revija 450 5/1 BURG * TABOR NA OBISKU 2 NAPOVEDUJEMO KDAI KDO? 12. april Spomladanska kanu orientacija Rod dveh rek (Matej B. Kobav) rdr.rutka.net kobavmb@leo.fe.uni-lj.si 12. april Soška olimpiada Rod soških mejašev (Aleš Ipavec) rsm@rutka.net 22. april Dan tabornikov Svetovni dan Zemlje www.rutka.net www.un.org/events 9. - 11. maj KREARTA 2003 (letos že petič) kreativna delavnica krearta.rutka.net krearta@rutka.net 9. - 10. maj Bičikleta žur Rod jadranskih stražarjev marjan.makuc@sub-net.si 10. maj TAKT ZTO Kranj (Jure Meglič) djuro@rutka.net 24. - 25 maj STPM Rod jezerski zmaj (Primož Vrabič) primoz.vrabic@uni-mb.si 20. - 22. junij Državni mnogoboj za vse kategorije ZTS in Rod Pusti grad Soštanj pisarna ZTS (01/300 08 20) ZTS@rutka.net Poglej ponudbo letošnjih specialističnih in vodniških tečajev ter tečajev za vodje. Informacije in prijave na znanje.rutka.net. UVODNIK Prišel je čas spomladanskih tekmovanj. Eno prvih tekmovanj, s še bolj zimskim mrazom, je bila fotoorienta-cija. Namen je bil bolje spoznati naše glavno mesto. Z začetkom srečanj in druženj pa nekateri z vse večjim nezadovoljstvom opažajo tudi vedno nižjo udeležbo. Na letošnjem NOT-u smo zato spraševali o tem, zakaj na različnih tekmovanjih vse bolj upada število predvsem mlajših tekmovalcev. V tej številki, se lahko seznanite z značilnostmi majhne državice Luksemburg in s tem, kaj so si kot cilj v okviru akcije "Skavti in skavtinje gradijo tretji svet" zadali njihovi skavti. Na mednarodnih straneh pa lahko preberete pogovor z novo direktorico mednarodnega skavtskega centra Kan-dersteg Miriam Herzberg. V spomin na zimske dni imamo tudi prispevek o zimo-vanju RTS Domžale, kjer so se zabavali najmlajši. Meta Penca VSEBINA ( april 3 Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO Tabor na obisku 4 Zimovanje 8 Fotoorientacija 10 Luksemburg 12 Anketa 18 IZ PRVE ROKE Vabimo 20 Mnenje 21 Seminar TV 22 Etnostep 26 Zakaj članstvo 27 STROKOVNO Orientacija 28 Filatelija 30 Ekologija 34 Kreativno 35 Astronomija 36 Narava 38 Kosobrin 39 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Ježev kotiček 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 Tabor na obisku, stran 4 IlirskobisfcrišKi taborniki letos praznujejo 50 let aktivnega delovanja in v tem času je med Ruševci že okrog 5000 mladih okusilo slast taborniškega življenja. Fotoorientacija, stran 10 A veste, kaj to je? No prav. To je orientacija s pomočjo slik, pri kateri dobiš nekaj fotografij, na katerih so deli stavb, vodnjaki, spomeniki, ... , seveda v mestu Ljubljana, kajti namen je še bolje spoznati slovensko metropolo. Luksemburg, stran 12 Luksemburg je majhna zelena državica v osrčju Zahodne Evrope. Kot domovina očeta moderne Evrope Roberta Schumana Luksemburg sledi njegovim smernicam in je zelo evropsko usmerjena država. Glavni urednik: I Odgovorni urednik: Meta Penca Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Uredništvo: Gozdovnik), Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Aleš Cipot, Primož Kolman, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. NASLOV UR Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 01 477, e-pošta: zts@guest.arnes.si. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naročnina ji naročnina s pripadajočo poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za t e vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana n na p Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Naslovnica: Pugy ', za tujina pa letna 4 AKTUALNO TABOR NA OBISKU A zapisal: Aleš Cipot, foto: AC in arhiv RSR Rod snezniskih rusevcev Ilirska Bistrica Ilirskobistriški taborniki letos praznujejo 50 let aktivnega delovanja in v tem času je med Ruševci že okrog 5000 mladih okusilo slast taborniškega življenja. Izredna množičnost rodu iz manjšega slovenskega mesta je za njih že tradicionalna značilnost. Danes je res težko najti tabornika, ki ne bi poznal simpatičnih Ruševcev. Seveda so Primorci, kar s ponosom poudarjajo. Nikar jih ne zamenjujte z Notranjci, kljub temu, da jih je večina rojenih v Postojni -drobna šala, s katero jih prijatelji pogosto zbadamo. Gregor Kovačič, bolj znan kot Kovo, opravlja funkcijo starešine rodu. mišljati kompleksno in sintezno ter tako pridobi sposobnost celotnega vpogleda na dogajanje v rodu. Če mene vprašaš, rodovi, ki imenujejo za starešine komaj polnoletne, delajo napako, saj so zelo, zelo redki tako mladi sposobni tolikšne odgovornosti. Problem je morda ta, da se take starešine največkrat ne zavedajo, kakšno odgovornost nosijo." Starešinsko funkcijo v rodu si prevzel s 25 leti, kar pomeni, da si najverjetneje najmlajši starešina rodu v zgodovini. Katere so prednosti in slabosti tako mladih starešin? "Starešinsko funkcijo v rodu sem prevzel po dolgoletnem in uspešnem starešini Leonu Rolihu, vsem bolj poznanem kot Lecko. Prednosti se šele začnejo pri 25. letih, ko postaneš osebno dovolj zrel in pogled na stvari v človeku dozori do te mere, da je sposoben raz- Kovo je na starešinski funkciji zamenjal vsem nam dobro poznanega Leckota, vedno zelo zanimivega sogovornika (foto: Miha Maček - Muc). Zelo zavzeto si se lotil funkcije starešine in predelal različno literaturo, zakone in statute, s ciljem čim boljšega opravljanja funkcije. "Sprva sem imel pomisleke glede tega ali bom postal starešina ali ne, ker enostavno nisem hotel nase prevzemati odgovornosti, ki po zakonih pritiče odredbodajalcu oz. predsedniku društva. Ker sem se zadeve lotil, sem sklenil, da jo zastavim pravilno. Starešine nosijo pri tabornikih veliko odgovornost, saj so odgovorni tako za finančno-ma-terialno poslovanje društva, odgovorni pa so tudi odgovornostno v primeru odškodninskih in kazenskih ovadb.Vsak starešina mora imeti zadeve urejene 100%, čeprav je včasih stare navade težko opustiti, vendar s tako dobrim kolektivom - rodovo upravo, s katero delam jaz, te težave ni bilo težko premostiti. Priznam, da sem bil zaradi uvajanja novosti oz. bolje rečeno pravilnosti in pa previdnosti v zadnjih mesecih nad- AKTUALNO ( april 5 vse tečen, marsikomu sem se na trenutek tudi zameril, vendar skupaj se moramo zavedati, da je bilo vse to za dobro taborništva v Bistrici v prihodnje. Včasih je težko razumeti ljudi, ki nosijo odgovornost in so zato tečni, vendar zadeva edino tako deluje OK in pravilno. Naslanjanje na pogosto izrečeni stavek, pa saj je bilo do sedaj vse OK in se nikomur ni nič zgodilo, nimajo v praksi nobene osnove in ne koristijo nič, ko se ti kaj dogodi." Kakšna je prihodnost že tradicionalno zelo uspešnega rodu z vidika starešine in kakšno je optimalno število članov vašega rodu? "Prihodnost našega rodu vidim v pomlajevanju vodnikov, saj nas je nekaj že za odstrel, optimalno število članov pa se mi zdi nekje med 180-200, kot se giblje že več let. Realno mislim, da je to dokaj velika številka za kraj, kjer vsega skupaj živi le 4800 ljudi in občino s 14000 prebivalci, glede na to, da je konkurenca različnih društev in športnih klubov precej močna. Prihodnost je tudi v zalednem delovanju vseh grč, tako mlajših kot starejših, ki nudijo podporo društvu pri vseh korakih in ob vsakem času." Ruševci se zdijo ena najverjetnejših izbir za organizacijo mednarodnega zleta GG, t.i. slovenske Techuane ČLANSTVO murni 29 MČ 33 GG 40 PP 28 Grče 50 skupaj'177 naslednje leto. Več o poteku priprav in izbiri organizatorja nam je zaupal Trnove: "Do konea meseea marea je bil čas, da so se rodovi prijavili na razpis. Uradno bomo izvedeli izbiro organizatorja enkrat aprila, ampak mislim, da imamo 80% možnosti. Namreč, zletni prostor, ki leži približno dober kilometer iz Ilirske Bistrice in bo postavljen v neposredni bližini vasi Koseze. Na tem terenu je bil 8. zlet leta 1981. Teren je že pripravljen, kar pomeni, da je z lastniki vse urejeno. Takoj, ko bomo vedeli kaj več, se bodo začela intenzivna dela na področju infrastrukture (voda, elektrika, kanalizacija ...). Glede aktivnosti je kar nekaj možnosti, v bližini je jezero, kjer je lahko veliko aktivnosti (ribolov, jadranje...), pohodništvo po Brkinih in po snežniških gozdovih, kolesarjenje, kopanje v Kvarnerju (oddaljeno 30 km), v Kopru (oddaljeno 60 km). Možnosti je veliko.« Trnovc Saša Ternovec se trenutno najbolj ukvarja s pripravami na naslednji zlet GG-jev Ste se kdaj vprašali, zakaj se republiških mnogobojev udeležuje precej majhno število slovenskih taborni- kov? Pa ja, kaj bi se spraševali, saj se odgovor ponuja sam od sebe. Za vse so krivi Ruševci!!! Vodniki vložijo dneve, ure in mesece dela v pripravo svojega voda na državni mnogoboj. Članom voda vlijejo upanje, jih motivirajo in jih stoodstot- i r' - ■ no vsega naučijo, kar mora tabornik znati ... in potem gredo skupaj, ponosni na svoje znanje in polni upanja na državni mnogoboj. Postavijo si šotor, se razgledajo naokoli ... in potem ... konec! Sanje o uspehu v trenutku izpuhti-jo v zrak. Na parkirišču se namreč ustavi avtobus s KP registracijo, v grbu ima tisto rumeno ladjico in vse to pomeni samo nekaj - Ruševci so spet tu! Spet jih je kot Rusov, ko se zapodijo na taborni prostor je v trenutku vse preplavljeno z njimi, njihovi šotori zavzamejo tri četrtine prostora in že čez nekaj trenutkov ti je jasno, da kamorkoli pogledaš, zagotovo vidiš vsaj enega Ruševca, katerekoli kategorije. Ker Ruševci nikoli ne pripeljejo samo MČ-jev, GG-jev in PP-jev ... Vedno sta tu še dve ekipi grč, katerih člani se starosti navkljub udeležujejo tekmovanja in če ne gre drugače (ker drugih grč praktično ni), se vsaj med 6 AKTUALNO ekipo Starih mačkov in ekipo Teljt (gr-cice) vname strašen boj. Pri razglasitvi rezultatov ni več nobenih presenečenj, vsaj glede prvih mest ... vse poberejo ti Ruševci! In kar je najhujše, sploh niso neki grebatorji . tekmujejo z nasmeškom na obrazih in med panogami čisto nič živčni posedajo, se zabavajo, »škrebajo«, pojejo In potem je odgovor jasen ... zakaj bi hodili na državna tekmovanja, če ob Ruševcih nihče nima možnosti?! Pa prav zato bi morali hoditi, ker nihče ni nepremagljiv in premagati Ruševce je konec koncev enkraten izziv!!! vodnikov, ki je med seboj dobro sodelovala in še vedno sodeluje - ob pomoči mlajših vodnic seveda. Imamo motivirano vodstvo, ki se med seboj odlično Dina in Vida Dina in Vida sodita v generacijo, ki se je množično udeležila obeh zletov PP na Rogli v začetku 90-tih in se kmalu za tem tudi uveljavila Vida, s pravim imenom Polona, je dolgoletna načelnica rodu. Kaj je po tvojem mnenju vzrok vedno velikega števila članstva v RSR? "Predvsem spremembe, ki so nastale okrog leta 1994. Po krizi, ki je zajela naš rod po letu 1991, ko ni bilo dovolj vodnikov pa tudi članov ne, smo v rod povabili prijatelje - sošolce iz srednjih šol. Skupaj z njimi smo sestavili ekipo razume. Potem so tukaj še posveti in srečanja vodnikov, ki posledično prinašajo dobre in atraktivne akcije." Menda se po 10-tih letih poslavljaš s funkcije načelnice RSR. Zakaj? Razmišljaš morda o kandidaturi na katero izmed funkcij v ZTS? "KONČNO!!! Je že čas, da predam svojo funkcijo. Pa naj še povem, da bi jo predala že prej, samo ni bilo komu, če pa je že bil kdo, se je te čudovite funkcije otepal z vsemi štirimi. Malce sem se že naveličala enih in istih stvari, če povem po pravici, se ta trenutek po- čutim popolnoma nekoristno. Torej, je že čas, da predam funkcijo svoji naslednici, ki ji je funkcija dobesedno pisana na kožo in verjamem, da bo v RSR prinesla nov veter. Kaj razmišljam? Kot po navadi zopet preveč, o tem, kaj pa ne bi preveč razglabljala. Sem pa motivirana za nadaljnje delo tako v rodu, kakor na nivoju ZTS. Odpraviti moram še en vod super gozdovnic, pred mano pa so novi izzivi tudi drugje! JUPI!!" Grče so večkratni državni prvaki taborniških mnogobojev ... "Preprosto nimamo konkurence in se mora Teljta (ekipa grčic) ob vsakem mnogoboju znova skregati s Starimi mački (ekipa grč). Mnogoboji so super stvar. Vzdušje na njih se sploh ne more primerjati z raznimi orientacijskimi tekmovanji, kjer vlada prevelika tek- AKTUALNO ( april 7 UPRAVA Starešina Gregor Kovačič Načelnica Polona Čeligoj Načelnica skup. murnov Nataša Mizgur Načelnica družine MČ Petra Šajn Načelnica družine GG Ingrid Fatur Načelnica kluba PP Vesna Boštjančič Načelnik kluba grč Albert Ličan Propagandistka Iris Skrt Gospodar Saša Ternovec Tajnik Tomo Šajn Blagajničarka Tatjana Belušič movalnost med taborniki, po mojem mnenju, seveda. Enostavno ne razumem, zakaj se več rodov ne odloča za udeležbo na mnogobojih - če nič drugega, naj jim bo za motivacijo, da v kateri izmed kategorij premagajo nas. Mi smo taku srjčni!" Še vedno veliko tabornikov misli, da je tvoje pravo ime Vida. Kako si prišla do prepoznavnega in popularnega taborniškega imena? "Včasih je bil eden izmed najaktivnejših tabornikov v RSR Jure. On je eden največjih "zajebantov", kar jih je kdaj koli bilo pri nas. Vedno me je kli- cal Vida, pa četudi mi od začetka to ime niti najmanj ni bilo všeč. Drugače pa samo ime izvira