Stey. 26. V Mariboru 26. junija 1879. Tečaj XIII.
Izhaja vsak četrtek
n velja s poštnino vred n v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnlštvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne spro-jemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Dragi Slovenci! ljubljeni rojaki štajerski!
Stari državni zbor je dokončan. Hvala Bogu ! Dolgih 6 let je deloval. Malo dobrega nam je pripravil. Mnogo žalostnega sklenil. Katoliška cerkev živi v stiskah, narodi so nezadovoljni, veljava cesarstva proti sosedom oslabljena, doma vse iznemirjeno, pravice in svoboščine posameznih dežel so zatirane, dolgov je čedalje več, davki naraščajo, blagostan gine, kapital mori posestvo iu obrtnijstvo, oderuhi izsesavajo, kakor pijavke kri kmetom in rokodelcem, hudodelcev je vedno več. To je žalostni sad lehkomišljenosti tistih volilcev, ki so pred 6 leti izvolili liberalne, pri nas Slovencih ob enem nemškutarske, poslance. Sedaj lehko pomoto popravimo in število tistih poslancev pomnožimo, ki hočejo sedanjej zapravljivej liberalne) dobi konec storiti! Dovolj dolgo trpimo. Treba je na drugo pot krenoti!
Kar hočemo vsi, to je: mir s sv. cerkvijo, mir med vsemi narodi, edino in močno cesarstvo, svobodne in samostojne dežele, nič več novih dolgov, davkov kolikor mogoče nizkih, popolnem pravične volilne postave, skrb za napredek kmetijstva in obrtnijstva, pozvišanje cene pridelkom, varstvo pred oderuhi. To hočemo vsi. Če pa hočemo to, tedaj izvolimo takih poslancev, ki imajo res srce za ove potrebe pa tudi dovolj zgovornosti, da nam res pomagajo. In taki možje so od centralnega volilnega odbora v Mariboru po oklicu 15. junija t. 1. nasvetovani kandidatje. Tem zamore vsak Avstrijan, vsak kristijan, vsak Slovenec, vsak kmet mirnim in zaupljivim srcem dati svoj glas. Vsi naši poslanci, mnogo najvrliših mož se je dolgo in vestno posvetovalo, preden so bili izbrani. Zato pa se tudi od nikogar ne dajte, dragi volilci slovenski, dalje motiti! Le očitni ali tajni sovražniki Vam jih zamorejo odsvetovati. Ivoljeni toraj naj bodo dne 2. jul. t. 1.:
1.	V Ptuju, Rogaču in Ljutomeru g. Mih. Herman;
2.	V Celju in Brežicah g. dr. Jožef Vošnjak; dalje
3.	V Mariboru, Konjicah in Slov. Gradec g. baron Herman Goedel.
Centralni volilni odbor slovenski v Mariboru:
Dr. Radaj, poslanec in predsednik, dr. Gregorec, urednik „Slov. Gosp." in tajnik. Gg. M. Herman poslanec, dr. Dominkuš, poslanec, dr. Vošnjak poslanec, Šnidršič poslanec, Kukovec poslanec, prof. Zolgar poslanec, dr. Suc poslanec, Fluher poslanec, J. Košar kanonik, dr. Karel Ipavic, dr. Gorički, J. Kačič, J. Skoflek, J. Divjak, odborniki.
Domoljubna prošnja do volilcev mariborskega -slov. bistriškega-, slov. graškega in maliren-berškega okraja!
Vaši bratje slovenski na Kranjskem so sijajno zmagali. Tamošnji kmetje so izvolili 5 odličnih poslancev večjidel enoglasno. Jednako bodo storili volilci slovenski v celjskem in ptujskem volilnem okrogu. Dragi možje slovenski, storite jednako tudi Vi dne 2. julija v Mariboru, Konjicah in Slov. Gradcu. Izvolite odličnega kandidata g. barona Goedelna in pridružite toliko imenitno in veljavno moč uže izvoljenim poslancem slovenskim. Otresite Seidla in jegovo gardo, ne volite jegovega priporočenca Possegga. Uže sedaj, ko še volitev volilnih mož ni popolnem bila dognana, imate večino cel6 v mariborskem okraju, česar še Slovenci nismo nikdar imeli, odkar volit hodimo. Ne zapravite ove po trdnem boju Vam pridobljene večine. Zmagajte ž njo ! Ne dajte se spla-šiti z žuganjem, ne zmotiti z lažmi, ne podkupiti z denarjem. Stojte, kakor se poštenemu slovenskemu kmetu spodobi, pošteno in neomahljivo za svoj blagostan, za svojo domovino, za svoj narod, za svojo vero. Ne izvolite Possegga, pristaša nemške liberalne stranke, ki je kmete z davki in do-kladami preobložila, oderuhom izročila, cerkvo žalila! Ne glasujte za Possegga, pristaša nemško-liberalne stranke, ki Slovence sovraži, da bi jih kar v žlici vode potopila, ako bi mogla! Saj pa tudi pameten Slovenec drugače ne more, kakor Possegga kot Seidla III. zavrči in izvoliti narodnega slovenskega kandidata barona Goedelna! Le pomislite sledeče:
Kmetje se čedalje v večjo ubožtvo zagreza-vajo vsled liberalnega gospodarstva. Da si pomagajo, treba jim je liberalcem nasprotnih poslancev, to pa takih, ki so dovolj zgovorni, uplivni, veljavni možje. Zato so izvolili na Kranjskem zraven župana Pfeifeija tudi grofa Hohemvarta bivšega ministra in ki bo sedaj bržčas zopet minister. Tako so ravnali slovenski kmetje na Kranjskem. In prav so imeli. Kajti ko se jim je grof Hohenwart zahvalil, je rekel: da pridejo sedaj tudi Slovencem boljši dnevi, dobimo konservativno ministerstvo! Zakaj bi pa tudi mi štajerski Slovenci ne bili jednako modri ? Zakaj bi pa mi branili se izvoliti barona Goedelna, o katerem „Ta-gespošta" jamra, da bi utegnil minister postati. Naj postane! Tem boljše za nas! Svetu bodemo tako pokazali, da smo politični, modri ljudje. Slovenci dobimo tako naenkrat zastopnika in za slombo, kakoršne nam je krvavo potreba. Izvolimo torej z veseljem barona Goedelna. Liberalec Possegg ne bo nikdar minister, če prav liberalci gospodarijo do sodnega dne! Kaj hočete ž njim v državnem zboru, ko vendar sam pravi „da ni sposoben", da ne ve pravilno in gladko nemški! Sedel bo ondi kakor lipov bog, domovini sloven-skej na škodo, volilcem na sramoto!
