljanju novih številk po rudnikih.
Navzoči so toplo pozdravili mladinca Vastlča Edija, ki je pripovedoval, kako je ustanavljal mladinsko številko. Mladinec Bokal Ludvik iz Zagorja, ki ie bil ustanovitelj prve mladinske številke, je v imenu mladinske številke 114 napovedal v počastitev skupnega kongresa tekmovanje vsem mladinskim številkam v Sloveniji v naslednjih točkah:
1.	Katera mladinska številka 6o rnela največje uspehe v ideološkem in političnem dolu,
2.	katera bo dosegla največjo storitev,
3.	katera bo opravila največ prostovoljnih ur. in
4.	katera številka bo prihranila največ na razstrelivu, izboljšala kakovost premoga in imela najmanj ne-
, opravičenih izostankov. Poročila tekmovanju naj bi bila do 17. decembra na republiškem odbora rudarjev ki bo ocenil tekmovalec po točkah in določil zmagovalca. V diskusiji so bili podani stvarni predlogi, vendar pa ie bila pomanjkljivost, ker se niso oglašali v njej delegati iz kmečkih aktivov. Temu so sledile volitve delega tov za skupni kongres. Izvoljeni so bili tovariš Bregar Rudi, član GO LMS, tovarišica Lesjak Zvonka, predsednik mladine trboveljskega okraja, tovariš Grešak Eranc. mladinec iv. Turja, ki je delal v radeški papirnici sedaj pa vrši posle -organizacijskega sekretarja ter- mladinec udarnik, vodja mladinske številke 24 v Hrastniku tov. V as t ič Edi. Vsi ti delegati so bili izvoljeni soglasno. Najboljši mladinski aktirvii so dobili nagrade za svoje uspešno delo. Ob zaključku pa so bili sprejet-, sklep, za nadaljnje delo ter poslane resolucije CK KPJ, CK KPS Glavnemu odboru LMJ in GO l.MS. Skupna konferenca SKOJ-a in mladine je pokazala visoko zavednost mladine trboveljskega okraja ter.je bila to ena izmed njenih najplodovitucjših konfe ronc. Celoten potek konference je po kazal, da je mladina trboveljskega okraja temeljito pripravljena za skupni kongres SKOJ-a in mladine.
Zbori vcliicev v Trbovljah
Pretekli teden so se po vseh terenih v Trbovljah vršili zbori volivcev, na katerih se jo predvsem obravnavalo vprašanje izvedbe letošnjega piana. Nekateri tereni so iznašali umestne predloge za izboljšanje dela v MLO. Iz poročila, kj je bilo podano volivcem, je razvidno, tla MILJ v letošnjem letu s \oj'ih investicijskih planskih nalog še ni v celoti izvedel, da |ka se to ni zgodilo, je iskati vzroka v nekaterih tehničnih zaprekah. Zaradi 'nastalih težav ni bilo mogoče izgotoviti podaljška vodovoda na Po-se-tju. dogotovljena (»a mi tudi kanalizacija otl Dimnika ob cesti proti Tereziji. Izven plana stu bila obnovljena osnovna šola Trbovlje II, ki je dogotovljena do 90 odstotkov ter Društveni dom, ki bo v letošnjem letu gotov ter bo na ta način omogočen širši razmah kulturno prosvetnega dela v Trbovljah. Kakor povsod drugod, se tudi v Trbovljah občuti veliko pomanjkanje delovne wilc. Poleg izvajanja planskih nalog je MLO v Trbovljah mnogo pripomogel k razširitvi lokalnih podjetij. Poslovanje podjetij pa je pri nekaterih še mi zelo nizki stopnji in to največ zaradi uslužbencev, ki še nimajo dovolj strokovne podlage za vodenje podjetij. oljenem pa pokažejo premalo samoiniciativnosti za izboljšanje kvalitetnega dela in postrežbe v posameznih obratih. Priznati pa je treba tudi, da nosijo krivde za rajne nedo-statke oni potrošniki, ki nimajo pravega čuta do ljudske tmovime. Občutiti je pomanjkanje gostinskih obratov, ki je nastalo s tein, da je MLO Trbovlje odstopil rudniku restavracijo in Cementarni restavracijo na postaji, v katerih so se ustanovile nove delavsko uslužbemske menze. To vprašanje je Mestni ljudski <xll»>r v Trbovljah rešil na ta način, da je odprl dva nova g-ostinska obrata in to pr« Kolbeznu in gostinski obrat pri Prav-dičit. Predvidena pu je še razširitev gostinske mreže tako, da bodo vsi volivci lahko zadovoljivo postreženi. V sklopu gospodarskih podjetij je bil narejen načrt za kolarsko ta|M-t-rtičarsko delavnico. To delavnico je
prevzelo združenje vojnih invalidov. Za krpanje perila in oblek tistim ljudem, kj sami nimajo možatosti krpanja, ima Mestni odbor v načrtu kr-palnico, katera lx> odprta v centru Trbovelj. Vso skrb bo posvetil MLO socialno ogroženi mladini, ki je brez zaščite in prave vzgoje. Vsi dečji domovi, ki se nahajajo izven trboveljskega okraja, so prenapolnjeni. Sedanji dečjj doan je premajhen za tolikšno število otrek, zato bo rudnik Trlx>vlje odstopil bivšo rudniško vilo, katera se Im preuredila v dcej« dom.