od mojih prednikov - moj praded je bil Vid, njegova hči in moja nona - drugače v začetkih RSR ena izmed najaktivnejših tabornic - se je tudi imenovala Vida, moj brat in oče sta dobila ime Vide in kaj drugega mi je ostalo kot to, da sem iz prvotnega taborniškega imena Lwonc postala Vida (in zdaj mi je to blazno všečJ)." "Tihi večeri, jasne noči, odblesk mesečine na morski gladini, pljuskanje valov ob skalah in čereh, pesem neumornih škržatov, šelestenje listov v drevesnih krošnjah in dolgi pogovori tja pozno v noč - to je polnilo tiste dni naša mlada leta in nam vsadilo ljubezen do življenja v naravi," je pred leti zapisal pobudnik tabornikov v Ilirski Bistrici Franc Munih. Veliko članov zlatih generacij je še vedno zapisanih ta-borništvu, čeprav večina pasivno. Med njimi velja izpostaviti Toma Šajna, še danes aktivnega člana rodove uprave. Mnogih med njimi ni več ... Rudi Koren, Vida Čeligoj - teta Vida, Anica Ma- carol, Mojca Sila, Jagodnik Andrejc, Batista Vilko - Šure, Silvano Belušič . Najlepša taborjenja Ruševcev so bila v Njivicah na otoku Krku, kjer je taborila generacija, ki je najbolj prisegala na taborništvo (letniki 1950-1960). Bili so tudi prvi taboreči v Maredi, turističnem naselju pri Novigradu v hrvaški Istri. Čistili so »šikaro«, zgradili tabor, kmalu pa je Mareda postala preveč turistična in je danes zelo obiskana turistična točka Istre . mnogo zaslug za to imajo predvsem Ruševci. Mitja Pugelj - Mitko, urednik spletnih strani Del rodove uprave. Sprednja vrsta (od leve proti desni): Mitko, Šuštar, Vanja, Kovo. Srednja vrsta: Vai, Nataša, Vesna, Dina. Zadnja vrsta: Polona, Vida, Tadeja Spletne strani rodu so že nekaj časa dobro obiskane, k čemur je dosti pripomogel forum, kjer obiskovalci debatirajo tako o taborniških zadevah, kakor tudi o zadevah povsem druge vrste, seveda zelo zabavne. O podrobnostih se prepričajte sami na elektronskem naslovu: http://rsr.rutka.net/. Urednik spletnih strani Mitko: "Ruševci imamo svojo spletno stran že dobri dve leti. Skozi čas se je kar nekajkrat spremenila. Na začetku smo na njej objavljali poročila z akcij in predstavitve vodov in rodu. Zdaj pa jo uporabljamo kot medij obveščanja, za debatiranje in ogled fo-togalerij. Stran je dokaj aktualna predvsem zaradi obvestil in foruma, ki nam služi za debatiranje o preteklih in prihodnjih akcijah ter za ohranjanje stikov z našimi prijatelji iz tujine. S stranjo nas je večina zadovoljnih, pomanjkljivost je predvsem v pomanjkanju poročanj z akcij in občasni neaktualnosti (pomanjkanje časa), po drugi strani pa beležimo velik obisk tako tabornikov, kot netabornikov. Mislim, da je stran postala del našega rodu, čeprav se nis(m)o nanjo še vsi navadili." 8 AKTUALNO ZIMOVANJE Irena, RST RTS Domžale Pod sankami sneg, nad nami pa sonček Že prvi dan zimskih počitnic se je 30 otrok z ruticami okoli vratu in s sankami v rokah nestrpno prestopalo na domžalski avtobusni postaji. Čakali so, da skupaj z vodniki naložijo prtljago na avtobus, se na hitro poslovijo od staršev in se končno odpeljejo ... mimo Škofje Loke in Železnikov v zasneženo davško hribovje. ■ i* -s i Sankaška proga ■ . -t ■ v r K' Hišica nas je pričakala prijetno topla. Ob prihodu smo najprej raztovorili prtljago iz avtobusa in se razmestili pa sobah, po odličnem kosilu pa že odšli ven na sonček in sneg. Tam smo se ob igricah malo spoznavali, seveda pa smo takoj preizkusili tudi sankaško progo. Večer smo preživeli ob petju taborniških pesmi ter zabavnih skečih. Tudi naslednje dneve smo imeli pester program. Odpravili smo se na izlet do zamrznjenih davških slapov, se naučili marsikaj novega o življenju v naravi, medtem ko smo sušili od snega mokra oblačila, pa smo v jedilnici risali plakate in ustvarjali kreativne izdelke iz najrazličnejših materialov ... Ker pa smo imeli tako lepo vreme, smo večino časa vendarle preživeli zunaj. Podali smo se na lov na lisico, tekmovali smo v sankaškem slalomu, se v igri podali na pot okoli sveta, gradili snežake in gradove v snegu, vod GG-jev pa je zgradil tudi snežni bivak. Tudi večeri so bili zanimivi. Vodi so se preizkusili v kvizu na temo televizijskih reklam, pri katerem je bil, če niso znali odgovoriti na vprašanje, kazno- AKTUALNO ( april 9 Izdelovanje slik iz semen - samo toliko, da se malo pogrejemo in posušimo ..., potem pa spet na sneg! van njihov vodnik. Vsak večer smo opazovali zvezdnato nebo, najrajši pa smo se "lupčkali" ob rim-šim-šimu. Kar prehitro je prišel zadnji večer, ko smo v soju bakel prižgali vsak svojo svečko in še zadnjič zapeli Dan je šel. Zadnji dan smo le še spakirali prtljago in pridno pospravili hišo, nato pa se prijetno utrujeni in polni lepih spominov odpeljali proti Domžalam. Še več fotk si lahko ogledate na naši internetni strani http://rst.rutka.net! Zadnji večer so na vrsto prišle tudi poroke Zabavali smo se ob zgodbi o kravi Liski, njeni pastirici in mesarju, ki hoče iz Liske narediti govejo juho. rini Spoznavne igre na snegu 10 AKTUALNO FOTOORIENTACIJA 2003 Katja Kvaternik, RSa foto: RS Ali poznaš svoje mesto? A veste, kaj to je? No prav. To je orientacija s pomočjo slik, pri kateri dobiš nekaj fotografij, na katerih so deli stavb, vodnjaki, spomeniki.....seveda v mestu Ljubljana, kajti namen je še bolje spoznati slovensko metropolo. Kako se je začelo? S slikanjem, obdelavo slik (beri dodajanje sinje modrega neba namesto oblakov), sestavljanjem nalog in izbiro prvovrstnih vodnikov za kontrolorje. Šlo nam je super. Potem pa na dan D, kar se mene tiče, šus v glavo. Ko sem po dooolgi noči stopila ven na zrak, me je v hipu ptemrazilo do kosti kot majhnega psa. Prav zares kot majhnega obritega pudla. In potem postavljanje tee-pee-ja na Prešernovem trgu, kupovanje rdeče elastike (gospa, a bi lahko, lepo prosim, original račun) in svinčnikov, mraz, strateški plan, ... Nekaj lahko povem - grebatorstvo se ne splača. Sem tako dobro naštudirala in se seveda zagrebla za »najboljši« prostor za kontrolno točko, a sem se zmotila. Zelo sem se zmotila. Pri Jurčičevem spomeniku je namreč pihalo z vseh vogalov in lukenj in špranj in odprtinic. Ostali FKT-ji (fotokontrolne točke) so bili postavljeni še na Trgu republike, Hrvatskem trgu, Ambroževem trgu, na grajskem dvorišču, na Ribjem trgu, pri vodnjaku blizu Ajdovščine, nekje na Viču blizu tramvaja, na železniški postaji. No pa se je začelo. Prihajali so večinoma taborniki, pa tudi kakšen outsider je bil vmes. Ampak, da vse skupaj le ne bi bilo preveč lahko, je bilo potrebno na progi opraviti tudi nekaj nalog, na primer tekanje okoli smetnjakov, kviz iz splošnega poznavanja mesta Ljublja- na, izdelovanje papirnatih ladjic, takih še iz otroštva, skiciranje grajskega vodnjaka, kjer so prišli na svoj račun potencialni Da Vinciji, in predstavitev ene kitice iz Prešernovega Povodnega moža. Za zadnjo nalogo lahko rečem, da so se vsi precej dobro izkazali, pri nekaj ekipah pa mi je od smeha skoraj ušlo v hlače, ker je bila Uršika zala upodobljena tako doživeto. Mraz. Potem smo čez nekaj ur dobili težkooo pričakovane sendviče (jedu, jedu). Bi pojedla veliko hitreje (verjemite), če ne bi bili moji AKTUALNO ( april 11 B i prsti na rokah že sumljivo modri in se mi ne bi spodnja čeljust zaletavala v zgornjo (če kupite vegi sendvič dobite zraven telebajsek kuli!). Pa naj povem, da nisem ena mevža cmerasta, ki jo zebe ob vsaki najmanjši sapici. Tudi krepki fantje, odporni na (skoraj) vse, so bili premraženi do kosti in so jim očki potem prinašali puloverje in puhovke in kape in rokavice. Ampak dobro, moj namen je dosežen, gotovo se vam že ful smilim.:) Torej, vsaka ekipa naj bi obiskala vse FKT-je in opravila vse naloge. Progo se je dalo prehoditi v manj kot dveh urah. Rekreativne ekipe so najbrž potrebovale malo več časa, medtem ko so nekatere tekmovalne ekipe celo pot tekale kot ježek v pesmici, samo da brez hrušk. Moram reči, da so bili vsi zelo simpatični in prijazni, neki gospod je celo nadrl prijatelja, češ, zakaj me že enkrat ne pelje na toplo in če bo kar pustil, da zunaj zmrznem. Vendar pa sva s sotabornico z bolečino v srcu ugotavljali, da nekateri, predvsem to leti na odrasle, mladi imamo še čas, nimajo pojma o mestu, v katerem živijo. Zato rabimo FotoOrientacijo. Ker je dobra. Ker je zdrava. Ker je izobraževalna. In ker vsakomur dobro dene sprehod po Ljubljani (s še kakšno kavico vmes). Sicer smo bili po šestih urah stanja prav vsi utrujeni, vendar z dobrim občutkom, da je uspelo in da so bili udeleženci, vsaj upamo, zadovoljni in bodo še prišli, morda še v večjem številu. @ 12 AKTUALNO LUKSEMBURG Silos Luksemburg je majhna zelena državica v osrčju Zahodne Evrope. Kot domovina očeta moderne Evrope Roberta Schumana Luksemburg sledi njegovim smernicam in je zelo evropsko usmerjena država. Za tiste, ki morda ne veste, kje se Luksemburg nahaja, naj povem, da je stisnjen med Belgijo, Francijo in Nemčijo. Državica Luksemburg je desetkrat manjša od Slovenije s štirikrat manj prebivalci. Večina prebivalcev (90%) prebiva v mestih. Pokrajina je gričevnata in porasla z gozdovi. Gospodarstvo Luksemburga sloni v zadnjih letih predvsem na bančništvu. S podatkom 170 različnih bank na eni sami ulici si lahko o bančništvu v Luk-semburgu ustvarite svojo sliko. Povem lahko samo še, da je tu na cesti varovano vozilo za prevoz denarja nekaj tako običajnega kot pri nas navadni dostavni kombi. Druga velika gospodarska panoga v Luksemburgu pa je železarstvo. Nekaj velikih železarn, ki jim je uspelo preživeti krizo v tej idustriji, se nahaja na jugu države. V Luksemburgu se nahaja tudi nekaj pomembnih evropskih institucij kot npr. Evropska investicijska banka, Evropsko računsko sodišče, Evropski investicijski fond, Generalno tajništvo Evropskega parlamenta, Prevajalski center organov Evropske skupnosti ... Jug je zaradi industrije in pomembnih tranzitnih poti preko države zelo dobro prometno urejen v nasprotju z severom, ki pa je močno porasel z gozdovi in precej manj poseljen. Vsak dan se v Luksemburg iz Belgije in Francije odpravi na delo 100.000 delavcev. Tujci AKTUALNO ( april 13 sestavljajo v Luksemburgu 30% prebivalstva in pa 50% delovne sile. Največ je tu Portugalcev (80.000), ne manjka pa tudi ostalih evropskih, afriških in azijskih narodov. Večina Luksemburžanov govori 4 jezike (luksemburščino, fra-coščino, nemščino, angleščino). Priseljenci in tuji delavci večinoma govorijo le francosko. Tega jezika sam ne govorim, zato imam nemalokrat težave s komunikacijo, saj je to edini jezik, ki ga tu govorijo vsi in omogoča popolno komunikacijo. Luksemburg pa je primeren tudi za turizem. Gradovi in stara mestna jedra pričajo o bogati zgodovini. V srednjem delu samega mesta Luxembourg se je čas ustavil pred nekaj sto leti. Po celotni državi in tudi samem glavnem mestu so zelo dobro urejene krožne poti, ki jih lahko opravimo peš, s kolesom, avtom ali avtobusom. Za Luksemburg je značilno prepletanje starega in novega. Povsod prenavljajo in gradijo nove hiše in ceste. Močno se pozna priseljevanje tujcev. V novejšem delu mesta Luxembourg z imenom Eurocenter rastejo poslovne zgradbe hitreje kot trava, vendar tu nihče ne gradi v višino, saj je še dovolj prostora povsod naokoli, tako da se mesta le širijo. Za Slovence je Luksemburg relativno draga država. Obleke, stanovanja, avtomobili, prehrana in ostale storitve, ki so življenjskega pomena, tu stanejo tudi do dvakrat toliko kot pri nas. Vse oblike sicer nepotrebnega udobja (računalniki, mobiteli ...) pa so tu tudi do 50% cenejše. Luksemburžani v pov- LUKSEMBURG Uradno ime : Velika kneževina (vojvodstvo) Luksemburg Državna ureditev : Ustavna dedna monarhija Velikost : 2586 km2 Število prebivalcev : 450.000 Uradni jezik : luksemburš-čina, nemščina, francoščina Denarna enota : Euro Podnebje : zmerno celinsko prečju zaslužijo štirikrat toliko kot Slovenci. Imajo zelo dobro urejen in za uporabnika prijazen javni prevoz, ki je subvencioniran s strani države. Letna vozovnica, na primer, za vse avtobusne prevoznike v celotni državi in železnico stane za dijake in študente toliko kot tri mesečne vozovnice za ljubljanski potniški promet (za odrasle mesečno toliko kot pri nas LPP mesečna). Ob tem morate upoštevati, da ima ugodne povezave skoraj vsaka vas. Po dvomesečnem bivanju v Luk-semburgu sem ugotovil, da tu denar ne leži na cesti, vendar pa ljudje resnično niso preveč obremenjeni s cenami in preživetjem, tako kot pri nas in so zato posledično materialne dobrine tudi manj cenjene in se bolj posvečajo sočloveku. Brezposelnosti skoraj ne poznajo. Mislim, da lahko razumem, zakaj je Luksemburg raj za priseljence in odprte ljudi, ki jim je blizu ideja združene Evrope. 