110. številka.
Izdanje z* četrtek 12. septembra 1895.
„■DIN
uhaja po trikrat na teden ▼ iestili ti. danjih ob torkih, četrtkih
in tobotah. Zj titranju izdanje u-ha.ja ob S, uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane: za jedenmei.ee . f. — izven Avntiij- f. I.« *» tri maaec , , . 2.rt»i , , .4,— ■a pol lata . . , .V— . , , «.— sa *M leto . . „ 10.— ... Ma naročile brez priložen« naročnine se
no jemlje ozlr. Posamično itevilke so dobivajo v pro-dajalnicab tobaka r IrntH po a n»c.. isten Trata po S uvć. Sobotno večerno iidanje v Jrntu « ni., izven Trsta S nč.
(v Tram, v Četrtek zjntraj dne 12 septembra 1H95.)
Tečaj XX.
EDINOST
s
Glasilo alcvi
iketfa politidne^a druitva za Primi
Castitim našim gg. fraroenikom.
One gg. naročnik«, ki ie niso poslali naročnine za tretje četrtletje, opozarjamo, da to storč pred koncem tepa meseca, ker bodeno sicer primorani jim list vstaviti. Na rolnino na nas list plačevati je namreč naprej ter stoji ta pogoj na čelu lista.
Upravnifttvo.
na Krasa.
(Popis s Krasa).
Pod tem naslovom je bila tiskana v laiki .Hilarijanski tiskarni" v Gorici neka okrožnica, katero je skoro brez dvoma spisal, v tisek dal in razposlal znani možic v Gorici, ki je nekak „M&dchen fttr Alles". Na to okrožnico moramo nekaj odgovoriti, da ne bi kdo iel na dosti spretno nastavljene li-manice.
Okrožnica z veseljem pozdravlja novico, da sklice »Sloga* dva volilna shoda na Na-brežini in v Sežani, češ, volilni možjć naj se ju udeležć in naj govorć za dr. Abraraa in Jožefa Fabianija. — Toda njeno veselje je bilo kratko. Volilni shod na Nabrežini je bil prava manifestacija nekakega zdravega politiškega gibanja — proti dr. Abramu. Shod je odločno obsodil njegovo politiko in proglasil s soglasnim sklepom gg. dr. Ry-b 4 f a in Štreklja kandidatoma. Ono oduševljenje, s katerim sta bila proglašena ta dva gospoda, je bilo ob enem najsijajtiiša obsodba dr. Abi 'ama. On je torej že obsojen; ako bi utegnil biti izvoljen ukljub temu — vedeli bomo, kako nam bo soditi to izvolitev. — Okrožnica je torej v tem pogledu povsem zgrešila svoj namen. Gospoda Kovačič iz Komna in Pipan iz Škrbine sta prišla na Nabrežino, ali k shodu nista prišla ; počakala sta na kolodvdru goriške goste, katerih sta se lotila.
Okrožnica se poteza pred vsem za dr A b r a m a, ki je v dež. zboru že od leta 1867.; pravi o njein, da je Kraševec stare korenine, uzoren rodoljub, preskusen v političnih borbah, miren in sprevideli itd., da njegova beseda veliko velja v dež. odboru, Kjer je pravičen in temeljit poročevalec itd.
Same besede t Dejanja so ostala v peresu ! Korenine je res stare, zares je prestare, ker potreb sedanjega časa niti več ne pozna; on je zaostal tam, kjer je bil po svojih nazorih pred 25 leti. O u z o r n e m rodo-ljubju naj nam vsakdo pa kar molči! V Gorici je veliko slovenskih društev, a je ud edino le Čitalnice, ker ga je bilo najbrže sram, odpovedati se tudi tej. Nikdar pa ga ni v Čitalnico, nikdar pri kaki narodni veselici ! On ne občuje skoro z nobenim Slovencem ; njegova družba so sami Lahi, celć najbolj zagrizeui. Ž njiiu se prav dobro spo-
PODLISTEK.
140
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spisal A. Š e n o a.
(Dalje.)
XXIII.