V tem domu sc Ixk1o vzgajali otroci od 7. do 14. leta, ki bodo vedno pod varstvom učiteljev in ki se bixlo potrudili, da bodo napravili iz njih v resnici ljudi, ki bodo človeški družil)* koristni. S pomočjo aktiva socialnega skrbstva so ustanovljene v osnovnih šolali kuhinje, kjer dobivajo najslu-botnejši otroci dnevno obrok mleka im kruha. Na zadnjih zborih volivcev so volivci predlagali, da se v prvem kvartu, v gornjem delu Trbovelj odpre trgovina s sadjem in gostilna- Trgovina s sadjem in zelenjavo .-e je ustanovila, gostilna pa se ni mogla /arudi pomanjkanja lokalov. Želja volivcev tretjega ikvarta pa je bila, da se vsak teden pravočasno objavi koliko živil pripada na posamezne karte. Večina predlaganih .-.klopov je bila i/višena, vendar pa je še vedno premajhni) sodelovanje volivcev z MLO. lak primer nesodelovanja je bilo opaziti tudi v tem, da so bili sprejeti nn zlx)-rih volivcev. [>o katerih bo v.suk volivec napravil po 16 ur prostovoljnega delit n;i cesti, temu sklepa .pa se je odzvalo samo 5 odstotkov volivcev. Vsi ostal« so menda smatrali, da se ta cesta nc gradi zanje. Na zborih volivcev je bil na predlog plenuma MLO Trbovlje spiejet sklep, katerega so volivci tudi potrdili, namreč, (la se dosedanji vrh »Sv. Planina« preimenuje v »Partizanski vrh«. Ta sklep je bil utemeljen s tem, da je bila Sv./ Planina najbolj 'močna partizanska postojanka, skozi katero je šlo največ partizanov in- kjer so bili huli prvi pričetki Imrb v revirj h.
so izvedi« jesenski kros, pri katerem je sodelovala vsa mladina. Tudi pri prostovoljnem delu 6o mladinci prvi. Pri gradnji zadruž.nega doma so naredili že preko 800 ur, sodelovali so pri elektrifikaciji in Izvršili preko 300 ur prostovoljnega dela, poleg tega pp so zbirali razni material. Aktiv pa je tudi v stalnih stikih z ljudsko oblastjo ter j« pomaga pri vseh gospodarskih akcijah. Po zaslugi mladinskega aktiva so bile gospodarske akcije v Čečah uspešno izvedene.
Ne zaostajajo pa tudi na kulturnem polju. Imajo dramsko skupino ter so imeli v kratkem času že 7 prireditev v raznih krajih. Redno pose-enjo studii j, pouk v pred vojaški vzgoji pa posečttjo mladinci stoodstotno. V vasi je bil ustanovljen vaški izobraževalni tečaj, za "katerega se je prijavila večina mladincev in ga tudi redno posečttjo. Vsi mladinci se bixlo vključili v zadrugo, čim bo ustanovljena, obenem pa si bodo prizadevali, da ImkIo pritegnili v zadrugo čim več starejših vaščanov. Slehernemu mla-
Kolektlv Cementarne na delu
Kolektiv Cementarne je svojo obvezo, ki jo je sprejel na tna.su v nem sestanku glede tlela na čast 11. kongresu KPS dosegel in celo prekoračil. S tem je ponovno dokazal, da razume današnji čas m da hoče po svoj« moči doprinesti k hitrejši izgradnji domovine. Brez nerganju in zabavljanja su delavci in delavke, vajenci in mojstri kakor tudi nameščenci opravili določene ure. Bilo ni niti prigovarjanja, vsak je zavestno storil svojo dolžnost In s tem doprinesel k splošnemu uspehu vsega kolektiva.
Za pomoč stavkujočim francoskim rudarjem je kolektiv na masovnem sestanku soglasno sklenil darovati nedeljski dodatek. Na to določeno ue-deljo so se sicer odzvali vsi delavci in nameščene;, vendar pa so nekateri delavci, ki največ zaslužijo, najmanj podprli tovariše v Franciji. Med nameščenci je bilo opaziti, da predvsem nekateri mlajši niso prišli na delo, vendar pa so tudi tj pozneje prispevali svoj delež.
Borba za dosego plana je v Cementarni zelo ostra. Vsak pOisumezen delavec se zaveda važnost) svojega dela za dosego plana podjetja.-Borba se vrši v kamnolomib za surovine, na žičnicah za hitrejši prevoz surovin, v tovarni sami za nemoteno obratovanje, delavnice pa so na straži za odstranitev vseli mogočih kvnrov, vršijo se sindikalne in obratne konference in povsod se govori samo o
dincu pa je cilj doseči odnosno zgraditi pravo socialistično življenje na vasi. Zato se aktiv Čeče pripravlja na izpolnitev obvez pred kongresom SKOJ-a in LMJ, kjer se bo izvršilo slavnostno zlitje SKOJ-a in LMJ.
planit. V tem zadnjem mesecu sc vrši zagrizena borba,. vse ovire sc sproti premagujejo, čeprav večkrat z največ jim i mii>oil.
