20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 IZVLEČEK V prispevku je predstavljen primer uporabe geoinformacijske podpore vrednotenju obstoječe ter načrtovanju strateške razmestitve avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v občini Tržič. Odločitev o predlaganih lokacijah je podprta z ovrednotenimi dejavniki in omejitvami, ki vplivajo na stopnjo tveganja pojava nenadnega srčnega zastoja njenih prebivalcev. Rezultat večkriterijskega vrednotenja je zemljevid ugodnosti za postavitev javno dostopnih defibrilatorjev ter predstavitev njihovih predlaganih lokacij. Ključne besede: avtomatski zunanji defibrilator, geoinformacijska podpora odločanju, večkriterijsko vrednotenje, občina Tržič, Slovenija. ABSTRACT GIS support for the evaluation and planning of the deployment of automated external defibrillators in the Municipality of Tržič The paper presents how GIS decision support methods were applied in order to evaluate the existing network and planning the strategic deployment of automated external defibrillators in the Municipality of Tržič. The decision on proposed sites was supported by weighted factors and constraints that influence the degree of risk of sudden cardiac arrest in a given area. The result of the multi-criteria evaluation is a suitability map for locations of publicly accessible defibrillators. The proposed sites of devices are presented and cartographically displayed. Key words: automated external defibrillator, GIS decision support, multi-criteria evaluation, Municipality of Tržič, Slovenia. Geoinformacijska podpora vrednotenju in načrtovanju razmestitve avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v občini Tržič GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 21 RAZMESTITVE AVTOMATSKIH ZUNANJIH DEFIBRILATORJEV Avtor besedila, zemljevidov in fotografij: BLAŽ KRALJ, dipl. geog., Loka 116, 4290 Tržič, E-pošta: blazkralj@yahoo.com COBISS 1.04 strokovni članek M ožnost preživetja ob nenadnem srčnem zastoju izven bolnišnice je neposredno povezana s časom od nastopa srčnega zastoja do prve de- fibrilacije. Brez pravočasnega nudenja prve pomoči s strani očividcev žrtev umre v približno desetih minutah, možgani pa se prično nepopravljivo kvariti že prej (Ploj 2006). Zato je strateška postavitev javno dostopnih avto- matskih zunanjih defibrilatorjev (v nadaljevanju: AED), ki edini lahko povr- nejo srce v redni ritem, eden od dveh ključnih ukrepov za povečanje možnosti preživetja prizadetih. Drug ključni ukrep je ozaveščanje ljudi vseh starosti ter njihovo izobraževanje o rokovanju z napravo in izvajanju temeljnih postopkov oživljanja. Čeprav se v Sloveniji zadnja leta hitro širi mreža javno dostopnih AED-jev, jih je še vedno premalo, predvsem pa so nenačrtno razmeščeni, da bi več ljudem omogočali dostop v času, ki še omogoča preživetje prizadetega. Na žalost tudi ni zakonskih predpisov, ki bi neposredno urejali namestitev naprav, kot je to urejeno v primeru gasilnih aparatov. Razvoj mreže javno dostopnih AED-jev je tako odvisen predvsem od interesa lokalnih skupnosti, podjetij, različnih ustanov in posameznikov. V prispevku je predstavljena raziskava, v kateri je ovrednotena obstoječa mreža javno dostopnih AED-jev in predlagana razmestitev naprav, izdelana s pomočjo geoinformacijske metode večkriterijskega vrednotenja. Kot vzorčni primer za načrtovanje razmestitve je bila izbrana občina Tržič, saj zajema tako mestna območja, ki so gosteje poseljena, kot tudi podeželska naselja, kjer je poselitev redkejša. Uporabljeni podatki se