14 AKTUALNO LUKSEMBURG A Silos Lëtzebuerger guiden a scouten Na kratko, LGS (Luksemburški skavti in skavtinje) je organizacija, ki je leta 1994 nastala z združitvijo FNSL (Nacionalno združenje luksemburških skavtov) in CLGG (Katoliške zveze luksemburških skavtinj). Z združitvijo so ostali člani obeh svetovnih zvez tako WOSM kot WAGGGS. V obeh organizacijah pa si delijo sedeže predstavnikov še z dvema zvezama skavtov v Luksemburgu. Skupaj z AGGL (Zveza luksemburških skavtinj - cca. 500 članic) tvorijo Povezovalno pisarno zvez luksemburških skavtinj (starešina velika vojvodinja Joséphine-Charlotte). Skupaj z FNEL (nacionalna zveza tabornikov in tabornic Luksemburg - cca. 3000 članov) pa tvorijo Luksemburško zvezo skavtov (starešina je veliki vojvoda Jean). LGS in AGGL sta katoliški organizaciji, FNEL pa laična. LGS ima 7000 članov in jo sestavlja 70 rodov, ki so lahko sestavljeni samo iz deklet, fantov ali pa mešani. Delo poteka razdeljeno po starostnih skupinah, pri čemer vodniki ne prehajajo med starostnimi skupinami tako kot pri nas. Vodnik se lahko prične usposabljati pri 17 letih. Imajo 5 starostnih skupin in starejše podporne člane: • 6-8 let - Biber (bobri) • 8-11 let - Wellefcher (volčiči) • 11-14 let - Adventure/Explorer (AvEx - raziskovalci oz. GG) • 14-17 let - Caravelle/Pioneirer (CaraPio - pionirji ali mlajši PP) • 17-23 let - Ranger/Rover ( RaRo - starejši popotniki in mlajše grče) Program je stopnjevan od sestankov in vikend aktivnosti pri bobrih, preko državnih za volčiče do mednarodnih taborov v Evropi in ostalih delih sveta za starejše starostne skupine, kot na primer RaRo delovni tabori v državah tretjega sveta. Pri LGS pripravljajo tudi veliko aktivnosti za vse enote skupaj po starostnih skupinah. Sama struktura organizacije in tudi rodov je nekoliko drugačna kot pri nas, vendar pa delo poteka po enaki metodi z enakimi cilji. Vec o LGS na www.lgs.lu AKTUALNO ( april 15 1C9KSI EJ RANGER HOV« /I f | S WXEMBOURC ^-fM_J v 4U - Samo zate Nina Za vse, ki vam postaja Luksemburg vedno bolj všeč pa žal letos ne morete sodelovati na mednarodnem taboru v Bohinju - pojdite z nami na mednarodni tabor za PP in mlajše grče naslednje leto. Tabor bo razdeljen na 4 dele, 4 elemente: ogenj, ki bo predstavljal pustolovščino, vodo, ki bo predstavljala mir, zemljo, ki bo predstavljala okolje, in veter, ki bo predstavljal ustvarjalnost. Ti elementi bodo predstavljali mednarodne povezave med kontinenti in bodo vodilna nit tabora. Na voljo Na konferenci Nina »Na ja, bei uns ist das ein bisschen anders ...« sva z Mišo razlagali na začetku marca v Luksemburgu, ko sva vadili svojo nemščino na 32. konferenci nemško govorečih skavtov. Konferenca nemško govorečih skavtov je neformalno srečanje vseh skavtskih skupin, ki prihajajo iz nemško govorečih področij, pa tudi takih, ki sodelujejo z njimi. Edini pogoj za udeležbo je znanje nemščine in seveda veselje do druženja in tuhtanja. Letos so konferenco organizirali luksemburški skavti iz Letzebuerger Guiden a Scouten (LGS) s finančno podporo Evropske komisije. ZTS je bila povabljena, da sodeluje na konferenci, ker trenutno sodelujemo z LGS, pa tudi bodo različne aktivnosti, delavnice, okoljevarstveni projekti, nove tehnologije, pustolovske igre, koncerti, kulturne in športne aktivnosti ter seveda številne druge. Samo zate (4U) bo na jugu Luksemburga združil 500 PP-jev in grč (starih med 17 in 23). Zato si že zdaj rezervirajte čas med 22. julijem in 1. avgustom 2004, ko boste raziskovali žepno državico v srcu Evrope, sklepali nova prijateljstva in spreminjali svoj pogled na svet. Za več informacij poglejte na www.lgs.lu/4U2004. zaradi bližine nemško govorečih skavtov. Približno 50 se nas je zbralo v vasici Larochette malce severno od Luxembourga, glavnega mesta te male državice. Program, ki je obsegal dobra dva dni, je vseboval predstavitev akcije Odyssee 2001 LGS, delavnice, sporočila iz različnih zvez, pa tudi kratek izlet po Luksemburgu. Pod motom »Novi prijatelji brez mej« smo se pogovarjali o programih EU, ki omogočajo mladinske izmenjave in prostovoljno delo v tujini, o LGS-ovi pomoči tretjemu svetu, o akciji Lučka miru in o predvidenih akcijah, s katerimi bomo v regiji praznovali stoletnico skavtstva leta 2007. 16 AKTUALNO Silos LUKSEMBURG "ONG Guiden a Scouten mat der Dreter Welt" Kakšni projekti? "Skavti in skavtinje gradijo tretji svet" je ime nevladne organizacije, ki so jo ustanovili skavti v Luksemburgu. Namen organizacije je organizirati, financirati in voditi izvedbo projektov v tretjem svetu, hkrati pa predstavlja osrednji program za starejše PP in mlajše grče (RaRo). tam, kjer lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skavti. Projekte financira država (do 85% vrednosti projekta), razliko pa pokrijejo s prostovoljnimi prispevki posameznikov in različnih dobrodelnih aktivnosti. Ukvarjajo se z dolgoročnimi in kratkoročnimi projekti. Primer dolgoročnega projekta je Senegal (Mboro), kjer so zgradili lokalni vodovod, učni center za kmetijstvo in za medicinske sestre. Pomagajo tudi opremljati lokalno porodnišnico ... Odiseja 2001 in 2003 LGS se ukvarja s projekti v tretjem svetu od leta 1988. Namen projektov je pomagati pri samostojnem razvoju teh držav na področju razvoja identitete etničnih skupin in izobraževanja mladih ljudi in otrok. Cilj pa je v skupnost prinesti znanje in možnosti za lažji avtonomni razvoj te družbe. Projekte izbirajo s pomočjo lokalnih humanitarnih organizacij najraje Odysee 2001 (Odiseja 2001) so sestavljali trije projekti, ki so jih izvedli v poletnih mesecih leta 2001 in 2002. Zgradili so terapevtsko igrišče za invalidne otroke v Indiji (Varanasi), otroško igrišče v Čilu in zbiralnik za sladko vodo na Haitiju. Letos poteka akcija z imenom Ody-see 2003. Poleti se bodo odpravili v Nigerijo in tam zgradili center za nacionalno skavtsko organizacijo. Druga skupina odhaja v Bolivijo, kjer bodo zgradili poklicno šolo. Tretja skupina pa ponovno v Senegal, kjer bodo izvedli močno izobraževalno kampanjo o AIDS-u. AKTUALNO ( april 17 V posamezne države odhajajo tudi prostovoljci za več časa, v Čilu, na primer, sta dve prostovoljki preživeli vsaka po eno leto in opravljali delo učiteljice. Poleti pa odhaja prostovoljka v porodnišnico v Senegal izobraževat tamkajšnje babice, s sabo pa bo odpeljala še dva ladijska zabojnika opreme iz stare porodnišnice v Luksemburgu. Program za PP in grče Velik prispevek k projektom daje starostna skupina RaRo, ki se vsako leto poleti odpravi na delovne tabore v države, ki jim pomagajo. Namen teh taborov je spodbujati solidarnost pri mladih, medkulturno učenje, aktivno spoznati države v razvoju in ponuditi mladim odgovornost pri konkretnih nalogah. Delovni tabori potekajo v močni povezavi in sodelovanju z lokalnim prebivalstvom. Projekti v tretjem svetu so za starostno skupino RaRo središče programa in velik motivacijski dejavnik. V program se vsako leto vključi tri četrtine skavtov te starostne skupine v Luksemburgu. Po skupinah za posamezne projekte si program začnejo pripravljati že leto dni prej. Vsako leto organizirajo tudi nekaj koncertov, s katerimi naberejo dodatna finančna sredstva. Enkrat na štiri leta pa pripravijo tudi 24 ur plavanja, kjer ostali prebivalci plačujejo prostovoljne prispevke glede na to, kolikšno dolžino so preplavali njihovi favoriti. Na tak način zberejo veliko denarja. Kadar gre za bolj zahtevne projekte, s seboj vedno vza- mejo tudi profesionalne delavce iz določene dejavnosti oziroma stroke, kot npr. delovnega terapevta za invalidne otroke pri projektu v Indiji. Delovanje v teh državah ne nudi samo potrebne pomoči prebivalcem v državah v razvoju, ampak nudi možnost zanimivega programa za RaRo, spodbujanje solidarnosti in medkulturnega učenja, povezovanje z drugimi skavtskimi in neskavtskimi organizacijami in je velik dejavnik pri ohranjanju pozitivne podobe organizacije ter njene prepoznavnosti v družbi. 18 AKTUALNO Aleš Cipot ANKETA Kakšna je prihodnost taborniških orientacijskih tekmovanj? Število ekip na orientacijskih tekmovanjih vztrajno pada, zanimanja za tekmovanja med taborniki je vse manj, lani je prvič odpadel tečaj orientacije in topografije v Gozdni šoli zaradi premajhnega števila prijavljenih tečajnikov, počasi a vztrajno se spreminja starostna struktura tekmovalcev v prid starejših. Kako najprej? So tekmovanja še vedno izziv? Motivirati mlajše generacije in prilagajati tekmovanja novim značilnostim in željam? Vprašanj je ogromno. Kaj menijo nekateri udeleženci letošnjega NOT-a v Mengšu? zabavnega značaja. Že starejši taborniki s tem, da se udeležimo tekmovanj, skušamo biti mlajšim vzor in jih na ta način motivirati. Vendar NOT ni samo tekmovanje, ampak tudi druženje in to morajo naše mlajše generacije spoznati. Žiga BABŠEK, RMT Ljubljana, organizator NOT-a Zadnje čase se sicer ne udeležujem številnih akcij po Sloveniji, vendar kakor vidim, jih je preveč. Zdi se mi, da so se po eni strani spremenile vrednote, po drugi strani pa akcije izgubijo svojo težo, če je najmanj ena vsak vikend. Vsak rod želi imeti svoje akcije, pridejo še akcije znotraj roda in tudi zato orientacijske tekme izgubijo svojo težo. Po drugi strani pa mladina izgublja interes za tekmovanja. Miha EDER, MR Limbuš Predvsem lansko leto se je NOT-a udeležilo veliko število grč in manjše število PP-jev. Mlajše generacije, ki so se v preteklosti udeleževale tekmovanj, so že prestopile v starejšo starostno kategorijo. Majhno zanimanje PP-jev je zelo žalostno. Tudi v našem rodu ne moremo prepričati mlajših, da se udeležijo tekmovanj. Enostavno niso motivirani. GG-je smo še uspeli prepričati, da so se udeležili Škalske lige, kjer orientacija ni tako zahtevna in je bolj Blaž Kovačič - Kovax, RGT Novo mesto V ZTS so v tem trenutku v pripravi spremembe glede specialističnih dejavnosti, kamor spada tudi orientacija. Če bodo spremembe zaživele in prinesle večjo priljubljenost teh tabornikom lastnih dejavnosti, potem se za prihodnost orientacijskih tekmovanj ni bati, sicer pa se lahko tudi zgodi, da bomo čez 10 let vsi le še prodajali piškotke. AKTUALNO ( april 19 Borut TERPINC - Bory, RSK Škofja Loka Razlogov za manjše število ekip na NOT-u je več, vsekakor predvsem spreminjanje mišljenja mladine, program pa tudi ni več tako vezan na orientacijo, kakor v preteklosti. NOT je zelo drag, vendar gre za kakovostno tekmovanje. Kako bi rešili težavo? Mogoče manjše štartnine za NOT, za ostala orientacijska tekmovanja - ZOT, ROT, pa mogoče več oglaševanja, ki bi pritegnilo tekmovalce, kljub temu, da najdemo za- dosti informacij na rutka.net-u in v Taboru. Ali pa tekmovanje narediti bolj zabavno, ali pa združiti zabavo in tekmovalnost. Tina LESKOŠEK, RaR Ljubjana Tudi v našem rodu se je letos prvič primerilo, da mlajša generacija PP-jev ni bila preveč zainteresirana za NOT, kar nas je presenetilo, saj se že nekaj časa redno udeležujemo orientacijskih tekmovanj in smo vsako leto zelo navdušeni za ROT, NOT, če ne še za kaj drugega. Število ekip na orientacijskih tekmovanjih upada, kar se sklada s splošnim nezanimanjem mlajših generacij na vodovih sestankih za orientacijske teme - vrisovanje in podobno. Zakaj tako? Mogoče drugi motivi, drugačna vzgoja današnje mladine. Nas so te teme v otroštvu zanimale, starejši taborniki, ki so se udeleževali tekmovanj, so bili naši vzorniki. Današnjo mladino pa zanimajo povsem druge stvari in se je potrebno močno potruditi. Orientacijska tekmovanja se bodo morala v prihodnosti prilagoditi drugačnim interesom tekmovalcev, če jih bodo hotela pridobiti. Panoge in način tekmovanja bo potrebno spremeniti, čeprav bi sama, kar se tiče orientacije, najrajši pri tabornikih ustavila čas, saj se mi zdi to ena najbolj primarnih stvari, ki jih taborniki počnemo. Velik del vseh tekmovanj je druženje, kar tudi današnjo mlado generacijo zanima, drugi del -tekmovanje, pa jim je povsem odveč. Organizatorji se bodo morali v prihodnosti prilagoditi novim razmeram in poskrbeti za spremembe. 