Pričakujemo na, da bo Aktiv Cementarne tudi letos storil svojo častni, dolžnost in navzlic mnogih nepredvidenim oviram dosege! o'
Ajpirtestice KL© Zagjaije so pred rotenj: letni, plan
Prvo proizvodno podjetje KLO-ja / Zagorju, ki je doseglo letni pla.it, so bile apnenice, ki so 41 d n« pred rokom dosegle letni proizvodni piatn. Kljub vsem težavam, ki so nastajale tekom poslovnega letu, so bile apnenice v KlLJ-jn Zagorje prve med vsemi proizvodnimi podjetji, ki so dosegle letni plan v trboveljskem okraju. Da je bil plan dosežen, se je zahvaliti vsemu delovnemu kolektivu ki je v celoti razumel napore uprave za zboljšanje delovnih pogojev tako glede osebne, kakor tudi glede obratne preskrbe. Tekom podvojenega dela je vladalo ves čas med upravo in delavstvom medsebojno tovarištvo, med vsem kolektivom jta je bila ves čas tudi tesna povezava.
Ko je bil dosežen plati, je uprava z,a vos kolektiv priredila v prostorih hotela »Kum« v soboto dne 20. t. m. skromno zakusko. Ob tej priliki je podal tovariš' Blatnik, kot predstavnik opera ti v no-upra vueg a vodstva izčrpen situacijski pregled o stan ju (kima in v tujini, tov. ravnatelj Škraber F ranče pa se je vsemu kolektivu za doseženi uspeli najlepšc zahvalil ter mu čestital Apneničarj« so sklenili, da bodo tudi presežek plana dosegli častno v čimvečji meri ter tako pomagali z najboljšim apnom pri »plašni obnovi in izgradnji.
III. Sindikalna kulturna umetniška revija Velik u*t»»4 jul siiiLiikaiu«* uintMiiiNkt^a uruštva „Lojzefa Hohkranl^ v Mariboru
V dneh od 21. do 29. novembra se je vršila v Mariboru tretja revija sin-diikaimih kri11umo-umetniških društev v Mariboru. Te revije se je udeležilo tudi trboveljsko društvo »Lojze Hoh-kraiut«. S pripravami ie začelo društvo takoj po razpisu. Devet sekcij je prijavilo svoje sodelovanje. Že itak razgibano delovanje društva se je še bolj razživelo, kajti vsi so hoteli, da hi častno zastopali Trbovlje na tako važni prireditvi. Vršila se ie vaja za vajo in vsi že tako tesni prostori, so bili vedno zasedeni. Prišel ie 4. no-
Plovšak Robert, nujboljš; igralec
vcniber, dan ko je društvo pred mešan« komisijo polagalo račun svojega dela. Dvorana je bila nabito polna in so pokazali Trboveljčani s tem tako številnim obiskom, kako budno spremljajo razvoj našega kulturno-umetni-škega udejstvovanja. Po predstavi je bil kritičen pregled nastopa, ki se ga ie udeležila komisija in vsi nastopajoči. Zdrava kritika je dala pobudo za nadaljnje delo. Cez par dni ie padla odločitev, kdo gre v Maribor. Za tekmovanje so bile odbrane naslednje sekcije:	Sindikalno gledališče, godba,
plesna skupina in recitatorji. Pevski zbori, harmonikarji in mladinsko gledališče so izpadli. Pogoji za nastop v Mariboru so bili zelo strogi, ker se je ocenjevalo v republiškem merilu. Delo se je na podlagi kritike nadaljevalo im izbrane sekcije so se skrbno pripravljale za nastop.
Prvo je nastopilo gledališče in sicer v nedeljo dne 21. novembra v Studencih pri Mariboru. Nekako dcpriml-rajoče ie vplivala na igralce odločitev, da igrajo na manjšem odru in ne v Narodnem gledališču. Vendar so se zavedali važnosti in pomena tekmovanja ter so samozavestno nastopih Uprava rudnika je z veliko uvidevnostjo priskočila na pomoč in dala na razpolago tovorni avto za prevoz ku-
Anica Vrtačnik je kot recitatorka zasedla III. mesto
lis .in ostalih stvari. Pogoj tekmovanja je bil ta, da se pripelje s seboj vsa odrska oprema. Peljali so vse s seboj od zaves, kulis do zadnjega kosa pohištva itn najmanjšega rekvizita. Predstava »Izpit za življenje« se je pričela točno ob napovedanem času pri polni dvorani. Imeli so zelo solidno, hvaležno in res gledališko občinstvo. Kar se tiče igranja samega, navajamo kritiko, ki je izšla v Vestniku, glasilu mestnega OF odbora v Mariboru, ki se glasi: »Trboveljčani so nasprotno dobro viigrana igralska družina z nekaterimi, celo prav dobrimi starimi igralci in talenti mladinci. Oskrbeli so si prav smiselno in čedno inscenacijo insce-natorja ljubljanskega gledališča Molke, igro pa ie režiral z dobrim razumevanjem tov. Jože Paternost. Igralska družina je nedvomno dosegla tako stopnjo, da jo kljub nekaterim pomanjkljivostim, lahko priporočamo za gostovanje' tudi v večjih krajih Slovenije, kjer imajo stalne igralske družine, kot v Celju, Kranju in drugod. Re-žvser je znal dati poteku igre precej ||| dinamike in tempa ter pravilnega lo- , gičnega poudarjanja. Dokaj ponianj-! kljiivo Sin ne tako kot je zamišljen v igri, pa jc predstavil profesorja Strahova prof. Pirnat. Najboli izdelan lik ie postavil na oder tov. Plavšak Robert.