navezujejo na stanje leta 2017, kar definira tudi obdobje proučevanja. Odločitev o predlagani razmestitvi javno dostopnih AED-jev je temeljila na analizi šestih ovrednotenih prostorskih kriterijev. Re- zultat analize so zemljevidi ocen ugodnosti za postavitev javno dostopnih AED- -jev in predstavitev predlaganih lokacij naprav. Ker se v slovenskem prostoru še nihče ni ukvarjal s tematiko strateške razmesti- tve javno dostopnih AED-jev, je bilo treba zglede, primere in namige poiskati v tujih virih. Pri pregledu tuje literature sem se osredotočil na članke, ki obrav- navajo tematiko s pomočjo geografskih informacijskih sistemov. Benvenuti in Burkart (2012) sta pripravila strokovno podlago za širitev obstoječe mreže AED-jev pod okriljem fundacije Ticino Cuore na območju občine Ascona na jugu Švice. Andersen in sodelavci (2009) pa so podrobno analizirali lokacije nenadnih srčnih zastojev v danskem glavnem mestu Københavnumed letoma 1994 in 2005 ter podali smernice pri načrtovanju razmestitve AED-jev. Metode dela Najprej sem pregledal razpoložljivo literaturo s področja geoinformacijske pod- pore odločanju in njene uporabe pri načrtovanju razmestitve javno dostopnih AED-jev. Z metodologijo načrtovanja sem se podrobneje seznanil na primerih iz danske prestolnice in švicarskega kantona Ticino. Avtorji so v obeh primerih uporabili podatke o lokacijah dotedanjih nenadnih srčnih zastojev, kar je bil 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 RAZMESTITVE AVTOMATSKIH ZUNANJIH DEFIBRILATORJEV Priprava prostorskih slojev kriterijev in večkriterijsko vrednotenje V raziskavi sem kot prostorske ome- jitve za postavitev javno dostopnega AED-ja uporabil nepozidana zemlji- šča, saj se AED navadno namesti na stene objektov, zidove ali drogove ob cestah. Kot omejitev so bila upošteva- na tudi obstoječa območja pokritosti z AED, saj postavitev nove naprave manj kot 200 m od obstoječe ni po- trebna. Uporabljeni prostorski dejav- niki, ki vplivajo na ugodnost določene lokacije, so bili: gostota prebivalstva v dnevnem in nočnem času, delež starejšega prebivalstva ter čas dostopa programsko opremo ESRI ArcGIS 10.4.1 pripravil za izvedbo večkriterij- skega enociljnega vrednotenja, katere- ga rezultat je bil zemljevid ugodnih površin za postavitev javno dostopne- ga AED-ja. Nazadnje sem obstoječo razmestitev ovrednotil s pomočjo podatkov o obstoječih lokacijah javno dostopnih AED-jev, z oceno dnevne razporedi- tve prebivalstva in s podatki o številu prebivalcev glede na lokacije stalnega prebivališča. Zaradi lažje primerjave rezultatov sem po enakem postopku ovrednotil tudi predlagano razmesti- tev javno dostopnih AED-jev. pomemben dejavnik pri ugotavljanju potencialnih žarišč pojavov nenadne- ga srčnega zastoja. Ti podatki za obči- no Tržič, kljub povpraševanju pri pri- stojnih ustanovah, niso bili dostopni. Tako so bili glede na literaturo opre- deljeni kriteriji o obstoječi razmestitvi AED-jev, deležu starejšega prebival- stva in dostopnosti za motorizirani promet. Dostopnost za motorizirani promet ni bila vključena v večkriterij- sko vrednotenje, temveč je vplivala na izbiro predlaganih mikrolokacij zno- traj ugodnih območij. Zatem sem zbral vse potrebne pro- storske podatkovne sloje ter jih s Omejitev 1: Raba tal Dejavnik 1: Gostota prebivalstva v dnevnem času Dejavnik 3: Delež starejšega prebivalstva Dejavnik 4: Čas dostopa nujne medicinske pomoči Omejitev 2: Obstoječa območja pokritosti Dejavnik 1: Gostota prebivalstva v nočnem času neugodno ugodno neugodno ugodno neugodno ugodno neugodno ugodno neugodno ugodno neugodno ugodno Slika 1: Ugodnost območij za umestitev AED-ja z vidika posameznih kriterijev. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 23 RAZMESTITVE AVTOMATSKIH ZUNANJIH DEFIBRILATORJEV je bil nato glede na novo določene vrednosti z orodjem Polygon to Raster pretvorjen v rastrskega. Pozidana ze- mljišča so bila prepoznana kot edina ugodna kategorija za umestitev javno dostopnega AED-ja. Za izdelavo sloja o obstoječih ob- močjih pokritosti sem izdelal nov točkovni sloj obstoječih lokacij javno dostopnih AED-jev. Vseh pet lokacij sem preveril na terenu in jih vnesel v mobilno aplikacijo ArcGIS Collec- tor, od koder sem jih zatem izvozil v obliki shapefile in uvozil v delovno okolje. Z orodjem Buffer sem oprede- lil območja, kjer je lokacija AED-ja oddaljena največ 200 m. Ta razdalja Vse podatkovne sloje sem pred na- daljnjo pripravo z orodjem Clip ob- rezal na pravokotno območje, ki je očrtano meji občine T ržič z dodatnim kilmoetrskim pasom na vseh štirih stranicah. S tem sem zmanjšal koli- čino podatkov in hkrati dopustil mo- rebitne vplive dejavnikov zunaj meje obravnavane občine. Vektorski sloj rabe tal sem pridobil na spletni strani Ministrstva za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prika- zuje stanje 28. februarja 2018. V atri- butivni preglednici sloja sem v novem stolpcu atributom s šifro rabe 3.000 (pozidana zemljišča) določil vrednost 1, vsem ostalim pa vrednost 0. Sloj službe nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju: NMP). Večja gostota prebivalstva pomeni večje tveganje za pojav nenadnega srčnega zastoja, ki je pogostejši pri starejši populaciji. Za preživetje prizadetega je ključen čas od nastopa srčnega zastoja do prve defi- brilacije z električnim sunkom, ki edi- ni lahko vrne srce v redni ritem (Ploj 2006). Možnost preživetja se iz minute v minuto zmanjšuje, saj se zaradi od- sotnosti kisika možgani nepopravljivo poškodujejo (Kovač 2013). Zato je čas dostopa službe NMP življenjske- ga pomena, ki pa ne more pravočasno prispeti do bolj oddaljenih območij, kar poveča potrebo za postavitev javno dostopnega AED-ja. Slika 2: Skupni zemljevid ugodnosti območij za umestitev AED-ja. 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 RAZMESTITVE AVTOMATSKIH ZUNANJIH DEFIBRILATORJEV Za izdelavo sloja o času dostopa nuj- ne medicinske pomoči sem potrebo- val točkovni sloj z lokacijo zdravstve- nega doma, kjer je nastanjena služba nujne medicinske pomoči, in linijski sloj s cestno mrežo, ki sem ga dobil na portalu e-Prostor Geodetske uprave RS. Za posamezni sloj sem z orodjem Euclidean distance izračunal evklidsko razdaljo ter ju z orodjem Raster calcu- lator seštel. Ker je povprečno dejan- ska razdalja za 50 % daljša od zračne razdalje med istima točkama, sem sloj pomnožil z 1,5 ter delil s 16,67 m/s, kolikor znaša povprečna hitrost reše- valnega vozila na intervencijski vožnji (Benvenuti in Burkart 2012). Sloj s časovno oddaljenostjo od zdravstve- nega doma v sekundah sem standar- diziral z uporabo naraščajoče linearne funkcije med vrednostma 0 in 480, kar pomeni, da je bila najvišja vre- dnost ugodnosti določena območjem, ki so od zdravstvenega doma časovno oddaljena več kot osem minut. Različni dejavniki na ugodnost obmo- čij za umestitev javno dostopnih AED- -jev ne vplivajo enakovredno. Zato je bilo treba posameznim dejavnikom dodeliti ustrezne uteži glede na ostale sem tudi podatke o stalnem prebi- vališču oseb, starih 65 let in več, saj sem predpostavljal, da se v dnevnem času doma zadržujejo le