V liberalnej sovražnici Slovencev, v „Tages-pošti" smo brali, da hoče Possegg v leta dneh odstopiti. To je zvijačnost Seidlijancev! Zanašajo se namreč, da bodo pri volitvah zmagali liberalci in da bo ministerstvo zopet vseskozi liberalno! Tedaj pa odstopi Possegg in pri novih volitvah pritisne liberalna vlada in pomaga Seidlu zopet na konja, da pojaha ž njim v državni zbor. Tukaj imate ključ do skrivnosti, zakaj se Seidlijanci toliko besno trgajo za sicer malo poznanega, neporaj-tanega Possegga. Sami pravijo, „sedaj moramo zmagati, bodi s komkoli, če propadnemo, smo zgubljeni za vselej". Iz tega pa je jasno, ko beli den, da je „Possegg kmet" le Seidlov špeh za neprevidne kmete volilce. Lani so tisti liberalci tiščali s političnim uradnikom, letos pa Vas s „kmetom" motijo, ne iz ljubezni do kmeta, ampak iz ljubezni do Seidlijanske zmage !
Pomislite še naposled, kdo Vam „Possegga" priporočuje! Morebiti vrli mešniki? Gotovo ne! Dobri učitelji? Tudi ne, le redki brezznačajni odpadniki se zanimajo zanj! Slovenske novine? Nobena! Slovenski poslanci? Nobeden! Znani narodni kmetje? Nikakor ne! Ampak „Possegga" Vam nasvetujejo Vaši najstarejši, najhujši narodni sovražniki, večjidel tujci, ki so se pri Vas obogatili in Vas sedaj z Vašim denarjem tlačijo in zatirujejo. Za Boga! ne izdajte tem brezmilostnim sovražnikom svojega ubogega kmetskega stanu, svoje mile slovenske domovine! Marveč, čeravno ubogi pa pošteni, uhrabrite se, otreste Seidlijansko mnogoletno jerobstvo, ne vklonite svoje slovenske glave pod nemčursko pest, ampak volite, kakor Vam veleva pošteno neskvarjeno slovensko srce, volite
po ^ledu svojih sobratov drugod le narodnega slovenskega kandidata barona Goedelna!
Vsi Slovenci, cela Štajerska, kolikor je nemška in konservativna, bo 2. julija gledala na Vas. Vsi pričakujejo, da bode telegraf po svetu razglasil veselo in za Vas častno novico:
„Slovenci so zmagali!"
Gospodarske stvari.
Dva huda škodljivca naših sadunosnih dreves.
M. Med te spada na prvem mestu j a b 1 a-ničui cvetni glodavec (Anthomus pomorum) ApfelblUthenstecher in pa metulj zmrzlinček, (Geometra brumata) Frostscbmetterling. Gosenica prvega škodljivca je prav svitlo žolta, brez nog, pet milimetrov dolga, s črno glavico. Nahaja se po jablanah v silnem številu in razjeda in gloda plodilne delke cvetja in tako pogosto ves pridelek sadja uniči in, kar še ga morda uide njenemu požrešnemu zobu, je večjidel vendar že nekaj oglodano, da na mesto lepega jabelka le kaka revna pokveka dozori. Škodljivo svoje delovanje ta požrešnica opravlja, ko jablana v cvet gre ali pa že cvete. Plodivne delke razgrize in ogloda, cvet se posuši in odpade, ž njim vred pa je tudi ves obrodek uničen. Jajčica zaleže samica že jesen poprej v cvetne popke prihodnjega leta. V popku se iz jajčeka izleže goseničica, raste ob tem, da popkove delke žre, iz česar je razvidno, da tako oglodan popek ne more zdravega cveta poroditi in sadu prinesti. Da se ta neizrečeno škodljivi mrčes kolikor mogoče najbolj zatere, treba je samice loviti. To se pa najbolj godi z lepilom, ki prav dolgo časa lepljivo ostane in ktero se v kolobaru okoli debla namaže, tako da samice, ki od zdolej navzgor po deblu lezejo, da bi v cvetne popke jajca polagale, na tem lepilu obvisč in konec vzamejo. Dobro je tudi o sedajnem času dievesa tega mrčesa cediti in obirati. Nahajajo se zdaj namreč rujavkasti zapredki iz listja in nitek. V teh zapredkib so ali še gosenice ali že bube. Te se morajo obrati in uničiti. Posebno na mošanckih se zdaj pogostoma taki zapredki najdejo, pa tudi po drugih sortah. Toraj le po njih !
M. Karpja reja zlasti z oziroin na kmeta. III. Kjer so vodne razmere ugodnejše, kjer je ribnikov za prežimo vanje zalege raznih letnikov, tedaj 1, 2 in 3 letnih karpov, tam se dajo tudi karpi za pleme roditi. Pred vsem je treba ribnika za drstenje ali ribnika drstnika (Streichteich). Ne sme biti ravno prevelik, '/s—'It hektare. V njega se nasadijo 2—3 ribe ikmice (samice) in 1—2 mlečnjaka (ribja samca). Tem se še prida kot draži vec jeden jednoletni saj 1/4 kila težki mlečnjak. Globok mora biti drstenik v sredi 0 6 —1'3 metra, na severno in juternjo stran mora pa imeti plitve,
daleč raztegajoče se bregove, ki so dobro zavarovani si bregov, in ktere more solnce prav močno pregrevati. Nekoliko trstja in sladkih travin je pogoj za uspešno rejo. Ko se ribe drstijo, se lahko vsakokrat opazi, kako se starejša zalega v plitvi -< pregreti vodi umika in v globokejše dele ribnika potegne, dokler nje druga zalega še v večjo globo-čino ne prežene.
Manjši ribniki drstniki so brez vsega po-mislika boljši, kakor večji, in sicer za to, ker se 1. za manjši ribnik zavarovana lega prej in bolj lahko dobi; 2. Pokončajo pluskajoči valovi ob hudih vetrovih po velikih ribnikih dosti več in lahkejše zalego, ker jo na suho pomečejo, da tako konec vzame. 3. Se dajo manjši bajarji ob hudih in naglih plohah varovati in ravnati, 4. se manjši bajarji pustijo laglje raznih ribjih roparjev in škodljivcev varovati, kakor veliki. Posebno nevarni so ribam ribji orli, čaplje, race, vrane, pan-dirki in pred vsem vidre, ki so ribam prava živa smrt. Kolikor so vodne planote večje, toliko tc-žeje se morejo perutni roparji od njih odvračati. Zlasti čaplje in vidre karpjo zalego iščejo in končujejo, ravno tako tudi divje race. Spreten lovcc te škodljivce vse kmalu postrelja. Ribji orli in vrane se morejo v skopce poloviti; najbolj nevarni in sovražni pa je drobni pandirek. Njegova nevarnost in škodljivost se poviša še s tem, da se v ribnikih, po kterih raste trstika, le težko da ustreliti, ker je zelo premeten in prebrisan. V golžunu takega pandirka so našli veliko število 2'/2 centimetrov dolgih karpičev. Tako mladi karpje postanejo njegov plen in mnogokrat se imajo slabi uspehi karpje reje največ pripisovati temu drobnemu roparju, ki se tudi prav močno v kratkem času zareje in množi.	(Konec prih.)