20 AKTUALNO VABIMO Vredno časa in denarja Poletni tabor z Luksemburžani Tuji skavti v Sloveniji - priložnost ali nekaj vsakdanjega, nezanimivega. Po odzivu sodeč tisto drugo. Kot da nekaj velja samo odhod preko meje in da do mednarodnih izkušenj lahko pridemo samo z žigom v potnem listu. No ja, pa ni samo to; so tudi drugi načrti za poletne mesece in pomanjkanje denarja. Tako kažejo namreč rezultati ankete, ki je pred časom potekala na Rutki (tri četrine anketirancev »pesti« pomanjkanje časa in denarja). Sprašujem se, ali imajo drugačne plane samo vodniki, ali tudi tisti, ki bi na taboru Luksemburžanov sodelovali kot udeleženci (14 - 17 let)? Imajo »prazno denarnico« vodniki, ki so navajeni, da so na taborjenju brezplačno ali tudi udeleženci, ki bi za pester program morda odšteli tudi nekaj več denarja? Verjetno gre za motivacijo vodnikov in željo udeležencev. In kje se skriva -vprašam vas? Morda v drugačnem pogledu; postavimo se v kožo naših gostov in se vprašajmo, zakaj si na taboru, ki ga organizirajo v Sloveniji, želijo tudi udeležence iz Slovenije. Zaradi številke najbrž ne, pač pa zaradi spoznavanja dežele skozi MEGATABOR sodelovanje, druženje in zabavo med udeleženci na taboru. Izmenjava izkušenj in pogledov na življenje mladih v različnih okoljih ustvarja nove možnosti za boljšo kakovost življenja in še več priložnosti. Priložnost torej tudi doma, v naročju Julijcev. Pa še to, na spletni strani Tabora http://www.lgs.lu/slovenija/ dobite osnovne informacije, poleg tega pa se lahko naučite nekaj luksemburških besed (z izgovorjavo) in predlagate tiste, luksemburških skavtov, od 16. do 27. julija 2003 v Bohinju (Ribčev Laz), cena 42.000 tolarjev, rok prijav 26. april 2003, rok plačila do konca junija, informacije in vprašanja na jurij.tihelj@rutka.net, prijave na pugy@rutka.net. za katere menite, da vam bodo na taboru z Luksemburžani prišle prav. AKTUALNO ( april 21 Pugy MNENJE Republiško orientacijsko tekmovanje res izziv in avantura? Vendar me »rezultat« nekako ni prepričal. Obtičal sem namreč v dilemi ali mislimo, da naj bi ROT ponujal izziv in avanturo, ali pa resnično velik del udeležencev dobi svojo dozo adrenalina. Kaj ROT dejansko nudi slovenskim popotnicam in popotnikom ter grčam? Ponuja jim tridnevno tekmovanje, na katerem morajo nositi obvezno taborniško opremo, ponuja jim risanje kopice topografskih izdelkov, ponuja jim prehod minskega polja, postavljanje šotora iz šotork in kuhanje golaža -ponuja preverjanje osnovnega taborniškega znanja. Če je lepo vreme in orientacija ni preveč zahtevna, teče vse kot po maslu in končni rezultat je odvisen od belih rokavičk in kvalitete »ta-sterja« za oddajanje Morsejeve abecede. Nič nepredvidenega (razen vremena), nič kreativnega (včasih je bilo treba izdelati vsaj pionirski objekt) in nič kar bi burilo duha v smislu avanture ( v Novem mestu smo se vsaj vozili z vojaškimi gumenjaki po Krki). Če ROT obrnem na glavo in razmišljam, kako bi lahko bilo tridnevno tekmovanje bolj »avanturistično«, si v domišljiji lahko ustvarim naslednji scenarij: na štartu bi lahko vsaka ekipa izmed opreme poljubno izbrala določeno število kosov, orientacija bi lahko bila začinjena z različnimi pripomočki za orientiranje npr. s pomočjo radioamaterskega lisičarja ali GPS-om, na Namen mojega pisanja ni komentar na Rutki izvedene ankete na temo CKaj ti predstavlja ROT«, je pa povod za razmislek. Pričakoval sem namreč, da popotniki in popotnice jemljejo tekmovanje bolj kot zabavo in druženje in manj kot avanturo in izziv. Pa sem se očitno uštel - rezultati so namreč pokazali razmerje v prid drugemu. kontrolnih točkah bi ekipe opravljale praktične naloge, pri katerih bi lahko uporabljale samo na štartu izbrano opremo ali omejene pripomočke, s signaliziranjem bi na večjo razdaljo prenesli za določeno nalogo pomembne podatke, na bivaku bi čas za postavljanje prenočišča izkoristili za pripravo pionirskega objekta, pripravo obroka bi lahko popestrili z drugačnim obrokom (nekaj elementov je v preteklosti že bilo, pa smo jih zaradi »udobja« izpustili ali vkalupili v enoten vzorec). Celoti bi lahko dodali še kakšen nočni premik, drugačno prevozno sredstvo (čoln, kolo) ali izdelavo splava s katerim bi »prenesli« opremo ekipe. Če bi se ob enem izmed možnih scenarijev na koncu vprašal, zakaj na ROT-u sodeluje vsako leto manj ekip, potem bi lahko med razloge poleg že znanih (organizacija, nagrade, visoka štartnina ...) uvrstil tudi pomanjkanje izzivov in avantur; prikaza iznajdljivosti v različnih situacijah in nepredvidenih okoliščinah, krepitve timskega duha in sodelovanja med ekipami. Verjamem, da bodo eden od izzivov in možnosti za kreativnost organizatorjev v prihodnje tudi dodatki, ki bodo vzpodbujali iznajdljivost udeležencev. Kaj ti predstavlja ROT (republiško orientacijsko tekmovanje)? preverjanje osvojenega taborniškega znanja, 4.46 % izziv in avanturo, 55.94 % zabavo in druženje z drugimi taborniki, 31.19 % krepitev odnosov med člani ekipe, 2.97 % tridnevno taborniško tekmovanje, 5.45 % Vseh glasov: 202 22 ^ IZ PRVE ROKE SEMINAR Na taborjenje pripravljeni! Seminar za organizatorje in izvajalce taborjenj Seminarja za organizatorje in izvajalce taborjenj, ki je potekal 7. in 8. marca v Gozdni šoli v Bohinju, se je udeležilo 30 udeležencev iz 13 rodov in enega Stega Ljubljana 4. Največ udeležencev je bilo iz Rodu kranjskega jegliča iz Sp. Idrije in Rodu morskih viharnikov iz Portoroža. Priložnost za nabiranje prakse Kaj so udeleženci "odnesli" od seminarja (preverjeno): ■ spoznali so druge udeležence in vzpostaviti povezave med rodovi ■ dobili so informacije s področja zakonodaje (odgovornost, pravni vidiki) in zagotavljanja varnosti ■ dobili so informacijo in možnost za sodelovanje s študenti medicinske fakultete pri zagotavljanju medicinske oskrbe na taboru ■ spoznali so postopke o tehnični pripravi in izvedbi taborjenja (organizacija, podpora - finance, administracija) ■ spoznali so naloge vodstva, delitev dela in pomembnost sodelovanja s starši, okoljem ■ skupaj so nanizali številne ideje za rdečo nit in program (ki bo dober, zanimiv, pester) ■ dobili so izkušnjo, kako pozitivna klima in ustvarjalno vzdušje (ki ga je bilo na seminarju veliko) vpliva na uspeh in zadovoljstvo Bi si lahko želeli še kaj več? Matija Žerdin, študent medicinske fakultete "Sodelovanje s taborniškimi rodovi pri zagotavljanju medicinske oskrbe na taboru študentje medicine vidimo predvsem kot priložnost, da dobimo priložnost za pridobivanje praktičnih izkušenj na področju lažjih poškodb in prepoznavanja bolezenskih stanj (seveda si želimo, da bi bilo teh čim manj). Bivanje v naravi pod platneno streho pa tudi kot priložnost za spoznavanje lepot taborniškega načina življenja." Dir april 23 ZE VESTE KAM NA TABORJENJE? Če ne, vas vabimo v Kokarje, na taborni prostor rodu SOTOČJE Nazarje-Ko-karje, kjer boste spoznali lepote in običaje Zgornje Savinjske doline. Nekaj o nas Sedež in matični tabor je v Kokarjih. V društvu združujemo interese bolj in manj mladi iz občine Nazarje in okolice. Zaže-ljeni so vsi , ki jim je blizu narava in jim osnovna načela taborništva niso odveč. Za izobraževanje najmlajših skrbimo v obliki krožkov na osnovnih šolah v Nazarjih, Mozirju in na Rečici ob Savinji. V dosedanjem delovanju je bil, poleg redne dejavnosti, poudarek na ureditvi tabornega prostora. Več o nas lahko izveste na internetnih straneh http://www.rsn.rutka.net (V februarju načrtujemo obnovitev in povečanje strani). Taborni prostor SOTOČJA je v Kokarjih, znani taborniški lokaciji, kjer imajo poleg nas domačinov svoj tabor tudi taborniki Rodu II. grupe odredov iz Celja. V preteklosti so se tu srečevali taborniki iz vseh krajev bivše Jugoslavije in tudi od drugod. Tabor je od ceste Nazarje-Gornji Grad oddaljen 500m, od vasi Kokarje 300 m. Leži na lepi lokaciji, tik nad novim športno-rekreativnim centrom Laze, od katerega je za mirno taborjenje ravno dovolj odmaknjen. Zaradi oddaljenosti prometnic in reke Drete (300 m) je glede varnosti zelo primeren. Kapaciteta tabora je 40 šotorov. V brunarici je mala kuhinja z jedilnico, na podstrešju pa prostor za dodatnih 20 ležišč. V Možne aktivnosti: taboru so vodovod in sanitarije. Elektrika je v pripravi. - igre z žogo (športni center - Laze) Za skupine, ki nimajo svoje kuhinje, se lahko organizira - kopanje in gumiraft (Dreta - 300 m, Savinja - 2 km) dostava glavnih obrokov iz gostinskega obrata GLIN Gostins- - squash (bife Piskerc - 500 m.) tvo (odlična in poceni hrana). V kolikor je interes postavimo - jahanje, tenis (Ranč Burger , Hotel Štorman Veniše - in damo na razp°lag° tudi šotore. 1,5 km ) - kolesarjenje in gorsko kolesarjene - kajak, rafting (Šport center Prodnik - 7 km) - pohodi: Čreta - 1,5h, Dobrovlje -1,5h, (preko Črete in Dobrovelj poteka evropska peš pot), Menina - 2,5h (iz Šmartnega ob Dreti), (visoka planota znana po flori in favni), Golte - 3h (park planinskega cvetja), Savinjski gaj - 1h (park cvetja) Še nekaj znamenitosti: Nazarje - grad "Vrbovec" ( 13. stoletje) - Frančiškanski samostan (17. stoletje) - samostanska knjižnica (17. stoletje) TABORNIŠKI VESTNIK ureja: ivo štajdohar, leto xlx ETNOSTEP 2003 Komisija za program pripravlja etnološki tabor Etnostep Lože 2003, ki je vključen v program evrokorakov (namenjen je popotnikom in popotnicam). Aktivnosti bodo v vasi Lože v Vipavski dolini, in sicer od 3. do 10. avgusta 2003. Več informacij dobite v reviji Tabor, na spletni strani http:// rmb.rutka.net/akcije/etnostep2003.html ali v PORODU. Za odgovore na dodatna vprašanja se lahko obrnete na beo@rutka.net (Tadej Beočanin). Komisija za programn za vejo PP TEČAJI 2003 S tečaji za PRIDOBIVANJE ZNANJA S PODROČJA SPECIALNOSTI želimo ponuditi znanja in spretnosti s katerimi bomo pri članih, vodnikih in načelnikih skrbeli za kvalitetno delovanje na področju taborniških specialnosti, ki so za taborništvo še posebej pomembne. TEČAJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, Gozdna šola Bohinj, 24.6. - 1.7. 2003 Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: ■ Geografska orientacija ■ Splošno o kartah, vrste in lastnosti kart, geografska vsebina ■ Branje kart in kartometrija ■ Merjenje in ocenjevanje v naravi ■ Kompas in drugi tehnični pripomočki za orientacijo ■ Gibanje po terenu s pomočjo kompasa in karte ■ Skica terena, izdelava skice ■ Orientacija na terenu Pogoja: ■ starost najmanj 15 let ■ osnovno znanje drugega lista Cena: 25.000 tolarjev Vodja tečaja: Blaž Grapar, specialist orientacije in topografije (blaz.grapar@email.si) TEČAJ BIVANJA V NARAVI IN PIONIRSTVA , 5.7. - 10.7. 2003 (lokacija bo znana naknadno) Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: ■ Poznavanje vrvi in vozlov ■ Osnove bivanja v naravi ■ Ognji, ognjišča, način prižiganja ognja ■ Odnos preživetnika do narave ■ Oprema preživetnika ■ Izdelava pionirskih objektov ■ Priprava hrane v naravi Pogoja: ■ starost najmanj 15 let ■ osnovna znanja zahtevana z veščinami: Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec Cena: 20.000 tolarjev Vodja tečaja: Jernej Kovačič, specialist pionirstva in bivanja v naravi (jerry@rutka.net) TEČAJ PREHRANE V NARAVI, 19. - 21.9.2003 Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: ■ Narava in rastlinski svet ■ Užitne in strupene rastline za zdravje ■ Priprava obroka ■ Užitne in strupene rastline za prehrano ■ Nabiranje in priprava užitnih divjih rastlin Pogoja: ■ starost najmanj 15 let ■ osnovna znanja zahtevana z veščino zdrava prehrana in higienik Cena: 10.000 tolarjev Vodja tečaja: Albert Ličan, specialist prehrane v naravi LOKOSTRELSKI TEČAJI, Gozdna šola Bohinj, 2. - 9.8. 2003 Udeleženci bodo lahko sodelovali na naslednjih stopnjah usposabljanja: ■ tečaj za lokostrelce - začetnike ■ izpopolnjevalni tečaj lokostrelstva ■ tečaj za vaditelje lokostrelstva ■ tečaj za učitelje lokostrelstva ■ tečaj za sodnike na lokostrelskih tekmovanjih Pogoji: ■ kandidati tečaja za lokostrelce - začetnike morajo biti stari najmanj 14 let ■ kandidati tečaj za vaditelje lokostrelstva morajo biti vodniki ■ pri tečaju za vaditelje in učitelje lokostrelstva gre za praktični del, splošni del tečaja pa se opravlja na Fakulteti za šport Cena: 34.000 tolarjev Vodja tečaja: Frane Merela, inštruktor specialnosti lokostrelstva v ZTS (frane.merela@guest.arnes.si) TEMELJNI TEČAJ ZA VODJE ENOT (načelnike družin, klubov) -, Gozdna šola Bohinj, 17. - 24.8. 2003 Udeleženci bodo osvojili osnovno znanje in spretnosti iz naslednjih področij: ■ poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije ■ razumevanje poslanstva, temeljnih načel in vzgojne vloge organizacije ■ orodja za delovanje, planiranje in izvajanje ■ poznavanje programa ZTS ■ odnos mladi - družba Pogoja: ■ starost najmanj 17 let ■ osnovno znanje drugega vozla (za tabornike) ali druga primerljiva znanja Cena: 29.000 tolarjev Vodja tečaja: Tine Radinja NADALJEVALNI TEČAJ ZA VODJE ENOT (načelnike čet, rodov) -, Gozdna šola Bohinj, 17. - 24.8. 