Bil je Božič. Krasna noč. Nebo vedro, posuto zlatimi zvezdami. Zima huda, a po zagrebški gdri in po dolinah sneg do pasa. Na suhih vejah lesketalo je vse liki alein in mesečina je igrala na snegu, kakor da je zemlja posuta biseri. Tiho je bilo, mirno je bilo po gori, niti veter ni majal vej, niti gorski potok ni gromel po globokem jarku ; počival je hudi veter, a gorska voda dremala je pod krutim ledom. Bil je Božič, sveti dan. Iz gomile snega silile so črne kmečko koče, a iz koč migljala je v zeinsko noč vesela luč. Ljudje so se veselili spominu rojstva
razume! On govori skoro vedno le laski, a kot odvetnik tudi Slovencem dela laške tožbe. Ali je to res „uzoren rodoljub?' Kako pridemo Slovenci kdaj do slovenskega uradovanja, ako bodo tudi od-ličnjaki — kakorsen je bil Abram —, ako bodo slov prvaki le laški govorili in pisati pri sodiščih? Bog nas vaiuj takih narodnjakov ! — V deželnem odboru uraduje laški: v deželnem zboru poroča le laški imenom odbora. To s) lastnosti, ki ga Slovencem ne priporočajo, No, zato se pa Lahi potezajo zanj na vso moč! Tudi deželni glavar bi ga rad imel v zboru in odboru, da bi šlo vse po starem kopitu, nesrečnem za slov. narod na Goriškem. Poleg tega bi ga rad videl še dalje tam pisale« okrožnice, da bi bil še nadalje tako svoboden kakor doslej. Imel je res zlate čase pod Corouini-Abramovo vlado 1
Dalje trdi, da njegova beseda silno veliko upliva v deželnem odboru. Mi doslej še nismo nič čutili te veljave. Dež. odbor ureduje še vedno najraje laški, v deželni hiši se šopirijo skoro sami Lahi, ki zaničljivo pogledujejo slehernega Slovenca, notranji jezikje le laščina, zapisniki deželno-zborskih sej so le laški itd. Kje je tu kaj čutiti veljavno besedo tega „nzornega rodoljuba" ? Bodisi da njegova beseda ni nič veljala ali pa — je sam zadovoljen s takimi razmerami! Najbrže bo zadnje!
V posebno zaslugo mil šteje, da je leta 1871. z ostalimi slov. poslanci zapustil deželni zbor, dasi je bil deželni tajnik, kateri službi se je odpovedal. —' No, kaj pa je zgubil s tem? Nič, še pridobil je, ker od tajnika seje povzdignil na odbornik a. Ali je mari hotel kar izdat' slovenski narod zaradi male službice ? Kaj takega bi vendar ne smeli pričakovati od nljednega odvetnika! Ali ne štejte mu tega niti v zaslugo, ko je storil le to, kar drugi poslanci ! — Neutemeljeno pa bi bilo da bi kaka mala „zaslugica" iz 1. 187t, uplivala še 1894. na volitve. Sedaj so drugi časi :n druge potrebe — za katere pa dr. A. ni !
Okrožnica pa ni povedala tega, da je dr. Abram zakrivil, ako so slov. poslanci dovolili 382 ooo gld. za namakanje tržiške ra-vani, on jih je pregovoril in jim dokazoval, da denar bo dobro naložen. Sedaj je jasno, da je denar vržen v vodo. Kdo bo plačeval ? Mi davkoplačevalci. Letos je bil pa že zopet pri volji, dovoliti Furlanoin nič manj nego 375.000 gld. za nepotrebni tramvaj. On je bil tisti slovenski poslanec, ki je predlagal ustanovitev onega deželnega zaloga, iz katerega bi dobivali Lahi '/», mi pa le uborno '/», namesto da bi bilo narobe! — Tako je skrbel dr. A. — za Lahe ! A za Slovence ?! Čujte in sodite! Vlada je na priprošnje naših državnih poslancev dr. Gregorčiča in grofa Alfreda Coroninija ponudila 15.000 gld. podpore za cesto v Trento, ako da dežela
Kralja nebeškega, ki je bil v Betlehemu zagledal svet. Blagi mir se je spuščal na človeško dušo in na ves glas klicalo je grlo: „Porodil se je Kralj nebeški!* — — Toda jedna duša v gori ni čutila nebeškega miru, v tej duši ni plamtel božični kres, v nji je plamtel peklenski plamen; ta duša ni klicala Boga, marveč hudiča. Potrt je letal po gori in doli majhen človek, utrujen, razcapan, izmučen. Do kolena se je pogrezava! v sneg, do pusa propadal, lice mu je gorelo od mraza, iz r..k mu je tekla kri, teško je hropel. Kakor ranjen volk letel je v breg, prijemajoči se za bodljivo vejevje, kakor jež se je /.vil. spustivši se v dol, ne /meneči se, kadar je udaril glavoj ob panj, skrit pod snegom, ali ob kamen skraj poti. Bežeči izgubil je bil plašč, izgubil tudi kapo, toda bežal je brez obzira, kakor da ga zli duhovi tirajo kačjim bičem Ta človek hitel je od Zagrebi dalje
le 5000, gld. ali dr. Abram je b i 1 n a s p r o-t e n tej mali svoti, češ: ako vlada dobro hoče Trentarjem, naj jih prežene v Bosno, kjer jim di sveta za obdelovanje. Torej raji bi jih zapodil iz domovine, nego privoščil 500i> gl. za cesto — a nasproti temu je v isti sapi zagovarjal 375.000 gld. podpore za Lahe! Tak je dr. Abram ! Drugočen ne bo, dasi je ošabno, kakor se pravi, poštenjak. Prav, pošteni moramo biti vsi, ako ne, nas zaprejo, toda poštenost še ni zadostna za deželnega poslanca. Treba je še drugih last-nostij, katerih pa dr. A. nima. Saj je postal osebno tudi tak čudak, da nikdo še govoriti ne more t. njim, zlasti Slovencev ne! Ako ga kdo pozdravi — še odzdravi ne, niti svojim tovarišem soposlancem. Kdo naj potem uhaja s takim možem ?!