M Kako sode, v kterih je bil petrolej, dobro očistiti, Sode, v kterih je bil petrolej, tako očistiti, da se morejo zopet druge tekočine brez kvara v nje djati, se jim izvzame jedno dno, sod se nalije do roba z vodo, v ktero se potem na sod 5 kilogramov dobro gašenega apna med vednim mešanjem dene. Tako se pusti sod na solncu 8—10 dni stati. Izvzeto dno se mora v kaki posodi ravno tako očistiti, namreč v apnenem mleku. Apno iz soda vse petrolejeve delke in duh po njem izvleče in naredi se po dogah in dnu neka žajfovina. Na to se nalijejo sodi s čisto vodo in se pustijo še 14 dni stati. V tako očiščene sode petrolejske so že zelje kisat djali in kislo zelje ni imelo nobenega duha po petroleju. Ko bi jednokratno umivanje ne bilo zadosti, ga je treba ponoviti. Ako se sod z žveplom požvepli, se da v njega tudi vinski cvet brez škode djati. Trud in potroški za čiščenje niso ravno veliki in ako se posreči sicer trdne sode za druge reči porabljive narediti, bilo bi to res ne brez velike koristi. Tako nasvetuje dunajski „Praktische Landwirth" in njegova je tudi odgovornost za resnico te poskušnje, ki je vredna, da se kdo o nji prepriča.
Sejmovi 26. jun. Cmurek, Hollenegg, sv. Križ na Murskem polji, 29. jun. Gomilica; 30. sv. Janž v Arveškem okraju, sv. Peter pri Radgoni, Spod. Polskava, Trnovce v Ptujskem okraju, Reichenburg, Ulimje; 2. julija sv. Ilj pri Turjaku, Ptujska gora, Polenščak, Petrovče, Velenje, Tinsko.
Dopisi.
Iz Maribora. (Kako se nam pri volitvah obnašati — dr. Duhač — g. Rajšp.) Volilci naši naj ne pozabijo pred vsem seboj vzeti volil-nene izkaznice (Legitimationskarte). Brez nje ne smejo na volišče vstopiti. Tisti, ki mislijo, da bi v sredo 2. julija t. 1. ne mogli prav priti, naj pridejo uže na predvečer. V Mariboru se bodo zbirali ob 8. uri zvečer v gostilnici „zur Stadt Wien". Ondi bo slovenska veselica in se bo naš kandidat baron Goedel volilcem predstavil. Na den volitve 2. julija ob 8. uri zbirajo se naši v gostilnici „zur Stadt Triest" v Magdalenskempredmestju, dalje „zur Traube" in „zur Stadt Wien" v graškem pred mestju. Volilci ne mudite se v mestu po drugod, držite drug drugega skup in podajte se skupno na volišče v dvorani g. Götza v graškem predmestju. Ondi se postavijo vsi naši na eno stran ter izberejo 3 moževe v komisijo, vladni komisar izvoli tudi 3, in teh 6 izvoli sedmega za predsednika ! Seidlova garda bo menda ropotala pa se nje ni bati nič! Po srečnih volitvah imajo slovenski volilci skupni obed v dvorani „zur Stadt Wien". — Zoper dr. Duhača se močno agitira v Ptuju, sv. Lenartu, Ormožu, Središču, Ljutomeru pa tudi v Mariboru uže preseda ta mož! Slovenci bodemo podpirali kandidaturo g. Rajšpa, oskrbnika Ptujske grajščine, če bo njo hotel prevzeti!
Iz Črešnjevec pri Slov. Bistrici. (Volitve n s k a borba) pri nas bila je menda ena izmed najsilnejših pa po izidu najčastnejših. Zraven poličanskega Baumana ni hujšega divjaka zoper lastno slovensko mater, zoper lastni kmetski stan, kakor je naš Sorschagg, ki je pred leti naše slovenske kandidate grdo napal in se pretepaval. Letos je hotel po vsej sili biti volilen mož in še enega nemčurja in liberalca Posseggovca pridružiti si. Na vse zgodaj začel je svoje privržence loviti in zganjati, kakor mesar teleta. Da bi ti potrpljivejše čakali 8. ure, za volitvo odločene, jih je vrlo napajal tako, da je za njim še precej okajenih „liberalnih kmetskih šlev" tavalo na volišče pri županu. Ali o joj liberalnim vinopivcem! Tukaj so zadeli na 23 vrlih, treznih in konservativnih volilcev pod vodstvom vrlega č. g. župnika G. Cenca. Narodni volilci so izvolili 2 vrla, vseskozi poštena slovenska kmeta: Brumeca Paula in Soršaka Mihala, ki bodeta stala kot skala za slovenskega kandidata barona Goedelna. Živili narodni Crešnjevčani, živila vrla volilca, živio, narodni kandidat baron Goedel. Propad zagrizenca
Sorschagga je nemčurje hudo osupnil in potrl po celem okraju in še dalje.
Iz Selnice ob Dravi. (Veselo volitvensko novico) zamoremo od tod svetu naznaniti. Naši liberalci in dolgoletni klečeplazci za Seidlom so razun enega popolnem propali. Izvoljeni bi bili vsi 3 konservativci, ali žreb je odločil zoper č. g. župnika J. Korena. Stari nemškutar Gartner in trd prijatelj Seidl-Brandstetterjev je bil tudi izvoljen, a moramo reči, da se je kot župan malo blago-dušno obnašal zoper navzočo našo čestito duhovščino, ki uživa obče spoštovanje zarad svoje odlične skrbi za čast božjo, za zveličanje duš pa tudi za gmotni napredek našega ubogega v mnogem zaostalega ljudstva! Čudno je tudi obnašanje komisarja g. Kruleča bilo. Dal je žrebati namesto ko bi še enkrat zaukazal tako imenovano ožjo volitev med dvema prvič z jednako številnimi glasovi izvoljenima moževoma. A potem, ko je žreb odločil zoper č. g. župnika, dal je vendar za izžrebanega še voliti rekoč: „temu morate sedaj vsi dati svoje glase". Č. g. župnik so protest opustili zavolj miru! Izvoljenih je v našej fari 6jnož, ki so vsi za barona Goedelna. V Selnici g. Siker Franc in Kraner Jožef, v Janežkem vrhu J. Malej in predstojnik srenjski g. F. Heu, v Slemenu tudi vrla 2 moževa Martin Kaube in Matija Hladej! Tako naši pristaši liberalnih zapravljivcev še nikoli tukaj niso propali. Porta, Gartner so hudo razsajali, Gartner mlajši se je jokal in beračil glasov: „če uže mene izpustite pa volite vsaj očeta". Ursig bi pa bil skoro same jeze poknil!
Iz konjiškega okraja. (Volitve.) Nemčurski volilci Loški in Oplotniški so v velikih zadregah. Propad jihovegu večnega kandidata jim je gotov. Tega si zakrivati ne morejo. Pa da bi volilce še bolj slepili in zbegali, trobijo med narodne, poštene može, „da je vse za Possegga". Laž te zvijače se bo 2. julija pokazala. Nemčurska Possegova garda je dobila čudno podporo v Čadramskem ljudskem učitelju, nekem Malotischeggu in Oplot-niškem tajniku Prendlu. Ta dvojica si bode noge in jezik za Possegga „zuucala", le pameti si ne more. Ako Possegg boljših agitatorjev nima, za ta dva ga nihče ne zavida. Da se pa učitelj slovenskih otrok za n e m č u r j a trudi, je pomenljiva prikazen, v kterej se hočemo potruditi, več kaj poizvedeti. Čuje se celo, da ta nemčurski učitelj sam na tihem kandidira; 2. julija bode priložnost dobil svoj program razviti, katerega jedno bode najbrž ogromna — ničla! Pohorje je za ncručurskega poslanca zgubljeno, ker tam prebiva nepokvarjen slovenski rod, kateri le prebridko okusa sad brezvestnega nemčursko — liberalnega gospodstva. Slovenci konjiškega okraja bodemo možko volili visokoblagoroduega gospoda Goedelna! Eden, ki je sam volilec!