2003 Udeleženci bodo nadgradili in razširili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: ■ poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije ■ razumevanje poslanstva, temeljnih načel in vzgojne vloge organizacije ■ orodja za delovanje, planiranje in izvajanje ■ poznavanje programa ZTS ■ odnos mladi - družba Pogoja: ■ starost najmanj 18 let ■ opravljen temeljni tečaj za vodje enot in predstavljen projekt Cena: 29.000 tolarjev Vodja tečaja: Tina Bogataj VODNIŠKI TEČAJI PO OBMOČJIH: Celjsko-zasavsko območje - Rod jezerskega zmaja, Ribno, julij - Rod zelene Rogle, Skomarje, med jesenskimi počitnicami Dolenjsko območje ■ft nj april *2003* 25 - OO Dol, med jesenskimi počitnicami Gorenjsko območje - OO Gor, Marindol, avgust, Južnoprimorsko-notranjsko in Obljubljansko območje - OO JPN in Obljubljanska OO, avgust Ljubljansko območje - MZT - Mestna zveza tabornikov, Šmartno na Pohorju, 19. - 30. avgust , Luka Kronneger; kronglc@siol.net Mariborsko območje - OO Maribor; Kozjak nad Mariborom, 22. - 29. avgusta Boris Volarič, vol@rutka.net Pomursko območje - OO Pom, julij Severnoprimorsko območje - OO SPrim, avgust SPLOŠNI POGOJI IN ROKI PRIJAV ■ Rok prijav za udeležence je 30. april 2003. V primeru večjega števila prijav kot je predvidenih mest, bomo upoštevali datum prijave. Kasnejše prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne tečaje, seminarje in delavnice. Če bo prijav manj, kot je najmanjše predvideno število udeležencev za posamezen tečaj, seminar ali delavnico, bo ta odpovedan. ■ Pri pogojih za starost udeleženk in udeležencev velja koledarsko leto. ■ Prijave zbiramo preko spletne prijavnice na znanje.rutka.net ali na obrazcu "Prijava udeležencev na tečaje ZTS 2003", ki jih pošljite v pisarno Zveze tabornikov Slovenije. ■ Polovico tečajnine je potrebno nakazati ob prijavi na tečaj (s tem je prijava potrjena), ostalo pa poravnati najkasneje 10 dni pred začetkom tečaja. ■ Rok za odpoved udeležbe je 10 dni pred začetkom tečaja. Organizator v tem primeru zadrži 10% tečajnine (administrativni stroški). V primeru kasnejše odpovedi organizator zadrži 50% tečajnine (stroški organizacije). ■ Dodatne informacije in vprašanja na spletni strani znanje.rutka.net. RAZPIS ZA PROSTOVOLJNO OSEBJE V GOZDNI ŠOLI ZTS Med poletno sezono v letu 2003 želimo vsem udeležencem tabornih izmen v Gozdni šoli v Bohinju in udeležencem iz tujine zagotoviti strokovno vodstvo pri programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, orientacija, življenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno zabavna animacija in igre. V ta namen potrebujemo v času julija in avgusta 2003 člane prostovoljnega osebja (tabornice in tabornike) ki: ■ imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in želijo razviti organizacijske sposobnosti, ■ se spoznajo na vsaj dve od navedenih dejavnosti, ki jih bo treba organizirati za skupine do 15 otrok, ■ želijo prispevati k razvoju Gozdne šole kot tabornega centra, ■ so stari med 18 in 30 let, ■ želijo preživeti od 7 do 10 dni počitnic kot osebje Gozdne šole. Poleg tega želimo v času 17. do 24. avgusta 2003 zagotoviti tehnično pomoč pri organiziranju Šole za vodje. Zato vabimo aktivne tabornice in tabornike, ki so stari nad 18 let, k sodelovanju v skupini tehničnega osebja (Kanarčki). Naloge tehničnega osebja so: ■ opravljanje pisarniškega dela ■ urejanje hiše in tabornega prostora ■ priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa ■ obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah ŠTPM 2003 Rod Jezerskega zmaja Vas vabi na taborniško tekmovanje Še Ta Počasnemu Mine 2003, ki bo potekalo od sobote, 24.5.2003, do nedelje, 25.5.2003 v širši okolici Velenja. Zbor ekip bo ob 09.00 uri v Velenju (točen kraj bo znan naknadno). Udeležiš se ga lahko z mešano pet člansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in ostalih taborniških veščinah. Polnoletni udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila staršev. Tekmovanje bo potekalo po pravilih ŠTPM-a, ki jih je izdal RJZ (januar 1998). Opozarjamo na nekaj točk: ■ Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah: Baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1986 - 1989, Seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1985 in starejši. ■ Kategorije niso ločene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali grčico pa se ekipi prišteje 25 točk (ženska ekipa = +125 točk). ■ Ekipe spijo v šotorih, ki jih prinesejo s seboj (iz zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator). ■ V primeru kršenja taborniškega kodeksa bo ekipa diskvalificirana. Oprema za ŠTPM, je: kompas, prva pomoč, šotor, armafleks, spalna vreča, kotliček in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj lačne), pribor za opravljanje nalog na kontrolnih točkah, zaželen je tudi glasbeni inštrument ... Tudi letos podeljujemo pokal FERKO za najboljšo ekipo v vseh pogledih -pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujočih ekip. Štartnina znaša 12.000 SIT na ekipo in zajema stroške organizacije, hrano (sendvič in pijača na kontrolni točki v soboto, ter sestavine za pripravo obroka in kruh, kosilo v nedeljo), našitke, majice in nagrade za najboljše ekipe ... Za rod, ki bo imel dve ali več ekip, bo popust na vsako ekipo 3.000 SIT, kar pomeni, da se ekipam zniža štartnina na 9.000 SIT!!! Prijave pošljite do 16. maja 2003 na naslov: Primož Vrabič, Šercerjeva 7, 3320 Velenje (telefon: 03 5865 588), (GSM: 031 674 955) ali (e-mail: vrabic@email.si ). V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe. Prijava velja samo ob predložitvi potrdila (fotokopije) o plačani štartnini, ki jo nakažite na transakcijski račun št.: 03176-1000008467. Za drugačen način plačila se dogovorite s kontaktno osebo. Naloge, točkovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na internet strani:http://rjz.rutka.net KANDIDACIJSKA KOMISIJA Kandidacijska komisija, ki jo je za izvedbo volitev imenovalo starešinstvo ZTS na 7. seji, 6.12.2002, ugotavlja, da odziv na razpis za volitve novih organov ZTS v mandatnem obdobju 2003 - 2006 ni bil zadosten. Komisija se je soglasno odločila, da določi novi rok za oddajo kandidatur do 22.4.2003. Komisija poziva rodove uprave, vodstva območnih zvez in druge organi ZTS, da resno pristopijo k tej odgovorni nalogi, da bi zagotovili normalno delovanje ZTS v prihodnjem mandatu. 26 ^ IZ PRVE ROKE ETNOSTEP Komisija za program za vejo PP Lože 2003 - VABIMO V prejšnji številki Tabora smo vam na kratko predstavili vas Lože in tabor Etnostep, kjer bomo taborniki avgusta letos postali etnologi in raziskovali zgornjo Vipavsko dolino. Če ste članek spregledali oziroma na Etnostep pozabili, naj ponovim nekaj najpomembnejših dejstev. L ETNOSTEP a <$2 Na taboru se bomo spoznali z osnovami etnologije - raziskovali bomo ljudsko kulturo zgornje Vipavske doline: običaje, arhitekturo, prehrano -skratka način življenja v ruralnem okolju. Z dragocenim prostovoljnim delom bomo pomagali domačinom -uredili bomo pešpot od Lož do Goč. Etnologi nas bodo prepričali v učinkovitost raziskovalnih metod: pogovarjanja, fotografiranja, opisovanja, poskušanja ... Končni izdelek bo etnološka razstava, na kateri bomo pokazali izdelke, ki bodo nastali med taborjenjem. Kljub prelevitvi v etnologe pa bomo ostali taborniki - šotorili, preživeli nepozabne večere ob tabornem ognju ... Pa saj vemo, kako noro se imamo PP-ji na taborih Evrokorakov. Tokrat pa še nekaj osnovnih informacij: kaj, kje, kdaj.? Etnostep 2003 bo v Ložah, v od Vipave 3 kilometre oddaljeni vasici. Tabor, vključen v program Evrokorakov, se bo odvijal od 3. do 10. avgusta 2003 na tabornem prostoru, ki ga lahko vidite na sliki. Ne skrbite - ne bomo raziskovali travnika, ampak vse okrog njega. Program je v osnovi namenjen popotnikom in popotnicam, vendar si prizadevamo, da bi omogočili udeležbo tudi grčam. Vse zainteresirane grče boste prav gotovo pravočasno obveščene. Vse dodatne informacije bodo 1. aprila objavljene na spletni strani Rodu mladi bori (http://rmb.rutka.net), kadarkoli pa se lahko obrnete na Tadeja (beo@rutka .net) ali na Andreja (an-drej.rutar1@guest.arnes.si). Torej - smo vas prepričali? Pridite na tabor, kjer obljubljamo neskončno zabave tako med raziskovanjem kot tudi prostim časom. Prijavite se s prijavnico, ki jo dobite na spletni strani http://rmb.rutka.net/akcije/ etnostep2003.htm, ali pa pri načelniku, ki jo je skupaj z razpisom dobil v POROD-u. Rok prijav je 30. april 2003, število mest pa omejeno (30), zato pohitite in si še danes priborite nepozabno izkušnjo. IZ PRVE ROKE ( april 27 V RAZMISLEK Alojzija Korbar Tacar Generalna sekretarka PZS Članek iz Obvestil Planinske zveze Slovenije, letnik 29, številka 3 ZAKAJ ČLANSTVO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE IN KAKŠNO PZS SI ŽELIMO ? Kakor, da je ta ponos nekako zbledel v teku zadnjega desetletja. Vrednote tradicije postopoma zamenjujejo dobrine novega tisočletja, moderne dobe. Je to pot v lepši jutri ? Bomo zaradi tega srečnejši ? Sodeč po porastu kriminala, samomorov, ločitev in odtujenosti med nami, temu ni tako. Vsaka civilizacija se srečuje z rastjo, blagostanjem in zatonom. Bomo obupali in se predali črednemu nagonu glede televizije, računalniških igric, obsedenosti po neskončnih klepetalnicah na internetu? Ali res postajamo drugačni ? Kako to vpliva na bodoči razvoj planinstva ? Naše zdravje je že na meji ogroženosti. V službah sedimo, doma sedimo, na obiskih sedimo. Kdaj pa sploh še hodimo ? Med nakupovanjem. Je to res tisti najlepši del tedna, ko se srečujemo v trgovskih centrih ? Je to tista zapolnitev našega jaza, ki nas napolni z ustvarjalno energijo, da smo lahko v naslednjem tednu v službah ustvarjalni, zadovoljni in kreativni ? Ne verjamem. Ljudje smo motorična bitja. Gibanje nas ohranja ne le fizično, ampak tudi psihično. Kje je lahko lepše doživetje popolnosti, raznolikosti in moči, kot v naravi ? Veter v laseh, vznesenost na vrhu gore in ponos nad samim seboj. Pogled počiva na lepotah doline, išče znana mesta. Spomini, sreča, odgovor na nekoč zastavljeno vprašanje. Naključno srečamo nekdanje prijatelje, znance, sošolce. Mar ni srečanje v naravi mnogo bolj pristno, globlje od sre- Pred leti sem bila večkrat službeno v Švici. Poslovni partnerji so mi razkazali svoj dom, prijatelje in deželo. Težko je opisati tisti ponos, ki je žarel iz njihovih besed, hoje, pogledov, težko prenesti doživeto na papir. Biti Švicar je njim nekaj tako velikega, da sem jih takrat komaj razumela. Priznati pa moram, da sem jih tudi zato še bolj spoštovala. Imeli so nekaj, kar so opisovali predniki. Imeli so domoljubje, spoštovanje do doma, narave in države. Deloma sem to primerjala z občutkom, ki smo ga imeli Slovenci v nekdanji Jugoslaviji. Bili smo Slovenci. Na to smo bili in smo ponosni. čanja v dolini, kjer se nam vedno mudi? Postajamo ena velika družina. Družina ljubiteljev svobode, narave, gorskega sveta, domovine. Kje se čutimo doma ? Tam, kjer smo svobodni. V Sloveniji lahko neovirano hodimo kjerkoli, brez bojazni, da bi za pot potrebovali denar in si tako kupili vodnika, ki nas bi edini lahko peljal na določeno goro. Se kdaj vprašamo, kdo je to pot zgradil, kdo jo vzdržuje; se vprašamo, kdo in kdaj je zgradil planinsko kočo. Bili so časi, ko se je delalo po dvanajst ur šest dni v tednu. Ni bilo helikopterjev, ni bilo motornih žag, ni bilo mobi-telov. Ljudje pa so vseeno gradili svoje domove sredi planin in gora. Bili so ponosni na svojo zemljo, na svojo domovino. Bili so člani planinske družine. Danes se zdi ta čas neskončno daleč, neskončno tuj. Delo brez plačila? Ne, tega pa ne! Tako razmišljanje vodi v samozadostnost. Kdo pa potrebuje še Planinsko zvezo? Le zakaj bi plačevali članarino, če pa lahko koristimo planinsko infrastrukturo brezplačno? Kje so meje? Ali bomo tako samozadostni tudi takrat, ko bomo poškodovani mi ali pa naši najdražji? Bomo pričakovali pomoč Gorske reševalne službe ali pa se vdali v usodo in umrli? Tisto prvo se nam zdi logično, drugo pa nesprejemljivo. Kdo pa plača delo gorskih reševalcev? Kdo plača delo markacistov, kdo skrbi za planinske koče, ki nam nudijo zavetje in s tem tudi preživetje? Tukaj je potrebno veliko denarja, ki našim srčnim možem povrne le stroške, ne da pa dohodka in končno življenja. Pomislimo na to takrat, ko plačamo članarino in smo s tem tudi člani planinskih društev in zveze, z vsemi pravicami ter častnimi obvezami. Bodimo ponosni na to. Povabimo v svoje vrste tudi prijatelje, da bomo skupaj gradili na temeljih zgodovine planinstva in uživali v sadovih skupnega dela. Le dobro sodelovanje nas vseh, vodi k temu, kar si vsi želimo - sodobno organizirano Planinsko zvezo Slovenije - ki bo tudi zaradi nas in mi zaradi nje. 28 ^ STROKOVNO ORIENTACIJA Permanentne GPS postaje v Sloveniji Pepl Diferencialna metoda določitve lege z GPS omogoča uporabniku znatno boljše rezultate. Za to metodo vedno potrebujemo dva sprejemnika in da se izognemo nakupu dveh sprejemnikov, nam pomagajo t.i. permanentne (stalne) GPS postaje. Pri določitvi lege s pomočjo GPS sprejemnika na natančnost določene lege vpliva izbira sprejemnika in pa metoda meritve. Za geodetsko natančnost potrebujemo profesionalne, drage sprejemnike in dolgotrajne meritve, za vsakdanjo orientacijo po terenu pa nam zadovoljivo natančnost nekaj metrov tudi z najpreprostejšimi sprejemniki omogoči diferencialna metoda. Diferencialna metoda izkorišča dejstvo, da je vir večine pogreškov pri posamezni meritvi odvisen od geometrije ter po-greškov vidnih satelitov in lastnosti atmosfere. Na nekem omejenem območju so ti vplivi enaki. Pri diferencialni metodi zato postavimo prvi sprejemnik na točko z znanimi koordinatami in razlika med znanimi in izmerjenimi koordinatami pomeni pogrešek meritve. Z drugim sprejemnikom se lahko premikamo po zemljišču in vsakokrat- no meritev »popravimo« z izračunanim pogreškom s prvega sprejemnika. Za sprotno upoštevanje pogreškov potrebujemo še neposredno radijsko zvezo med obema sprejemnikoma. Ker je za večino uporabnikov neracionalno pred meritvijo postavljati sprejemnik na neko