Okrožnica dalje zanika, da dr. A. ni bil nikdar vladni kandidat in da tuli sedaj ni. Temu oporekam! Zakaj so p t toliko potezajo zanj vladni možje ? Dokazov imamo vse polno! Iz Gorice je pa došlo zanesljivo poročilo, da ga hoče imeti v zboru in odboru deželni glavar. Ou je posredoval pri odločilnih možeh, da so agitovali zanj. O tem bode že še govora na drugem mestu! Ako ga pa želi imeti deželni glavar — je najslabše znamenje za nas. Deželni glavarje vedno na strani Italijanov in rad hi imel v odboru jednega slovenskega kimove,a da bodo Lahi gospodarili po svoji volji. Dveh odločnih mož se boji kakor peklenšček križa! Ali naj pa mi Kraševci pomagamo do tega?! Menim, da bi bilo to dosti žalostno! — Zatfi bi bil pi-salec okrožnice bolje storil, ako bi ne bil preobilen z naslovi, katerih dr Abram nikdar ni zaslužil!	* * * (Konec pride).
Politiške vesti.
V Trutu, r'10 ll. "opteinbra 18!)S.
Avstrijski cesar na Nemškem Naš
cesar biva sedaj v Stettinu. kjer se vrše velike vaje. Pri obedu dne 9. t. m je nemški cesar le molče napil cesarju avstrijskemu in saksonskemu kralju.
Volitve na Goriškem Kakor smo že prijavili v poročilu o shodu v Nabrežini, razveljavilo je c, k. okrajno glavarstvo v Sežani prvotne volitve v Komnu, kjer je zmagala narodna stranka z 20 proti 10 glasovi. Druga volitev se je vršila včeraj, dne 10. t. m. ob ogromni udeležbi, kajti došlo je 97 voliloev. Nasprotna stranka je zmagala po hudem boju i dvaml glasovi večine. Z i nasprotno stranko glasovali so: dva cesar skok r a l j e v a davčna uradnika, dekan in zdravnik Merkel. Vsled dogodkov pri volitvi je ljudstvo močno razburjeno. Narodna stranka je uložila takoj brzojavni protest. Na rešitev smo jako radovedni, z ozirom na to, da se je prva volitev razveljavila, pri kateri je nasprotna
— dalje v goro, — videlo se je, da hoče prekoračiti goro. Sedaj je dospel v dolino do kamena pod strmo pečino. Sedel je na kamen. Vzdahnol je globoko dva, tri krat, kakor da želi loviti sapo, katere mu je bilo zmanjkovalo potem. Olinotal je od vrata pisani robec in si oinotal glavo, zasopel dva, trikrat v ozeble roke, izvlekel iz neder steklenico. nagnol, pogoltnil malo in vzdahnol. Bilo mu je lajše, grelo ga je. Osrledal se je na okolo; bil je v zaklonu, mesečina era ni mogla izdati In zopet je nagnil piti A ! To je dobro! Prokleti mraz! Kako to škriplje l Kar zetnija mu poka pod nogama. J živa kri bi zmrzimla Samo da je prekoračil goro — lahko potem. Ali čuj! Čuj! Preplašil se je človek Na vrhu, katerega je bil pregazil, lomijo se veje, poka sneg. To so — oni! Da! So. Beži siromak, beži! Streslo se je čluveče. Naguol je elavo, da posluša. Da,
Oglasi ae rakune po tarifu v petita; it uanloTH e debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor olne<ja navadnih vrstic. 1'onlana. osmrtnice in j»irn»zabvali», do-n.ači oglimi itd. ae računajo po pogodbi'
Vsi iopi.i naj se poiiljajo uredništvu ulica OniierraiL it- I M. V iako pi >iuo mor . ^iti franknvano. kur notranjovana so ne
sprej imajo. Rokopisi se ne vrnfajo.
Naročnin«, reklamacije in oglase .prejema itfiritvniifvn ulica Mulino pic-colo hit. 3, II. nadat. Odprt« reklamacije so proate poštnine.
„T »MmatH J0
stranka dosegla neznatno manjšino. Vsakako je jako značilno, da se uradniki prve volitvi u i s o v d e I e ž i I i, pri drugi pa so odločili.
Nasprotniki se bahajo sicer, da imajo večino gotovo, vendar pa menimo, da se vesele prezgodaj, ter se nadejamo, da slednjič zmaga zdravi kraški r a z u m. V ta namen op izarjatno še posebno na današnji uvodui članek.