Od nastopajočih družin so se brez dvoma najbolj izkazali Jeseničani, za njimi Trboveljčani, potem Ptujčani. Kranjčani so kljub dobremu igralskemu materialu zaradi režiserjevega nepravilnega prSijema dosegli šele četrto mesto, peti so Ljubljatičani-poštarji in šesta Guštanjčani.
trebno, da se da vsaki skupin možnost, da pred nastopom vsaj enkrat prepleše sveti program na odru. Najbolj pa je razveseljivo pri tej plesni skupini dejstvo, da je sestavljena iz samih mladih od 16 do 20 let starih deklet in fantov in je bila po letih to najmlajša plesna skupina na reviji. Kot zadnji zastopnici našega društva sta nastopili recita torki tov. Nena Dolanc, ki je recitirala Zupančičevo »Ciciban iti čebela« in tov. Anica Vrtačnik s Kajuhovo »Pesem matere treh partizanov«. Občinstvo ie obe nagradilo s
Nevenka Dolanc kot recitatorka zasedla IV- inesto
Paternost Jože, režiser igre »Izpit za življenje«
Igralska družina se je vrnila domov v zavesti, da jc izpolnila svojo dolžnost. Imela je s seboj popolno tehnično osebje, ki je postavilo na popolnoma praznem in tehnično zelo pomanjkljivem odru v kratkem času težko sceno. Z grenkim občutkom so ugotovili tako tehnično osebje, kot igralci in režiser, da ni mogla priti do popolne veljave scena, posebno ne za prizore, kii sc odigravajo na mostu. Želeti bi bilo, da se dajo pri-bodočem tekmovanju vsem odrom enaki pogoji.
V nedeljo dne 28. novembra je nastopila godba pod vodstvom tov. Huda rima. Nastop, izvajanje, in odhod sio bili na odlični višimii. Zaigrala je Friedmanovo »Slovansko rapsodijo« in Koroščevo »Slovenski ples št. 1«. Občinstvo. k'ii je napolnilo veliko dvorano SSD Poleta, je pazljivo sledilo res dovršenemu podajanju ter navdušeno ploskalo. Zvečer je nastopila v Narodnem gledališču plesna skupina, ki jo ie trvežbala tov. Patemostova s kmečko polko in venčkom slovenskih plesov. .Žal so se pni polki, ki je najbolj pristen ples, nekateri zmedli in s teni pokvarili celoten vtis. Ugotoviti pa moramo, da hi bilo vsekakor zelo po-
ploskanijem. S tem so bili nastopi našega društva končani.
V	ponedeljek 29. novembra so sc vsi sodelujoči zbrali v dvorani Poleta, kjer so biti razglašeni rezultati tekmovanja. Naše društvo, ki je kot celota osvojilo prvo mesto v Sloveniji in prejelo krasno prehodno zastavico in nagrado 50.000 din. Popoldne le bila svečana akademija, kjer so nastopale vse najboljše sekcije — zmagovalke na reviji.
V	torek 30. novembra se ie vršila konferenca voditeljev posameznih sekcij vseli društev. Tu so podali poročila tov. Zorn za GOESS in predsedniki komisij za posamezne panoge. V skupini gledališč so dosegli prvo mesto Jeseničani z 61 točkami od 70 dosegljivih. Drugo mesto je doseglo naše Sindikalno gledališče s 55 točkami. Nato slede po vrstnem redu Ptuj. Kranj, Poštarji Ljubljana in Guštani.
Od naše igralske skupine je bil za '■:> igro kvalificiran tov. Plavšak kot i igralec v prvem redu, v drugem redu ie tov. Vrtačnik Anica, ostali so v tretjem in četrtem.
Od godb je zasedla prvo mesto po kvalifikaciji in točkah naša godba, ki ima 649 točk. Druga ie godba iz Gu-štamija, ki ima 643 točk. Z ozirom ua prilike, v katerih dela guštaniska g'4
lluduriu Anton, kapelnik rudarske godbe, kj je zasedla II. mesto
ha, Ji je bilo priznano prvo mesto, dasi je po kvalifikaciji na drugem mc-siu. Z odločitvijo ocenjevalne komisi-e strokovnjakov ie dobila naša godba popolno priznanje za svoje delo. Vsekakor bi bilo treba pri naši godbi upoštevati v istem merilu vse (Jkolnosti, v katerih ona deluje. Godbeniki, ki so večinoma rudarji, od njih ie nekaj no-vatorjev in udarnikov, se poleg svojega poklicnega dela v rudarstvu, ki ie osnova vse naše industrije, redno udeležujejo vsega kulturnega življenja Trbovelj. Nastopalo na vseh proslavah. akademijah, slavnostnih sprejemih gostov, prirejajo samostojne koncerte in promenadne koncerte po rudarskih kolonijah. Poleg vsega tega so si letos s prostovoljnim delom zgradili svoje prostore za vaje. Imajo 20 učencev, ki jih učijo sami godbeniki ter bi že zdavnaj osnovali mladinsko godbo, če bi imeli na razpolago jn-truinente.