znano točko, se je uveljavila praksa, da se na znanih točkah na določeni oddaljenosti postavijo stalno delujoči GPS sprejemniki, ime- STROKOVNO ( april 29 novani permanentne referenčne GPS postaje. Gostota teh postaj vpliva na natančnost meritev, vendar lahko meritve z natančnostjo enega metra zagotovimo že s postajami z medsebojno oddaljenostjo največ 70 km. Takšno omrežje deluje že v večini evropskih in drugih razvitih držav. Slovenija je pri začetnih korakih nekoliko zastala, sedaj pa permanentne postaje postavljajo tako državna geodetska služba kot tudi nekatera podjetja. Naloge državne geodetske službe v Sloveniji opravlja Geodetska uprava Republike Slovenije, pri vzpostavitvi mreže permanentnih GPS postaj pa strokovno sodelujeta Geodetski inštitut Slovenije in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, ob sodelovanju nekaterih podjetij. V prvi fazi bo na območju Slovenije vzpostavljenih 5 permanentnih postaj, v drugi fazi pa predvidoma še 10. Razporeditev postaj je razvidna iz slike. Prva izmed permanentnih postaj je bila postavljena v Ljubljani na Litijski cesti in je tudi vključena v sistem postaj evropske mreže. Tej sta sledili postaji v Mariboru in Črnomlju, ki prav tako že redno delujeta. V letošnjem letu bosta postavljeni še preostali dve postaji iz prve faze, prva na pomolu v Kopru in druga v Bovcu. Te postaje bodo poleg računanja popravkov za GPS meritve namenjene še mnogim drugim nalogam, kot meritvam pomikov litosferskih plošč, meritvam težnosti in podobno. Za redno delovanje postaj skrbi Služba za osnovni geodetski sistem, ki tudi preko spleta omogoča vsem uporabnikom dostop do korekcijskih parametrov - popravkov za njihove opravljene meritve. Do teh korekcij je mogoče dostopati tudi s pomočjo mobilnih telefonov, ki omogočajo podatkovni prenos. Poleg permanentnih postaj, za katere skrbi državna geodetska služba, pa je v Sloveniji še več samostojno delujočih permanentnih GPS postaj. Postavila so jih posamezna podjetja, ki praviloma ponujajo korekcijske parametre kot del skupne usluge ali proizvoda. Takšne postaje so v Kopru, Žalcu, Ljubljani in morda še kje. Z dosedanjimi postajami zahtevana gostota 70 km sicer še ni dosežena, vendar je tudi na večji oddaljenosti od permanentne postaje meritev, pri kateri upoštevamo korekcijo, mnogo natančnejša od meritve brez korekcije. Posebej zato, ker pri gibanju po terenu ne potrebujemo metrske natančnosti, tudi natančnost nekaj metrov je povsem dovolj. 30 ^ ) STROKOVNO FILATELIJA Tone Simoncic Prve taborniške znamke Mafeking 1900 Lani je bilo sto let od začetkov Setonovega gozdovništva. Svetovna filatelija te obletnice ni posebej obeležila, le v Ljubljani smo izdali spominsko kuverto in priložnostni poštni žig. Že čez nekaj let pa bomo po vsem taborniškem svetu proslavljali stoletnico skavtstva lorda Baden-Powella, menda na jamboreeju v Londonu. Taborniških (skavtskih) znamk je kar nekaj že izšlo; okrog 350 dežel na svetu se je že vpisalo v seznam izdajateljev taborniških znamk. Še večje je število dežel, ki so določen taborniški dogodek proslavile s poštnim žigom ali ovojnico. Zato velja posebna pozornost prvi znamki, na kateri se je pojavil lik ustanovitelja skavtstva - lorda Baden-Po-wella, čeprav tedaj še nihče ni vedel za mladinsko gibanje - skavtstvo. Mislim na znamke, ki so izšle leta 1900. Cape of good Hope (Rt dobrega upanja) v Južni Afriki je postal znan po Burskih vojnah, v katerih je od 11. oktobra 1899 do 16. maja 1900 sodeloval tudi polkovnik Baden-Powell. Bil je poveljnik mesteca Mafeking (danes Mafi-keng), ki so ga oblegali Buri. Mafeking je mesto v provinci Bec-huanaland, kasnejša Botswana. Buri so bili nizozemski kmetje, potomci nizozemskih, spodnjenemških in hugenot-skih kolonistov v Južni Afriki. Leta 1806 so Kapland zavzeli Angleži, Buri pa so se umaknili na sever in ustanovili svobodno državo Oranje, Natal in Trans-val. Tedaj se je namreč razvnela tako imenovana Burska vojna med Veliko Britanijo in Burskima državama Oranje in Transval. Lastniki sužnjev, Buri se niso strinjali z liberalno britansko politiko, ki je želela odpraviti suženjstvo. To nasprotovanje je tlelo že od leta 1836 dalje in se je končalo na prehodu devetnajstega v dvajseto stoletje. Klub vdaji glavnine burske vojske leta 1900, so se boji nadaljevali do leta 1902, ko sta uporni državi postali britanski koloniji. V vojnih razmerah večina služb težko deluje, tudi delovanje pošte je bilo okrnjeno, je pa delovalo. Baden-Powell je iz obleganega mesta pošiljal domače fantiče s pošto. Menda so uradne znamke pošle in je zato Baden-Powell tvegal in natisnil "svoje". V Veliki Britaniji so se na uradnih poštnih znamkah pojavljali lahko le liki vladarjev, v glavnem kraljice, nikakor pa liki še živečih oseb. Za take prekrške je grozila celo smrtna kazen. Svojemu oblikovalcu in tiskarju STROKOVNO ( april 31 kapitanu Greenerju je polkovnik Baden Powell naročil naj iz fotografije fotografa D.Taylorja izdela predloge za znamko z njegovim portretom.Tako so nastale tri znamke, ki so jim prilepili ime »skavtske znamke«. S tiskanjem novih znamk so imeli s tedanjimi delovnimi pogoji in obstoječo tehniko kar precej težav. V mestu Mafeking so najprej štirinajst znamk Rta dobrega upanja preti-skali z napisom MAFEKING BESIEGED (Oblegani Mafeking), zatem so izdali še tri znamke z značilnostmi priložnostnih znamk. To so znane "skavtske znamke". 7. aprila 1900 je v nakladi 6.072 znamk v polah po dvanajst izšla znamka za 3 penije s podobo polkovnika Ba-den-Powella. Znamka je široka 18,5 mm. 10.aprila pa sta izšli še znamki za 1 peni, na kateri je motiv »major Warner Goodyear, poljski pismonoša na kolesu« (naklada 9.476 znamk), na znamki za 3 penije pa je izšla 21 mm široka znamka s portretom Baden-Powella (naklada 3036 znamk). Prva znamka s portretom Baden-Powella je bila slabše izdelana, zato so jo nadomestili z drugo večjo. Znamke so tiskali v tehniki »blueprint« - fotografsko, zato so vse znamke prusko modre barve, velikosti znamk, zobčanje in kvaliteta papirja so neenotni. Zaradi primitivne tehnike tiska, bolje rečeno kopiranja v tehniki razmnoževanja načrtov (podobno ozalid) so znamke težko razpoznavne. Katalog Michel te znamke uvršča k znamkam Rta dobrega upanja kot britanska pomožna izdaja. Znamke sodijo med redkejše, v avkcijskih katalogih jih zato tudi redkeje zasledimo. Zelo iskana so tudi originalna pisma z omenjenimi znamkami in predvsem s pismi Baden- Powella. Cene so temu primerne. Pomembno je omeniti, da je vodja branilcev Baden-Powell po 219 dneh obleganega Mafekinga uspel pregnati Bure in obdržati mesto. Postal je narodni junak in verjetno so zato "pozabili" na njegovo predrznost, ko je dal sebe natisniti na znamke. Starejši taborniki-filatelisti uvrščajo omenjene tri znamke (ali pa le dve s portretom Baden-Powella) med skavtske, čeprav so izšle sedem let prekmalu ... Ampak vseeno, je pač ustanovitelj skavtstva na njih! Uradni katalogi pa teh znamk ne priznavajo za skavtske. BePe je kasneje dejal, da je bil njegov štabni kurir Warner Goodyear njegov prvi skavt. Kot posebnost pa le velja, da je znamka kolesarja Goodyearja prva v zbirki s kolesarsko tematiko. Češkoslovaška 1918 Bolj zanimive so poštnemu prometu namenjene skavtske znamke, ki so jih ob koncu prve svetovne vojne izdali na Češkem. Monarhija Avstro-Ogrska je razpadla in z njo tudi njen sistem. Pošta niti druge oblike prenosa sporočil še niso delovale. Tako je vodja skavtov Roessler Orovsky organiziral uraden prenos pošte med mestno hišo, policijo, parlamentom, praškim gradom in že- 32 ^ ) STROKOVNO lezniško postajo češkoslovaške prestolnice Prage. Skavti so bili že od 28.okto-bra 1918 po 24 ur dnevno na voljo oblastem za prenos sporočil. Zato jim je državni narodni komite 7. novembra 1918 priznal pravice za prenos pisem in kartic s sporočili. S tem je tudi uradno potrdil njihov obstoj in delo v novi svobodni samostojni državi. 7.novembra 1918 sta izšli znamki za 10 haleru (modra) in 20 haleru (rdeča). Na zgornjem delu znamke je napis "POŠTA ČEŠKYCH SKAUTU" na spodnjem pa "VE SLUŽBACH NARODNI VLA-DY" (pošta čeških skavtov, v službi ljudske vlade), znamke so žigosali z gumijastim žigom "N.V." (Narodna Vlada) ali "POŠTA SKAUTU". Kliše za tisk v reliefu je bil izdelan le za en kos, zato ni na primer, niti dvojčkov, četverčkov, bloka ali pol ... Kliše za znamko 10h so uporabili tudi za tisk dopisnic, ki pa so zelo redke, kliše za 20 h pa za pisma. Kurirji so se na pisma podpisovali, vpisovali so jih tudi v dnevnik, kuverte pa so morali podpisane s strani naslovnika vrniti v glavni urad kot dokaz, da je bila pošta dejansko izročena. Na pisma so z roko vpisali tudi datum dostave. Skavt-ska poštna služba je trajala od 7. do 25. novembra 1918 21. decembra 1918 je bil za predsednika Češkoslovaške izvoljen filozof in državnik Tomaš Garrigue Masaryk (1850-1937). Od leta 1917 je bil predsednik češkega narodnega sveta v Parizu, leta 1918 pa je odločilno sodeloval pri ustanovitvi neodvisne češkoslovaške republike in bil njen predsednik v času od 1918-1935. Tedaj so 600 serij znamk pretiskali z žigom "Prijezd presidenta Masaryka" - za enodnevno uporabo! Obstajajo tudi narobe tiskani pretiski. Potem je začela obratovati redna državna pošta. Obe znamki so natisnili v nakladi 30.000 serij. Zaradi majhne naklade zelo redko naletimo na znamke na pismih, žigosane z okroglim žigom z dvojnim mostom ali nepoštnim ovalnim žigom. Nekateri filatelisti obravnavajo ti dve znamki po poluradno izdajo. Obstaja kar veliko število znamk za deset in dvajset halerov v raznih barvah - kot poskusni odtisi. Prva serija znamk je izšla na sivkastem papirju in z rumenim lepilom. 7.decembra 1918 so ponatisnili obe znamki na belem papirju z belim lepilom. Leta 1968 so ob "praški pomladi" ponatisnili omenjeni znamki v sodobnem tisku. To serijo znamk uvrščamo v zanimivo skavtsko poštno zgodovino, ki je za češke skavte trajala slabe tri ted- Siam 1920 20. jamboree WOSM je bil na Tajskem. Siam, današnja Tajska, se je že leta 1920 vpisal v taborniško filatelistič-no zgodovino kar po več zanimivih »prvih dogodkih«, ki jih velja vsaj malce obnoviti. Baden Powell je kmalu po odmevnem poskusnem taboru otrok leta 1907 začel s svojimi številnimi potovanju po svetu in seznanjati ostale dežele o pomenu skavtizma za vzgojo mladega človeka. Tako ga je z veseljem sprejel tudi siamski kralj Rama VI, ki je bil prvi predsednik državne skavtske organizacije. Kmalu po obisku Baden-Powella v Siamu so tam v pomoč skavtskemu gibanju obstoječe znamke pretiskali z znakom tigrove glave in napisi v angleščini ali siamščini (Scout s Fund) -pomoč skavtom. Pretiskali so skupno 19 znamk in devet dopisnic. Februarja 1920 so v črni barvi pretiskali znamke, ki so izhajale v letih 1906-1920: Tip I: (2s+3s, 3s+2s, 15s+5s, 1t+25s,5s na 6s+20s,10s na 12 s + 5s) in z drugim žigom Tip II: (2s+3s, 3s+2s, 15s+5s, 1t+25s, 10s na 12s +5s, 5s+20s) Decembra 1920 pa so s tretjim ko- STROKOVNO ( april 33 vinskim žigom (v modri ali rdeči barvi) pretiskali sedem znamk, ki so vse izšle leta 1920 in imajo podobo kralja Vijira-yudh: Tip III: (2s, 3s, 5s, 10s, 15s, 25s, 50s). Podobno kot velja za znamke iz začetka prejšnjega stoletja, so tudi omenjene zelo različne glede barve papirja, točnosti pretiskov, barvnih odtenkov itd. Precej je zanimivih znamk s preti-ski na kuvertah in jih redkeje srečujemo na avkcijah. Obstajajo ponarejeni odtisi tretjega tipa pretiskov na kuvertah in tudi na dopisnicah. Omenjene tri serije znamk so prve, ki so jih pretiskali s skavtsko vsebino. So pa tudi prve znamke (tipa II in III), ki vključujejo v poštnini tudi denarno pomoč za razvoj skavtstva v državi. In še tretje prvenstvo: to pa so DOPISNICE s pretiskom v počastitev skavtstva v državi. Ni izšla znamka s skavtskim motivom ali v počastitev skavtskega dogodka, pač pa so s pretiski popularizirali Baden-Powellovo gibanje. Tega leta je bil v Londonu prvi svetovni jamboree, ki se ga je udeležilo okrog 8.000 skavtov iz 33 dežel. Zato se je Baden-Powell povezoval z državniki iz raznih dežel, da bi omogočili sodelovanje svojih skavtov na tem srečanju. Leta 1920 Anglija niti druge države, kjer je obstajalo skavtsko gibanje, niso izdali skavtske znamke,. Šele ob četrtem jamboreeju na Madžarskem leta 1933 so organizatorji izdali serijo petih znamk z enakimi motivi in različnimi vrednostmi. Pošta poljskih skavtov Posebno mesto v taborniški in tudi filatelistični oziroma zgodovini pošte pripada dogodku iz časov nemške okupacije Varšave, glavnega mesta Poljske. Varšava je bila pojem za srdit odpor proti Nemcem, ki so se zverinsko lotili uničevanja ljudi. Svetovno znana je skavtska pošta, ki je delovala med varšavsko vstajo na Poljskem od 4. avgusta do 10. Septembra 1944. Skavti so prenašali pošto in v te namene izdelali deset žigov: prva dva iz krompirja, ki pa sta se kmalu izrabila. Naslednje tri poštne žige so izrezljali iz lesa, ki pa so se tudi hitro izrabili. Naslednjih pet žigov pa so izdelali iz gumijastih podplatov čevljev. Pošta je odlično delovala kljub številnim žrtvam, trpljenju itd. Guinessova knjiga o posebnostih v fila-teliji omenja, da sta prva dva, torej krompirjeva, žiga (sicer uradno priznana kot poštna žiga!) gotovo najcenejša poštna žiga v zgodovini pošte ... 