starejši prebi- valci. Predpostavka sicer poenostavlja dejansko stanje, a je vsekakor možno razbrati vzorec prostorske razporeje- nosti večjih gostot prebivalstva. Za standardizacijo sem uporabil narašča- jočo sigmoidno funkcijo s smernim količnikom 1,5 in kontrolno točko pri 400 prebivalcev/km 2 . Pri izdelavi prostorskega sloja o de- ležu starejšega prebivalstva, ki je bil upoštevan kot svoj dejavnik, sem prav tako uporabil sloj o številu pre- bivalcev na kvadratni mreži 100 m. V atributivni tabeli sloja sem vrednosti iz stolpca števila prebivalcev, starih 65 let in več, delil z vrednostmi iz stolp- ca skupnega števila prebivalcev. Tako sem izračunal delež prebivalcev, starih 65 let in več, za posamezen hektar po- seljenega območja. Vektorski sloj je bil nato z orodjem Polygon to Raster pretvorjen v rastrskega in standardi- ziran z uporabo naraščajoče linearne funkcije med vrednostma 0 in 0,4, kar pomeni, da je največja ugodnost določena deležem med 40 in 100 %. namreč omogoča posredovalcem, da pridobijo in prenesejo napravo do prizadetega v največ treh minutah, če je povprečna hitrost gibanja 12 km/h. Sloj 200 metrskih pasov sem pretvoril v rastrski sloj in z orodjem Reclassify določil vrednost 0 vsem območjem, kjer je lokacija AED-ja oddaljena naj- več 200 m, vsem ostalim območjem pa vrednost 1. Za pripravo sloja o gostoti prebival- stva v nočnem času sem s spletnega portala STAGE Statističnega urada RS snel podatkovni sloj o številu prebival- cev na kvadratni mreži 100 m. Poli- gonski sloj sem v točkovnega pretvoril z orodjem Feature to Point. Nadalje sem z orodjem Kernel density izdelal rastrski sloj o gostoti prebivalstva v okolici 100 m od središčne točke posameznega kvadrata. Sloj sem z orodjem Fuzzy Membership standardiziral na merski lestvici med 0 (najmanjša ugodnost) in 1 (največja ugodnost). Uporabil sem naraščajočo sigmoidno funkcijo s smernim količnikom (angleško spread) 1,5 in kontrolno točko (angleško mid- point) pri 1050 prebivalcev/km 2 . Enak postopek sem uporabil tudi pri izdelavi sloja o gostoti prebivalstva v dnevnem času, le da sem za vho- dne podatke izdelal nov točkovni sloj. Ugotovil sem 124 lokacij, kjer so v dnevnem času večje zgostitve prebi- valstva. Gre za industrijsko-poslov- no-obrtne cone, trgovine, turistične in sakralne objekte, izobraževalne ustanove ter objekte z drugimi sto- ritvami. Za posamezne lokacije sem podal ocene o številu navzočih ljudi v dnevnem času. Vsota vseh ocen je nekaj manj kot 3000 ljudi. Vključil Slika 3: Mikrolokaciji javno dostopnih AED-jev pri Občini Tržič (levo) in lekarni v Bistrici pri Tržiču (desno). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 25 RAZMESTITVE AVTOMATSKIH ZUNANJIH DEFIBRILATORJEV zno označeni in dostopni v omarici. En AED je tudi pri reševalcu iz vode na letnem kopališču Gorenjska plaža, vendar je dostopen le v času obrato- vanja kopališča in zato ni vključen v vrednotenje. 24 ur na dan. Nameščeni so pri gasil- skem domu v Podljubelju, pred vho- dom v prostore Občine T ržič ter pred vhodom v trgovino Spar in pred le- karno v soseski Deteljica, ki je del na- selja Bistrica pri Tržiču. Vsi so ustre- dejavnike. Pri obteževanju dejavnikov je bila uporabljena Saatyjeva metoda. Na devetstopenjski lestvici je bila za vsak dejavnik ocenjena pomembnost glede na drug dejavnik. Rezultat pri- merjave dejavnikov so uteži, ki ovre- dnotijo vpliv oziroma pomembnost posameznega dejavnika v analizi. Po- samezna utež ima vrednost od 0 do 1, vsota vseh uteži pa je natanko 1. Naj- višja vrednost uteži je