Iz Razgorja pri Slov. Bistrici. (Volitev.) Bilo jc 20. junija prav lepo jutro in veselega srca sem korakal rano na Razgor, da se udeležim de
našnjb volitve. Prišedši tija sem bil hitro v razgovoru z veljavnimi možaki. Steli^ smo glasove in zraeunili, da imamo večino, ker Zabljačanov itak ne bode. Kar primarširajo nekoliko kebrasti Ža-bljačani, koje je Baumann iz Poličan uže celo jutro napajal. Bilo jih je 10 mož in mi — v man-jini. Kaj storiti v tem važnem trenotku? Zvita glava si hitro pomaga. Mož, brezkojegase volitev ne more vršiti, teče klicat volilce iz Razgorja iu Levica, koji brzo prihitijo "in ko se volitev začne, smo mi v večini in izvoljena sta vrla možaka in narodnjaka Peter Stermšek in Matija Razgoršek, koja sta tako zavedna, da ju nihče pregovoril ne bode, če bi bil tudi zgovornejši od Poseka. Vrli Razgorčani in Levi-čani so se prav dobro obnesli in pokazali, da jim ni mar za par litrov od Baumana plačanega vina. Bauman pa, ki je bil že ob 5. uri v Zabjeku se je zopet enkrat prepričal, koliko premore slovenski — „feldcajgjmajster" , vkljub obljubljenemu pol vedra vina. Živili volilci slovenski!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Den sv. Janeza krstitelja bil je srečen za Slovence, srečen za Avstrijo. Pričele so volitve za novi državni zbor. Slovenci na Kranjskem so zmagali v vseh 5 volilnih okro-gih kmetskih. To bo dalo drugim Slovencem poguma ! Živili vrli slovenski volilci, živili slovenski poslanci! Izvoljeni so g. Klun, g. Obreza, grof Hohenwart, župan Pfeifer in grof Barbo, ki je glasovitega Dežmana pregnal iz kočevskega volišča in premagal namestnika njegovega, advokata Wurzbacherja! Čestitamo k tej zmagi in prisrčno želimo, da bi tudi štajerski Slovenci jednako srečno volili. Pogojev do zmage je dosti. Zoper g. Hermana in dr. Vošnjaka ni nasprotnega kandidata. Pred tema je liberalnim nemčurjem srce zletelo v hlače, le proti baronu Goedelnu se še nasajajo. Ali zapstonj je trud. Dnes (sredo 25. jul.) še niso volilni možje vsi izvoljeni, a uže imamo večino v Mariboru, v Slov. Gradcu up na sijajno zmago, in ker dobimo precej glasov iz Mahrenberga in tudi v Konjicah, se nagiba zmaga na našo stran. Po-seggovci se le bahajo in ljudi motijo, češ, da imajo ves konjiški okraj v svojej liberalnej mauhi. Zmaga je uže naša in še sijajna, če nam vsi ostanejo mož beseda! Mesta volijo 4. julija in je le v celjskej skupini borba, v mariborskej vse vnemar roke križem drži in bo torej dr. Duhač lehko zmagal. Slišimo iz Ptuja, iz Ormoža in sv. Lenarta, da bi radi koga drugega imeli, kakor je dr. Duhač, od katerega nihče ne ve, kaj je delal na Dunaju. — Koroški Slovenci imajo tudi upanje, da zmaga č. g. Einspieler in dekan Neste. Večina volilnih mož je konservativna, kakor judovska „N. F. Presse" jamra, kar je vselej dobro znamenje. Bog in sreča junaška nakloni ubogim koroškem Slovencem, tem trpinom, zaželene zmage !
— Isti den ko na Kranjskem Slovenci, zmagali so na gornjem Avstrijskem konservativni nemški kmetje; liberalci so povsod bili tepeni; izvoljenih je 7 konservativnih poslancev. To je liberalce povsod potrlo. — Drugo dobro znamenje je, da se liberalci uže bojijo, da bodo po volitvah razen grofa Taaffeja morali odstopiti vsi liberalni sedanji ministri. Bog daj! — Na Ogerskem so Srbi in Rumuni močno razburjeni, ker se bodo sedaj jihovi otroci morali vsi učiti — magjarščine. V Sarajevu je hotel znani divjak Hadži-Loja zbežati iz bolenišnice v Cengič Agajevej palači. Po zve zanih prtih se je iz drugega nadstropja spustil na tla in šantucal s svojo leseno nogo skoz vodo Miljačko ter se skril v bližnjej grmovji, kder je bil pa kmalu od psov najden. Ti so v njega lajali in policaje zvabili, ki so Hadži-Lojo zopet v prejeli in zaprli.
Vnanje države. Edini sin francoskega cesarja Napoleona III., ki je po nesrečni vojski zoper Prajze 1. 1870 zgubil cesarstvo, bil je Napoleon IV. Ali ker je na Francoskem sedaj republika, moral je s svojo materjo živeti daleč proč od domovine na Angleškem. Naenkrat pride 231etnemu princu na misel iti v Afriko in si nagledati vojsko zoper Zulu-Kafre. Dne 2. jun. se poda s pešico ljudi naprej ogledovat krajev. Naenkrat sprožijo v travi skriti Zulu-Kafri svoje puške. Spremljevalci prin covi se razškrope, on sam pa pride divjakom v pest. Ti ga prebodnejo sulicami I7krat in do na gega slečenega ležati puste. Drugi den so mrliča pobrali angleški vojaki, ga spravili na ladijo, ki ga pelja žalostnej materi na Angleško. Čudno! Napoleon I. je papeža Pija VII. oropal in jegov sin Napoleon II. je na Dunaju v prognanstvu umrl 21 let star. Napoleon III. je papeža Pija IX. predal Pijemontezom in jegov sin Napoleon IV. je tudi prognan iz domovine storil grozno smrt v deželi afriških divjakov! — Bismark je dal pri fabrikautu Kruppu zliti največjo kanono na svetu; težka je 72.000 kilo, smodnika 270 kilo užganega požene iz nje 750 kilo težko krogljo 10.000 metrov daleč. Siišati je, da Bismark sedaj res misli na mir s katoliško cerkvijo in potem hoče početi colninsko vojsko zoper sosede, t. j. on hoče velikansko colnino pobirati od tujega blaga. Avstrijo bo to najbolj zadelo in bo primoralo tudi naše meje zapreti proti grabljivej Nemčiji! — Na Italijanskem v Custozzi se je obletnica 24. junija na sijajno zmago našega nadvojvode Albrehta, čigar civilni glavni komisar je takrat bil naš slovenski kandidat g. baron Goedel, obhajala s tem, da so kosti padlih junakov izkopali in prenesli v zidan kosteujak; prenesli so tako 4000 glav, drugo je bilo uže vse strohujeno. — V Siciliji bil je hud potres, mnogo hiš se je zrušilo, 10 ljudi bile usmrtenih, 30 so raujenih. Francozi so punt v Algoriji šiloma zadušili. Zoper egiptovskega vica-kralja pa so se z Angleži vred hudo zagnali in tirjajo, naj odstopi, ker neče dolgov plačati, kojih
je naredil pri francoskih in angleških mešetarjih. — Rumuni so otresli turški jarem, a sedaj tirjajo velevlade evropske, naj se vklonijo judovskemu jarmu ter judom dovolijo, da smejo pri njih stanovati in barantati ! Rumuni se branijo ! Turški sultan in Osman paša sta se sprla, ker tega sovražniki dolžijo, da je v Plevni iz vojaške kase ukradel 9000 zlatov ! V severnej Ameriki v deželi Kostariki bil je tolik potres, da se je v mestu s. José podrla škofovska cerkva.