Občinske volitve na Dunaja so slednjič vendar razpisane. Tretji razred bode volil dne 17. septembra, (event. ožje volitve dne 21. septembra); drugi razred bode volil dne 23. septembra (event. ožje volitve dne 25. septembra); prvi razred bode volil dne 20. septembra (event. ožje volitve dne 30. septembra).
Agitacija je seveda silna na obeh straneh ; Dunaj morda še ni videl take. Zmage pa se nadejajo obe stranki: židovsko-libe-ralna in krščansko-socijalna Glavno orožje poslednji je posebna spretnost v agitaciji, prvi pa pomagajo milijoni. Govori se namreč, da ima liberalna stranka ogromne svote na razpolago, za volilne namene. Sploh hoče židovstvo pri teh volitvah napeti vse svoje skrajne sile, da si ohrani svojo pozicijo na Dunaju, ker ve, da padcu liberalne stranke na Dunaju bode sledilo rapidno propadanje po vseh pokrajinah. Ako se jej posreči odbiti za sedaj še napad antisemitov, životarila bode ta stranka še nekoliko, ako ne, potem niti životariti ne bode mogla več — — leči jej bode v zasluženi grob. Te volitve so usodnega pomena za liberalce, kajti pri njih ne gre za to, ali ob d rže jedno pozicijo več ali manj. ampak jim gre za to, da si obdrže svojo — zadnjo pozicijo. Padli na Dunaju, padejo povsod.
Mi srno že opetovano označili svoje stališče gledč na te volitve in ponavljamo tudi danes svoje uverjenje: ker smatramo 1 i b e r a I c e n a j v e č o zapreko mir« nemu medsebojnemu življenju med narodi in razvoju zdravih gospodarskih načel, ker so liberalci torej v e č e z 1 o n e g o p a krščanski socijalisti, voščimo tem poslednjim od srca — sijajne z m a er e.
Nemški državni kancelar knez llo-lienlolie je dospel včeraj v Peterburg. Ni teško uganiti kaj je starega državnika napotilo tia ruski dvor. Nemškim diplomatom prihaja vedno bolj tesno pri srcu, odkar so se pretrgale vezi med Berolinom in Peter-burgom in vedno živeje jim stopa pred oči, kolike vrednosti je bilo Nemčiji nekdanje rusko prijateljstvo. Hohenlohe b« menda rad sklopi 1 zopet te vezi. Da-li se mu posreči ? Ne verujemo. Na potu sta mu Kronstadt in Toulon -- francosko-rusko prijateljstvo. Nemški diplomat je so se namreč temeljito zarada, to so oni! Beži! In kakor kača, ko se je dotakneš, vrgel se je človek kviško, zaklenil za pečino in udaril v goro. Oh da je poletje, krasno leto, kako bi bilo lahko od-mikati; ali zima je, sneg je! Prokleti sneg! Kakor kača vleče se za teboj v snegu sled, a stopinje ti izdaja v snegu to prokleto oko vedrega neba — ta zlobni mesec. Da je vsaj burja, zamet, oblačno ; toda nebo čisto kakor steklo. Prokletstvo! Umikalo se je človeče v goro. Za malo pokazala sta se pri kamenu pod pečino dva človeka: jeden gorostas, puškoj, pod visokim klobukom. Na razgaljenih prsih prijemalo se ga je i v je, a brke so bilo bele od ledu toda oko mu je gorelo kakor pastirski ogenj sredi temnega gozda. Ta človek je bil stari haramija Miloš ltadak. Drugi človek je bil mlajši ogrnjen kožuhom, pokrit kučmoj. 1 njegovo oko je plamtelo, i njegova prsa so se širila. Ta mlad ;nič bil je Jerko. (Dalje priti )
čunali, menč, da se ruska diplomacija
mora opirati le na nemško palico, ako hoče kaj doseći. A ta diplomacija je sijajno dognala dokaz, da je najsrečnejša v svojih prizadevanjih, kadar stoji na lastnih n<>gab ter da se jej je nemška palica vedno le motala med nogami, da se ni mogla svobodno gibati. .Jasna resnica je le ta, da Kusija morda še nikdar ni uživala tolikega spoštovanja na vseh straneh, nego ga viiva sedaj, ko se ne opira več ob nemško palico. Zato menimo, da kneza Hohenlohe vsprej-mejo .sicer uljudno, kakor se spodobi uljudnim ljudem — sicer pa ostane najbrže v svoji veljavi — francosko-rusko prijateljstvo.
Tarifi na državnih železnicah. Z Dunaja sino prejeli od odlične strani nastopni dopis:
Povodom svojedobnih razprav v državnem železniškem svetu in v proračunskem odseku o zvišanju osebnih tarifov se je govorilo vedno le o zvišanju jednotnire (Kin-heitssiitz) istih, nikdar pa o zvišanju vožnjih stroškov potom spremembe Železniških daljav. Tem bolj je moralo presenetiti vsakogar, da je v taritih, veljavnih od septembra, kar hkratu opaziti znatnih prememb v daljavah železnice, koje preinembe močno vplivajo na vozne cene zato, ker je tarif takozvani pašni tarif (Zonentarif).