bila izračunana za čas dostopa nujne medicinske po- moči (0,332), sledita gostota prebival- stva v dnevnem (0,3076) in nočnem času (0,2347), najnižja vrednost pa je bila izračunana za delež starejšega prebivalstva (0,1257). Konsistenčno razmerje, ki mora biti manjše od 0,1, je 0,031. Vseh šest standardiziranih slojev sem z orodjem Raster calculator združil v skupnega po formuli ∑w_i f_i* Πc_j , pri čemer je w utež, f dejavnik in c omejitev. Rezultat je zemljevid ugo- dnosti, ki vključuje vse kriterije. Vrednotenje obstoječe razmestitve javno dostopnih defibrilatorjev Na območju občine T ržič so trenutno štirje javno dostopni AED-ji, ki so občanom na razpolago vse dni v letu Preglednica 1: Statistika obstoječe razmestitve AED-jev v občini Tržič. Naselje Število naprav Število prebivalcev, ki živijo do 200 m od lokacije naprave Delež prebivalcev v naselju, ki živijo do 200 m od lokacije naprave Ocena števila prebivalcev v naselju, ki se v dnevnem času zadržujejo do 200 m od lokacije naprave Ocenjen delež prebivalcev v naselju, ki se v dnevnem času zadržujejo do 200 m od lokacije naprave Bistrica pri Tržiču 2 1218 46,0 % 993 66,2 % Podljubelj 1 122 14,2 % 20 9,2 % Tržič 1 1189 32,7 % 357 26,6 % občina Tržič 4 2529 16,8 % 1370 23,1 % Slika 4: Obstoječa lokacija AED-ja v severnem delu občine. 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 RAZMESTITVE AVTOMATSKIH ZUNANJIH DEFIBRILATORJEV ima najugodnejšo lokacijo AED pri Občini Tržič, ki je v starem mestnem jedru Tržiča, kjer prevladuje strnjena poselitev, v bližini pa je tudi desetnad- stropna stanovanjska stolpnica. Na območju do 200 m od lokacij naprav živi skupno 1189 ljudi. Predstavitev in vrednotenje predlagane razmestitve javno dostopnih defibrilatorjev Glede na končen zemljevid ugodnosti območij za umestitev javno dostopnih AED-jev sem izpostavil območja, kjer je vrednost ugodnosti vsaj 0,5 in nji- hova površina vsaj 62.800 m 2 , koli- kor meri polovica kroga s premerom 200 m. Tem kriterijem ustreza deset sklenjenih območij. Posameznemu območju sem dodelil število naprav glede na njegovo površino in dolžino najdaljše diagonale, ki predstavlja raz- daljo med najbolj oddaljenima točka- ma znotraj posameznega območja. Za vsako območje sem preučil različne možnosti in predlagal najprimernejšo mikrolokacijo naprave. Težil sem k čim večji opaznosti in lahki dostopno- sti AED-ja ter hkrati iskal lokacijo, kjer površina okolice, ki je manj kot 200 m oddaljena od lokacije naprave, prekriva čim večji delež površine ugo- dnega območja, določenega z analizo. V naselju Bistrica pri Tržiču sem ob dveh obstoječih napravah predlagal dve dodatni, prvo na steni nekdanje prodajalne Mercator (Zelenica 2; 46°21’28,06'' S, 14°17’37,45'' V) in drugo pred vhodom v Frizerski salon Špela (Kovorska cesta 37; 46°21'6,69'' S, 14°17’24,99'' V). Na Loki sem pre- dlagal namestitev naprave ob obstoje- či lokaciji poštnega nabiralnika (Loka -ja. Ta delež je v primerjavi z Mestno občino Kranj, kjer je 5,7 %, skoraj trikrat večji (Kralj 2017). Ocenjen delež prebivalcev v občini, ki se v dnevnem času zadržujejo največ 200 m od lokacije naprave, je kar 23,1 % (v Kranju 3,7 %). Z vidika dnevne prostorske razporeditve prebivalstva ima najugodnejšo lokacijo AED v blokovski soseski Deteljica v naselju Bistrica pri Tržiču, kjer se v razdalji do 200 m od AED zadržuje 704 lju- di. V tej oddaljenosti so tudi osnovna šola, lekarna, banka, pošta, trgovini z obleko in obutvijo ter živili, pa tudi štirje gostinski lokali. Z vidika nočne prostorske razporeditve prebivalstva Ustrezno dostopnost do AED-ja sem opredelil z linearno razdaljo do 200 m od lokacije naprave. Ta razdalja posre- dovalcu omogoča pridobitev naprave in dostop do prizadetega v največ treh minutah, če upoštevamo povprečno hitrost gibanja 12 km/h in koeficient izvijuganosti poti med dvema točka- ma 1,56 (Kralj 2017). Po petih minu- tah od nastopa srčnega zastoja se na- mreč možnost uspešnega oživljanja in preživetja zmanjša pod 50 % (Ahčan, Slabe in Šutanovac 2008). 