Za poduk in kratek čas.
Kdo je kriv našim državnim zmešnjavam, večjim dačam, grdemu oderuštvu. rastočemu osiro-mašenju?
Varujte se lažnjivih prerokov ... na njih sadju jih bodete spoznali.
Mat. 7, 15. 16.
VI. Ako je sedaj kde tak kmet, ki gre na volišče in izvoli na 6 let liberalnega poslanca, kakoršen bi utegnil biti Seidl III., po domače Possegg, ta je podoben moževi, ki sam sebi za uho udarja, sam svoj ubogi kmetski stan izdaje stranki, ki uže 18 let pri nas dela na uničenje kmetov. Tak zaslepljenec pomaga, da bi še dalje časa trpela za vse prebivalstvo toliko nesrečna in pogubna doba liberalna. Dače so nam liberalni poslanci, kakoršen je bil Seidl, pomnožili v 6 letih za 41 milijonov, pa vendar jim to ni bilo nikoli zadosti. Čeravno do lani ni bilo vojske, ampak smo uživali mir, zmanjkalo je vendar vsako let mnogo milijonov in so najemali novih državnih dolgov. Kam so toliko denarja spravili, to je „Slov. Gosp." na tem mestu v poslednjih 5 številkah razložil. Dnes pa hočemo pokazati na ono žrelo, ki nam največ požira davkoplačilskib denarjev. To žrelo so tiste od raznih društev na delnice (podvzetniki ali začetniki so povsod sami očitni liberalci bili, ki so suieteuo polovili in sirotko državi pustili potem, ko so si svoje denarne mavhe naphali) ali „Aktiengesellschaften" stavljene železnice, kojim so liberalni poslanci dovolili strašno lehkomišljeno grozovenskih podpor iz državne bla-gajnice. Na primer: gračko-ogerska železnica dobiva na leto 331.000 fl. v srebru, Linečko-Budeje-vička 1,130.000 fl. Salcburška 2,090.000 fl. Franc-Jožefova 2,307.000 fl. in — o groza — Rudolfova na Koroškem 5,966.000 fl., to pa uže 10 let tako, da smo davkoplačilci temu imenitnemu beraču povtikali okoli 50 milijonov goldinarjev podpore v v srebiu! Sploh pa znašajo letos na ta zapravljivi način železnicam v podporo vrženi denarji Í21 milijonov goldinarjev. In sedanji liberalni poslanci o tem povsod molčijo, zuamenje, da se v tej reči ne mislijo poboljšati. Časi pravijo celó, da je ova podpora potrebna, ker bi železnice brez nje morale krido narediti in bi bile prodane. No, kdo pa kmeta pride branit, če ga na boben denejo in mu po eksekuciji njega z otroci in ženo vred med
svet beračit ali krast poženejo ? Ne, takih železnic, ki brez podpore živeti ne morejo, ali prav treba ni bilo, ali pa se pri njih zapravljivo gospodari. Na vsak način je boljše, ako naredijo krido in jih na dražbi država kopi in prevzame v lastno skrb. Ali pri tej priliki bi mnogo liberalnih upravnih svetovalcev, nepotrebnih uradnikov (nadzornik železnic g. Nordling, „privandrani" tujec iz „Švabs-skega" na Wttrtemberskem potegne na leto 25.000 fl. plače) inženirjev itd. bi zgubilo svoje mastne službe, liberalni poslanci pa mnogo prijateljev. In zato bode se tako naprej pometalo z denarjem, ako bodo večjidel liberalni poslanci zopet izvoljeni, kakoršni se pri nas ponujajo: Possegg, Forregger, Dubač, na Koroškem Otič, Edelman itd. Possegg je liberalec in star prijatelj znanega Brandstetterja. Ta je bil velika podpora liberalcem in zato je dobil 64.000 fl. na posodo iz državne blagajnice. Sedaj je ta denar zgubljen. Sploh pri raznih podporah iz davkoplaČilskib denarjev se je zgodilo toliko umazanostij, da se mora vsak pošten Av-strijan tega sramovati, vrh tega pa obžalovati zaslepljenost ljudij, ki sprevideti nečejo.