A ker uprava c. k. državnih železnic zavzimlje nekako izjemno stališče in ni podvržena skoro nikaki kontroli, menim, da mora občinstvo sanm, oziroma v imenu istega časnikarstvo, nastouti, da se odpomore tej nepristojnosti in vam v ta namen podajem tu nastopne podatke, ki utegnejo zanimati vaše čitatelje :
Daljave žeUznicu Jiroj seiliij
18 27
Trst-Hrpelje
Splet-Perkovič 49	64
Perkovič-Knin 58	«8
Perkovid-Šibenik '22	27
Beljak-Ponteba 52	61
Zvišanje daljave v odatotkih
50
30 23 9 17
Koliko da vpliva to podaljšanje na tarife, je razvidno, ako primerjamo prejšnje tarife se sedanjimi. Tako je n. pr. vozna cena za III. razred Trst-liictnanje oziroma Borst poskočila za 137Trst-Hrpelje Umestno je, da se prijavijo ti podatki, ker, kakor znano, se pripravlja zvišanje tarifa tudi za prevažanje blaga, kojemu zvišanju bode v podlago isti izkaz daljav po kilometrih in je pričakovati, da bodo prebivalci Krasa zopet trpeli veliko škodo.
Za slučaj, da bi se hotelo oporekati tem podatkom, opažam že sedaj, da je v koncesijah za privatne železnice določena ugodnost, da je smeti pri strminah nad 1:70 računati za 15 odstotkov večo daljavo, nego je v resnici, katere ugodnosti pa se, kolikor je meni znano, dosedaj železnice niso poslužile, izvzemši jedino južno železnico, ki izkazuje čez Semmering večo daljavo uego je v resnici.
Različne vesti.
Olabne vesti. Nainestniški svetovalec dr. baron C o n r a d vrnil se je s svojega dopusta v Trst, dvorni uvetovalec vitez K r e-k i c h je nastopil jednomesečni dopust.
Poroka. Gospod Fran G o d n i g, predsednik pevskega društva „Adiija" v Harkov-ljah, poro6il.se je z gospodično Anico Je rilo v s k o iz Kotora.
Izlet na sv. Goro, oziroma v Solkan. Vozne cene za III. razred tja in nazaj so nastopne :
Trst—Gorica.......1 gld. 30 nč.
Grinjan—Gorica......1 „ 30 .
Bivije—Gorica......1 , 20 „
Tržič—Gorica......— „ 9u „
Honki, Gradiška in Zagrad — „ 60 „
Vlak se bode vstavljal na omenjenih postajah, N a b r e ž i n e se ne dotakne.
Opozarjamo, da bode ob 1. uri banket v Solkanu; kdor želi udeležiti se banketa, prijavi naj to uredništvu „Edinosti* do jutri ob 1. uri popoludne.
Vsem tržaškim in okoličanskim Slovencem priporočamo še enkrat, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže tega izleta
Obletnica smrti zadnjega škofa Pičan-skega. Jutri, v petek dne 13. t. m. bode 106 let, odkar je umrl zadnji škof Pičanski (Isti a), Tržačan Aldrag Anton Piccardi. Pic-cardi bil je kot Pičanski škof 75. naslednik škof sv. Nikefora Predno je bil Piccardi imenovan škofom v Pičann, bil je stolni
dekan pri sv. Justu. Na obletnico njegove smrti, t. j. dnć 13 t. m., čital bode župnik tržaške cerkve Marija Po:uagaj, don Anton Lnpetina, rodom iz Pična, tiho sv. mašo zadušnico pred oltarjem sv. Andreja pri sv. Justu za zadnjega škofa Pičanskega.