16,8 % prebivalcev občine Tržič ima stalno prebivališče manj kot 200 m od lokacije javno dostopnega AED- Slika 5: Obstoječe in predlagane lokacije AED-jev v osrednjem delu občine. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 27 RAZMESTITVE AVTOMATSKIH ZUNANJIH DEFIBRILATORJEV S, 14°18'0,87'' V) in drugo pri sta- novanjskem objektu (Vrtna ulica 4; 46°20’14,02'' S, 14°18’14,95'' V). V Sebenjah sem predlagal AED ob obstoječi oglasni tabli (46°19’49,65'' S, 14°17’57,86'' V), v Žiganji vasi ob obstoječem prometnem ogleda- lu (46°19’18,08'' S, 14°17’54,54'' V), v Seničnem pa pri obstoječem ekološkem otoku (46°19’56,54'' S, 14°18’58,85'' V). Predlagana razmestitev bi glede na stalno prebivališče zagotovila ustrezno dostopnost do AED-ja 6180 občanom oziroma 41,2 % prebivalcev občine T r- žič. Največji deleži preskrbljenih pre- bivalcev bi bili v primeru vzpostavitve predlagane mreže AED-jev v naseljih Loka, Bistrica pri Tržiču in Zvirče. Z vidika razmestitve prebivalstva v dnev- nem času je ocenjeno število ljudi, ki bi se zadrževali do 200 m od lokaci- je naprave, 2560, kar je 43,2 % vsote ocen števila ljudi na vseh ugotovljenih lokacijah večje zgostitve prebivalstva s prištetim številom vseh starejših prebi- valcev (65 let in več) v občini. Sklep Pri načrtovanju mreže javno dosto- pnih AED-jev je treba prepoznati ob- močja, kjer je tveganje pojava srčnega zastoja največje in ob tem upoštevati časovno dostopnost službe NMP . Na podlagi javno dostopnih podatkov je bila v prvem delu izvedena analiza z metodo večkriterijskega vrednotenja. Rezultati analize so podali smerni- ce pri izbiri prednostnih območij za nadgradnjo obstoječe mreže javno dostopnih AED-jev, ki je bila v nada- ljevanju ovrednotena z vidika števila prebivacev, ki živijo v oddaljenosti do avtobusni postaji (46°19’54,08'' S, 14°16’50,79'' V). V Pristavi je izbra- na lokacija AED-ja na steni prodajal- ne Mercator, ob obstoječem poštnem nabiralniku (Pristavška cesta 45; 46°20’54,08'' S, 14°17’53,82'' V). V naselju Križe sem predlagal dve loka- ciji AED-ja, prvo pri trgovini Tušek (Hladnikova ulica 54; 46°20’23,75'' 4; 46°20’45,44'' S, 14°17’16,05'' V). V naselju Kovor sem predlagal name- stitev AED-ja ob poštnem nabiralni- ku (Cesta na Hudo 1; 46°20’28,69'' S, 14°17'0,18'' V). Predlagana lokaci- ja drugega AED-ja je na steni stano- vanjskega objekta (Cesta na Hudo 38; 46°20’23,78'' S, 14°16’44,07'' V). V naselju Zvirče sem predlagal AED ob Ob predpostavki, da je razmerje med številom nenadnih srčnih zastojev v občini Tr- žič in številom prebivalcev občine enako razmerju v celotni Sloveniji, ocenjujem, da je v tržiški občini letno 12 tovrstnih dogodkov. Ker bi s predlagano razmestitvijo zagotovili ustrezno dostopnost 41,2 % prebivalcem, stopnjo preživetja ob uporabi javno dostopnega AED-ja pa ocenjujemo na okrog 50 %, bi lahko letno rešili življenja dveh do treh ljudi. Slika 6: Predlagane lokacije AED-jev v južnem delu občine. 