Plesna skupina se vsled že navede-lega nedostatka ni uvrstila na vidno mesto, kar pa naj našim mladim in navdušenim plesalkam in plesalcem,' ie vzame poguma in volje do nadaljnjega študija. Sc več, to naj jim bo važna prelomnica v njihovem resnem stremljenju.
Naši reeitatorki lov. Vrtačnikova in Golnačeva sta zasedli tretje in četrto uesto. Tu moramo poudariti, da je to časten uspeli, ki sta si ga priborili med istalimi starejšimi recitatorji.
Na podlagi vsega navedenega je popolnoma upravičeno, da ie društvo ko*t celota dobilo prvo mesto. Še posebno ' ozirom na to, ker vključuje v svoje vrste vedno več mladine. Vse bogate izkušnje, ki so si iih pridobili tako posamezniki, krut voditelji skupin, na tej reviji, naj prenesejo na vse aktivno sodelujoče članstvo našega društva. Ta uspeli naj bo važna prelomnica odgovornih v Trbovljah v odnosu do našega društva. Vsekakor je treba podpreti stremljenja idealnih kulturnih delavcev, kii skoro ves svoj prosti čas posvetijo vzgoji naše mladine v raznih panogah kulturnega udejstvovanja, tako moralno kot gmotno. Vsem, ki so do sedaj zanemarjali, to svojo, lahko bi rekli dolžnost, dajemo za vzgled Upravo Zasavskih premogovnikov, ki ie vedno in vsepovsod znala ceniti napore društva in mu vedno priskočila na pomoč. Vsem sodelujočim, društvu kot celoti, še posebno pa voditeljem posameznih sekcij, pa naj so nastopale v Mariboru ali ne, iskreno čestitamo. Trdno smo overjeni, da bo naše društvo še razširilo svoje delovanje v ktilturno-prosvetmem in ideološkem pogledu, za kar pa, kot smo že omenili, nujno potrebuje moralne in gmotne podpore vseli odgovornih či-nit el j e v.
Kulturni oddelek GOESS v Ljubljani pa bo še nadalje nudil svojo gmotno im pa tako dragoceno strokovno in moralno pomoč vsem društvom, med njimi tudi našemu. Trdno smo prepričani, da ne bo /.a njim ostajala prav nič Ljudska prosveta v Ljubljani.
GODBA NA PIHALA SKUD
s ALEŠ KAPLA« HRASTNIK, JE
NA lil. REPUBLIŠKI REVIJI V MARIBORU DOSEGLA IV. MESTO
SKUD »Aleš Kapla« Hrastnik je >iia lil. republiški reviji v Mariboru zastopala godba na piliaia (kkI vod--tvn nuKiigenta tov. Jože Kmnlaneu Na nastopu dne 28. novembra 194 je izvajala SvimdhakeDvo »Svečano j polko« in Parmov »Pozdrav Gorenjki«. Obe točki je prav dobro izvajala, lepo tehnično spretnost pa je v prvi točki pokazal zlasti solist tovariš Zabukovce. Otona strokovne komisije je bila zelo zadovoljiva ter ima godba, vse juigoje za veliki razvoj, če se Im tudi nadalje oprijela resnega študija tehtnejših in kvalitetnejših skladb.
V končni tičem jc godba izmed H) nastopajočih godb zasedla častno IV. mesto iu dosegla 567 točk. kar ji' nad 75 odstotkov vseli dosegljivih točk.
Godbi, ki je tako častno zastopala hrastniško kulturno dejavnosi na lil. republiški reviji v Mariboru, kitimo čestitamo in ji želimo v njenem nadaljnjem stremljenju za čim večjo umetniško rastjo, naj lepših uspehov.
1'izknltura m Hpor>
Telovadni dvoboj Trbovlje - Celje
V nedeljo je Dil v Celju dvoooj v vajah na orodju med telovadci okraja Trbovlje, ki so ga zastopala telovadna društva Zagorja, Trbovelj in Hrastnika — in TD Celje I Skupno je nastopilo 55 tekmovalcev, ki so tekmovali v obveznih tekmovalnih vajah za leto 1948 in sicer v vajah II. in III. razi Rezultati so bili naslednji:
Članice, vaje II. razreda: 1. Janežič Gela (Trbovlje) 49.50 to8,ke. 2. Teršek Mimi (Celje) 49 točk, 3. Keršič Mi-leva (Celje) 48.80 točk.
Ekipe: 1. Celje 188.10 točk — ekipa Trbovlja ni nastopila kompletno.
Mladinke, vaje III. razreda: 1. Jazbec Anica (Celje) 48.20 točke, 2. Esih Božena (Celje) 48.10 točke, 3. Hojnik Greta (Celje) 45.40 točke.