Najivnost ali dolžnost ? Mestni magistrat izdal je te ilni oklic do meščanstva, v katerem prijavlja, kedaj se zopet odpro mestni (la>ki) otroški vrtci ter toplimi besedami priporočal, da naj občinstvo vpo-rabi ugodnosti (?), katere dajo ti otroški vrtci toliko glede obskrbe otrok, kolikor glede njih vzgoje. Umevno je, da mestni magistrat priporoča ta vzgoje,ališča italijanstva na vse kriplje, čudno pa je, da je zatrobil v isti rog poluslužbeni nemški list. tržaški s t« m, da je v prevodu ponatisnil ta slavo-spev magistratovili otroških vrtcev. Mar je poluslužbeni nemški list tržaški toliko najiven. da ne pozna prave svrho teii laških otroških vrtcev, v katerih se vjame in na vekomaj pogubi za svojo narodnost na stotine slovenskih otrok in morebiti tudi koje nemško dete, ali pa je ta list tudi že nekakšen sluga magistratov, da je bila njegova dolžnost priobčiti ta slavospev ? Ako bi bil hotel biti poluradni nemški list zares nepristransk, kakor to naglasa često, prijavil bil jednostavno dan otvoritve magistratovili otroških vrtcev, a opustil bi bil slavospev 1
K „vodovodni vojski". Predvčerajšnjem si je posebna mešana komisija ogledala na licu mesta naprave nabrežinske vodovodne dru.:be ob izvorih. Le-1 a komisija konstato-vala je, da vodovodna družba popolnoma izpolnjuje svoje obveznosti, t. j., da jeden stroj vzdiguje 5040 kub. metrov vode na dan, drugi pa vsako uro 70 kub. metrov. Ako torej n i dovoljno vode, kriv je na tein jedino le m a g i s t r a t, ki ni vsprejel svoječasne ponudbe vodovodne družbe gledč raz.-irjenja vodovodnih shramb. No, z druge strani pa bi sicer vodovodna družba zares mo^la storiti kaj več za razširjenje vodovoda, odnosno za pomnoženje vode, Če pa tega vendar ni storila, nihče ji tega ne more šteti v greh, kajti koncesija nabrežinske vo-dovodne družbe izteče leta 1909. Čemu naj bi torej ona trošila denar za naprave, ki leta 1909 preidejo z vodovodom vred v lastništvo občine, odnosno države? Slavni naš magistrat naj bi torej o suši ne trosil toliko vode tam, kjer se sprehaja gospflda, in ostalo bode dovolj pitne vode v javnih vodnjakih za siromašno ljudstvo. Mi s svoje strani opetujemo svoje menenje: Mestni upravi je dolžnost preskrbeti vodo, naj jo vzame kjer koli jo hoče. Prepričani smo, kakor tudi drugi razsodni ljudje, da Li bil magistrat že zdavna zavil vrat vodovodni družbi, ako bi ji mogel dokazati, da ona ne izpolnjuje svoje dolžnosti po pogodbi. Ako pa družba izpolnjuje svojo dolžnost, pokrije naj m agi str a t primanjkljaj, kakor hoče. In s tem — basta!
0 bolezni na umu. Znani italijanski u-č.enjak Cesare Lombrosa razpravlja vprašanje, da li je število zblaznelih med sedanjim rodom veči, uego je bil med našimi predniki. Lombrosa trdi, da se po civilizaciji množi število onih, ki so oboleleli na umu. Od leta do leta narašča število teh nesrečnežev. Poglejmo le na najnapredneje deželo Zje-dinjonih držav v Ameriki da se nverimo, kako bode z Evropo v 100 letih. Evo vam, kar govori statistika o tej ameriški državi: Leta 1850 bilo je 15.650 blaznencev, 1800 že 24.012, 1870 je to število naraslo na 37.432 a leta 1880. se je silno povečalo: na 91.987, a prebivalstva je bilo leta 1850 okolo 23 milijonov, 1860 okolo 31 milijonov, 1870 okolo 38 in pol milijona, a 1880 okolo 50 milijonov.
I/, te statistike je razvidno, da v dobi, ko se je število prebivalstva podvojilo, se je število blaznencev pošesterilo. V poslednjih 10 letih se je prebivalstvo pomnožilo za 30 ?o, število blaznencev pa za 150 , pri čemer je šteti ua 15 žensk 48 moških.
Kar se dostaje Italije, je tudi tam naraslo število bolnih na umu, vendar pa v manjem razmerju, namreč v desetih letih za 17%. V Italiji je bilo leta 1874 51 blaz-njencev na 100.000 duž, a leta 1883. 67 75. Na Francoskem je bilo leta 1883 131 blaznencev na vsakih 100.000 prebivalcev, leta 1885 136 1). Na Nemškem je bilo leta 1883 82-7 umobolnih na IOoOOO prebivalcev, leta 1885 pa 88 5. Te številke že dokazujejo, da
v civilizf»vanih deželah najbolj rase število
blaznjencev. Hekli bi s;cf>r lahko, da mnogo teh slučajev blaznosti ne provzroča civilizacija, ampak da so postali še le poznani po civilizaciji. Res je to, da je veći del siedstev, ki mi jih rabili pri bo'nih na umu, le vekšal število blaznencev, a i-totako je res, da sedaj tudi zločince prištevajo blaznjencem, in tako rase tudi število poslednjih. Vendar vse to nam ne more pojasniti dejstva, da se število bi iznencev v desetih letih podvoja, v dvajsetih letih pa podvajseteri. Vemo. da je civilizacija razvila nove forme bolezni, kojih ni bilo popred. Tako nastajajoča kap ni bila poznana do sedanjega stoletja, a sedaj pa ima največi kontingent med bogataši, duševnimi delavci in vojaki
Z druge strani je alkaholizem za-dobil silne dimenzije. Pilo se je sicer tudi popred, no alkohol v uredujem veku ni bil splošno poznan in razširjen, ampak je večinoma služil le kol zdravilo. Poleg alkalio-lizma imamo dandanes koliaizem in et< rizem katera sredstva so služila za draženje živcev, kojih pa se ni mogoče dolgo posluževati, ako dotičnik noče pasti v kronično za-stru; djenje. Mimo tega se v velikih mestih razvija nervozna delavnost, provzročujoča, da misli mnogo več delajo, nego je dozvoljeno od narave, zbok česar se množe slučaji bolezni na živcih. To je skupina na pol blaznih
—	Italijani jih zovejo mattoidi, Francozi de traiiućs, a severni Američani cracked —, ki so navidezno ženijalni, vendar duševno slabi in srednje inteligencije. Ti le zblazne česio, seveda se to dogaja le v velikih mestih. Na deželi in med neizobraženei ni takih slučajev. No, vendar bi bilo krivično, ako bi hoteli, da je le civilizacija kriva vsemu temu.