Pretečeno soboto so nekateri Mariborčani hudo preklinjali. Zakaj! No, več judov se je bilo priteplo in ti so hipoma prekupili vse škope in slamo; mestjani in drugi vinogradarji pa primorani bili od juda kupiti in temu dobička vrči, ki si ga gotovo ni zaslužil. Kmet je dobil menje, mestjan je moral plačati več, jud se je pa brez truda bogatil. Kdo je temu kriv? Štajerska je cesarju izplačala 8000 zlatov proti temu, da ne sme noben jud v deželo. Liberalci so ovo pravico zatrli in judom celo cesarstvo odprli na očividno škodo kristijanom. Prej so gosposke, posebno sodnije, prebivalstvu spisovale zapstonj. Tako so se razprave zapuščin („talinge") vršile pri sodniji brezplačno. Pod liberalnim ministerstvom pa je izišel ukaz sodnijam, da morajo take reči prepuščati notarjem itd. Na milijone goldinarjev novih po-troškov se tako dela itak uže preobloženim davko-plačilcem. Od liberalnih poslancev uvedeno po-silno „legaliziranje" stoji ljudi kakih 50.000 fl. samo ni Štajerskem. Mnogi se čudijo, kako to, da naše fabrike zaporedom propada:o, obrtniki, delavci in kmetje ubožavajo, pridelki, posebno zrnje vino in živina, nobene cene več nimajo? Ti ne vedó, kaj so liberalni poslanci 1. 1867. sklenoli. No skleniii so take kupČijske nagodbe, ki so našemu prejšnjemu blagostanu vsekale najhujših ran. Tujci vvažajo k nam po znižanej colnini svoje časih jako slabo blago, vino, živino, zrnje, pobirajo denar iz cesarstva, nam domačinom pa jemljejo zaslužek in gubijo ceno pridelkom. To je eden izmed največjih grehov na liberalnih poslancih. Nekateri so celó zatelebani v svojo „svobodno kupčijo", da sc ne bodo nikoli poboljšali. Drugi so pa podmitani ravno tako, kakor liberalne no-vine (Lani so Angleži 8 milijonov goldinarjev nabrali za podmitovanje novin v Avstriji). Dalje so
liberalni poslanci državni dolg pomnožili, da po-žero obresti ali činži za nje 113 milijonov, večjidel v srebru in zlatu. Večina dolžnih pisem državnih pa ni doma, ampak pokupili so jih večjidel tujci. Tako gre zopet grozno veliko denarja iz cesarstva. Če bo tako naprej šlo, moramo popolnem ubožati tem bolj, ker nas sedaj še izsesava in tlači najnesramnejše oderuštvo. Tako nesramno in neusmiljeno še oderuhi nikoli niso ljudi odirali, kakor sedaj, ko so liberalni poslanci 1. 1868 (tudi Seidl in Brandstetter bila sta zraven) modre in potrebne postave zoper oderuštvo (Wucher) zatrli. In to je največji greh liberalstva. Mestjana in kmeta, najbolj pa tega, spravljajo, zraven davkov in prenizke cene pridelkov, na nič dolgovi in ode ruhi. Posilne dražbe se grozno množijo. Po 50, po 80 in po 100 razpisanih dražeb kmetskih posestev oklicava časi le eden sam list uradne no-vine: Grazer Zeitung. In kako se prodavajo posestva?! Nedavno bilo je posestvo 26.000 fl. cenjeno v Slov. goricah prodano za 8000 fl. Kupil je glasovit oderuh. Oče, mati in otroci postali so viničarji! Kako dobroto so liberalci kmetom naklonili s tem, da se sme vse ženiti in možiti, dalje, da se smejo posestva trgati, kakor hočejo, to vsak pameten kmet sam lehko sprevidi. Ako še dalje pomislimo, da so liberalni poslanci Avstrijo razklali na dvoje, Magjarom pomagali do gospodstva, dalje, da so se ustavljali zasedenju Bosne in Hercegovine ter hočejo še sedaj to, kar so naši slovenski junaki krvavo svitlemu cesarju pridobili, zopet turškemu sultanu v mohamedansko žrelo vtekuoti, in naposled, ako pomislimo, kako so liberalni poslanci zakrivili, da imamo povsod strahovito večje deželne, okrajne in srenjske doklade tako bo pač vsak lahko sprevidel, kdo je vsemu temu kriv, namreč zaslepljenost ljudi, ki so lihe-ralcem verovali in jih volili. Sedaj imamo pred seboj najbritkejši sad ove zaslepljenosti. Liberalci so vedno kokodajekali, kako bo vse boljše, a sedaj je vse in povdsod slabše in hujše. Lažnjivi preroki so bili pred 18, pred 6 leti. Po njih sadju moramo to spoznati! Lažnjivi preroki se bodo zopet skazali, če jim bodo ljudje še enkrat verovali! Dragi slovenski kmetje, volilci, ne verujmo jim več : izvolimo poslance, ki nas želijo iz teb nad-lod rešiti, liberalno zapravljivost ustaviti! In ti možje so naši slovenski kandidatje: g. Herman, dr. Vošnjak in baron Goedel. Te hočemo izvoliti!
Smešničar 26. Hud nemčur je hotel po vsej sili biti volilen mož, da bi pomagal Posseggu do poslanstva doplezati. Ustane torej na den volitve prav rano in začne svoje ljudi skup zganjati. Da mu pa nebi ušli pred volitvijo, ob 8. uri napovedano, jim je dal piti, kolikor so hoteli. Ali to mu je bilo na nesrečo. Kajti, ko je prišel s svojimi na volišče, zmanjkali so mu 4 dedovje, ki so se prej napili in zopet spat odišli! Moral je propasti !
Razne stvari.
(J oiilee Konjiškega oleraj»)
vabim vljudno k volilnemu shodu, ki bode v nedeljo 29. t. m. v Konjicah v Družkovičevi go-stilnici ob 1 lih dopoldne. Predragi rojaki! naj vam ta pot ne bodi nadležna, ker gre pri teh volitvah za blagor Avstrije, nase mile slovenske domovine, posebno še pa za Vaš blagor predragi kmetje in rojaki moji!
S spoštovanjem
Herman baron Goedel,
kandidat narodne stranke.
(Svitli cesar) so nesrečnim pogorelcem v Dražencih pri Ptuju dali razdeliti 250 fl.
(Volilcem konjiškega okraja). V sredo po Petrovem, 2. julija, boste volit prišli državnega poslanca. Podpisani Vas, pošteni slovenski možje, vljudno vabi, da pridete do 8. ure zjutraj in se zberete v gostilnici g. Druškoviča v Konjicah.	Dr. Jož. Ulaga,
prvosednik kat. pol. društva.
(Poličanski lažnjivec) zopet laže in pravi, da je slovenski kandidat baron Goedel izmislil novo-šegne „dačne eksekutorje". Ali iz razprav v državnem zboru je jasno, da jih je uradnik Hrtek, desna roka liberalnega finančnega ministra Depre-tisa iztubtal, t. j. ministra, vzetega iz liberalne stranke, za katero poličanski lažnjivec ves gori in nori in laže, da bi le Possegga njej v podporo spravil v državni zbor. Dačni eksekutorji so iznajdba liberalcev! Ce bodo izvoljeni liberalci, ka-koršen je Possegg, tedaj bo liberalno silno sedanje iztirjevanje davkov ostalo, le če poslance kakor je baron Goedel izvolimo, zamoremo upati, da preneha silno iztirjevanje davkov z dačnimi eksekutorji vred! To je resnica, drugo pa laž in liberalni „špeh" nevednim in neopaznim volilcem, da bi šli v Possegg-Seidlovo liberalno past!
(Božja pota) v Marija-Celje začnejo 30. jun. Prva procesija pride iz Dunaja.
(V Spielfeldu) je se Glletna Terezija Maj-henič sama rada zvrnila v vodo in je pod mlinskim splavom utonila.
(Glase kupujejo) baje Poseggovci. Slovenci, ne prodavajte domovine! Govori se o 5000 gld. Glasovit nemčur v Mariboru je dal 1000 fl.
(Celjsko mesto) dobi novo pokopališče ter je za nakup zemljišča pri graškej hranilnici izposo-sodilo 12.000 fl.
(Volilcev) v mestu mariborskem je 625 in do sedaj le eden kandidat dr. Duhač.
(G. Anton VidoviS) nadučitelj pri sv. Benediktu v Slov. goricah je bil pri sodniji nekriv spoznan pregrehe zoper varnost življenja, ker je 10. marca t. 1. v noči obstrelil Antona Kurnika, ker je mislil, da mu hoče ta drva krasti. Anton Kur-nik je umrl vsled dobljeuih ran!
(V Bukovici pri Pragivaldu) je hotel eden vse delavce nagovoriti, naj naenkrat kopanje pre-
moga opustč, da bo posestnik fabrike v Pragivaldu primorau večjo dnino plačevati.