Rudir : Kladivar (Celje) 3:0 (l:o)
V	nedeljo 5. decembra sta se v Trbovljah srečala v prijateljski nogometni tekmi domači Rudar in celjski Kladivar. Kljub hladnemu vremenu se je zbralo na stadionu precejšnje število gledalcev, ki pa so kljub zmagi Rudarja odhajali razočarani z Igrišča. Obe moštvi, ki sta nastopili v spre menjeni postavi, nista predvedli igre, ki bi odgovarjala kvaliteti moštva 1 slovenske lige. Kljub temu, da je imel Rudar na polju absolutno premog, ni znal napad izkoristiti te premoči. Stoodstotne možnosti so ostale neizkoriščene. V 14. minuti prvega polčasa je prišel Rudar v vodstvo po Opresniku, vendar se rezultat v prvem polčasu ni zvišal.
Drugi polčas je Rudar v 12. minuti dosegel drugi gol, v 34. min. pa tretjega. Obe moštvi sta imeli priliko povišati ali pa znižati rezultat. V moštvu Kladivarja sta se edino izkazala Dobrajc in pa Očko, ki je večkrat nevarno prodrl pred gol Rudarja, njegova zanesljiva obramba pa je preprečila realizacijo prodora. V domačem moštvu so najbolj ugajali Blatnik, Butkovec in Opresnik. Sodnik Brunšek iz Celja je sodil dobro, vendar je v drugem polčasu zagrešil grobo napako, ko ni priznal Opresniko-vega gola, ko se je žoga odbila od notranje strani prečke.
V	predtekmi sta se v prvenstveni tekmi srečali mladinski moštvi-Rudarja in Kladivarja, ki sta igrali za prvenstvo celjskega okrožja. Tekma se je končala z visoko zmago mladincev Rudarja 4:0 (1:0). Obe moštvi sta predvedli lep nogomet ter je bila ta tekma veliko boljša od tekme prvih
Ekipe: 1. Celje 185.20 točke.
Člani, vaje II. razreda:	L Kokot
Slavko (C) 59.20 točke, 2. Podrenik Drago (T) 59. 3. Pograjc Ciril (C) 5(1.80.
Ekipe:	1 Celje 232.	2. Trbovlje
126.50 točke’
Člani, vaje III. razreda: 1 Janežič Adolf (T) 58.2, Ilovar Ciril (Č) 57.60. 3 Dobrajc Jože (C)1 55.20.
Ekipe: 1. Celje 222.70, 2. Trbovlje 221.10 točke.
Mladinci, vaje III. razreda: 1. Teršek Slavko (C) 59.25, 2. Lus Branko (C) 59.20, 3. Drobež Anton (T) 57.70,-
Ekipe: 1. Celje 230.65, 2. Trbovlje 227.40 točke.
moštev. Gostje niso zaostajali za mladinci Rudarja, vendar so morali kloniti pred tehnično boljšimi mladinci Rudarja, ki so prevladovali zlasti v drugem polčasu, ko so dosegli tri gole.
SŠD Proletarec: SŠD Udarnik (Kranj)
6:0 (3:o)
V	nedeljo Je bila odigrana v Zagorju prijateljska nogometna tekma med Udarnikom Iz Kranja |n domačim Proletarcem. Igra se je pričela z živahnim in borbenim tempom, katerega so diktirali domačini. Tekma sama ae Je razvijala v prijateljskem duhu In so domačini zasluženo zmagali z rezultatom, navedenim zgoraj
Proletarec je beležil svoj prvi In naj-lepšl gol po strelu Zapotnika v 35. minuti prvega polčasa Gostje po prejetem golu niso popustili. Hoteli so Izenačiti, na žalost pa je njihova obramba zagrešila mnogo napak, za katere tudi nosi vso odgovornost za vseh 6 dobljenih golov.
V	411 minuti zaustavi levi branilec gostov namenoma Zapotnika v kazenskem prostoru In sodnik Zupan prisodi enajstmetrovko, katero pretvori Ogrinc v drugi gol. V drugem polčasu se je igra še bolj razživela, že v 10 minutll Je levi branilec Kokolj povišal rezultat na 3:0 In nato Praznik na 4:0. Domačini so zatem beležil) še dva gola, ki sta Jih uspešno streljala ponovno mladi Praznik In nato še Rupnik, tik pred koncem tekme.
Gostje so prikazali dovršeno tehnično Igro. domačin) pa hitrejšo In požrtvo-valnejšo Igro z dolgimi pasovi po krilih Gledalcev Je bilo okrog 500. Tovariš sodnik Zupan je sodil zelo dobro
šah v Hrastniku
V Hrastniku je na Dan republike tamkajšnje moštvo premagalo kombinirano sindikalno moštvo iz Celja z 8 in pol proti 4 in pol. Po tekmi so igrali brzoturnir s 27 udeleženci. Zmagal je Snajder (Celje) pred Kačičem in Marinkom (Hrastnik).
Občni zbvnir avtamoto % društva Hrastnik
Avtomobilsko - motociklistično društvo Hrastnik je imelo v nedeljo dne 28. novembra svoj tretji redni občni zbor. Na tem občnem zboru so člani društva obravnavali svoje dosedanje delo v okviru Ljudske tehnike, obenem pa izvolili novi upravni odbor iz vrst najbolj marljivih članov.