Račun mastne upravo. Mestni magistrat avlja, da bode obračnn mestne uprave za leto 1894. javno izložen od 14. do 27. t. m. v predsobi velike mestne dvorane vsak dan od 9. ure dop do 2 pop. Kdor se zanima za te številke, naj si jih ogleda.
Delovanje trlaiko zdravniške postaje. Tekom minulega avgusta meseca iskalo je občinstvo v 791 slučajih pomoči pri zdravniški posiiiji in sicer v 539 slučajih na o-srednji postaji sami, v 252 slučajih pa je bilo treba zdraviliške pomoči izven postaje.
—	V omenjenem mesecu imeli so zdravniki zdravniške postaje največ opravila dne 26., kajti pooiagati morali so v 40 slučajih; raz-merno miren dan bil je pa 3. avgusta, kajti klicalo se je zdravnike postaje le v 15. slučajih v pomoč.
Pesnik Josip Pagliaruzzi-Krilan.— Deset let je že preteklo, kar je legel v prijaznem Kobaridu na Goriškem k večnemu počitku nadepoln mlad pesnik — K r i I a n, ki je bil postal ljubljenec slovenskega čitajočega občinstva. Njegove ljubke liriške pesmice, pa tudi romance in balade so kazale velik talent, ki je veliko obetal svojemu narodu. Ali: »Slovenec nima sreče, kar d& mu, hitro spet mu vzame čas!* —zgodio se je tudi tu. Za svojima bratoma šel je tudi on nepričakovano v grob. Vsa Slovenija je plakata na izgubi tega mladoga svojega ljubljenca.
—	Glavni dedič g. Anton Klodič vitez Sabla-doski je leta 1887 izdal prvi zvezek Krila-novih poezij, katere je pozdravil slovenski narod z oduševljeirb-in Obljubljen je bil še drugi zve/.ek, ali nismo jih dočakati. Zdaj pa jih vendar le dobimo. ,G o r i s k a t i s k a r u a" A. Gabršček je odkupila od glavnega dediča vse spise, katere izda v znani .Slovanski knjižici". Vsi spisi so proračunjeni nekako na pet snopičev, štiri pesmij in jeden proze; pesmi izidejo v dveh d v o j n a t i h snopičih, proza pa v jeduem. kateri priobči tudi životopis in sliko pokojnega pesnika, ljubljenca goriških Slovencev. Na tak način dobimo vsega Krilana za 75 ki\, dočim je samo prvi zvezek stal 1 gld. Zdaj se lahko razširijo Krilanovi spisi v najrevnišo kočo — in io bo najlepša proslava desetletnice njegove smrti.
Opozarjamo, da tako ceno dobč te spise le naročniki „Slovanske knjižnice", v knjigarnah pa bodo precej dražji. Zatti svetujemo vsem imovitejšim rojakom, naj podpirajo to književno podjetje, ki je zelo ceno«
namreč s poštnino le 15 kr. za vsak snopič
obsežen povprečno 6 pol. Doslej je izšlo že 41 snopičev. Izhaja v imenovani tiskarni 15. dan vsakega meseca.
Papirnati goldinarji. Dunajski službeni izkaz javlja, da je oBtalo koncem avgusta meseca samo še 2.l84.i>65 papirnatih goldinarjev v prometu. Od početka julija 1894. leta bilo je torpj nmiiknenili iz prometa in uničenih 55,698.396 papirnatih goldinarjev.