(V Slivnici pri Mariboru) je 17. jun. pogorela blizu farne cerkve Pirkerjeva koča, kder je 20—30 najubožnejših težakov stanovalo; ogenj je ugrabil g. učitelja Tribnika hlev, ga uničil z 2 svin-jema vred in učilnico so prebivalci s pomočjo gasilcev iz Hoč komaj ubranili. Posestnik Podkriž-nik ni bil zavarovan in ima škode 700 fl. g. Trib-nik 450. G. baron Goedel, ki je bil ravno navzoč, je med uboge težake, kojim je vse imetje pogorelo, blagodušno razdelil denarjev!
(Pogorel) je tudi g. Ryzinski, zdravnik pri sv. Trojici v Slov. goricah.
(Volilci breŠižkega-sevniŠkega in konzijanskega) okraja se bodo zbirali v Brežicah I. julija zvečer pri g. Hajderju nasproti frančiškanskej cerkvi in 2. julija na dan volitve v „Hotel Klembas" pri g. Juvančiču.
(Vse gg. volilce celjskega volilnega okroga), ki uže dan pred volitvijo, t. j. v torek 1. jul. v Celje pridejo, vabimo v dvorano pri „belem volu" (zum Ochsen), kjer se bodo zbirali narodni volilci.
Celjski narodni volilni odbor.
(VRogaču) se zbirajo volilci blagega g. Hermana 2. julija pri gostilnici g. Janeza Ogrizeka. Rogačkega okraja volilci pričakajo ondi volilce iz šmarijskega okraja in se podajo potem skupno na volišče. Živili naš poslanec g. Herman. Skupni obed se lehko vrši v gostilnici, kjer bo volišče.
(Blizu Kaniže) na Ogerskem je ves Kotori, kder je 10. jun. pogorelo 110 hiš, 1 žena in 1 otrok.
(G. adjunkt Novak) je iz Kozja prestavljen v Stainz.
(Slovenci zmagali smo) v mariborskem okraju dalje v št. Lovrencu (7 glasov), Selnici (6), Je-lovcu, Kamci, Karčovini, pri sv. Kungoti gor., Jarenini (4), sv. Jakobu (5), sv. Marjeti (6), sv. Petru (4), Hočah (7), Slivnici (10), Frajhamu (7), v slov. bistriškem okraju je dalje naš Šento-vec, Gabrnik, Pokoše, Črešnjevec, Loznica, Cigon-ca, Obrna, Pretrež, Kalše, Vojtina, Smerečno, Žabjek, Hošnica, Laporje, Vrhole, sv. Ana, več še nam ni znano, v mahrenberškem: Remšnik (4), Mahrenberg (3), sv. Jernej (2), sv. Anton (2), Primon (1), Vozenica (1), Janežki vrh (3), Ertina (2), več še ne vemo; v slov. graškem stoji vse jako dobro, v konjiškem okraju so naše Stranice, Zreče, Skomri, Jungrta, Konjice, Prihova, sp. Laže, Zbelovo, Žiče, Spitalič; več še ne vemo! Zmaga naša! Treba nam je skup 157 glasov, a dobimo jih mnogo več! Zato pogum. „Slov. Gospodar" bo pa objavil na teuko imena narodnih volilcev pa tudi izdajalcev judežev!
(Zopet voliti) mora srenja Bergenthal, ker je izvolila Seidla, ki pa ne sme voliti na kmetih, ker stanuje v Mariboru kot penzijonirani c. k. stotnik in voli toraj postavno tam, kder redno stanuje!
Najnovejši Uiirz.l na Dunaju.
Papirna renta 65 80 — Srebrna renta 67-70. — Zlata renta
77 50 — Akcije narodne banke 829---Kreditne akcije
257.-- 20Napo!eon 9 22 — Ces. kr. cekini 548. —
liOterlJne HtevllUe«
V Gradcu 21. junija 1879: 72, 49, 05, 69, 78. Na Dunaju „ „ 16, 81, 14, 9, 1. Prihodnjo srečkanje: 5. julija 1879.
Javna zahvala.
Vsem p. n. gg. iz vseučilišča in drugim, ki so v Gradcu dne 14. t. m. nepozabljivega mi brata Matevža Randla, kandidata modroslovja spremljali v tako obilnem številu k zadnjemu pokoju, ter potem z ginljivo besedo slovesno obhajali blagi njegov spomin, kakor tudi slavnemu pevskemu društvu za milo nagrobnico, v imenu žalujoče rodbine najprisrčnejšo zahvalo izreka
Matija Randl,
duhovski oskrbnik v Suški.
LIVARNA,
Badgasse Nr. 9 blizo si. cerkve.
Sterilnih priznaj ¡1 za zlite ZTOnore je prlredjenlh za ogled.
zvonama in livarna,
g. Janeza Dencel-na in sinov
v MARIBORU
zliva posebno izvrstne zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjeniali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-merskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak6, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese.
Ilustrirane obrazce dopošljemo, kdor jih želi, brezplačno po postil	6—12
HIa.u Carskeg a ueenea
vzame takoj v poduk
2—2
Alojz lloiniKK.
v Mariboru (Burggasse.)
Strelovode
najzanesljivše s prišpičenim rtom iz platine izdeluje podpisani
za zvonike, hiše, kozolce itd.
ter je sam razpeljava. Podpisani opozoruje pri tej priliki tudi, da ima poseben stroj, s katerim zamore vsak trenutek poskusiti, ali je napeljani strelovod še dober ali uže poškodovan in torej hitre poprave potreben. Popravo priskrbi takoj, dobro in po niz-kej ceni. Ako se tirja, pozlati strelovadov rt z zlatom v ognju.
Franc Kašperič
3—3	v Mariboru, Allerheiligen -Gasse.
VENEC
pobožnih molitev in svetih pesmi
za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristijanov
je lepo tiskan „v tretjem natisu" prišel na svetlo, skupno na 40 polah ali 640 straneh.
Prvi del obsega na 320 straneh zraven drugih molitev: šest sv. meš, spovedne in obhajilne molitve, 8 litanij, molitve za praznike in godove cerkvenega leta, različne molitve, sv. križev pot, molitve za božja pota, pobožna društva in sv. bratovščine.
Drugi del pa obsega na 320 straneh 307 svetih pesem. Med temi je 9 mesnih, 17 blagoslovnih, 6 adventnib, 11 božičnih, 20 v čast trpljenja Kristusovega, 8 velikonočnih, 12 za križev teden, binkošti itd., 40 v čast presv. rešnj. Telesa in presl. srca Jezusovega, 128 v čast matere božje, za praznike Marijine, za šmarnice in božja pota, 29 za praznike angeljev in svetnikov božjih, misijonske in pogrebne.
Dobiva se pri založniku JoŽefU MartillZ-U,
trgovcu v Mariboru, in pri vseh bukvarjib.
Nevezan velja 75 kr.
Trdo vezan v usnje z zlatim obrezkom 1 fl. 50 kr. do 2 fl. Pesemski del se tudi posebej prodaja in velja: nevezan 60 kr., trdo vezan v usnje
in z zlatim obrezkom 1 fl. 20 kr. Za pošiljanje po pošti pod križnim zavitkom se naj pridene poštnina.	2—3
J*riloga fe it. 9G. „Slov. Gospodar ¡a".