34 ^ ) STROKOVNO EKOLOGIJA Bistra voda Ko se je človeku prvič odprl pogled na Zemljo iz vesolja, se je zdelo, da je naš planet moder. Zemlji da modro barvo voda, ki je za življenje nujno potrebna. Kljub temu, da imamo vode dovolj, se srečujemo z resnimi težavami pri tem naravnem viru. Porazdelitev vode 95% vode na Zemlji je slane in neuporabne za pitje ali namakanje polj. Čeprav te vode ljudje ne moremo piti, je zelo pomembna, saj v njej živijo tudi plankton in alge, ki proizvajajo tri četrtine kisika v zraku. Preostalih 5% je sladka voda, pa še te je večji del led. To vse pomeni, da je za pitje in namakanje polj uporabno manj kot 3% vse vode na Zemlji. Druga težava je v tem, da je voda neenakomerno porazdeljena, saj na nekaterih področjih vlada suša, drugod pa je dežja toliko, da reke poplavljajo. Kako vodo onesnažujemo Industrija in družba uporabljata reke in jezera kot odlagališča svojih odpadkov. Kmetijstvo pa onesnažuje vode z uporabo umetnih gnojil in kemikalij. Žveplov dioksid in dušikov oksid, ki ju »proizvajata« industrija in avtomobili so s svojim onesnaževanjem glavni vzrok kislosti. Onesnažujeta ozračje in kot kisel dež onesnažujeta nase vode. Jezera in reke postajajo bolj in bolj kisla in v njih umira življenje. Kako lahko kislim jezerom pomagamo! Eden od načinov, da se stanje jezera vsaj začasno izboljša, je postopno nasipavanje apna. Nekatere skupine mladih so že poskusile "posvojiti" zastrupljeno jezero. Naredili so teste, s katerimi so določili kislost in stanje jezera, nato pa prevzele odgovornost zasipavanja z apnom. To je dolgotrajna in odgovorna naloga, zato se je glede nje treba dogovoriti s pristojnimi organi. STROKOVNO ( april 35~ Kaj povzroča kislost vode STOPNJA KISLOSTI Nevtralno pH 7 10 krat preveč kislo pH 6 100 krat preveč kislo pH 5 1000 krat preveč kislo pH 4 10 000 krat preveč kislo pH 3 VPLIVI Jezero je nevtralno in kislost nanj ne vpliva. Nekatere ribe se ne morejo razmnoževati. Zmožnost bakterij in drugih mikroorganizmov za razkrojevanje odmrlih rastlin in živali se je drastično zmanjšala. Mnogo vrst rastlinskega planktona odmre. Mnogo vrst rib pogine. Vse ribe poginejo, ker ne morejo več dihati. To kislo jezero so pmdravili člani taborniškega voda iz Littletowna. Iz knjige Pomagajmo ohraniti svet, ZIS1334 KREATIVNO 36 ^ ) STROKOVNO ASTRONOMIJA Primož OZRIMO SE V NEBO Prehod merkurja čez sončevo ploskev Merkur je od vseh planetov Osončja Soncu najbližji in je v povprečju od njega oddaljen 58 milijonov kilometrov. Sonce obkroži že v 88-ih dneh. Po svoji velikosti in masi je prej podoben Luni kot Zemlji, saj njegov premer meri manj kot 5 tisoč kilometrov. Ubežna hitrost z njegove površine znaša 4,3 km/s in je premajhna, da bi mogel obdržati omembe vredno atmosfero. Tudi površina je bolj podobna Luni, saj ga prekriva ogromno število kraterjev. Največja težava, s katero se srečamo pri opazovanju Merkurja je, da ga nikdar ne moremo opazovati na popolnoma temnem ozadju. Čeprav je svetel kot najsvetlejše zvezde, ga lahko opazujemo le nekaj dni v letu in sicer takrat, ko je od Sonca navidezno najbolj oddaljen. Še bolj redko pa imamo možnost Merkur opazovati kot temno piko na Sončevi ploskvi ... Zadnji prehod Merkurja čez Sončevo ploskev se je zgodil 5. novembra 1993, a pri nas žal ni bil viden, saj je bila pri nas v času prehoda noč. Zadnji viden prehod Merkurja iz naših krajev je bil 12. novembra 1986 in sicer smo lahko opazovali le zadnji dve minuti prehoda Merkurja čez Sončevo ploskev takoj po Sončnem vzhodu. Naj vas spomnim, tiste, ki ste žrtvovali tisti dan kako uro spanja ali več, da je takrat segala v Ljubljani megla do višine 700 m in izbira lokacije za opazovanje ni bila ravno enostavna, saj je v višinah že ležal sneg. Tudi 9. novembra 1973 je Merkur prečkal Sončevo ploskev, vendar boste za detajle o tem prehodu morali povprašati kakega starejšega ljubitelja astronomije. Povprašali boste ali potem Merkur lahko samo v novembru prečka Sončevo ploskev. Največkrat je res tako, sem in tja pa tudi v maju, tako kot na primer letos. Merkur bo prečkal Sončevo ploskev 7. maja. Iz Slovenije pa bomo lahko opazovali celoten prehod (če bo le vreme naklonjeno). Začetek prehoda se začne ob 7h 15min, konča pa ob 12h 36min. Prehoda ne bomo mogli opazovati s prostimi očmi. Za opazovanje bomo potrebovali daljnogled ali teleskop. TODA POZOR !!! Nikoli ne glejte direktno v Sonce !!! Se manj pa ga opazujte skozi daljnogled ali teleskop, če nimate ustreznega filtra, saj lahko povzroči trajne poškodbe na očeh. Daljnogled ali teleskop bomo uporabili le posredno. V Sonce usmerjen daljnogled ali teleskop naravnan na »neskončno« bomo dobro pričvrstili, namesto oči pa bomo uporabili bel papir, ki nam bo služil kot zaslon. Merkur bo viden na papirju (zaslonu) kot majhna temna pika, ki se bo počasi pomikala preko svetle Sončeve ploskve. Morda bomo poleg Merkurja na Soncu opazili tudi številne sončne pege, ki so včasih lahko celo večje od črne pike, ki jo bo ustvaril Merkur. Vendar ni nevarnosti, da bi Merkurja zamenjali za pego. Merkur bo imel tako tipično okroglo obliko z ostrimi robovi, pa še pomikal se bo preko Sonca, da ga ne boste mogli zamenjati. Če se opazovanje izjalovi, bodo še priložnosti. Prehod Merkurja bomo lahko opazovali še 8. novembra 2006 in 9. maja 2016, še bolj atraktiven pa bo prehod Venere, ki se bo zgodil 8. junija 2004, kar se bo zgodilo prvič po letu Prehod Merkurja čez Sončevo ploskev STROKOVNO ( april 37 1882, torej prvič po več kot 120-ih letih. Več o tem dogodku bomo še pisali v Taboru ... berite Tabor ! OKULTACIJA Okultacija je pojav, ko Luna ali kako drugo nebesno telo prekrije drugo, bolj oddaljeno telo. Luna na primer lahko navidezno prekrije planete in zvezde. Čeprav se nam zdi, da je planetov in zvezd na nebu veliko in da je Luna velika, pa do pojava, da Luna prekrije kako svetlejšo zvezdo ali planet ne pride ravno pogosto. Posebej zanimive so okultacije zvezd, saj zvezde ugasnejo in se prižgejo v trenutku, saj so tako daleč, da tudi v najmočnejših daljnogledih svetijo kot točke. Prav okultacije najbolj pripomorejo k točnemu merjenju položaja Lune v danem trenutku. Dne 18. aprila bo zanimivo opazovati okultacijo zvezde Alpha v ozvezdju Tehtnica, ki sodi med svetlejše zvezde našega neba. Če Luna ne sveti v njeni bližini, jo zlahka opazimo s prostimi očmi. Za opazovanje okultacije pa bomo morali poseči po daljnogledu, posebej ker bo dan prej nastopila polna luna. Zvezda bo izginila za Luno ob 2h25m ponovno pa bo pokukala izza ZNANE IZJAVE Čim večje so izkušnje, tem manjše so ambicije. (Leopold R. NOWAK) Večina ljudi bi uspela v majhnih stvareh, če jih ne bi ovirale velike ambicije. (H. W. LONGFELLOW) Lune ob 3h32m. Posebej slednje bo bolj zanimivo, saj se bo zvezda pojavila izza temne strani sicer skoraj polne Lune. Takole - na primer, lahko pričvrstimo daljnogled za opazovanje Sonca in pojavov na njem. Na zaslonu (belem papirju) se v primeru, če imamo daljnogled, pojavita dva Sonca. LUNINE MENE Mlaj 01. 04. 2003 ob 21:21 Prvi krajec 10. 04. 2003 ob 01:41 Polna luna 16. 04. 2003 ob 21:37 Zadnji krajec 23. 04. 2003 ob 14:20 Mlaj 01. 05. 2003 ob 14:16 Prvi krajec 09. 05. 2003 ob 13:53 VZHODI IN ZAHODI SONCA 1.04. Vzhod: 06:43 1.05. Vzhod: 05:50 Zahod: 19:30 Zahod: 20:09 15.04. Vzhod: 06:17 i5.05.Vzhod: 05:30 Zahod: 19:48 Zahod: 20:27 Področje delovanja: območje celotne Kočevske občine Leto ustanovitve: 1998 Število aktivnih članov: 76 Struktura rodu: 4 vodi MČ, 3 vodi GG, Klub PP in Grč Ime in priimek najbolj zagrizene članice rodu: Jeanette Hrovat, Cvišlerji 43, 1330 Kočevje, jeanette.hrovat@guest.arnes.si S Simbolika rodovega imena Območje Kočevske je med drugim poznano po mogočnih ohranjenih gozdovih in pragozdovih, kjer poleg številnih redkih živali prebiva tudi veliko rjavih medvedov (tale na fotografiji na žalost živi v ujetništvu). STROKOVNO ( april 39 KOSOBRIN NAVADNA GLISTOVNICA (Dryopteris filix-mas (L.) Schott.) Je praprot z močno koreniko, ki je tik pod površjem zemlje in jo obdajajo rjavi poganjki listnih pecljev. Mladi listi so spočetka zaviti in se počasi razprostro. Pahljača je dvojno pernata. Po listnih pecljih in nad žilicami so rjave luske. Lističi so deljeni na majhne nazobčane krpice. Na spodnji strani so na obeh straneh vidna trosišča. V njih so trosovniki s trosi. Zraste do višine 150 cm. Vonj korenike je poseben in zoprn. Okus je sladikast, malo grenak in trpek.Trosi zorijo od junija do avgusta. Raste po vseh gozdovih po Evropi do višine cca 2000 metrov. Rastlina je za prehrano užitna dokler je mlada in ko se listi ne razprostro. POSEBNO OPOZORILO Učinkovine: vitamin C, karotin, filicin in filmaron ( strupa za živce v koreniki), albaspidin, floraspin, aspinol, škrob, sladkor, mastno olje za juhe, prikuhe, solate, odpravlja trakuljo ( v zdravilne namene se prej pogovori z zdravnikom) Recepti Juha Potrebujemo 20 dag mladih poganjkov glistovnice, 1 malo čebulo, 1 strok česna, 0,5 dcl belega vina, 2 žlici olja, 2 žlici moke, 4 žlice kisle smetane, sol in poper. Priprava: Mlade poganjke očistite svetlih ovojnih lusk, operite in kuhajte 10 minut v 1 litru malo soljene vode. Kuhane poganjke na drobno narežite in jih dajte nazaj v vodo v kateri so se kuhali. Na segretem olju prepražite na drobno narezano čebulo, dodajte moko in ob mešanju malo prepražite. Dolijte vino in zalijte z juho iz praproti. Na lahkem ognju kuhajte nekaj minut, pred juho postrežete jo posolite in popoprajte po okusu, vmešajte na drobno narezan česen in kislo smetano. Špageti z omako Potrebujemo V kg praprotnih poganjkov, 15 dag gob, 8 dag masla, 4 stroke česna, 2 dcl sladke smetane, V kg špagetov, sol in poper. Priprava: Mlade poganjke praproti očistite svetlih ovojnih lusk, operite in jih narežite na večje kose. Gobe očistite in jih narežite na koščke. Česen na drobno narežite in ga na raztopljenem maslu prepražite, dodajte gobe in praprot. Na majhnem ognju pražite približno 20 minut. Na koncu posolite, popoprajte in dodajte sladko smetano. Špagete skuhajte v slani vodi, odcedite in jih zmešajte z omako iz praproti in gob. Zraven lahko ponudite tudi solato iz regrata in otavčiča. Uporabnost: 40 ^ ) STROKOVNO MEDNARODNE Nina Svež veter v Kanderstegu Mednarodni skavtski center Kandersteg je decembra lani dobil novo direktorico. Starega znanca Johna Moffata, ki se po 10 letih dela sprošča na potovanju okoli sveta (nazadnje so ga videli na Novi Zelandiji), je zamenjala simpatična Nizozemka Miriam Herzberg. Najbolj nenavadno pri novi direktorici pa je to, da je prvič v življenju prišla v Kandersteg, ko so jo izbrali za direktorico! Miriam je postala članica nizozemskih skavtov pri osmih letih in je bila aktivna skavtinja in vodnica do 21. leta, od takrat pa je še sodelovala kot članica mednarodnega osebja na niziozemskih državnih zletih in na svetovnem skavtskem jamboreeju leta 1995 na Nizozemskem Prav izkušnje pri tabornikih in veselje do dela z ljudmi so Miriam vodile pri izbiri študija. Študirala je namreč delo z mladimi in vodenje neprofitnih organizacij v Amsterdamu. Tam je 31-letna Nizozemka 6 let delala z mladimi, zadnja štiri leta pa je tudi vodila mladinsko organizacijo. Z Mišo sva jo srečali v Luksemburgu in jo prosili za kratek pogovor. Zakaj si se odločila, da postaneš direktorica Kanderstega? "Že dolgo časa sem si želela delati v tujini. Švica je bila ena izmed možnosti, toda nikakor ne edina. Ko sem izvedela za prosto mesto v Kanderstegu, se mi je zazdelo, da je to moja priložnost. Imela sem prave izkušnje za to delo in zelo me je zanimala mednarodna dimenzija. Tudi moj mož je bil navdušen nad to priložnostjo in se je celo odločil, da se odreče svoji začasni zaposlitvi, zato da lahko skrbi za najinega štiriletnega sina." Kaj ti je najbolj všeč v Kanderstegu? "Delo in življenje v Kanderstegu ima toliko prednosti, da bi lahko popisala cel list. Uživam v delu z mednarodnim prostovoljnim osebjem. Vsi so visoko motivirani in polni navdušenja. Rada tudi spoznavam nove člane osebja in goste s celega sveta, se učim od njih in o njihovi kulturi. Všeč mi je tudi izziv, da skušam center še izboljšati in ga narediti še bolj aktivnega. Zanimivo se je bilo tudi preseliti iz Amsterdama v majhno vasico - je zelo prijetno in lepo. Obožujem te čudovite gore in počutim se že kot doma. Vas je tako majhna, da se vsi poznajo med sabo in nikoli se ne počutiš kot tujec." Kakšne spremembe lahko pričakujemo z novim vodstvom v Kanderstegu? "Center se kar naprej razvija in raste. V naslednjih letih bomo morali precej graditi in prenavljati. Poleg tega pa bomo morali poskrbeti tudi za večjo varnost. Ker sem se veliko ukvarjala z vodenjem ljudi, bom spremenila nekaj stvari tudi pri organizaciji osebja in kadrovski politiki centra. Seveda pa bo za nas največji izziv praznovanje 100-let-nice skavtstva leta 2007. Tisto leto naj bi bilo za naše goste še posebej nepozabno." STROKOVNO ( april 41 Zakaj predlagaš, naj postanemo člani mednarodnega osebja v Kanderstegu? "Biti član mednarodnega osebja v Kanderstegu pomeni edinstveno priložnost izkusiti delo v edinem svetovnem skavt-skem centru. Tu se boste veliko naučili o mednarodnem skavstvu, se spoznali in spoprijateljili s številnimi skavti z vsega sveta. Čeprav vas čaka veliko napornega dela, to ne bo pretežko, saj si ga boste delili z ostalimi v skupini. Tukaj lahko vsak najde lastno čarobnost in deli svoje sanje z drugimi." Možnost prostovoljnega dela v Kanderstegu Mednarodni skavtski center Kandersteg se skriva v vasici Kandersteg v švicarskih Alpah 65 km južno od Berna. Leta 1923 ga je ustanovil lord Baden-Powell, ki je sanjal o kraju, kjer bi se srečevali vsi skavti. Osebje se deli na kratkoročno in dolgoročno. Kratkoročno osebje pride v Kandersteg za 3 mesece decembra, marca, junija in septembra. Njihovo delo je raznoliko, največ pa jih potrebujejo poleti (23), v ostalih sezonah pa približno 6. Za delo kot član kratkoročnega osebja v Kanderstegu moraš izpolnjevati le tri pogoje: 1. Biti moraš aktiven(vna) član(ica) Zveze tabornikov Slovenije s plačano članarino za tekoče leto. 2. Biti moraš star(a) vsaj 18 let na dan prihoda v Kandersteg. 