Napad iz maščevanja Predvčerajnjem je odpustil upravitelj hiše št. 10 v ulici Car-radori, katera hiša je last zlatarja Stop-perja, vratarja iste hiše, 661etnega Pavla Carneluttija, po domače »Grego«, iz Vidma na Laškem, ker je vratar vznemirjal stanovnike. Odpuščeni vratar mislil si je, da je trgovec g. Brunner (stari) kriv na tem, da ga je upravitelj izpodil iz službe, zato se je hotel maščevati nad njim. Svojo namero je izvršil, ko je sreč.it g. Brunnerja na stopnicah omenjene hiše. Zabodel mu je čevljarsko pilo v desno stran prsij in pobegnil. Ranjenega starca odnesli so pribitevši ljudje v njegovo stanovanje. Kana je globoka cm. in bržkone je zadela tudi pljuča. Napadalca, katerega je bil g. Brunner svoječasno podpiral na razne načine, zaprli so še isti večer Zaslišali so ga na policijskem ravnateljstvu. Stari nehvaležne/ obnašal se je jako cinišlco in obžaloval je celo, da ni bivšega svojega dobrotnika zabodel močneje 11
Sodnijsko. Predvčerajšnjem vršila se je pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti I91etnemu kamenoseku Hektorju Longu iz Izole, obtoženemu ščuvanja v zmislu §. 305 kaz. zak. Longo je bil nedavno v Miljah, ko se je odpeljal parnik z izletniki; tedaj je zaklical na ves glas par besed, katere so ga spravile na obtožno klop. Obtoženi izgovarjal se je, da je bil tedaj pijan ter da ni hotel žaliti nikogar, toda svedoki ovrgli so to trditev. Sodišče ga je spoznalo krivim in ga obsodilo na 14 dnij zapora.
Koledar. Danes (12.); Macedonij, škof; Gvido, spozn. — Jutri (13.): Virgiiij, muč.; Ljubivoj (Amijat). — Zadttfi krajec. — Solnce izide ob 5. uri 39 min., zatoni ob 6. uri 15 min — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 23 stop., ob 2 pop. 38.5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Trat 11. Predsedništvo višega deželnega sodišča primorskega je odredilo, da sodnim uradnikom po turnmu ne treba prihajati v urad ob nedeljah.
Tolmin il. Od druStva „Sloga* vspre-jeta in proglašena kandidatura dra Turne v skupini trgov in obrtnih krajev je tolminske volilcc kar vzradostila. Bog poživi dr» Tutno mnogo let v prid in korist deželi goriške.	Tolminski volilci.
Antwerpen 11. Minolo noč trčil je nor-vegiški parnik „Ksenija* s španjskim par-nikom „Manilla". Parnik „Ksenija« se je prelomil čez pol in takoj pogrezuivši se potegnil za seboj vse moštvo. Potopilo se je 6 oseb, med temi dva otroka kapitanova. Druge so rešili ter spravili na parnik ,Me-nilla". „Menilla* ni močno poškodovan.
**"r v i ir<wfcc «*> rojMvkn.
Plenim /» »pomlad 6.79—6.81
rin-i •<, ,, jedrni H9H «.7« do 6 77. Ove» za iemm 5 87—5.SH li* xn .esen —— —.— Ko uzi za H©jit.-oktober fl.25 5.30 inaj-juni 1896 4.53-4.65.
I'*""..... '»»»li od i kil. f, 6 lil (t-20 ort 79
kil. f. H-20 6.30., ud 80 kil. I. tt.25-(i'35 od 81 kil. f 6 30 6 45, od H2 kil. fnr tt.40-6.50.
Ittfuii i. i!-70 -7 —s i>n,«o '!■--«'«0 rinova S 40-5.M
1'fienicu: 1'onudbo dobre. Prodaja 15000 met. st., 2'/, ceneje. — ovob 10, koruza 5 nfi. oeneje. Vrume : lepo.
A'raga. Neraliiiinuii al.idkor «a avgust f. 18.50 novu letina 12-92'/, brez portr.
PiHKft. CoutrifuRul nori, piMtuvlj.>n-t Tr»t in curinu vred odjmAiljatev prucoj f, 28 60. Con ciirhć 2«.2S —•— Četvorni 30'— —V l-IihhIi (Hodili) ilO 25 -•—.
H»vre. linv.i Sun to« ifi>od uvoruge »opteiubor&l.— ia januvftr 87.75, mlačno.
Uamburg. 8«hi.»h ,.„..! uvru«., t„ september 73 75 december 72. — limro 70 75 mirno
Ounnjuka borza 11.
a »»s
Državut dolg v pupirju . . .
„ „ v Krobru , . . AvatrijNka reutu v zlalu . .
. „ v kronali . . Kreditne ukt-ije . , London IOLhj. ... . . Napolooni......... fl,5g
•eptambr«
daneii 101-90 101 40 122 15 101 40 403-50 I i!0.70
'20 murk 100 itali.
11.82 45.65
rferaj 100.95 101.50 122.50 101.55 406.80 120 75 »•58' ll.sl 45 65
Srečke za ziiiaiije cerkve oii jubileju cesarjevem po I gld. fo žrebanje danes zvečer
Glavni dtiliiri-k :
30.000 ^o^tn^Jev
Sreeke priporočajo: Marco Niflris. Gius
vreden
Sch ffmann, Enilco
Zoldan.
Lastnik politično društvo»Edinosti\ — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Doleuc v Trstu.