Priden fant. se vzame v poduk pri 2-2 A. Poschl-u, štacuna z glaževino in porcelanom v Mariboru.	Ucenec, v štacuno z mešanim blagom se vzame v poduk. Kje, se izve v Pajkovej tiskarni v Mariboru.
	X? SOLNA ZALOGA M w Ruperta Juda v Celju $ /\ priporoča svojo priznano najboljšo sol v Jk žakljih: tudi v grudah je ondi na prodaj W W 1—3 po najnižjej ceni. W i^eeeeeeeeeeeeeeedi
Komija ali praktikanta, " ki je nemškega in slovenskega jezika zmožen, na deželi bivati veselje ima, okoli 20 let star, vzeme ga v štacuno z blagom vsake robe Alojz Kukorec, trgovec pri sv. Marjeti pod Ptujem.	
MlatfMice,
najnovejše, izvrstno sestavljene, potem jako po ceni pa tudi mnogo boljše od lanskih rezne ma&ine za rezanje živinske krme, enojni pa tudi dvojni plugi, brane, čistilnice za zrnje, trijerji in sploh vsakovrstno kmetijsko orodje, stare želežniške šine za porabo pri stavbah, za poprečne droge pri obokih, dalje
železno - cink - bakreno plehovino,
kljueariko stavb ensko spravo.
okove za okna in dveri, železna ognjišča, vrata iz kovanega in litega železa, križe, lepe peči iz litega železa, ventile in spravo za studence ali štepihe, kuhinjsko spravo, kotle iz železa in bakra,
vsakovrstno orodje za delavce.
debelo pozlačene križe nagrobne, medene mrtvaške truge ali rakve, itd. itd. na veliko izbiro in po najnizkej ceni prodava
Wogg in Radakovifs
2—10	trgovina z železjem „pri zlatem sidru" V Cdju.
Zunanjim naročilom se takoj ustreza in, če se želi, dopošljejo tudi cenilniki in proračuni brezplačno.
Celje	ZAVOLJO PRESELITVE!	Celje
POPOLNA RAZPRODAJA!	POPOIHA RAZPROAJA! Ker smo prisiljeni svoje prostorije v kratkem izprazniti, začeli smo 15. junija t. 1. popolnem rasprodaviti: sukno, platno, rokodelsko in modno blago, šivalnice vsakovrstnega stroja po jako /.ni/.anej ceni! Zraven se prodavajo še: solnčiiiti, fležniti, slamnati IloMtt pleteno Map, perilo, nresila. trati, gumbi in ovratniki. Ki žele kaj kupiti, so uljuduo povabljeni. G. SCHMIDL & Cffi. zaloga snkna, kurentnega, nianufakturnega. modnega blaga in šivalnic 1—3 v CELJU, poštna ulica štev. 36.	POPOLNA RAZPRODAJA!
Poštna ulica št. 36.	ZAVOLJO PRESELITVE! |	Poštna ulica št. 36.
Oženj en oskrbnik ali majer.
se sprejme pri grajščini Freistein, blizu Prager-skega (Prageihof a. d. Stldbabn). Kdor želi več »vedeti, naj se oglasi pri visok. roj. grajščaku v gradu Freisteinskem.	2—2
VABILO
k občnemu zboru,
kterega napravi
v nedeljo 29. junija 1879
©b 3l/2 popoldne v sobani v g. Fr. Enzelbergerja ■v Ormožu
ormoško hranilno in posojilno društvo,
registrirana zadruga z omejeno zavezo. Dnevni red: I. Poročilo predsednikovo, predlaga končnega računa i bilance za leto 1878.
II.	Volitev pregledalcev računov.
III.	Preiskava in odobravanje poslovnega poročila i bilance i razsodba o rabi čistega dobička.
IV.	Nova volitev načelnika, odbora i namestnikov.
V.	Volitev skrutatorjev.
VI.	Predlogi mogoči.
V Ormoži 12. junija 1879.
2-2	Zadružno eredstojništvo.
Razglas«
® rt A A © © Ji O g « Ji rt — 2 rt
S.I --A2 Ž 2 ©Q ©
C < ji 2 S
0 M« a bi "
_ - P © Sf ® rt
o S»™ 3 "C ¡S»'*' a ©"g g
> > o — a S > rt rr: rt © N ^ o	M>j2 '
aj O © "i O B
3 00 > M)J=
o rt 0
J I ^ 5 >
OS -
03
s: ®
©
KO g3	t ® a
&	.2-o ©
	o >
	bo—
	O T5
i	rt — H
_ _ ~ © c«
a.ji ® ? a
o S > Ji
rJ*"8
•s © a 00
s rt
t- a o >0
O. C ® g. •ff-c
>05 o
s*® •§ a
XO ® rt
-5 o« a H ** o
.2 .9
o £
jS
O > <~ rt
>0 a 2 ©

S rt ©
B ..
_ _ O
-i
■■-- © rt
S"13 § ^s > s
0= M O —i
M ©
;=3 K» -=S (U ■=! i.
£3 ©
"O CT3 ®
-■ 1 >
3 C»
S= a
o a. rt
55
o M a rt
rt g a .S
►a t»
®J
rt ¿L.J1
-- © © r*
o a
> T	a
i	« ©
- 0	ir -o *
5 5	> > e»o
a ¿3	® rt o
> H . «	© > , T3
rt § fe «
>0 « w
® " " - O -
— " ®
rt o _
SX>
— W -2 ®
xa
O *
a>
u C/3
o g
>.0 ¿2-g 03
se
■s «
C M
«C rt
•g - o.2
- -S»«-S -S
o « 0 o ® , o.Ji .i rt "C .2 J® -2 2-®
o. 5 .2 =
® ™ _
it — — o » rt
* ra N
3 i -
o ti a a &
«i-S
S ® S1—
CD O J6>— TS
2 2
J SoE
O. O _ Hrt J! © rt t. N Ji
^^ 2
Sla ■ g 5 -o
> ® - 2 I ¡10T3 O.
ifl a 5
© rt 1 ■ŠŽ 2
Ker se počne žetev,
vzajemna zavarovalnica zoper požare
v Gradcu
vse s. p. n. gospode kmetovalce vljudno opozoruje, da zavaruje ona zraven hiš in vsakterega pohištva, strojev, živine itd. tudi pridelke na njivah in senožetih zoper požar pod mogoče ugodnimi pogodbami.
Dotična vprašanja se vljudno vselej razjasnijo v zavarovalničnih kancelijah (Gradec, Sack-strasse št. 20.), kakor tudi pri vsakem okrajnem zastopniku, kjer se tudi zavarovalne ponudbe spre-jemljajo.
Vzajemna zavarovalnica proti požarn 7 Gradcu.
(Ponatis se ne plačuje.)
Izpraznene učiteljske in podučiteljske službe.
1.	Začasna učiteljska služba v Kapelah II. razreda s prostim stanovanjem, in
2.	podučiteljske službe omenjenega razreda v Negovi, Šent-Jurju na Sčavnici in sv. Duhu. Prositelji nemškega in slovenskega jezika
zmožni, naj vložijo svoje prošnje po pravilnem potu do konca julija t. 1.
Okrajni šolski svet v Zgornji-Radgoni dne 18. junija 1879.
1—3	Prvosednik: Premersteln.