3. Sposoben(bna) moraš biti sporazumevanja v angleščini. Znanje drugih tujih jezikov je zelo dobrodošlo, še posebej znanje nemščine. Več informacij na www.kisc.ch/staff. Sezona Jesen 2003 Zima 2004 Pomlad 2004 Poletje 2004 Začetek dela 14. september 2003 14. december 2003 14. marec 2004 13. junij 2004 Konec dela 13. december 2003 13. marec 2004 12. junij 2004 Rok prijav 15. junij 2003 15. september 2003 15. december 2003 14. september 2004 15. februar 2004 NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK:. ROD:_ ULICA:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana 42 RAZVEDRILO Tadeja Milivojevic Nemanic POPOTOVANJA Popotni bonton Zadnjega v tej seriji člankov bom posvetila popotnemu bonto-nu oziroma potovalni etiki. Tu ni nekih napisanih pravil in vsak popotnik deluje v skladu s svojo naravo in moralo. Mnenja o tem, kaj se spodobi in je prav in kaj ne, se od posameznika do posameznika ze v okviru iste kulture razlikujejo. Še večje razlike pa se pojavijo med različnimi kulturami. Ta članek bo tako govoril o tem, kar se meni zdi prav in kako sama skušam potovati. Potovalna etika zajema mnogo stvari, jaz pa se bom osredotočila le na nekatere očitnejše. Na obnašanje in oblačenje ter fotografiranje. V prvi vrsti nikdar ne pozabi, da si ti obiskovalec in da si ti tisti, ki se mora prilagoditi navadam in kulturi ljudi. Že doma se pozanimaj, kaj je v državi, v katero se odpravljaš, običajno in kaj popolnoma nesprejemljivo. Osnovne napotke dobiš v vodičih, pri drugih popotnikih ali na internetu. S Tjažem se na potovanjih drživa »najinega« pravila, da si v javnosti ne izkazujeva nobenih intimnosti: ni dotikanja, ni držanja za roke, ni poljubljanja. Marsikje so mini krila, kratke hlače in majice brez rokavov nespodobne, če že ne žaljive, zato pazi, da ne boš kazal preveč gole kože. To seveda ne velja za turistična središča, za hotelske komplekse in za resorte. Tam so zahodni način oblačenja sprejeli oziroma so ga vajeni. Pa vendar ti glede oblačenja ni treba pretiravati. V Pakistanu dekletom na primer ni treba nositi burke - to je šotoru podobnega oblačila, ki te pokriva od glave do peta, na obrazu v višini oči pa ima le majhen košček mrežaste tkanine, skozi katerega lahko gleda v svet. Prav pa je, da imajo ramena in telo do stopal zakrita. Pravila o oblačenju so za dekleta bolj stroga, vendar morajo biti tudi fantje pazljivi. V muslimanskih deželah niti moški nimajo golih rok ali nog. Še posebej bodi pazljiv pri obisku sakralnih objektov. Če o svoji obleki nisi povsem prepričan, raje povprašaj naokrog. Čim več fotk naredi takoj, ko prideš v nov kraj. Čez nekaj dni se ti bo vse zdelo že čisto domače (in nezanimivo za slikanje) Pri fotografiranju ne bodi agresiven. Midva za fotko vedno vprašava - v primeru, da slikava ljudi, seveda. To ni nujno vprašanje z besedami, zadostuje že pogled in komaj opazna kretnja. Če nama zaradi kakršnegakoli razloga ne dovolijo, pač ne slikava. Sama si ob tem vedno predstavljam, kako bi se počutila, če bi se nek zame eksotičen popotnik Verjetno tudi midva večkrat kršiva pravila, ne da bi se tega sploh zavedala. Vendar se pogosto zgodi, da se popotniki, ki jih srečujeva obnašajo, tudi za naju popolnoma nesprejemljivo in neustrezno. Na Baliju sva si ogledala pogreb oziroma kremacijo pokojnika. Obiskovalci so na takih dogodkih celo zaželeni, saj domačini verjamejo, da zaradi nepoznavanja običajev lahko zmedejo zle duhove, ki se hočejo polastiti pokojnikove duše. Na tem pogrebu nas je bilo kar nekaj tujcev. Vsi smo bili v sarongih in majčkah. Vsi, razen mladega, vase zagledanega para iz Avstralije. On je imel le kratke hlače, ona pa ultra kratko mini krilce in modrček. Na pogrebu!!! RAZVEDRILO ( april 43 £ Za tole fotko sva za dovoljenje morala vprašati moška spremljevalca pojavil blizu mojega doma in vsevprek začel besno slikati. Fotografiranje je dejansko poseg v osebni prostor. Pa še to si zapomni: vzemi si čas. Še posebej, če si v vasici ali v manjši skupini ljudi. Če jim daš na voljo nekaj minut, da se lahko privadijo na tvojo prisotnost, boš veliko laže prišel do fotke. Pri nama je za fotkanje v principu zadolžen Tjaž. Jaz pa za kontakte z očmi - za pripravljanje terena. Včasih pa se tudi Tjaž prav zavestno odloči, da ne bo fotografiral, da bo samo opazoval in običajno je za to bogato poplačan. Po najinih izkušnjah lahko aparat (ali kamera), če ga potegneš na plan ob ne- NE POZABI! Ti si le opazovalec. pravem trenutku, čisto pokvari atmosfero in razpoloženje. Na kratko smo v tem letu in pol obdelali vse. Zaželim vam torej lahko le veliko časa in nekaj denarja, starim popotnim mačkom razburljiva popotovanja, novim pa dovolj poguma, da se bodo odločili za pot. Kar nekaj časa je trajalo, da sva začela fotografirati ljudi in s tem ne mislim na tiste posnetke, kjer so ljudje majhni kot mravlje. Ne, v mislih imam portrete. Vendar pa se spomnim le enega ukradenega posnetka. Nekje na jugu Kitajske je bilo, v manjšem mestecu bogu za hrbtom. Med "lutanjem" po ulicah sva odkrila zobno ordinacijo. Nič posebnega, če zobozdravnik ne bi uporabljal stroja na nožni pogon. Tik od oknu je bil lociran - s pacientom na stolu in kar nekajkrat sva šla mimo, da sva se prepričala, da je stroj res na nožni pogon. In Tjaž si je zelo želel fotografije. In jo je ukradel. In pri tem bil opažen. Ko sva se hitro oddaljila, je za nama gledal jezen obraz, nama pa je bilo že žal. Nikoli več, sva si rekla. Oblečena v tradicionalna oblačila sem na Baliju žela simpatije TRENUTKI ve Ob reki ali jezeru hočem biti, Od kaplje iz vodnjaka si želim živeti, Včasih si želim, ne da bi mi pognala krila, Le da bi lahko v vodi zadihal in zaplaval kot riba Po toku navzgor... RAZVEDRILO ( april 45 JEŽKOV KOTIČEK Oda življenju Narava nas preseneča na vsakem koraku. Z na stežaj odprtimi čutili jo lahko srkamo vase sleherni dan naših življenj, razumeli je v celoti ne bomo nikoli. Obupno nas bega že preprosta misel, da je nekaj moralo umreti, ker rodilo se je novo. Je to le misel pozabljenega plemena ali veličasten začaran krog, ki tiho, a vztrajno opozarja, da ni življenja brez smrti? Ne bom predolgo ovinkaril, saj bi tale krajši uvod utegnil izzveneti preveč morbidno ali celo filozofsko. Nasprotno! Zgodba o Morrieju Schwartzu je zgodba o preprostosti življenja. Gre pa nekako takole ... Mitch Albom, eden cenjenih športnih kolumnistov v ZDA, je svojega neverjetnega profesorja Morrieja spoznal na univerzi. Med njima se je spletla posebna vez, ki se je iz enega nenavadnega življenjskega predavanja v drugega le še poglabljala. Diploma je, kljub dobrim željam in velikim besedam, to nenavadno prijateljstvo prekinila in njune poti so se vsaj na videz za vedno razšle. Mitch se je preselil, postal uspešen, kariera je prinesla denar, življenje je ubralo svojo pot. Nekega dne pa, kakor strela z jasnega, običajen vsakdan s tirov premakne vest o starem prijatelju. Stari profesor je bolan. Botra smrt trka na njegove duri in nekaj mesecev pred strašnim koncem ga zopet obišče njegov najljubši učenec. Tokrat so vloge malce spremenjene. Njuna očarljivo preprosta, a hkrati miselno tako izvirno prostrana predavanja se šele začnejo. Pogovarjata se o svetu, samopo-milovanju, družini, denarju, ljubezni, staranju, strahu in še čem. Zahrbtna bolezen pa dan za dnem vztrajno razjeda profesorjevo telo, toda Modrost starega učitelja postaja neprecenljiv človeški biser, ki ga zavoljo Morriejeve topline, rado- Jež svetuje, vi preberite: Mitch Albom, Modrost starega učitelja darnosti in velikega srca danes lahko delim z vami. Ne bom vam zaupal, da Morrie - kot vse, kar po tem svetu leze in gre - umre, saj se na koncu zdi, da smrti ni, ko se resnično naučiš živeti. Tako naravno in samoumevno, da pravzaprav ne veš, čemu se je utrnila solza. »Včasih ne moreš verjeti tistemu, kar vidiš, verjeti moraš tistemu, kar čutiš.« 46 RAZVEDRILO Z ZNANJEM DO ODGOVORA 1 2 3 8_ 5 6 7 8 9 10 11 12 13 6 STRIC VOLK Od dobro obveščenih prebivalcev gozda sem v zadnjem času slišal govorice, da se poglavarji ze" lene bratovščine pospešeno dogovarjajo o popolnitvi knjižne zbirke z novim Tabornikovim priročnikom in priročnikom Šege in navade. Pri izidu omenjene literature se ne morejo odločiti ali naj priročniki ohranijo obliko (za mojo knjižno polico), ali naj se natisnejo na tisti srebrn obroč, ki ga jaz na žalost še ne znam "brati". Postajajo pa vse glasnejše tudi govorice, da za dokončno izdelavo sploh ne bo denarja, kar bi pomenilo, da bi oba priročnika tik pred izdelavo še nekaj časa kot hruške »medili« v predalu glavnega štaba. Sicer pa, če me spomin ne vara, sta oba priročnika »v pripravi« že kar vrsto let. Spomnim se, da smo Tabornikov priročnik vsebinsko dokončali že leta 2000, zgodovina »popravljanja« Šeg in navad pa sega celo v preteklo tisočletje. Ob tem pa generacije tabornikov zaman čakajo na »Biblijo« tabornikovih znanj in »Kodeks« šeg in navad, po katerem nas drugi prebivalci gozda poznajo. Potolažim naj jih, da je do konca tega tisočletja še dovolj časa. Vaš Stric Volk Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Geslo je zimsko. 1. Kje deluje rod Jezerski zmaj? B - v Velenju, F - v Ljubljani, N - v Bohinju 2. Kateri zapored je bil letošnji Berkmandlc? Č - šesti, M - tret-ju, L - četrti 3. Kje so letos praznovali taborniki Rodu heroj Vitez? R - na Ljubljanskem gradu, O - na gradu Turjak, D - v Cankarjevem domu 4. Kdo je vodja projekta NEFIKS? P - Jernej Kovač, Š - Jože Gornik, T - Anton de Costa 5. Koliko časa človek že pozna smučanje? K - pet tisočletij, Č -100 let, Z - 350 let 6. Kako se imenuje iglu - kanadsko snežna kupola? N -QWIZINI, I - QUINZI, S - QISUNI 7. Kdo je prvi organiziral prenos sporočil? S - Kitajci, G - Egipčani, P - Švedi 8. Kdaj so v Sloveniji izdali prvo znamko? Z - 1916, C - 1879, M - 1991 9. Koliko časa potrebuje svetloba zvezde Sirius, da doseže Zemljo? U - 8 let, R - 12 let, E - 80 let 10. V Rodu upornega Plamena je bil aktiven narodni heroj ...Č - Matija Blejc, G - Metod Blejc, L - Metod Bohinjc 11. Kako se v Evropi, Ameriki in Avstraliji imenujejo mladinski domovi za popotnike? H - hotel, A - hostel, L - palača 12. Kdo je prvi opisoval bloške smučarje? R - Valvasor, Ž - Trdina, E - Zupančič 13. Pod kakšnim geslom bo potekala letošnja fotoorientacija? C - Ali poznaš svojo ulico?, A - Ali poznaš svojo vas?, J - Ali poznaš svoje mesto? REŠITEV IZ ŠTEVILKE 3: POMLAD PRIHAIA RAZVEDRILO ( april 47 NAGRADNA KRIŽANKA L. Nagrajenci in nagradni razpis številka 0 Pravilno izpolnjen kupon št. 2 je poslalo 22 bralcev TABORA, pravilne rešitve pa so: JAMBOREE NA TAJSKEM, ŠMARTNO, SKIRO, TITANIK in PANTER. Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Uršo Ber-gant iz Šmartnega, DROGINO nagrado prejme Ula Dre- melj iz Trzina, Gašper Eniko iz Žiri dobi knjigo, nagrado podjetja JAZON pa Tjaša Muhič iz Kočevja. Čestitamo! Nagradne kupone št. 4 pošljite najpozneje do 25. aprila na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. 1 rvjjkvnlitotncjšo In avto triglav priporoča: najugodnejio financiranje: mjhltrojie zavarovanje: MCA Ljubljana tel.- 01 588 34 66 Peter mca.lj®avto-triglav.si MCA Maribor tel.: 02 460 01 20 Boitjan mca mb«8>avto-tr»glav.si MCA Nova Gorica tel. 05 335 10 85 Mnjda mca.904iavto-tri9iav.si tel.: 01 588 34 20 www. a vto-tr i g 1 a v. si aprilia@avto-triglav.si 40 AUTOCOMMeKC .- AVTO TRIGlftV^