D o p i s i. Maribor. (Papeževa slavnost v b o g o s 1 o v i u.) Krasen večer so nam pnredui v nedeljo gospodje bogoslovci. Lahko rečemo, da že dolgo nismo pri kaki veselici s takim zanimaajem sledili vsaki točki, kakor v nedeljo zvečer. Ta večer so pokazali bogoslovci, da Ijubijo znanost in umetnost. Da bi dejanski pokazali, kako Ijubijo sv. Očeta, priredili so za njihov zvanredni jubilej slavnost, na katero so lahko poaosai in katera nam ostane vsem v dolgotrajnem, prijetnem spominu. Slavnostna dvorana je bila z venci kar prepletena, skoro smo pozabili, da smo še v zimi, toliko je bilo tu cvetja in zelenja. Visoko nad odrom srno čitali v žarečih črkab: »Sprejmi čestitke vernikov, Leon XIII., petkrat pet let papež!« Slavnost so počastili s svojo navzočnostjo premil. kaez in škcf, vsi preč. kanoniki ter mnogo duhovščiae iz mesta in okolice. Na vsporedu so bile štiri pevske točke in trije govori. V prvi pesmi smo ob5udov&li prekrasen tenor-solo. Mlademu peveu čestitamo! Njegov gla3 je kakor glas slavčka. Izvaaredna čistost glasu se druži z mehko milobo. Druga pevska točka je bila pa nekaj velikanskega: 90. psalm, uglasben za moški zbor s špreraljanjem klavirja in harmoniia. Kako veličastai akordi, kako umetna kompozicija! Kako se človeku topi srce, ko posluša ta veličasten spev, v katerem se blagruje tisti. ki biva pod varstvom Najvišjega. Moški zbor je imel sila težko nalogo, a izvršil jo je častno. Ravno tako nas je navdušila tretja pesem: »Tu es Petrus« in četrta: »Himna Leonu«. Ko bi se šlo za prvenstvo, ne vem, kateri bi prisodili prvo mesto! In kaj še le govoi! To so vam bili navdušeni govorniki, da ne dobite kmalu takih. Prvi je iinel latinski govor, govoril pa je giadko, s povdarkom in s popolnoma naravnimi kretnjami, kakor bi bil rojen Latinec. Slavil je Leona kot gojilelja in ljubitelja znanosti in umetnosti, saj je že kot 121eten deček zlagal ode v Horacijevem slogu. Drugi govornik je proslavljal Leona kot socialnega papeža. Kako vnet je Leon za odpravo socialnega zla, to razvidimo najbolj iz njegovih okrožnic; radi leh je zaslovel celo pri nasprotDikih. Tretji govornik pa nsm je pripovedoval z navdušenimi besedami, kako veliko je Leonu na tem, da zavlada pravi krščanski duh po šolah, posebno na visokih šolah. Kajti čegar je miadina, tega je prihodnost. SliSali smo marsikaj novega, mnogo zanimivega, vse to pa kaže, da so se gospodje bogoslovci na veselico dobro pripravili in da so najlepše izbrali in nam podah kot prijetoo duhteC šopek. Vsa Oast pa gre tudi gospodoma Fr. Spindlerju in R Wagnerju, ker sta tako spretno spremljaia pevce na harmoniju, oz>r. na klavirju, ter gospodoma A. Kocbeku in I. Markošeku, ki sta kot izvtžbana pevca pevski zbor pomnožila. Po dokončanem vsporedu so prem. knez in škof izrazili veselje in zadovoljnost nad dobro vspelo veselico. Izrekli so celo željo, naj bi se vsa ta veseliea popisala in izdala v posebni knjižici. Kajti ta veselica bo zmiraj zavzemala častno utesto v zgodovini rnari- borskega bogoslovja, sa} priča o delavnosti in idealoem navdušenju za vse lepo iD dobro, to pa je ob enem najlepša čestitka za sv. Očeta. Nadalje so premilost. knez spodbujali bogoslovce, naj posnemajo Leona XIII. kot vzor-bogoslovca. Iq v dokaz svoje brezmejne naklonjenosti so podaii vsem navzočim višjepastirski blagoslov. Z blagoslovom se je končala ta jubilejna slavnost, katera zavzema — po besedah prevzvišenega nadpastirja — drugo mesto med vsemi slavnostmi, ki so se letos priredile v naši škofiji na čast Leonu XIII. Na prvem mestu pa ostane prekrasna slavnost v mariborski stolnici dne 3. marca. To je bil torej dan veselja za bogoslovee, bil pa je tudi dan veselja za vse goste. Iz Dramelj pri Celjn. (R a z n o t er o s t i.) Kdor zahteva, prejine, če tudi ne bitro, vendar enkrat. Tako se je tudi nam Drameljčanom zgodilo, ko srao že več let zahtevali in moledovali za dvojezični poštni pečat. Kaj lepo se