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 RAZMESTITVE AVTOMATSKIH ZUNANJIH DEFIBRILATORJEV zastojev zmanjšalo. K sreči nam so- dobna tehnologija omogoča oživitev iz stanja, ki je še pred nekaj desetletji pomenilo gotovo smrt. Zagotovitev dostopa do AED-ja v ustreznem času prav vsem ljudem, ki ga potrebujejo, seveda ni možna. Natančnih lokacij srčnih zastojev žal ne moremo pred- videti, lahko pa po posameznih ob- močjih ocenimo verjetnost njihovega pojava. To nam omogoča načrtovanje učinkovite razmestitve javno do- stopnih AED-jev in s tem reševanje ogroženih življenj. bljenih povečal na 41,2 %. Strošek na- kupa, namestitve in vzdrževanja enega AED-ja je v desetletnem obdobju, kolikor je pričakovana življenjska doba naprave, približno 2750 evrov, strošek 12-ih naprav pa okrog 33.000 evrov, na letni ravni torej 3300 evrov oziroma 0,22 evra na prebivalca občine. Zaradi sodobnega načina življenja, v katerem je prisotnega več stresa in vse več nezdravega prehranjevanja, ni mogoče pričakovati, da se bo v prihodnosti število nenadnih srčnih 200 m od lokacije naprave, pa tudi z vidika ocene števila ljudi, ki se v dnevnem času zadržujejo na tem ob- močju. Zaradi lažje primerjave je bila v zaključnem delu analize z enakimi kazalniki ovrednotena tudi predlaga- na razmestitev AED-jev. Obstoječa mreža, ki jo sestavljajo štir- je AED-ji, glede na lokacijo prebiva- lišč omogoča ustrezno dostopnost do naprav 16,8 % občanom. V primeru izvedbe predlagane razmestitve z doda- tnimi 12 napravami bi se delež preskr- Viri in literatura 1. Ahčan, U., Slabe, D., Šutanovac, R. 2008: Prva pomoč. Priročnik za bolničarje. Ljubljana. 2. Andersen, S. S., Folke, F ., Fosboel, E. L., Gislason, G. H., Hansen, M. L., Koeber, L., Lippert, F . K., Nielsen, S. L., Rasmussen, S., Schramm, T. K., Soerensen, R., Torp-Pedersen, C. 2009: Location of Cardiac Arrest in a City Center: Strategic Placement of Automated External Defibrillators in Public Locations. Circulation 2009-120. Dallas. 3. Benvenuti, C., Burkart, R. 2012: Localizzazione Arresti Cardio-circolatorio nel comune di Ascona: Proposta di posizionamento strategico dei defibrillatori publici (P-DAE) della Fondazione Ticino Cuore. Medmrežje: http://www.ticinocuore.ch/media/4812/pianificazione-p-dae-comune-ascona.pdf (26. 3. 2018). 4. Kovač, M. 2013: Temeljni postopki oživljanja za odrasle in uporaba avtomatskega defibrilatorja. Medmrežje: http://www.szum.si/temeljni-postopki-ozivljanja-za-odrasle-in-uporaba-avtomatskega-defibrilatorja.html (26. 3. 2018). 5. Kralj, B. 2017: Geoinformacijska podpora vrednotenju in načrtovanju razmestitve avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v Mestni občini Kranj. Zaključna seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 6. Ploj, T. 2006: Temeljni postopki oživljanja z uporabo avtomatičnega defibrilatorja. Ljubljana. Naselje Število naprav Število prebivalcev, ki živijo do 200 m od lokacije naprave Delež prebivalcev v naselju, ki živijo do 200 m od lokacije naprave Ocena števila prebivalcev v naselju, ki se v dnevnem času zadržujejo do 200 m od lokacije naprave Ocenjen delež prebivalcev v naselju, ki se v dnevnem času zadržujejo do 200 m od lokacije naprave Bistrica pri Tržiču 4 2383 71 % 1478 80,5 % Kovor 2 414 51 % 180 63,6 % Križe 2 540 61,8 % 147 21,2 % Loka 1 260 72,4 % 68 30,4 % Podljubelj 1 122 14,2 % 20 9,2 % Pristava 1 416 45,8 % 94 28,3 % Sebenje 1 245 57,1 % 43 54,4 % Senično 1 144 45,1 % 48 56,5 % Tržič 1 1189 32,7 % 357 26,6 % Zvirče 1 270 66,8 % 74 70,5 % Žiganja vas 1 197 35,4 % 51 39,2 % občina Tržič 16 6180 41,2 % 2560 43,2 % Preglednica 2: Statistika predlagane razmestitve AED-jev v občini Tržič.