Društvo je pokazalo letos lep uspeh in napredek. Po končanem šoferskem tečaju, ki je uspešno potekel kljub raznim oviram, je položilo izpit pred Narodno milico 17 tečajnikov. Obenem si člani s prostovoljnim delom sami grade svojo lastno garažo in delavnico, ki je že v glavnem dograjena in bo do konca leta gotova, nakar se bo lahko začel II. tečaj in sicer v širšem obsegu kot dosedaj.
Za avtomobilizem in motociklizem je posebno med mladino ogromno zanimanje in zato vabi društvo vse ljubitelje tega športa na svoj občni zbor in k sodelovanju	\
Ali že veste
da je v zadnji številki Zasavskega udarnika Osredkar Valentin, večkrat, ni racionalizator, naenkiat dobil brke, katerih preje ni nikoli nosil;
da v delavsko uslužbenski restavraciji na Vodah zato n; dovolj pepelnikov, ker so jih baje nepoklicani v razdobju od 14 dni odnesli že skoraj polovico domov;
da je tajnik okrajnega rdečega križa. tov. O. mnenja, da bodo dobili v bodoče lahko podporo od mednarodnega RK otroci staršev, ki pose-čajo mimogrede tudi cerkev;
da bi bilo v bodoče želeti, da b« si tisti, ki vedo toliko povedati o DUR na Vodah — nabavili očala, da bodo bolje videli.
da so restavracije ic gostilne MLO vedno prazne, ker v zadnjem času ne dobiš v njih prav ničesar;
da uslužbencem te način ugaja, ker jim plača teče. če delajo ali ne;
da so uslužbenci v teh podjetjih takoj nervozni, če imajo slučajno malo več dela. tako da postanejo celo nevljudni;
da se je v teh obratih ukoreninila navada, če imajo slučajno vino in pivo, da točijo samo eno in drugo, tako da. če hočeš piti pivo, moraš čakati, da prenehaio z točenjem vina ali obratno;
da v gostilni za prehodne goste pri Zavrašku ni v jedilnem listu skoraj nobenih sprememb — tujci se pritožujejo, da je skoraj vedno ista juha, ista prikuha in ista drobovina;
da v našj slaščičarni ne dobiš ni Ikoli ali zelo redl>o slaščice, medtem
ko v sličnih podjetjih drugje dobiš tedensko vsaj trikrat zadosti peciva;
da sladkorja v prosti prodaji v Irbovijah ni, medtem ko ga drugod imajo;
da je končno le prispelo zelje v Trbovlje, vendar pa se nam zdi, da 1)0. zaradj tega zelja nekdo le jedel »ričet«;
da je »Milchdti rektor« pri okrajnem magazinu zelo energičen, kar sklepam iz tega, ko posodo tako silno meče na kamijon. da se čudimo, da je sploh katera še cela — fanta l>o treba naučiti, da je to ljudska imo-vina;
da bo treba poučiti tud njegovega šoferja o predpisani hitrosti za kamione, ker če je v elementu, drvi po cestah s takim truščem, kot bi vozili trije tanki skupaj;
da v Trbovljah ni kolodvorske restavracije, Cementarna popravlja in renovira prostore v teku enega leta že drugič, radovedni smo, če 1k> kmalu otvoritev;
s*** ju v iiDDvijaii ii4i	lAivurjnm
cela vrsta gostiln v privatnih hišah — seveda brez dovoljenja nadzornih oblasti;
da je FD Rudar zaprosil za subvencijo pri raznih podjetjih in ustanovah, baje zaradi tega, ker mu najbolj. vneti d nikar; i pri nog. tekmah uhajajo na igrišče in ne plačujejo vstopnine;
da je finančni rezultat nedeljske tekme s Kladivarjem zelo slab, ker so roditelji prišli šele 20 minut po začetku tekme, njim načelu seveda glavni reditelj;
da morajo nekateri Trboveljčani, ki ne hodijo v cerkev, hote ali nehote poslušat« pridige na pokopališču;
da je eden izmed nosilcev glavnih vlog pri 1 Izpilit za življenje« želel, da bi trajale orožne vaje vsaj eno leto, ker bi potem lahko nastopal tudi na tekmovanju; če je ves čas preje nadomestovn! drugega, ki je bil na orožnih vajah, pravi, da je užaljen;
PREKLIC
Izgubile so se živilske nakaznice TD a jam. in SD na ime Judas Ljudmila, TD a jam. in Potekev Franc SD. Živilske nakaznice so za mesec december in jih s tem proglašam za neveljavne. — Potekev Helena, Trbovlje - Loke 350.
VABILO
Mladinska sekcija sindikalnega gledališča »Lojze Hohkraut ponovi v sredo 15. decembra v Delavskem domu igro
»UROKI«
Pričetek ob 19. uri zvečer.
Vabljeni!
Postal je udarnik
Z vrtalnim strojeni so odkrili novo plast premoga. Do plasti je bilo treba speljati rov, in to po zelo menjajočih se plasteh. To delo so poveril« mladinski številki. Skoro vsi so dvomili. da bi se mladinska številka prebila do premoga.