vidi zraven Trennenberg tudi domače Dramlje. No, če tukaj ni sploh nobenega Nemea, čemu bi bil še poštni pečat nemški? Hvala vsem tistim, ki so kaj storili za ta važea napredek našeobčine! Kakorje razvidno, Dramlje napredujejo v vseh rečeh. Letos se bo tudi zidala nova šola 4 razrednica, se že pridno vozi gradivo skupaj od vseh strani, samo eno nas straSi, da se bo v sredi dela moralo prenehati. Zakaj, bo kdo vprašal? Zato, ker je naSa cesta od državne ceste do pošlaega urada tako slaba, da bo enkrat voz s konji vred v blatu obtičal. Potem se bo pa moralo z vsem nehati! Za to smo že tudi na merodajnih krajih prosili, naj se ta košček ceste prevzame v okrajno^ cesto. Obljubilo se je, in je neki že tudi sprejeto, a ne izvede se nič! Kje vendar tiči pravi vzrok? — Manjina družba, ki je imela skraja veliko sovražnikov, sedai prav lepo vspeva; čez 200 deklet in 80 mladeničev je vpisanih;to je že veliko za našo ne veliko župniio. Letošaji predpust je iz Marijiae družbe stopilo v zakonski stan 5 deklet, katere so večiaoma vse družbeaice spremile k poroki, ia prav gialjivo vzele slovo od svojih sosester! Ko je pust vzel slovo z vsemi svojimi veselicaaai ia burkami ter uastopil resai postai čas, doletela je nova žalost naše Marijiae otroke. Dae 28. svečaaa je umrla iz Marijiae družbe pridna dekiica, Franca Smcdej iz Dramelj, stara 17 let. Tukaj so zopet pokazait Marijini otroci svojo Ijubezen do svoje sosestre. V obiinem Stevilu so se zbrali, da ji skažejo zadajo čast in 50 spreraijo k pogrebu. Pogreb so vodili naš č. g. kapiaa Antoa Novak in služili peto črno sv. maSo, med katero so aaSi pevci pokazali svojo veliko spretaost in marljivost. Po maši se je pomikal sprevod aa pokopaliSfie, aosile so krsto oTenČaae družaice, a tudi nad 30 drugib deklet je bilo v belo oblečenih. Drugega ljudstva je bilo pa brez števila; govorilo se je, da lepšega pogreba Se ni videlo Drarulje! lz Polzele v Savinjski dolini. Pred kakirn tednom smo imeli pri aas občiaske volitve. Mirao in brez hrupa, kakor se spodobi možem, volili smo z malo spremembo dosedanji občinski odbor, ki si je stekel za občiao toliko zaslug, volili smo tudi dosedanjega vrlega in mnogozaslužaega župaaa g. Julija Žigaaa. Mirno in brez hrupa smo jih volili po svojeua prepričanju. Toda kakor povsodi, tako se nahajaio tudi na Polzeli ljudje, katerim je prepir vsakdaaji kruh, ia ki delajo n^lašč zdražbo, da lahko potem v kalnem ribarijo. In jeden — aajhujši — teh ljudij, je čutil potrebo, napisati za ljubljaaski daevaik lažajivo poročilo, in je s tem razburil občiao. Vedno se zgodi kako nesporazumljenje, <5e kak liubljanski list ki gleda le skozi aaočnike kraajskega domačega prepira, slabo poučea 0 naSih razmerah, priobčuje take dopise neznanib dopisaikov. Ia tako tudi zdaj. Kdor je Cital porofiilo v »Slov. Narodu«, raislil si bo gotovo, da so zdaj aa krmilu aajhujsi liberalci ia socialai demokratie. In veadar temu ni tako V občiaskem odboru sede sami vrli, zaslužai, za svoj narod vaeti možje, katerim niti od daleč ni mari, da bi presajali prepir aa aaša tla. Polzelaai smo zvesti, verai Sloveaci ia hočemo, da je tak tudi aas občiuski zastop. Ia ravno izvoljeni zastop aam je porok, da oataae naša obSiaa to, kar je, verna ia aarodaa, udaaa staremu geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Res se skoro ae splada, odgovarjati 8e ve5, a to smo morali povedati, da ae bodo drugod misliii slabo 0 nas. »Narodovemu« dopisaiku pa, ki ga dobro poznamo, poverao, naj aas pusti v miru. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi aa solace. Saj se razumemo! Seveda, ajemu, očitaemu aemškutarju, se dobro zdi, če more vsejati med Slovenci prepir, toda če ae misli odaehati s svojim hujskaajem, vstal bo med naSim ljudstvom tak vihar, da bo odaesel ajega in ajegovo ponemčevalaico z vsemi duhovi vred daleč od nas med ajegove neraSke bratce. Ia jokal se gotovo ae bo aikdo za aiim. V01 i ve c.