»Kar boste posta vib, se vam bo zlomilo in zrušilo«, so jim zatrjevali rudarji, ko so se odhajajoči na delo, odcepili iz glavnega rova.
»Le naj govorijo, tudi smejejo se lahko, mi se bomo pa nazadnje smejali«, sta svojim zatrjevala Edi m Bertelj. »In kdor te nazadnje smeji, se najbolje smeji«, sta še pristavila
Delo v mladinskem rovu je zalite valo precej naporov Na stropu se je pojavljala voda. V blata brez škornjev ni bilo prijetno delati Mrzla voda, ki je stalno kapljala iz stropa, je neprijetno režah v kosti. Pritisk se je večal Takrat se je prvič zrušilo. Znova so se zagrizli in nadaljeval«. Zrušilo se jim je drugič, tretjič, četrtič, a vseeno so vztrajali
Posmehovaje so jim dejali rudarji, ki so prihajali opazovati njihovo delo: »Enkrat vas siisne .. močnik bo še iz tras, močnik«.
»Ko bi bili vsi ljudje njim podobni, bi človek še voljo izgubil. Tako pa: stotisoči se bore z nami, milijoni bodo uživali sad našega dela. ali se ne izplača. aP«, je dejal Edi ostalim na -sestanku mladinske številke.
»Kaj bi o tem še govorili, je nadaljeval Berielj « Govorimo raje več o tem, kako bomo izpeljali rov. Z delom tn uspehom jim bomo zavezal: jezike. Potem jim pa povemo »za nas pa drži da ne odnehamo preje, dokler ne pridemo do premoga-«
Vsi so se strinjali in napravili na črt, kako bi se združil s starim rovom.
»Najbrže bo še cel, samo malo bolj na levo bomo morali«, je pristavil Celestin
Ob peti zrušitvi bi Berteljna skoraj zasulo. Le prisebnost Celestina ga je rešila. »Hudiča, ah še ne bo nehalo«. je zapel Bertelj. »Bo, bo. Samu par metrov še pa bo bolje«, mu je zagotavljal Celestin.
Na prvomajski proslavi so bili vsi iz mladinske številke proglašeni za udarnike. »Ti so pa zaslužili«, so odobravajoče potrjevali rudarji. Tudii . ti, ki so se jim preje posmehali, so I jih prijazneje gledali. »Vsak dan od I sedemdeset do stotridoset čez normo
tudi ni kar tako. Pošteno je treba pljuniti«, so ugotavljali.
Po proglasitvi so še bolj zagrabili. Septembra so prišli do premoga. Globoko so se oddahnili, ko so zagledali svetlikajočo se črno plast.
»Aha!« je zažarel Edi. »Pa smo zmagah«. Prijel je kos premoga in ga lomil v roki, da so kosi padali na tla. »Sedaj naj se smejejo«, je dejal v črno steno ... Samo Celestin se je zasmejal z glasnim nalezljivim sme hom, ki se je opri jel tudi Edija. Kro hotala sta se. da je njihov smeh votlo odmeval po rovu »Sedaj naj pridejo in pogledajo... Drugače se dela po novem, drugače •..«
Začele so se postavljati nove številke. Po rovu, ki so ga začeli imenovati »mladinski« so veselo drdrali vozički, polni svetlega premega...
Mladinske številke so začeli tudi najzakrknejši rudarji priznavati za dobre.
Ed, je bil postavljen za vodjo mladinske številke 224. Tudi tu so sprva zmajevali z glavo. Enaindvajset let — pa že vodja številke. »Zdaj pa ne bo šlo!« so začeli dvomiti. »Mi smo bili šele z osemidvajsetimi leti vodje . številk, ali pa celo šele s tridesetimi, sedaj pa... vse bodo na glavo po-|
stavili«, so godrnjali nergači. Številka je normo stalno presegala.
V predkongresnem tc.kmovaiii.ju za skupni kongres SKOJ-a in mladine je mladinska številka 224 prekoračila normo za petinsedemdeset odstotkov. Edija so na mladinskem aktivu rudnika soglasno izvolili za delegata za okrajno konferenco. Na konferenca se je Edi priglasil k diskusiji. Govoril je o delu mladine v rudniku, o mladinskih številkah. »Naša mladinska številka 224 se obvezuje, da b« do kongresa in za časa trajanja kongresa pod vsakim pogojem stalno presegala normo...« je med ostalim dejal Edi. Z viharnim odobravanjem so delegati sprejeli njegovo obvezo. Po predlogu kandidacijske komisije je bil Edi stoodstotno izvoljen za delegata za skupni kongres SKOJ-a in mladine.
Razburjen se je zahvaljeval za prehodno zastavo, ki jo je njegova številka dobila v trajno last. »To priznanje me ne bo uspavalo«, je dejal delegatom, »temveč bi mo saino vzpodbuda za nadaljnje delo«.
Vesel je pokazal zastavo mladinski številki, ko jo je prinesel domov, ta . pa se je v resnici zasmejala, ko se je spomnila, da je nekoč dejala »naj-Inolje se smeje, kdor se zadnji smeje«.
Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane